Ustanovitelj in izdajatelj Zveza lesarjev Slovenije v sodelovanju z GZS-Zdru`enjem lesarstva Uredni{tvo in uprava 1000 Ljubljana, Karlov{ka cesta 3, Slovenija tel. 01/421-46-60, faks: 01/421-46-64 El. po{ta: revija.les@siol.net http://www.zls-zveza.si Direktor dr. mag. Jo`e Korber Glavni urednik prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Odgovorna urednica Sanja Pirc, univ. dipl. nov. Urednik Stane Ko~ar, univ. dipl. ing. Lektor Andrej ^esen, prof. Uredni{ki svet Predsednik Peter Tom{i~, dipl. oec. ^lani Jo`e Bobi~, Asto Dvornik, univ. dipl. ing., Nedeljko Gregori~, univ. dipl. ing., mag. Andrej Mate, univ. dipl. oec., Zvone Novina, univ. dipl. ing., mag. Miroslav [trajhar, dipl. ing., Bojan Pogorevc, univ. dipl. ing., Jakob Repe, univ. dipl. ing., Daniela Rus, univ, dipl. oec., Stanislav [kali~, univ. dipl. ing., Janez Zalar, ing., Franc Zupanc, univ. dipl. ing., prof. dr. Jo`e Kova~, dr. mag. Jo`e Korber, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, Ale{ Hus, univ. dipl. ing., Vinko Velu{~ek, univ. dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek Uredni{ki odbor prof. em. dr. dr. h. c. mult. Walter Liese (Hamburg), prof. dr. Helmuth Resch (Dunaj), doc. dr. Bojan Bu~ar, Maja Cimerman, univ. dipl. soc., Janez Gril, univ. dipl. ing., doc. dr. @eljko Gori{ek, mag. Toma` Klop~i~, Fani Poto~nik, univ. dipl. oec., prof. dr. Franci Pohleven, mag. Branko Knehtl, mag. Stojan Koko{ar, prof. dr. Vinko Rozman, prof. dr. Vesna Ti{ler, prof. dr. Mirko Tratnik, prof. dr. dr. h. c. Niko Torelli Naro~nina Dijaki in {tudenti (polletna) Posamezniki (polletna) Podjetja in ustanove (letna) Obrtniki in {ole (letna) Tujina (letna) revijaLes Revija za lesno gospodarstvo Wood Industry & Economy J 1.750 SIT 3.500 SIT 38.000 SIT 19.000 SIT 100 USD +po{tnina Odjave sprejemamo ob koncu obra~unske-ga obdobja. @iro ra~un Zveza lesarjev Slovenije-LES, Ljubljana, Karlov{ka 3, 50101-678-62889 Revija izhaja v dveh dvojnih in osmih enojnih {tevilkah letno Tisk Bavant, Marko Krem`ar s.p. Za izdajanje prispevata Ministrstvo za {olstvo in {port Republike Slovenije in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost spada revija LES po 43. ~lenu pravilnika med nosilce besede, za katere se pla~uje DDV po stopnji 8 %. Vsi znanstveni ~lanki so dvojno recenzirani. Izvle~ki iz revije LES so objavljeni v AGRIS, Cab International - TREECD ter v drugih informacijskih sistemih. Uvodnik Bli‘e cilju Anketno testiranje slovenskega gospodarstva, ki ga ob~asno opravi slu`ba SKEP na GZS, je za slovensko lesno industrijo pokazalo za leti 2000 in 2001 optimisti~no sliko (anketa za lesno panogo je bila opravljena na reprezentativnem vzorcu konec leta 2000): za leto 2000 so skoraj vsi vodilni delavci v podjetjih poro~ali o realni rasti prihodka, kar 90 % pa jih v novem letu pri~akuje {e nadaljnje realno pove~evanje prihodkov predvsem na ra~un prodaje v izvozu. Prav tako je pri dveh tretjinah anketirancev v lanskem letu opazen porast investicij; v njihovo vzpenjanje pa je prepri~ana ve~ kot polovica vpra{anih, medtem ko pri~akujejo stanje, podobno lanskoletnemu. Iz teh in drugih rezultatov anket lahko sklenemo, da je bilo poslovno zaupanje v lesni industriji dobro, da vodilni delavci v lesnih podjetjih z optimizmom gledajo na leto 2001, ~eprav pa je res, da so pri tem nekoliko bolj zadr`ani kot v drugi polovici prej{njega leta. Lesni industriji se po njihovih predvidevanjih obeta razmeroma ugodno leto, ~eprav nekoliko slab{e od lanskega. Navkljub vzpodbudnim rezultatom pa si ne moremo delati utvar, da v nekaterih delih lesne industrije ni te`av. Uspelo se ji je postaviti na noge, ne pa shoditi - do sedaj ji namre~ kljub poslovno bolj{im mo‘nostim {e ni uspelo re{iti vrste problemov iz preteklega obdobja tranzicije. Razvojna vizija slovenske lesne panoge mora biti usmerjena v dvig konkuren~nosti podjetij in s tem same panoge. Tudi najdalj{o in najte`avnej{o pot pravzaprav sestavlja le vsak posamezen premi{ljen in strumen korak. Ali se zavedamo njegove te`e/lahkosti pri ravnanju z odpadki, izrabi energije, materialnem vlo`ku v izdelek, koordiniranju nabave materiala brez dolgotrajne vezave kapitala v skladi{~u, to~nosti v dobavah in redkosti reklamacij izdelkov v jamstveni dobi…? Raznotera pojavnost kakovosti mora biti sestavni del poslovne politike podjetij. Na dobro ime proizvajalcev in prepoznavnost proizvodov prav tako odlo~ilno vpliva tudi stopnja sodelovanja med proizvajalci, temelje~a na poslovnih in drugih moralnih vrednotah, ki omogo~ajo skupno nastopanje vse od na~rtovanja proizvoda pa do prodaje in servisiranja le-tega kupcu. Prav tako lahko v prihodnosti pri~akujemo bolj{e poslovne rezultate slovenskih lesnih podjetij zlasti, ~e bomo polno uveljavili konstrukcijsko in oblikovalsko kakovost izdelkov, ki bo izra`ena v njihovi vi{ji tehnolo{ki in razvojni zahtevnosti ter jim tako omogo~ila preskok v vi{je cenovne razrede. Kvalitetne re{itve vsaj nekaterih zgoraj na{tetih predpostavk, ki jih vgrajujemo tudi v Strategijo razvoja lesarstva v Sloveniji, bodo omogo~ile mikroekonomsko izravnavo poslovanja uspe{nosti in u~inkovitosti slovenskih lesnih podjetij v primerjavi s podjetji Evropske zveze. Po korakih smo bli`e cilju. dr. Jo`e Korber kratke novice stran Bumerang - lesena palica, jmjm^m ki se vrača fcl''! m Boomerang - wooden stick ■ ' ■ thart comes back Anatomsko razlikovanje avtor Nlko TORELU hrastovine Differentiation of oak wood based on ^^ wood anatomy ^«L avtor Niko TORELLI ^^^T prvih orožij in, morda še pomembneje, Članek zajema pregled literature o športnih pripomočkov pri katerih je anatomskih razlikah “rdečih hrastov”, človek brez teoretičnega znanja “belih hrastov” in zimzelenih hrastov. apliciral na les zahtevne in kompleksne fizikalne zakonitosti Anatomsko razlikovanje hrastovine 417 Niko Torelli Bumerang - lesena palica, ki se vra~a 421 Zoran Jarnovič Gozdni monarh hrast 425 Niko Torelli Kitajski brki 427 Niko Torelli Priprava lesne industrije na novo evropsko zakonodajo Sanja Pire Članek zajema pregled literature o anatomskih razlikah “rdečih hrastov”, “belih hrastov” in zimzelenih hrastov. Intervju z Romanom Strgarjem, direktorjem LIKO Vrhhnika d.d. 449 Meblo Jogi prvi dobitnik certifikata dru`bene odgovornosti SA 8000 450 Slovenski lesarji na hi{nem sejmu pri Weinigu Sestanek sekcije proizvajalcev monta`nih hi{ 451 LESTRO-LEDINEK, In`eniring d.o.o. iz Ho~ pridobil ISO 9001 462 Posvet o oblikovanju pohi{tva 463 Projekt Ohranjanje kulturne dedi{~ine na SL[ Nova Gorica 465 Kratke novice Oblikovanje in kra{enje lesenih stavbnih ~lenov Les, v ve~jem delu Slovenije temeljno stavbno gradivo, je bil vseskozi tudi osnovno izrazno sredstvo umetnikov - kiparjev. Poseben razcvet je umetnost oblikovanja lesa v povezavi z arhitekturo dosegla v 17., 18. in 19. stoletju. “Od pribli`no l. 1620 dalje imamo po na{ih cerkvah ne{teto oltarjev in pri`nic pa tudi drugih okrasnih predmetov kiparske in rezbarske vrste, ki pomenijo razvoj te obrti v vsem svojem bogastvu.” Nika Boben Oblike in okras vratnih okvirov V 18. in 19. stoletju se pri oblikovanju lesenih vratnih okvirov niso razvile posebne oblike in vrste okrasja. Mizarji in rezbarji so, kot smo `e ugotovili, v lesu posnemali kakovostno izdelane in stilno uveljavljene baro~ne (poznobaro~ne) oblike kamnitih vratnih okvirov. Nika Boben Malo za smeh “Vratna krila, izdelana iz debelih okvirov in polnil, lahko krasijo le preprosto profilno oblani okviri polnil. Bolj kakovostno oblikovana vratna krila poleg profilno obdelanih okvirov polnil vidno poudarjajo preprosto okra{ena polnila.” Niko Toreli 2 Les 52(2000) 12 Kratke novice Nove oblike v Svei Poskusno oblikovanim usmeritvam, ki temeljijo na v preteklosti vzpostavljenih likovnih merilih pri oblikovanju fasadnih odprtin, predvsem nji hovi pomenski vlogi pri urbanem in arhitekturnem urejanju manj{ih naselij, je trdna opora dokazana zgodovinska in umetnostna vrednota ve~inske arhitekture, tako izjemnih, skromnih in najskromnej{ih kakovosti. V sklepnem delu naj navedem {e nekaj za dr`avni nivo urejanja naselij poskusno oblikovanih usmeritev, ki so izbrane v povezavi s predstavljeno snovjo.Poznavanje vrednot, meril in razli~nosti v likovnem oblikovanju okenskih in vratnih odprtin je pomembno za oblikovanje splo{nih usmeritev za bodo~i kakovostni razvoj manj{ih naselij na dr`avni ravni in za oblikovanje Vo{~ilo ob letu 2001 V novem letu 2001 vam `elimo veliko poslovnih uspehov in upamo na uspe{no sodelovanje tudi v prihodnjem letu 2001. Konferenca: Kako naprej Tema dneva: se~nja Klima se spreminja Vsekakor lahko metalne palice primerjamo z drugimi primitivnimi oro`ji (lok, kopje, fra~a, bola, metalni no`i ipd.), po svoji uporabnosti pa jih v nekaterih primerih morda celo preka{ajo. Za metalne palice je zna~ilno, da ve~ji del poti opravijo v premo~rtnem letu na stalni vi{ini oz. pod konstantnim kotom, pri ~emer se vrtijo okrog svojega konstrukcijskega sredi{~a v to~ki zNeikma eBlojbskene privla~nosti. Prav poseben pomen imajo hrasti pri Angle`ih. V literaturi jih najdemo nekaj deset. Najbolj znamenit je najbr`e The Major Oak v Sherwoodskem gozdu, kjer je neko~ “operiral” sam Robin Hood. Fresco importe d.a. Notto cassa 23 2395 UDINE, Italy tel: +46 1 652 2365 IPCC: Drugo zasedanje Zakaj ima bukev gladko skorjo in zakaj ne tvori lubja, tj. mrtve skorje (strokovno ritidom)? Razlaga je precej dolga. Bistvo pa je v tem, da bukev kot peridermalno drevo ohrani prvi felogen ali plutni kambij, ki nastane ob koncu primarne rasti vse `ivljenje, s tem pa tudi sekundarno krovno tkivo - periderm. Ta sestoji iz felogena kot sekundarnega lateralnega meristema, ki navzven producira pluto ali felem, navznoter pa feloderm. Prijave: Peter Ko{ak, Notto cassa 23, 2395 UDINE, Italy, tel: +46 1 652 2365 Anketa meseca Strategija razvoja izobra`evanja lesnih strok v Sloveniji. Meblo Jogi d.o.o. Nova Gorica je vodilno podjetje v Sloveniji na podro~ju izdelkov za po~itek in spanje. Kako prijetno je to sli{ati, za po~itek in spanje. Meblo izdeluje jogi vzmetnice in jogi postelje. Jogi je postal sinonim za vse vzme-tnice, saj so bile jogi vzmetnice prve tovrstne vzmetnice na na{em trgu. Sedaj je podjetje Meblo Jogi, kot prvo podjetje v Sloveniji in med 32 podjetji v svetu, dobilo {e certifikat dru`bene odgovornosti ISO 8000, ki opredeljuje odgovornost podjetja do dru`be in v tem sklopu zagotavlja eti~ne odnose kot vrednote med zaposlenimi oziroma odnose med vodstvom podjetja in zaposlenimi. Meblo Jogi d.o.o. Nova Gorica je vodilno podjetje v Sloveniji na podro~ju izdelkov za po~itek in spanje. Kako prijetno je to sli{ati, za po~itek in spanje. Meblo izdeluje jogi vzmetnice in jogi postelje. Jogi je postal sinonim za vse vzme-tnice, saj so bile jogi vzmetnice prve tovrstne vzmetnice na na{em trgu. Sedaj je podjetje Meblo Jogi, kot prvo podjetje v Sloveniji in med 32 podjetji v svetu, dobilo {e certifikat dru`bene odgovornosti ISO 8000, ki opredeljuje odgovornost podjetja do dru`be in v tem sklopu zagotavlja eti~ne odnose kot vrednote med zaposlenimi oziroma odnose med nadaljevanje na strani 453 ► ► ► ijaLes 52(2000) 12 raziskave in razvoj Pregledni znanstveni ~lanek (A Review) UDK: 65.011.5:694.6 Simulacija stro{kov za izbor sistemov za proizvodnjo oken Cost simulation for choosing system for production of windows avtorja prof. dr. Franc Bizjak, Andrej Poto~nik, dipl. ing. les, Univerza v Ljubljani, Biotehni{ka fakulteta-lesarstvo Izvlecek/Abstract Simulacija stro{kov je lahko pomembno orodje pri izbiri proizvodnih sistemov, ki zagotavljajo minimalne stro{ke. V prispevku so opisane mo`nosti in model simulacije stro{kov, ki upo{teva storilnost, fleksibilnost in organiziranost tehnologije v odvisnosti od stro{kov. Ta omogo~a izbiro proizvodnih sistemov, ki ob enakih drugih pogojih, kot so kakovost in dobavni roki, izberemo optimalen proizvodni sistem. Ta model je bil uporabljen pri izbiri sistemov za proizvodnjo oken. Prilagodljivost, proizvodnost, organiziranost in zanesljivost v delovanju posameznega tehnolo{kega sistema so klju~ni dejavniki u~inkovitosti ob upo-{tevanju vrednosti osnovnega sredstva in izkori{~enosti kapacitet, ki jih nudi dolo~en tehnolo{ki sistem. Ob trendu zni`evanja velikosti serij prihaja vse bolj v ospredje dejavnik prilagodljivosti, v katerem se konvencionalni tehnolo{ki sistemi razlikujejo od novej{ih, bolj fleksibilnih tehnolo{kih sistemov. Te razlike pa kon~no pomenijo veliko prednost ali slabost posameznega tehno-lo{kega sistema. V nekem podjetju imajo za izdelavo okenskih elementov tehnologijo za serijsko proizvodnjo, ki ima relativno nizko osnovno vrednost, visoko 1. Teoreti~na zasnova modela simulacije stro{kov 1.1. Problem Sodobna tehnika in organizacija nudita {tevilne mo`nosti proizvodnje, torej mo`nost razli~nih proizvodnih sistemov, ki se ob enaki kakovosti proizvodnje in enakih dobavnih rokih razlikujejo le po stro{kih proizvodnje. Gledano ekonomsko, je seveda smotrno oblikovati take proizvodne sisteme, ki zagotavljajo proizvodnjo z minimalnimi stro{ki. Problem simulacije stro{kov za te potrebe torej lahko predstavimo tako: Pri tem na minimiziranje stro{kov najbolj vplivajo: * storilnost tehnologije in proizvodnega sistema, * fleksibilnost proizvodnega sistema, * organizacija tehnologije. Poglejmo najprej, kak{ne so te odvisnosti, po tem pa, kako je mogo~e simulirati stro{ke za izbor ustreznega proizvodnega sistema. 1.2. Proizvodnost tehnologije in stro{ki Kot `e vemo, bolj proizvodna tehnologija tro{i manj nekaterih spremenljivih prvin (Vs) proizvodnega procesa, zato je obi~ajno zanjo zna-~ilno, da povzro~a ni`je spremenljive Slika 1. Problem simulacije stro{kov 4 Les 53(2001) 1-2 stro{ke. Hkrati pa taka tehnologija tro{i ve~ stalnih prvin (Vt), zaradi ~esar je nabavna vrednost te tehnologije ve~ja; ta pa pogojuje vi{je stalne stro{ke (Fs). ^e primerjamo stro{ke med proiz-vodnej{im in manj proizvodnim sistemom, dobimo: za tehnolo{ki sitem (1): Cs1 = Fs1 + Vs1 , (1 Vs1 = vs1 x p , (2 kjer je Cs1 = celotni stro{ki sistema 1, Fs1 = stalni stro{ki sistema 1, Vs1 = spremenljivi stro{ki sistema 1, vs1 = spremenljivi stro{ki za enoto sistema 1, p = obseg proizvodnje; za tehnolo{ki sistem (2): Cs2 = Fs1 + Vs2 , (3 Vs2 = vs2 x p. (4 Oznake imajo isti pomen kot pri sistemu (1), le da se nana{ajo na sistem (2). ^e stro{ke prika`emo grafi~no, dobimo sliko 2. Kot vidimo, se v to~ki (x) stro{ki izena~ijo. To omogo~a izbor primernega sistema: p > x (5 Primernej{i je tehnolo{ki sistem (2). p < x (6 Primernej{i je proizvodni sistem (1). To~ko (x), to je to~ko, kjer je obseg proizvodnje tak, da zagotavlja pri obeh sistemih enake stro{ke, lahko dobimo: Cs1 = Cs2 (7 Fs1 + vs1 x p = Fs2 + vs2 x p (8 p = (Fs2 - Fs1) / (vs1 - vs2) = (x) (9 Poimenujmo to to~ko to~ko enake sprejemljivosti. 1.3. Prilagodljivost tehnologije in stro{ki1 Vzemimo dve tehnologiji, ki se medsebojno razlikujeta po prilagodljivosti, tro{ita torej razli~ne koli-~ine prvin za pripravo zmogljivosti (Vik), zaradi ~esar nastajajo razli~ni stro{ki priprave zmogljivosti (RFs). Kot vemo, ti stro{ki v ~asu priprave zmogljivosti skokovito narastejo. Tehnologiji se razlikujeta tudi po nabavni vrednosti, saj je obi~ajno prilagodljivej{a tehnologija dra‘ja; to pa pogojuje tudi ve~je stalne stro{ke (Fs). Predpostavimo, da sta tehnologiji enako proizvodni, zaradi ~esar tro{ita enake koli~ine spremenljivih, potro{nih prvin (Vis), posledica tega so enaki spremenljivi stro{ki (Vs). ^e ozna~imo prilagodljivej{i tehnolo{ki sistem z (1) in stro{ke za primerjana sistema nari{emo, dobimo naslednjo sliko (glej sliko 3). Pri tem je: RFS1 = omejeno stalni stro{ki sistema (1), stro{ek pripravljenosti zmogljivosti, RFS2 = omejeno stalni stro{ek tehnolo{kega sistema (2), stro{ek pripravljenosti zmogljivosti. Matemati~no razlago za tako gibanje stro{kov primerjanih sistemov pa vidimo iz naslednjih odnosov: FS1 > FS2 RFS2 > RFS1 (10 Cs2 = FS2 + VS2 + RFS1 x n (11 Cs1 = FS1 + VS1 + RFS1 x n (12 Cs2 “ Cs1 pri x = 1 do 100 % izkori{~enosti zmogljivosti oziroma obsega proizvodnje (p), n = {tevilo nastavitev. Zaradi manj{e prilagodljivosti tehno- Slika 2. Primerjava stro{kov bolj ali manj proizvodnega tehnolo{kega sistema Slika 3. Primerjava stro{kov bolj ali manj proilagodljive tehnologije Les 53(2001) 1-2 5 raziskave in razvoj lo{kega sistema (2) je potrebno, na primer, pri nastavljanju ve~ ~asa in dela, iz ~esar izhajajo vi{ji stro{ki dela in vi{ji stro{ki amortizacije v ~asu, ko teh-nolo{ki sistem preurejamo v primerjavi s primerjanim tehnolo{kim sistemom (1). Razlika med omejeno stalnimi stro{ki (RFS) primerjanih sistemov vpliva na to, da se pri vi{jih nalo`bah v tehnolo{ki sistem (1) pri enaki proizvodnosti in dolo~enem obsegu proizvodnje celotni stro{ki (Cs) primerjanih sistemov ize-na~ijo, ~e je le {tevilo nastavitev (n) dovolj veliko. V to~ki enakih celotnih stro{kov, to je to~ki, kjer ni diferen~nih stro{kov Cs1 = Cs2, namre~ velja: FS1 - FS2 = (RFS2 - RFS1) x n. (13 Iz tega izhaja potrebno {tevilo nastavitev (n) n = (Fs1 - Fs2) / (RFS2 - RFS1) (14 Pri enaki proizvodnosti primerjanih tehnolo{kih sistemov torej lahko trdimo, da bodo celotni stro{ki (Cs1) manj{i od (Cs2), (Cs1 < Cs2), ~e je dejansko potrebno {tevilo nastavitev stroja (x) ve~ja od izra~unanega (n), (x > n). V tem primeru bo ugodneje uporabljati tehnolo{ki sistem (1). V primeru, ko je dejansko potrebno {tevilo nastavitev stroja (x) manj{e od izra~unanega (n), (x < n), bodo pri enaki proizvodnosti celotni stro{-ki tehnolo{kega sistema (1) (Cs1) vi{ji od celotnih stro{kov sistema (2), zato bo ugodneje uporabljati tehnolo{ki sistem (2). U~inkovitost primerjanih tehnolo{kih sistemov bo torej odvisna, poleg drugih proizvodnih pogojev, predvsem od {te-vila menjav serij, od velikosti serije, oziroma od prilagodljivosti. Glede na navedeno je torej razumljivo, da se v maloserijski in posami~ni proizvodnji uveljavljajo sodobni, zelo fleksibilni tehnolo{ki sistemi, v velikoserijski proizvodnji pa je zaradi nekoliko ni`jih ({e vedno) nalo`b konvencio-nalnih tehnolo{kih sistemov {e vedno smotrneje uporabljati le-te. Navedena primerjava velja le za avtomatizirane tehnolo{ke sisteme, saj le za te velja, da imajo pribli`no enako proizvodnost. Druga~no stanje bi namre~ lahko ugotovili, ~e bi opravili primerjavo med sodobnimi tehnolo{kimi sistemi (avtomatiziranimi) in bolj ali manj mehanskimi tehnolo{kimi sistemi, ki se v maloserijski proizvodnji uporabljajo (univerzalni stroji). Razlike bi v tem primeru bile predvsem zaradi razli~nih proizvodnosti. 1.4. Organiziranost tehnologije in stro{ki Razli~na tehnologija pa tudi razli~na organizacija zahtevata ne le razli~no proizvodnost, temve~ tudi razli~no vezavo sredstev v proizvodnji, torej obratna sredstva; to pa posebno obliko stro{kov pripravljenosti zmogljivosti (Svs), to je stro{ke vezave sredstev. Glede na pomemben dele` teh stro{kov v strukturi cene v lesni industriji je razumljivo, da moramo te stro{ke upo{tevati kot odlo~ujo~e stro{ke pri izboru sistemov. Poglejmo, kako se oblikujejo zaloge in prek teh tudi vezava sredstev v proizvodnji za naslednje osnovne na~ine organizacije tehnologije: * proizvodnja na posami~nih, medsebojno nepovezanih tehnolo{kih sistemih, * proizvodnja na linijah, * proizvodnja na ve~stopenjskih obdelovalnih strojih. V prvem primeru je za tovrstno organizacijo zna~ilen naslednji tok materiala: Slika 4. Zaloge materiala pri delu na posami~nih tehnolo{kih sistemih Oznake pomenijo: Dmi = delovna mesta, Zi = zaloge materiala, izdelkov in polizdelkov, ki = zmogljivosti. Skupne zaloge v tem primeru so: Zk1 = Z 11 + Z12 + Z13 + Z14 . (15 Za to proizvodnjo je obi~ajno zna~ilna neusklajenost zmogljivosti, saj je pogosto organizirana na bolj ali manj univerzalnih strojih; to pa je tudi osnovni vzrok, da so v proizvodnji velike Slika 5. Tok materiala pri linijski proizvodnji 6 Les 53(2001) 1-2 medfazne zaloge in s tem tudi vezana razmeroma velika sredstva. Za zmogljivosti (k) torej velja: k1 ≠ k2 k3 . (16 V drugem primeru je za tovrstno organizacijo zna~ilen tok materiala, ki ga ka`e slika 5: Skupne zaloge pa so v tej organizaciji tehnologije: lahko pri~akujemo ve~jo vezavo sredstev kot v drugem in v drugem primeru ve~jo kot v tretjem. Temu primerno lahko pri~akujemo tudi razli~ne koeficiente obra~anja zalog: Kol < Ko2 < Ko3 , (21 Zk2 = Z21 + 222 + 223 + 224. (17 Za to proizvodnjo je zna~ilno, da so zmogljivosti medsebojno okvirno usklajene, zato velja: k1 » k2 » k3. (18 Temu primerno so tudi zaloge materiala v proizvodnji manj{e, s ~imer je tudi vezava sredstev manj{a. V tretjem primeru je za tok materiala zna~ilna naslednja pot: kar pomeni bolj{e ali slab{e obra~a-nje sredstev. Iz navedenega izhaja tudi spoznanje o razli~nih stro{kih vezave sredstev. Sredstva, tuja ali lastna, vezana v proizvodnji, namre~ imajo svojo ceno, s tem pa tudi nastajajo stro{ki. Pri dolo-~eni obrestni meri (r), ki predstavlja ceno kapitala, ovrednotimo stro{ke vezave sredstev v proizvodnji na naslednji na~in: Svs = 2ki x r, (22 Slika 6. Pretok materiala na ve~stopenjskih obdelovalnih strojih pri ~emer je Svs = stro{ki financiranja, r = obrestna mera za obratna sredstva v %. Pri isti obrestni meri torej lahko za obravnavane na~ine organizacije tehnologije pri~aku-jemo razli~ne stro{ke financiranja, in sicer: Skupne zaloge pa so: Zk3 = Z31 + Z32 . Svs1 > Svs2 > Svs3 . (23 (19 Na ve~stopenjskem stroju izvedemo vse operacije, zato medfaznih zalog ni, pa tudi neusklajenosti zmogljivosti ni. Tako lahko v tem primeru pri~a-kujemo manj{o vezavo sredstev. Glede na opisano, lahko sklepamo, da veljajo med navedenimi zalogami za razli~ne na~ine organiziranosti naslednji odnosi: 2k1 > 2k2 > 2k3 , (20 kar pomeni, da v prvem primeru To pa bo potrebno upo{tevati pri izboru tehnologije in organizacije, saj smo ugotovili, da so ti stro{ki odlo~-ujo~i za izbor tehnologije. To pa niso edini odlo~ujo~i stro{ki, ki so odvisni od organizacije tehnologije. Odvisnost od zalog, za~etnih, vmesnih, ali kon~nih, se spreminjajo tudi potrebe po skladi{~enju in velikosti skladi{~, od tega pa so odvisne tudi nalo`be v proizvodne sisteme. Kako obseg nalo`b vpliva na stalne stro{ke in s tem na poslovni uspeh, pa smo `e obravnavali. Te stro{ke je, glede na pomembne razlike med raznimi zasnovami, treba upo{tevati, ko ugotavljamo stalne stro{ke. 1.5. Model simulacije stro{kov za izbor tehnologije Vzamemo “n” tehnolo{kih sistemov enakih zmogljivosti, ki omogo~ajo zahtevam tr`i{~a primerno proizvodnjo. Za te tehnolo{ke sisteme je mogo-~e na~rtovati odlo~ujo~e stro{ke tako, da so: Cs1 = Fs1 + Vs1 + RFs1 + Svs1, Cs2 = Fs2 + Vs2 + RFs2+ Svs2, (24 Csn = Fsn + Vsn + RFsn + Svsn. Celotni odlo~ujo~i stro{ki sistema tako zaradi razli~nih tehnolo{kih in organizacijskih zna~ilnosti zavzemajo raz-li~ne vrednosti: Cs1 ^ Cs2 Csn . (25 Glede na to, da ni`ji celotni stro{ki maksimirajo poslovni rezultat ob enakem celotnem prihodku, bo ciljna funkcija tehnolo{kega sistema: Cs = Fs + Vs + RFs + Svs Þ min (26 oziroma bodo kriteriji izbora optimalnega tehnolo{kega sistema med obravnavanimi sistemi minimalni celotni stro{ki. Med tehnolo{kimi sistemi bo torej izbran sistem, ki izpolnjuje pogoj: Csi = min ; sistem i = izbrani sistem (27 To pa je potreben, ~eprav nezadosten pogoj za izbor tehnolo{kega sistema. Kot smo `e videli, celotni stro{ki pri istem tehnolo{kem sistemu zaradi svojih zna~ilnosti variirajo v inter- Les 53(2001) 1-2 7 raziskave in razvoj valu obsega dejavnosti, zato navedeni kriterij velja le ob natan~no dolo~e-nem obsegu dejavnosti. ^e se omejimo le na grafi~no primerjavo dveh sistemov, dobimo sliko 7. ^e ugotovimo razliko med celotnimi stro{ki Csi - Csj, dobimo diferen~ne stro{ke, torej bo primernej{i tehnolo{ki sistem (j). Literatura ^e bo obseg dejavnosti (p) manj{i od to~ke (x), torej p < x (31 Ds = Csi - Csj ; Ds = diferenčni stroški. (27 Slika 7. Celotni odlo~ujo~i stro{ki primerjanih Diferen~ni stro{ki pa, odvisno od vi{ine stro{kov sistema (Csi) in (Csj) v intervalu obsega dejavnosti, lahko zavzamejo pozitivne ali negativne vrednosti oziroma vrednost 0. V primeru enakosti stro{kov primerjanih sistemov so torej diferen~ni stro{ki ni~: bo primernej{i tehnolo{ki sistem (i). Obseg proizvodnje (p), kot smo videli, je lahko tak, da je primeren z vidika stro{kov prvi, oziroma drugi tehnolo{ki sistem. Zato bo pri dolo-~enem obsegu dejavnosti potrebno izbrati tisti sistem, ki zagotavlja minimalne stro{ke na enoto, torej cs = Csi / p = min ; (32 sistem i = izbrani sistem. To pa je potreben in zadosten pogoj za izbor tehnolo{kega sistema. Izbor tehnolo{kega sistema je torej pomembna in dolgoro~na poslovna odlo~-itev, saj odlo~ilno vpliva na kasnej{o uspe{no ali neuspe{no poslovanje. Neustrezno projektirano in izvedeno tovarno je nemogo~e uspe{no upravljati. 1 Ob{irneje o tem glej v: F. Bizjak, Produktionsfunktion und Kostenfunktion bei flexibler Automatisierung der Produktion, Holz als Roh-und Werkstoff 48(1990)125-128, Springer Verlag 1990 F. Bizjak, Produktionsfunktion und Kostenfunktion bei flexibler Automatisierung der Produktion, Holz als Roh-und Werkstoff 48(1990)125-128, Springer Verlag 1990 A. Potočnik, Vpliv prilagodljivosti posameznih tehnoloDkih sistemov za izdelovanje okenskih elementov na celotne stroDke. VisokoDolska (strokovna) diplomska naloga. BiotehniDka fakulteta, Oddelek za lesarstvo, 2000 F. Bizjak, Kostensimulation zur Auswal flexibler Produktionssisteme, Simulationstechnik 13. Symposium in Weimar, 1999, stran 85-94 Ds = 0 (29 To to~ko (x), kjer je izpolnjen gornji pogoj, poimenujemo to~ko enake sprejemljivosti sistema. ^e bo obseg proizvodnje (p) ve~ji od to~ke (x), torej p > x (30 2. 3. 8 Les 53(2001) 1-2 UDK: 796.02:674.6 Pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Nekateri vidiki uporabe lesa pri izdelavi bumerangov Some aspects of using wood in production of boomerangs avtor mag. Zoran Jarnovi~, Univerza v Ljubljani, Fakulteta za {port Izvleček/Abstract Pri izdelavi bumerangov je ob poznavanju fizikalnih lastnosti, ki dolo~ajo funkcijo ro~no izdelanega bumeranga, treba upo{tevati tudi vrsto in zna~ilnosti materiala, iz katerega je le-ta izdelan. V ~lanku navajamo najbolj pogoste vrste lesa, ki je bil v uporabi v Avstraliji, kjer imajo bumerangi najbolj znano zgodovino uporabe. Prav tako pa ‘elimo predstaviti tudi les, ki se uporablja v sodobni izdelavi bumerangov, kakor tudi nekatere tehnike, uporabljene za izdelavo v zgodovini in dandanes. Ne glede na poreklo izdelave, uporabljeni material ali na~in izdelave, pa je bumerang estetski objekt, ki s svojo funkcionalnostjo omo-go~a ~loveku samoaktualizacijo v sodobnem svetu in ga tako pri izdelavi kot uporabi ponovno zdru‘uje z naravo. Knowing physical laws and specifics of used material (mostly wood) enables production of boomerangs and determines the characteristics of a hand made product. We give the most often used species of timber used for production of boomerangs in Australia, where they have the most extensive known boomerang history and were most commonly used. On the other hand, we also wish to present woods used in modern production of boomerangs, as well as some specific techniques of wood treatment used in history and today. Regardless of the origin of wood used for boomerangs or the way they are made, they are an aesthetic object which allows self - acomplishment of modern man. At the same time it re -connects him with nature, either while working with the wood or while using - throwing the finished boomerang. 1. Splo{ne zna~ilnosti in faze izdelave lesenega bumeranga Bumerang je predmet z dvema ali ve~ krili, ki se po izmetu vra~a, lahko pa je tudi zgolj dekorativni predmet brez letalnih zmo`nosti, kakr{ne `al mnogokrat prodajajo turistom dandanes v Avstraliji. Je verjetno eden najstarej{ih {portnih rekvizitov. Lahko je razli~nih oblik in praviloma izdelan iz lesa, v zadnjem ~asu pa tudi iz razli~nih drugih materialov. Letalne lastnosti bumeranga dolo~ajo material, oblika in vrsta (oblika) krila. Vsaka sprememba na{tetih parametrov spremeni lastnosti leta bumeranga. Na let pa vpliva tudi na~in meta, ki ga metalec uporabi, ne glede na tip bumeranga. Vsak ro~no izdelan bumerang ima, tudi ~e so parametri konstantni, malce druga~en let od drugega, na prvi pogled enakega bumeranga. To se zgodi predvsem zaradi ro~ne izdelave in zna~ilnosti (naravnih) materialov ... Pri izdelavi lesenega bumeranga je treba pravilno izbirati in upo{tevati: * lastnosti lesa (specifi~no te`o, strukturo rasti, morebitne naravne zna~ilnosti kot npr.: o~esa, izrastke …, ki lahko poudarijo lepoto izdelka, in drugo ...), * obliko, ki je lahko kopija `e znane, ali nova, in po uskladitvi obojega * `elene letalne lastnosti. Po tem, ko so dolo~ene `elene in dane zna~ilnosti, je treba ustrezno pripravljeni les izrezati ter mu dati primerno obliko krila (profil). Le - ta se oblikuje na vodilnem in sledilnem delu krila zgoraj (prednji in zadnji del) ter po potrebi tudi na spodnjem delu krila. Dodatno se lastnosti leta, s segrevanjem v pari ipd., prilagajajo z upogibanjem (navzgor ali navzdol) ali vrtenjem krila (v smeri urinega kazalca oz. v nasprotni smeri). V krilo se lahko dodatno {e: vrtajo luknje, dodajajo ute`i iz razli~nih kovin, dodajajo zareze itd., s ~imer se spremeni dol`ina leta, vi{ina leta, ob~utljivost na veter itd. Podobne u~inke lahko dose`emo tudi z oblikovanjem v predelu kolena (sti~i{~e obeh oz. vseh kril) bumeranga, ~e je to potrebno glede na `elene zna~il-nosti leta (Siems, 1996). Nato je potrebno bumerang testirati, ijaLes 53(2001) 1-2 9 raziskave in razvoj pri ~emer mora imeti testator kar se da stabilen met, ki ga je sposoben ve~krat ponoviti (vsak tip bume-ranga zahteva svoj na~in meta: rotacijo, mo~, naklon in vi{ino). Vedno pa pri tem moramo upo{tevati vremenske pogoje (smer in mo~ vetra, tudi v razli~no visokih zra~nih plasteh, nadmorsko vi{ino…). Po kon~anem testiranju se po potrebi aplicirajo popravki, letalne lastnosti bumeranga pa {e enkrat testirajo… Sledi ve~kratno in stopenjsko fino bru{enje celotne povr{ine. Nato se bumerang pobarva (kar ni nujno, predvsem, ~e `elimo poudariti le– poto naravnega lesa) in za{~iti z laki, olji ali voski (umetnimi, naravnimi). Pred tem je mo‘no izdelek dodatno okrasiti z risbami, intarzijami, `ga-njem, folijami, fotografijami in podobnim. Kon~ni izdelek je lahko namenjen igri, rekreaciji, {portu, vrhunskemu {portu ali dekoraciji prostorov, kot “wall hanger” – to so izdelki iz redkih ali eksoti~nih vrst lesa, izdelki nenavadnih oblik (ka~e, tomahawk, mnogih uporabnih predmetov - npr. britvic…., ptic, kengurujev itd.), katerih letalne lastnosti se do `elenega leta preverjajo najve~krat le v fazi testiranja (Sagert, 1996). Tradicionalno oblikovani bumerangi imajo dve pribli`no enako dolgi krili pod kotom 90 - 130 stopinj. Let je kro`en, v~asih pa je druga polovica kro`nice leta bumeranga tudi v obliki ~rke “S”. Te`ki so od 100 do 400 gramov ali izjemoma tudi ve~, medtem ko se te`a metalnih palic giblje med ~etrtino in enim kilogramom. Razpon kril zna{a od 30 do 80 cm (Jones, 1996). Seveda pa so mo`na tudi zna~ilna odstopanja. Obi~ajno je vodilno krilo spodre-zano, v~asih tudi sledilno. Taki bumerangi so bili najpogosteje izdelani do sredine 20. stoletja praviloma iz masivnega, ve~inoma gosto ra{-~enega lesa. Tradicionalni na~in izdelovanja je predvsem zaradi uporabnostnega vidika zahteval, da naj bo les za izdelavo bumeranga gost, te`ek in trden, vendar dovolj pro`en, da se pri tr{ih pristankih, pri ~emer zadene ob zemljo ali kamenje, ne zlomi. Opazno manj{e so mere sodobnih {portnih bumerangov, kjer se te`a giblje od 20 do 200 gramov, z razponom kril od 15 do 30 cm. To zma-nj{anje mer so v sodobnem ~asu omogo~ili predvsem novi materiali (vezana plo{~a, umetni materiali) ter razvoj orodja in tehnologij za obdelavo. Kot pomemben element pa lahko poudarimo tudi `eljo oblikovalcev bumerangov, da so njihovi izdelki za metalca pri vra~anju niso nevarni in so tako enostavni in lahki pri lovljenju. Tako rekreativni metalci kot tudi tekmovalci namre~ sku{ajo po uspe{nem metu bumerang tudi uloviti. 2. Les, uporabljen v Avstraliji, za izdelavo bumerangov in metalnih palic Kot je razvidno iz preglednice 1 in 2, so Aborigini uporabili {iroko paleto lesov. V centralni Avstraliji je bil priljubljen les akacije (mulga - Acacia aneura, Acacia tetragonophylla), medtem ko so proti vzhodu pu{~ave Simpson uporabljali predvsem Acacia georginae (Jones, 1996). Na severnem delu centralne Avstralije so prvotni prebivalci razvili bumerange in metalne palice v obliki kavljev, kar jim je omogo~ala uporaba naravno ra{~enih oblik lesa, ki so ga dobili iz spojev koreninskega sistema z deblom mo~nih vrst akacij. [e dandanes Aborigini takoj opazijo primerna debla, oz. spoje (Hanns, 1986). V obmorskih podro~jih vzhodne Avstralije so uporabljali predvsem les mangrove in sheoaka ter casuarine, ki sta bila priljubljena proti notranjosti (Jones, 1996). Ta les je bil odli~en za izdelavo, saj je njegova valovita struktura omogo~ala izdelavo bumerangov, katerih krila so bila lahko postavljena pod ostrej{im kotom, ne da bi se izgubila konstrukcijska trdnost. Nekateri zapisi, pa tudi sporo~ila, ki so se ohranila do danes, ka`ejo na veliko spo{tovanje Aboriginov narave in dreves, saj so za izdelavo bu-meranga kljub posegu v drevo sku{ali le-to ohraniti `ivo. Tako so s (kamnito, kasneje pa kovinsko) sekiro ali podobnim orodjem odlu{~ili le tisti del debla, ki je imel naravno krivino v spodnjem delu, in se je nadaljeval v del koreninskega sistema, ali pa uporabili primerno ukrivljene kose vej. Debelina lesa je bila razli~na, praviloma so iz enega kosa lesa, ki je bil debelej{i, izdelali dva bumeranga, za kar so les najprej vzdol`no razcepili na dva dela (Hanns, 1986). Ker je bil uporabljeni les ve~inoma sve`, so ga predhodno su{ili v vro-~em pepelu ali pesku. V novej{em ~asu pa zasledimo namakanje sve`e odrezanega lesa v vodi, da kasneje ne bi razpokal. Obdelava tako dobljenega kosa lesa je nato potekala z grobim obseko-vanjem v ustrezno obliko, pri ~emer so, ~e kot med krili ni bil dovolj izrazit, naravno krivino v predelu kolena bumeranga dodatno poglobili. Aerodinami~ni profil pa so krilu dali s tol~enjem s “finim orodjem” (kamni), kar je pustilo na povr{ini zna-~ilne vdolbine vzdol` krila, podobne sledem rezbarskega no`a (Barlow, 10 ijaLes 53(2001) 1-2 1994). Po nekaterih najnovej{ih spoznanjih iz aerodinamike naj bi te vdolbine izbolj{evale aerodinamiko in s tem letalne karakteristike bumeranga (podobno kot okrogle vdolbine na `ogici za golf). Pri bu-merangih, kjer je povr{ina kril gladka, pa so kot gladilo uporabili pesek, ostro stekleno rudnino ali gladke po-lirne kamne, o ~emer pri~ajo arte-fakti, najdeni v bli`ini najdi{~ bume-rangov. Po tem je sledilo preverjanje zna-~ilnosti leta ter fini popravki, pri ~emer so po potrebi krila bumeran-gov na dolo~enih mestih podrezo-vali, krivili ali zvijali. Slednje so storili z vla`enjem povr{ine ter segrevanjem nad ognjem ali pa s pritiskanjem obdelovalne povr{ine lesa ob razbeljen kamen. Pri izdelavi so v mnogih primerih tudi krasili bumerang z rezbarjenjem, za kar so uporabljali predvsem zobovje spodnjega dela ~eljusti `ivali (opo-sum, wallaby - mali kenguru) in pa ‘e omenjena orodja. Bumerange so v kon~ni fazi izdelave pogosto tudi pobarvali z okro, raztopljeno v ma{~obi. Vzorci na krilih so predstavljali motive iz `ivalskega sveta, zemljevide in/ali meje teritorija plemena, ki mu je Aborigin pripadal, ve~krat pa tudi tipi~ne pik~aste vzorce in like, zna~ilne za “Dream-time” - za Aborigine zna~ilno filozofijo pripadnosti plemenu, zemlji in vesolju…, s ~imer je bumerang pridobil {e dodatno “mo~”. Tako so upodabljali motive sledi, ki jih pu{~a v pesku kenguru, vzorce ribi{kih mre`, liste dolo~enih dreves, simbole za “jaz ali oko”, travo, dele telesa (Jones, 1996), sti~i{~a rek, ki so za lastnika bumeranga ali metalne palice imeli prakti~en vidik (zanesljivej{i oprijem bumeranga, poenostavljeni zemljevidi teritorija …) in duhovnega, verjetno poznanega le lastniku in njegovim bli`njim. 3. Les, uporabljen pri izdelavi sodobnih bumerangov Predvsem z dostopnostjo razli~nih vrst lesa, s spremenjeno namembnostjo, razvojem tehnologije in dostopnosti obdelave lesa pa se seveda paleta uporabnih lesov bistveno raz-{iri. Za izdelavo sodobnih bume-rangov iz naravnih materialov je vsekakor najprimernej{a vezana plo-{~a iz brezovega lesa, ki je praviloma izdelana na Finskem (druga uporabljena imena: letalska ali “aero” vezana plo{~a, finska vezana plo{~a, Thin birch plywood, Finnish aircraft plywood itd.). Zna~ilnosti tega materiala se odra`ajo predvsem v kvaliteti lesa (gosta rast, brez gr~), uporabi posebnih (proti vodi odpornih) lepil pri lepljenju, relativno veliki gostoti lepljenih plasti (2 plasti lesa za vsak milimeter debeline) in navz-kri`nim (pod kotom 90 stopinj) polaganjem posameznih plasti lesa, odpornosti proti deformacijam (krivljenju) ter hkrati optimalni te`i za izdelavo bumerangov (specifi~na gostota vezane plo{~e zna{a 0,80 kg/ dm3). Prednost vezane plo{~e se za izdelovalca poka`e predvsem v tem, da ima pri konstruiranju na razpolago veliko povr{ino, iz katere lahko izre-`e bumerang, brez strahu, da bo leta imel konstrukcijske {ibke to~ke. Upo{tevajo~ na{teto, tak{en material omogo~a visoko kvaliteto kon~-nega izdelka, saj je bumerang, izdelan iz tega materiala, precej odporen proti udarcem, se ne zlomi zlahka, je odporen proti vplivom vremena in vode, {e posebej po tem, ko ga dodatno za{~itimo z laki in barvami, hkrati pa nudimo vse prednosti, ki jih ima obdelava lesa. Ve~inoma so {portni pa tudi mnogi tekmovalni bumerangi dandanes izdelani prav iz tega materiala. Leta 1902 je Samuel Bristow iz ZDA po tem, ko ga je razvijal ve~ kot dvajset let let, prvi patentiral bume-rang. Bumerang je bil izdelan iz ja-vorovega lesa in je imel {tiri, pravokotno postavljena krila. V desetih letih je bilo prodanih ve~ kot milijon bumerangov (Dimantchev, 1998). S prodorom kvalitetne vezane plo{~e se je naravni les kot osnova za izdelavo bumerangov delno umaknil, vendar ne povsem. [e vedno se masivni les (Preglednica 3: Nekatere vrste lesa, uporabljene v sodobni izdelavi bume-rangov) uporablja predvsem za bume-range, za katere `elimo, da so posebno lepi, vendar pa od njih ne pri~akujemo vrhunskih letalnih zmo`nosti v sodobnem pomenu tekmovalnega ali vrhunskega {porta. Tako dandanes uporabljamo predvsem dekorativne lesove, ki so lahko lokalnega ali eksoti~nega izvora. Posebej cenjeni pa so med zbiralci bumerangi, izdelani iz redkih vrst lesa. Ker so ti bumerangi uporabljeni predvsem kot okrasni predmeti in manj za metanje (seveda pa se pri metanju, za razliko od avstralskih spominkov, vra~ajo), je les, ki se uporablja pri izdelavi, lahko zelo raznolik. Tehnolo{ko je seveda izdelava iz masivnega lesa zahtevnej{a, saj je treba obliko in konstrukcijo prilagoditi strukturi (rasti) lesa, da bo le-ta zagotavljala uporabnost in trajnost izdelka (Preglednica 3: Nekatere vrste lesa, uporabljene v sodobni izdelavi bumerangov). Najprimerneje je, da je les ra{~en v naravni krivulji, kot so to predvsem pri prehodu debla v podzemni del izrabljali Aborigini. Prav tako razgi- ijaLes 53(2001) 1-2 11 raziskave in razvoj bana struktura lesa z naravno zvitimi silnicami, kot npr. pri orehovi korenini, v ve~ini primerov omo-go~a zasnovo izdelka iz enega samega kosa lesa. V primeru pa, da imamo na razpolago le manj{e kose lesa (de-{~ice), je treba krili glede na rast povezati v kolenu bumeranga s pre-klapanjem in lepljenjem v kolenskem delu, ki je zaradi prenosa sil konstrukcijsko najbolj obremenjen. Zanimiv, pa tudi estetsko privla~en ter konstrukcijsko zadosten, je na~in izdelave z laminiranjem, kjer v kalup ustrezne oblike pravokotno na {irino zlo`imo in zlepimo od 0,5 do 2 mm debele furnirje razli~nih lesov in s tem tudi barvnih odtenkov. Dobljeno obliko nato po {irini razre`emo v ustrezno debele (navadno 5 do 7 mm) enake re`nje, s ~imer lahko dobimo ve~ enakih osnov (oblik) za kasnej{e bru{enje kril (Veit, 1987). Ker pri omenjenih bumerangih `eli-mo zadr`ati lepoto in prijeten ob~u-tek lesa, ki ga nudi na otip, jih redkeje za{~itimo z umetnimi laki, saj je na voljo dovolj naravnih za{~itnih sredstev, ki lesa ne zaprejo v umetni ovoj. Va`no pa je zagotoviti, da les pri `e izdelanem bumerangu kar najmanj deluje, saj bi nena~rtovano krivljenje povzro~ilo nepravilnosti pri letu ali celo nevaren let. Iz preglednice 3 je razvidno, da se je paleta uporabnih lesov skoraj nes-kon~no raz{irila, saj sodobne tehnologije omogo~ajo kombinacijo raz-li~nih lesov na razli~ne na~ine. Med zanesenjaki in zbiralci bume-rangov so posebej cenjeni tisti, izdelani iz redkih in/ali eksoti~nih vrst lesa, {e posebej tistih, ki imajo poseben dekorativen videz (kot npr. orehova korenina, pti~ji javor itd). 4. Sklep Izdelovanje bumerangov lahko ozna-~imo kot povezavo poznavanja fizikalnih zakonitosti, raznolikosti ter zna~ilnosti lesa in spretnosti pri njegovi obdelavi. Vse to nudi mo`nost izdelovalcu, da iz`ivi svojo ustvarjalnost, in jo udejani v mnogotere, ve~inoma avtorske oblike izdelkov. Pri tem so zbirateljsko in estetsko najbolj cenjeni izdelki iz naravnega lesa, ki naj bo po svoji strukturi ~im bolj zanimiv. Seveda je pri tak{nih izdelkih zahtevana osnovna karakteristika, zna~ilna za bu-merang, to je, da se vra~a, ~eprav mnogi bumerangi po uspe{nem letu kon~a-jo kot uporabni, a zaradi dragocenosti lesa in bumeranga najve~krat kot dekorativni predmeti na zidovih zbiralcev ali predanih {portnikov - rekreativcev itd … Znanje aerodinamike in obdelave lesa si je ~lovek za izdelavo bumerangov nabiral skozi tiso~letja, zato so nedvomno prav bumerangi `ive~i artefakti znanosti, posameznikove ali plemenska izraznosti in kulture. Ve~ina avstralskih bumerangov je izdelana iz te`jih, kom-paktnej{ih vrst lesa, ki so uporabniku zagotavljala funkcionalnost in trajnost. Nedvomno je prednost globalizacije, da omogo~a izdelavo tudi v podro~jih, kjer le-ti naj zgodovinsko (pomotoma!) ne bi bili znani. Po drugi strani pa odprtost svetovnega trga in relativna cenenost manj{ih kosov lesa omogo~a izdelovalcem uporabo in spoznavanje raznolikosti, ki jo je narava udejanila v tiso~erih generi~nih vrstah, v~asih tudi redkih, a izjemno lepih “napakah” naravnega lesa. Dodatno pa sodobne tehnologije su-{enja, obdelave, spajanja… lesa omo-go~ajo relativno hitro pot od zasnove do uporabe izdelka za zabavo, {port ali okras. Prav sodobna tehnologija obdelave lesa, kot tudi razvoj znanja predvsem na podro~ju fizike, in spremenjena namembnost uporabe bumerangov v objekt za zabavo, rekreacijo in tekmovalni {port pa omogo~ajo danes uporabo prakti~no vseh lesov in drugih materialov. V ~lanku namenoma nismo klasificirali vseh lesov, ki so primerni za izdelavo, prav tako ne vseh mo`nosti za spajanje oz. povezovanje posameznih struktur lesa v `eleno obliko, obdelavo, osnovno za{~ito, barvanje in lakiranje izdelkov, saj ob poznavanju fizikalnih zakonitosti, ki jih moramo upo{tevati, velja, da so meje postavljene tam, kjer se kon~a izde-loval~eva inovativnost. V lu~i sodobnega ~asa pa je na{teto postavljeno v nov, `elen okvir, ki ~lo-veka znova postavi v naravo - ne le, da bi dobil surovino za svoj izdelek, ki ga mora z lastnimi rokami oblikovati, temve~, da ob uporabi bume-ranga pri~ne (znova) spoznavati in spo{tovati naravne zakonitosti ter se ob lastni psihi~ni in fizi~ni aktivnosti tako zave svoje neprekinjene povezanosti in soodvisnosti od narave. Preglednica 1. Vrste lesa, uporabljenega v Avstraliji po regijah1 RegijaIme Lokalno ime Podro~je Kimberley Acacia aneura (Mulga) Acacia homalophylla (Yarran) Rhizophora stylosa (Spotted-leaved Mangrove) Ventilago viminalis (Supplejack) Centralna in severna Avstralija Acacia aneura (Mulga) Acacia coriacea (Wirewood) 12 ijaLes 53(2001) 1-2 Acacia homalophylla (Yarran) Acacia leptocarpa (Wattle) Acacia monticola (Minni Richi) Acacia ligulata ( U m b r e l l a Bush) Acacia pachycarpa (Wattle) Acacia pruinocarpa (Black Gidgee) Acacia rhodophloia (Wattle) Eucalyptus setosa (Rough-leafed Bloodwood) Hakea cunninghamii ( C o r k - wood) Hakea lorea (Corkwood) Hakea macroptera Zahodna Avstralija Acacia acuminata (Raspberry Jam Plant) Acacia aneura (Mulga) Acacia homalophylla (Yarran) Acacia tumida (Wattle) Dodonaea lanceolata (Hopbush) Eucalyptus miniata ( D a r w i n Woollybutt) Eucalyptus wandoo (Wandoo) Exocarpos latifolius (Broad-leaved Cherry) Hakea aborescens (Boomerang Tree) Hakea macrocarpa Obmo~je jezera Eyre in reke Darling Acacia aneura (Mulga) Acacia cambagei (Gidgee) Acacia cyperophylla (Minni Richi) Acacia georginae ( G e o r g i n a Gidgee) Acacia homalophylla (Yarran) Acacia tetragonophylla ( D e a d Finish) Vzhodni Queensland Acacia aneura (Mulga) Acacia aulacocarpa ( B r o w n Salwood) Preglednica 2. Frekvence vrst lesa, uporabljenega v Avstraliji2 Ime Lokalno imeFrekvenca Acacia excelsa Wattle) (Ironwood Acacia homalophylla (Yarran) Acacia pendula (Boree) Ficus chretioides (Wild Fig) Rhodomyrtus macrocarpa (Native Loquat) Jugo - Vzhodna Avstralija Acacia homalophylla(Yarran) Acacia mearnsii (Black Wattle) Acacia salicina (Cooba) Avicennia marina (Grey Mangrove) Casuarina stricta (Sheoak) Eucalyptus dumosa (White Mallee) Kunzea ericifolia (Mountain Tea-tree) Planchonella species(Black Apple) Podro~jeGawler in Flinders Acacia aneura (Mulga) Acacia homalophylla (Yarran) Acacia papyrocarpa (Western Myall) Heterodendrum oleifolium (Inland Rosewood) Acacia homalophylla (Yarran) 7 Acacia aneura(Mulga) 6 Acacia georginae (Georgina Gidgee) 2 Acacia tetragonophylla (Dead Finish) 2 Acacia acuminata (Raspberry Jam Plant) 1 Acacia aulacocarpa (Brown Salwood) 1 Acacia cambagei(Gidgee) 1 Acacia coriacea (Wirewood) 1 Acacia cyperophylla (Minni Richi) 1 Acacia excelsa (Ironwood Wattle) 1 Acacia leptocarpa (Wattle) 1 Acacia ligulata (Umbrella Bush) 1 Acacia mearnsii (Black Wattle) 1 Acacia monticola (Minni Richi) 1 Acacia pachycarpa (Wattle) Acacia papyrocarpa (Western Myall) 1 Acacia pendula (Boree) 1 Acacia pruinocarpa (Black Gidgee) 1 Acacia rhodophloia (Wattle) 1 Acacia salicina (Cooba) 1 Acacia tumida (Wattle) Avicennia marina (Grey Mangrove) 1 1 1 ijaLes 53(2001) 1-2 13 raziskave in razvoj Casuarina stricta (Sheoak) 1 Dodonaea lanceolata (Hopbush) 1 Eucalyptus dumosa (White Mallee) 1 Eucalyptus miniata (Darwin Woollybutt) 1 Eucalyptus setosa Bloodwood) 1 (Rough-leafed Eucalyptus wandoo (Wandoo) 1 Exocarpos latifolius (Broad-leaved Cherry) 1 Ficus chretioides (Wild Fig) 1 Hakea aborescens (Boomerang Tree) 1 Hakea cunninghamii 1 (Corkwood) Hakea lorea (Corkwood) 1 Hakea macrocarpa 1 Hakea macroptera 1 Heterodendrum oleifolium(Inland Rosewood) 1 Kunzea ericifolia (Mountain Tea-tree) 1 Planchonella species (Black Apple) 1 Rhizophora stylosa (Spotted-leaved Mangrove) 1 Rhodomyrtus macrocarpa (Native Lo-quat) 1 Ventilago viminalis 1 (Supplejack) Preglednica 3. Nekatere vrste lesa, uporabljene v sodobni izdelavi bumerangov Slovensko ime tuje ime ??? Bubinga pommelé (Guibourtia sp.) ??? Chokta-kok ??? Coco bolo ??? Heartwood saphhire ??? Koa ??? Lacewood ??? Lignum vitae ??? Zebrawood - oily ??? Padauk topol Papel mazer Thuya burr Poplar , Textured poplar (Populus sp.) ??? Purple heart ??? Redbud ??? Rosewood ??? Sapwood ???? Mesquite ameri{ki divji kostanj Buckeye bambus Timber bamboo bo‘je drevce Holly brest Elm breza Birch, Red birch (Betula verrucosa) ~e{nja Cherry (Prunus avium) ~rni gaber ??? dren Dogwood ebenovina Ebony, Gaboon ebony glog Whitethorn hrast Oak (Quercus robur, etc.) jabolko Apple javor, javor rebra{, pti~ji javor Maple (Acer sp.), tigertail maple, bird’s eye maple (Acer saccharum); hard maple jesen Ash kaki Persimmon mahagonij Blistered, pyramide…, etc. mahogany (Meliaceae, Khaya sp.) oreh, orehova korenina Walnut, textured walnut (Juglans, Juglans ni-gra) platana Sycamore pu{pan Box tree ro`i~evci Honey locust, Yellow locust sladkorni javor Sugar maple Literatura 5. Viri 1. Barlow, A. (1994). Boomerangs and throwing sticks. Macmillan Education Australia. 2. Dimantchev, G. (1998). Boomerang Puzzle, Part I., Boomerang sport, Organizations, Competitions, Records. Sofia, Bulgaria. 3. Cassidy, J. (1985). The Boomerang Book. Palo Alto, California USA: Klutz Press. 4. Hanns, P. (1986). Wessen und Bedeutung des Bumerangs. Wien Oesterreich: NE Achiv für Volkerkunde/Veröffentlichtungen, Kommissionsverlag W. Braumueller. 5. Hawes, L. L., Mauro J. B. (1987). All about Boomerangs. Queensland Australia: Hawes Boomerangs. 6. Jones, P. et. al. (1996). Boomerangs - Echoes of Australia CD rom. South Australian Museum: The Alternative Publishing Co Pty Ltd, Dynamic Computer Solutions. 7. Mason, B. S. (1974). Boomerangs: how to make and throw them. New York USA: Dover Publications INC. 8. Ruhe, B. (1982). Boomerang. Washington D.C USA: Minner Press. 9. Ruhe, B., Darnell, E. (1985). Boomerang: how to throw, catch and make it. New York USA: Workman Publishing. 14 ijaLes 53(2001) 1-2 UDK: Pregledni znanstveni ~lanek (A Review) Za{~ita lesa pred vremenskimi vplivi Protection of wood against weathering avtor Matjaž PAVLIC*, Vekoslav MIHEVC** * asist., Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina c. VII1/34, 1001 Ljubljana ** prof., dr, Biotehniška fakulteta, Oddelek za lesarstvo, Rožna dolina c. VIII/34, 1001 Ljubljana Izvleček/Abstract Prispevek obravnava za{~ito lesa pred vremenskimi vplivi. Les zaradi nihanja klimatskih razmer in vremenskih vplivov zelo hitro propada. Da mu podalj{amo trajnost, ga za{~itimo z raznimi za{~itnimi sredstvi. Uporabimo lahko konstrukcijsko, kemi~no in povr{insko za{~ito. Pri za{~iti vrtnega in stavbnega pohi{tva, lesenih fasad ter konstrukcij se najve~ posve~amo ravno povr{inski za{~iti, ki ima poleg za{~itne tudi dekorativno vlogo. V ta namen uporabljamo razna premazna sredstva, ki jih razvr{~amo v tri glavne skupine: lak emajle, lake in lazure. Vsako od teh sredstev pa ima svoje prednosti in pomanjklivosti, kar je tudi obravnavano v prispevku. Klju~ne besede: za{~ita lesa, vremenski vplivi Abstract: This article presents problems about protection of wood against weathering. Under changes of climate conditions and weathering wood degrades very quickly. To prolong natural durability of wood we have to use various protections like construction, chemical and surface protection. For protection of garden furniture, joinery, wooden constructions and cladding mostly surface treatment is being used which has pro- tective and decorative role. For this purpose various finishes can be used. We classify them in three main groups: paints, clear finishes, and stains. Each of them has its own advantages and disadvantages, which are also discussed in this article. Key words: wood protection, weathering 1. UVOD Zaradi nihanja klimatskih razmer in vremenskih vplivov, kot so sonce, de`, veter, sneg, onesna`en zrak in podobno, za~ne les hitro propadati. Po{-kodbe se najprej pojavijo na povr{ini. Spremeni se barva lesa, povr{ina s ~asom postaja ~edalje bolj reliefna, pojavijo se {tevilne razpoke in dis-torzije (izkrivljenost) (slika 1). Slika 1. Lesena klop po ve~ kot desetih letih staranja (Foto: M. Pavli~) Da bi prepre~ili ali vsaj ubla‘ili te neza`elene spremembe lesa, ga za-{~itimo z raznimi za{~itnimi sredstvi. Tako lesu podalj{amo trajnost, hkrati pa poudarimo njegove dekorativne lastnosti. Kvaliteta za{~ite lesa izpostavljenega vremenskim vplivom pa je odvisna od izbire ustreznega za{~itnega sistema glede na namen uporabe izdelka in od uporabe ustreznih konstrukcijskih re{itev s katerimi bistveno pripo-moremo k dalj{i trajnosti izdelka. 1.1. DEGRADACIJA LESA Lesene konstrukcije (ograje, opa‘i, vrtno pohi{tvo, stavbno pohi{tvo...) so zaradi vremenskih vplivov izpostavljene {tevilnim uni~ujo~im dejavnikom. Najpomembnej{i med njimi so vlaga, svetloba (vidna, U V, IR) ter glive in insekti. 1.1.1. Vlaga Les zaradi svoje higroskopnosti spre- ijaLes 53(2001) 1-2 15 raziskave in razvoj jema in oddaja vodo glede na klimatske razmere, kar se ka`e tudi v spreminjanju njegovih dimenzij. Lahko re~emo, da je higroskopsko kr~enje in nabrekanje, ki je posledica oddajanja in sprejemanja vezane ali higroskopske vode v tako imenovanem higroskopskem obmo~ju (od absolutne suhosti do to~ke nasi~enja celi~nih sten oz. vlaken), ena izmed najneugodnej{ih lastnosti lesa (Torelli in ^ufar 1983). Zaradi vla`nostnega gradienta in anizotropne narave lesa prihaja pri procesa su{enja in navla`evanja lesa do napetosti katere ob prekora~itvi trdnosti lesa povzro~ajo razpoke in distorzije (Gori{ek in sod. 1994). 1.1.2. Svetloba Les je odli~en absorber son~ne svetlobe (Hon in sod. 1980). Zaradi tega so njegove povr{ine na son~ni svetlobi izpostavljene fizikalni in kemi~ni fotodegradaciji, ta pa odpira pot v njeno notranjost. Fotodegradacijo lesa pov-zro~a svetloba z valovno dol`ino pod 600 nm, ki prodre v les do globine 200 (m (Feist in Hon 1984, MacLeod in sod. 1995), najve~ji vpliv pa ima UV-svetloba, ki lahko prodre v les do globine 75 (m (Hon 1991). Vse glavne sestavine lesa (lignin, celuloza, hemi-celuloza, ekstraktivi) so ob~utljive na UV-svetlobo, {e najbolj ob~utljiv pa je lignin, saj absorbira 80-95 % UV-svetlobe (Hon 1991). Degradacija lignina povzro~i tvorbo prostih radikalov in nizkomolekularnih produktov, ki se z lahkoto izpirajo s povr{ine lesa (Jirou{-Rajkovi} in sod. 1997). Kljub temu, da je razgradnja lesa zaradi vpliva svetlobe povr{inski fenomen, je velik problem, saj vodi do diskoloracije in kemi~ne razgradnje. 1.1.3. Glive in insekti Les, kot organski material, je izpostavljen biološkemu razkroju katerega povzročajo ksilofagni insekti in različne vrste gliv. Ksilofagni insekti živijo v lesu, ki zadovoljuje vse njihove življenjske potrebe. Les je zanje hrana in bivališče, ki jih varuje pred zunanjimi vplivi. Beljava lesa je v primerjavi z jedrovino veliko bolj privlačna za insekte saj vsebuje bistveno večji delež hranilnih snovi kot so beljakovine, škrob in sladkorji (Kervina-Hamovič 1989). Vlažnost lesa, izpostavljenega vremenskim vplivom, je večkrat nad 20 %, kar pomeni veliko nevarnost pred okužbo z glivami, ki lahko les popolnoma razkrojijo in uničijo, plesni in glive modrivke pa povzročijo predvsem barvne spremembe lesa (Pohleven 1998). 2. VLOGA ZAŠČITE LESA Leseni izdelki bodo kljubovali vremenskim vplivom le, če so primerno zaščiteni. To zaščito pa tvorijo (Mihevc 1999): * konstrukcijska zaščita, * kemična zaščita in * površinska zaščita. 2.1. KONSTRUKCIJSKA ZAŠČITA LESA Oblika zgradbe in njenih delov ima velik vpliv na trajnost tako lesa kot premaza. Najpomembnejše pravilo konstrukcijske zaščite lesa je zagotoviti vodi prost odtok. Poskrbeti moramo za ustrezno nagnjenost vodoravnih profilov, spoji morajo biti pravilno oblikovani (profili za odtekanje vode), robovi morajo biti ustrezno zaobljeni (zagotavljanje enakomernosti nanosa premaznega sistema), površina naj bo kvalitetno mehansko obdelana (skob-ljanje, brušenje), zagotoviti moramo zračenje hrbtnih delov, celotna konstrukcija izdelka pa naj bo taka, da ne morejo nastajati mehanske poškodbe pri vgrajevanju kakor tudi ne pri kasnejši uporabi (Mihevc 1999). Absorpcija vode skozi prečne prereze je še posebej izrazita in nevarna. Zaradi tega uporabljamo, kjer je to mogoče, poševno prirezovanje, še najbolje pa je, da prečne prereze z ustreznim premazom zatesnimo (Pečenko 1987). Pri vgraditvi lesa mora biti lesna vlažnost čim bliže ravnovesni vlažnosti, ki ustreza povprečnim klimatskim razmeram na mestu vgraditve, da se izognemo dodatnim deformacijam, ki že tako ali tako nastajajo zaradi nihanja klime (Go-rišek in Knehtl 1992). 2.2. KEMIČNA ZAŠČITA LESA O kemični zaščiti lesa govorimo takrat, ko v les vnesemo potrebno količino kemičnih snovi, ki so strupene za posamezne lesne škodljivce. Na ta način les umetno konzerviramo in mu podaljšamo trajnost. Z vnosom kemičnih sredstev v les ta postane za škodljivce strupen ali vsaj odbijajoč (Kervina-Hamovič 1990). Kemično sredstvo, s katerim zaščitimo les je ponavadi v obliki raztopine, ki je sestavljena iz aktivne komponente in topila. Sredstvo vnesemo v les z različnimi postopki, kot so: prema-zovanje, potapljanje, oblivanje... Topilo kasneje izpari, aktivna komponenta pa ostane v lesu. Kot aktivno komponento lahko uporabimo različne anorganske in organske snovi. Topilo je lahko organsko ali voda, ki je ekološko najbolj sprejemljiva in dobiva vse večji pomen. Zaščitna sredstva za les lahko razdelimo na podlagi več kriterijev, najbolj pogosta je razdelitev po Findlayu (1985), ki razvršča zaščitna sredstva za les v tri skupine: * zaščitna olja - derivati premogo-vega in lesnega katrana ter surove 16 ijaLes 53(2001) 1-2 nafte, * kemikalije topljive v vodi, * zaščitna sredstva, ki so topna samo v organskih topilih. Kemična zaščita lesa zadnje čase doživlja korenite spremembe in je čedalje bolj izpostavljena poostrenemu nadzoru okoljevarstvenikov, saj pomeni nevarnost za okolje na več nivojih: pri proizvodnji, transportu in distribuciji, pri postopkih zaščite lesa, pri uporabi zaščitenega lesa in pri odlaganju odpadnega zaščitenega lesa. Zaradi teh novih pogledov les zaščitimo s kemičnimi sredstvi le tam, kjer je to nujno potrebno (Bravery in Carey 1995, Pohleven in Petrič 1992). 2.3. POVRŠINSKA ZAŠČITA LESA Površinska zaščita lesa ima poleg zaščitne tudi dekorativno vlogo. Lahko sledi predhodnima dvema zaščitama ali pa nastopa popolnoma samostojno. V obeh primerih lahko površinski premaz zaradi delovanja zunanjih sil razpoka. V prvem primeru je tako les še vedno kemično zaščiten, v drugem pa je odprta prosta pot do nezaščitenega lesa, ki je tako izpostavljen možnemu napadu gliv in insektov (Mihevc 1999). Trajnost premaza, ki les {~iti pred vremenskimi vplivi, je odvisna od lastnosti in priprave lesa, od ustrezne izbire premaznega sredstva glede na namen uporabe izdelka, od na~ina in kvalitete nana{anja, od uporabe konstrukcijske za{~ite in pa od vplivov okolja (slika 2). Takoj, ko se na premazu pojavijo prve po{kodbe, ga moramo obnoviti saj lahko le na ta na~in zagotovimo dolgotrajno za{~ito lesa. Slika 2. Dejavniki, ki vplivajo na u~inkovitost oz. trajnost premaza za eksterier 2.3.1. Premazna sredstva V literaturi se pojavljajo razli~ne razvrstitve sredstev za za{~ito lesa pred vremenskimi vplivi. Tuji avtorji ve~krat za enaka sredstva uporabljajo razli~ne razdelitve in izraze. Za mnoge izraze pa v sloven{~ini ne najdemo ustreznega prevoda. Pri nas se je {e najbolj uveljavila razvrstitev (Pe~enko 1987), ki razdeli sredstva z vidika materialov, primernih za za{~ito lesa pred vremenskimi vplivi, na naslednje {tiri tipe: * sredstva za kemi~no za{~ito lesa, * lak emajli, * lazure, * laki. Feist (1996, 1997) prav tako razvr{~a za{~itna sredstva za les v te skupine. Namesto izraza lak emajl uporablja izraz barva, ki je v angle{ko govore~ih dr‘avah uveljavljen izraz. Glede na kon~ni efekt povr{inske obdelave nadalje razvr{~a premazna sredstva za za{~ito lesa pred vremenskimi vplivi v dve skupini: 1. Opaque Finishes (Paint, Solid Color Stains) Premazi s katerimi na povr{ini lesa tvorimo netransparenten film poljubnih barv in odtenkov, tekstura lesa je zakrita (prekrivne, netransparentne, debelo-slojne lazure, emajli, lak emajli, opleski). 2. Natural Finishes (Water-Repellent Preservatives, Oils, Semitransparent Penetrating Stains, Transparent Film-Forming Finishes, Varnish Stains) Premazi kateri poudarijo naraven videz lesa, lahko ga tudi obarvajo, vendar ne prekrijejo teksture (vodo-odbojna sredstva, naravna olja, laki, impregnacijske, tan-koslojne in debelo-slojne lazure). 2.3.1.1. Lak emajli Lak emajli (opleski) so debeloslojna pre-mazna za{~itna sredstva, ki tvorijo film, s katerimi popolnoma prekrijemo lesno teksturo in tako tudi mo`ne napake lesa. Vsebujejo veliko ko- Les 53(2001) 1-2 17 raziskave in razvoj li~ino pigmentov zaradi ~esar jih je na trgu mo`no dobiti v raznih barvnih odtenkih (Feist 1997). Njihova poglavitna prednost je dobra odbojnost za vodo in nizka propustnost za paro, ki je hkrati tudi njihova najve~ja pomanjklivost. Ob izpostavitvi izdelkov vremenskim vplivom nastaja erozija premaza in difuzija vlage skozi film v les. Delovanje lesa povzro~a mikrorazpoke v filmu premaza. Absorbirana vlaga v lesu se tako akumulira, kar povzro~a mehurjenje in odstopanje (lu{~enje) premaznega filma (Pe~enko 1987, Miller 1980, Feist 1997) (slika 3). Barvanje lesa na prostem z lak emajli je dobro vpeljan in razumljiv postopek. Pri nana{anju pa se je treba izogibati debelim premaznim filmom, ker se ti nagibajo k lu{~enju. Filmi, sestavljeni iz ve~ slojev premazov, se debelijo prehitro predvsem, kadar prenavljamo premazne sisteme pred potekom predvidene obnavljalne dobe. To pomeni, da moramo pri ponovnem premazovanju odstraniti celoten predhodni premaz z mehani~nim odstranjevanjem s struganjem z lo- patico pri ~emer je treba lak predhodno omeh~ati s plamenom, vro-~im zrakom ali kemi~nim odstranjevalcem (lavo) (Pe~enko 1987, Mihevc 1999). Slika 3. Lu{~enje lak emajla zaradi akumulacije vlage v lesu pod povr{ino premaza (Foto: M. Pavli~) 2.3.1.2. Laki Slika 4. Lu{~enje in pokanje transparentnega premaza po dveh letih izpostavitve (Williams in sod... 1996) 2.3.1.3. Lazure Lazure so na na{e tr`i{~e pri{le iz zahodne oziroma severne Evrope in so v relativno kratkem ~asu popolnoma osvojile potro{nike. Uporabljajo se v industriji stavbnega pohi{tva, predvsem Laki so v bistvu lak emajli brez pigmentov in so jih tradicionalno uporabljali pri lesu na prostem, kadar so `eleli obdr`ati ~im bolj naraven videz lesa. Pri uporabi lakov nastajajo podobne te`ave kot pri lak emajlih (slika 4). S kvalitetnim lakom, nanesenim na korektno pripravljeno povr{ino, je mo‘no do{e~i dobre rezultate, vendar ne smemo pozabiti na dejstvo, da je les mogo~e za{~ititi pred delovanjem son~ne svetlobe le s pigmenti (Pe~enko 1987). Uporaba lakov torej za vremensko za{~ito ni priporo~-ljiva, razen ~e je zagotovljeno redno vzdr`evanje, ki pa je relativno drago. v proizvodnji oken in vrat, za povr-{insko obdelavo lesenih konstrukcij, lesenih ograj, opa`ev ter vseh drugih izdelkov, ki so izpostavljeni vremenskim vplivom (Kri~ej 1976). Enostavna povr{inska obdelava, videz in enostavno obnavljanje so faktorji, ki so pripomogli k vse ve~ji uporabi teh premazov. Razli~no od lak emajlov so lazure manj pigmentirani premazi, ki na lesu tvorijo tanek film in povr{ino lesa obarvajo transparentno tako, da je vidna njegova tekstura. Koli~ina ustreznih pigmentov mo~no vpliva na obstojnost lazur. Splo{no velja, da z ve~jo koli~ino pigmentov v lazuri dosegamo dalj{e vzdr‘evalne intervale. Osnovna lastnost lazur je odbijanje teko~e vode, saj imajo izrazito povr{ino, ki odbija vodo (slika 5). Zaradi tega se najbolje 18 ijaLes 53(2001) 1-2 obnesejo na vertikalnih povr{inah, slab{e pa na horizontalnih. Zaradi svoje velike permeabilnosti omogo-~ajo lesu “dihanje”, kar pa ima tudi svojo slabo stran. Vla`nost lesa niha mnogo bolj kot pri neprepustnih ali malo prepustnih premazih, vendar se vlaga v lesu ne akumulira. Lazure pod vremenskimi vplivi po~asi erodirajo, debelina filma se tanj{a, debelej{i sloji kot so filmi lak emajlov in lakov pa postajajo krhki, pokajo in se lu{~ijo. Nedvomna prednost lazur je preprostost njihovega obnavljanja, saj povr{ine pred ponovnim nanosom obi~ajno samo skrta~imo in obri-{emo, z enim ali dvema nanosoma pa `e osve`imo povr{ino (Pe~enko 1987). Slika 5. U~inek tretirane (A) in netretirane (B) povr{ine lesa, ki odbija vodo (Foto: M. Pavli~) tile Organic Compounds) Vse bolj pa se uveljavljajo premazi z visoko vsebnostjo suhe snovi (high solids stains) in lazure, ki uporabljajo vodo kot topilo (water-based stains) (Martin 1996, Dongen in sod. 1998). Za njih lahko re~emo, da so premazi prihodnosti. Z uporabo lazur z visoko vsebnostjo suhe snovi lahko v primerjavi s konvencionalnimi zmanj{amo emisijo hlapnih organskih komponent (VOC) za 60 %, z vodnimi lazurami pa {e za dodatnih 10 % (Dongen in sod. 1998). Lazure se med sabo razlikujejo po ve~ lastnostih. Najbolj tipi~na je debelina suhega filma. Nekatere tvorijo na lesu zaprt, lepo definiran sloj, druge pa v les penetrirajo. Tako Miller (1980) deli lazurne premaze na: * impregnacijske lazure, * tankoslojne lazure, * debeloslojne lazure in * prekrivne lazure. 2.3.1.3.1. Impregnacijske lazure V les prodirajo globje in tako tudi po ve~ zaporednih nanosih ne tvorijo popolnoma zaprtega filma. Trajnost teh premazov je majhna, prepustnost za paro pa je zelo velika saj kljub ve~-kratnemu nanosu tvorijo le do 10 mm debel film. Obi~ajno vsebujejo bio-cide, ki v glavnem prepre~ujejo rast plesni na povr{ini lesa oziroma premaza in nudijo za{~ito pred glivami in insekti. Lahko rabijo tudi kot osnova za nadaljnjo povr{insko obdelavo (Miller 1980, Feist 1997). 2.3.1.3.2. Tankoslojne lazure Ta vrsta lazur ima manj{o prepustnost za paro kot impregnacijske lazure. Debelino suhega filma dose`emo od 30 - 40 mm po trikratnem nanosu. Ta premazna sredstva imajo trajnost v povpre~ju od 2. do 4. let (Miller 1980). 2.3.1.3.3. Debeloslojne lazure Po trikratnem nanosu dose`emo debelino suhega filma od 60 do 75 mm. Trajnost teh premazov je od 4 do 6 let in je odvisna od izpostavitve vremenu. Pri teh premazih, ki imajo zelo majhno prepustnost za paro, lahko pri povi-{ani vla`nosti izdelka nastane me-hurjenje in lu{~enje premaza (Feist 1996, Williams in sod. 1996). Pri novej{ih debeloslojnih lazurah lahko v enem nanosu dose`emo debelino suhega filma tudi do 120 mm. Z ve~jimi nanosi skraj{amo ~as povr{inske obdelave, kakovost za-{~ite pa ostaja enaka. 2.3.1.3.4. Prekrivne lazure To je posebna vrsta debeloslojnih lazur, s katerimi lahko prav tako `e z enkratnim nanosom dose`mo kon~no debelino suhega filma. Od debe-loslojih lazur se razlikujejo predvsem po bolj{em svilnatem videzu premazane povr{ine in po popolni pre-kritosti teksture lesa, hkrati pa so, prav tako kot druge lazure, bolj pro-`ne in prepustne za paro od drugih V preteklosti so bile najbolj poznane alkidne in akrilne lazure na osnovi organskih topil. Danes jih imenujemo konvencionalne lazure. Njihova uporaba se zaradi ekolo{ke osve{~enosti mo~no zmanj{uje saj vsebujejo velik dele` reaktivnih topil oz. hlapnim organskim komponent (VOC - Vola- ijaLes 53(2001) 1-2 19 raziskave in razvoj prekrivnih premazov in jih je tako la`e vzdr`vati (Miller 1980). 3. POVZETEK Leseni izdelki bodo kljubovali vremenskim vplivom, le ~e so primerno za{~iteni. Najbolj u~inkovito ga zavarujemo s kombinacijo vseh treh za{~it. Te so: konstrukcijska, kemi~-na in povr{inska za{~ita. Najpomembnej{e pravilo konstrukcijske za{~ite lesa je zagotoviti vodi prost odtok. To pa lahko dose`emo s pravilnim oblikovanjem celotne zgradbe oz. njenih delov: poskrbimo za ustrezno nagnjenost vodoravnih profilov, robove ustrezno zaoblimo, zagotovimo zra~enje hrbtnih delov, pre~ne prereze po{evno prire`emo, pri spojih pa uporabljamo profile za odtekanje vode. Pri kemi~ni za{~iti v les vnesemo kemi~na sredstva, biocide s katerimi dose`emo, da le ta postane za {kod-ljivce strupen ali vsaj odbijajo~. Ke-mi~na za{~ita lesa v zadnjem ~asu do`ivlja korenite spremembe in je od vseh za{~it {e najbolj izpostavljena poostrenemu nadzoru okoljevarstve-nikov. Ker pomeni nevarnost za okolje na ve~ nivojih, jo uporabljamo le tam, kjer je to nujno potrebno. Povr{inska za{~ita lesa lahko sledi predhodnima dvema za{~itama. Pri za{~iti vrtnega pohi{tva, lesenih fasad in konstrukcij, stavbnega pohi{tva, ve~krat nastopa samostojno, sploh pri uporabnikih {iroke potro{nje. Zaradi tega ji tudi upravi~eno posve~amo najve~ pozornosti. Ne smemo pa pozabiti na njeno dekorativno vlogo saj lahko z uporabo najrazli~nej{ih pre-maznih sredstev dosegamo razli~ne efekte in barvne odtenke. Premazna sredstva razdelimo na lak emajle, lake in lazure, katere so se do sedaj najbolj uveljavile. Z lazurami obarvamo les tako, da ne prekrijemo njegove te-ksture. Poznamo ve~ vrst lazur. Najbolj tipi~no jih razdelimo glede na debelino suhega filma katerega ustvarijo na povr{ini lesa. Tako poznamo impregnacijske, tankoslojne, debelo-slojne in prekrivne lazure. V zadnjem ~asu se zaradi ekolo{ke osve{~e-nosti tudi povr{inski za{~iti posve~a vse ve~ pozornosti. Razvila so se nova sredstva, kot so lazure z visoko vsebnostjo suhe snovi in razni vodni sistemi lazur. Katerih za{~it in za{~itnih sredstev se bomo poslu`evali je odvisno predvsem od `elja posameznika in pa nujnih zahtev, ki se porajajo glede na kon~no mesto uporabe dolo~enega izdelka. 4. VIRI 1. Bravery AF, Carey JK 1995. Some data on the activity of alternative fungicides for wood preservation. Document 3333. IRG/WP: 16 s. 2. Dongen J, Boekee D, Klaasen R, Bakker P 1998. De- velopment and Performance of New Generation Stains. V: Advances in Exterior Wood Coatings and CEN Standardization. PRA Conference, Brussels, 19 - 21 oct 1998. Teddington, PRA 1998: Paper 24 3. Feist WC 1996. Painting and Finishing Exterior Wood. Journal of Coatings Technology, 68, 856: 23 - 26 4. Feist WC 1997. The challenges of Selecting Finishes for Exterior Wood. Forest Product Journal, 4 7, 5: 16 -20 5. Feist WC, Hon DNS 1984. Chemistry of Weathering and Protection. V: The chemistry of solid wood. Advances in chemistry series 207. Rowell RM (ur.) Washington, DC, American Chemical Society: 401 - 451 6. Findlay WPK 1985. Preservation of timber in the tropics. Dordrecht, Nijhoff M, Junk W: 2 73 s. 7. Gori{ek @, Knehtl B 1992. Vpliv povr{inske obdelave na dimenzijsko stabilnost bukovine. Les, 44, 1 - 2: 15 - 20 8. Gori{ek @, Ger{ak M, Velu{~ek V, ^op T, Mrak C 1994. Su{enje lesa. 1. izdaja. Ljubljana, Zveza dru{tev in‘enirjev in tehnikov lesarstva Slovenije, Lesarska zalo‘ba: 235 s. 9. Hon DNS 1991. Photochemistry of Wood. V: Wood and Cellulosic Chemistry. Hon DNS, Shiraishi N (ur.) New York, Marcel Dekker: 525 - 555 10. Hon DNS, Ifju G, Feist WC 1980. Characteristics of free radicals in wood. Wood and Fiber Science, 12, 2: 121 - 130 11. Jirou{-Rajkovi} V, Grbac I, Tkalec S 1997. An investi- gation into the protection of wood from UV-radiation and water. Drvna industrija, 48, 4: 205 - 2 11 12. Kervina-Hamovi} L 1989. Patologija lesa. Lesna entomologija. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, VTOZD za lesarstvo: 173 s. 13 . Kervina-Hamovi} L 1990. Za{~ita lesa. Ljubljana, Biotehni{ka fakulteta, VTOZD za lesarstvo: 126 s. 14 . Kri~ej B 1976. Umetno pospe{eno staranje lazurnih in impregnacijskih premazov. Les, 28, 9 - 10: 179 -18 4 15 . Martin CS 1996. Exterior wood stains and lasures for the future. Pigment & Resin Technology, 25, 5: 29 - 33 16 . MacLeod IT, Scully AD, Ghiggino KP, Ritchie PJA 1995. Photodegradation at the wood-clearcoat interface. Wood Science and Technology, 29, 3: 18 3 - 189 17. Mihevc V 1999. Surface treatment of wood in construction industry. V: Surface properties and durability of exterior wood building components. International conference, Zagreb, 30 apr 1999. Turkulin H (ur.) Zagreb, University of Zagreb, Faculty of Forestry, 1999: Paper 1 18 . Miller ER 1980. Exterior Wood Stains. Docu- ment 3135, IRG/WP: 5 s. 19 . Pe~enko G 1987. Lazurni premazi za les. Les, 39, 11 - 12: 335 - 337 20. Pohleven F 1998. Za{~ita lesa pred {kodljivci. Gradbenik. Revija za gradnjo, sanacije in gradbene materiale, 2, 12: 10 - 13 21. Pohleven F, Petri~ M 1992. Ekolo{ke perspektive za{~ite lesa pred {kodljivci. Nova proizvodnja, 43, 3: 94 - 98 22. Torelli N, ^ufar K 1983. Sorpcija in stabilnost lesa. Les, 35, 5 - 6: 101 - 10 6 23. Williams RS, Knaebe MT, Feist WC 1996. Finishes for Exterior Wood. Selection, Application, and Maintenance. Madison, Forest Product Society: 127 s. 20 ijaLes 53(2001) 1-2 Povr{inska obdelava lesa s pospe{enim staranjem avtorica Jo`ica Polanc, univ. dipl.in`, SL[ [kofja Loka Uvod V [kofji Loki ima mizarska obrt svojo tradicijo. Nekaj dobrih obrtnih delavnic se je ohranilo tudi po drugi svetovni vojni. Tak{na delavnica, ki je ohranjala dragocene obrtne izku{-nje in znanje, je bila Peternelova, v kateri so okrog leta 1950 do leta 1959 izdelovali tudi pohi{tvo po na~rtih in navodilih arhitekta Jo`eta Ple~-nika. Nekaj teh izku{enj in znanja smo kasneje obnovili na Srednji lesarski {oli v [kofji Loki. Pri povr{inski obdelavi lesa smo iskali na~ine in sredstva, s katerimi bi lesu {e poudarili zna~aj `ivega materiala. Povr{inska obdelava masivnega lesa V {oli obdelujemo lesne povr{ine tudi po starih metodah, ki so bile nekdaj skrbno varovana skrivnost dobrih obrtnih delavnic. Z mehanskimi postopki pa tudi s kemikalijami poglobimo njegovo “strukturo” na povr{ini in pri tem posnemamo u~inek vremenskih vplivov na lesu. Barvni ton lesa poudarimo, izena~i-mo ali spremenimo tako, da na les ne vna{amo barvil, ki bi zastrla teksturo. Nazadnje povr{ine masivnega lesa ne plastificiramo vedno z umetnosmol-nimi laki. Masivni les “diha” in vzpostavlja ravnovesje z vlago v zraku. Vonj masivnega lesa je ~udovita lastnost, ki jo skoraj vedno uni~imo s premaznimi sredstvi na osnovi umetnih smol. Temu se izognemo z oljnimi in vos-kovnimi premazi. S strokovno literaturo, z raziskovalnim delom v okviru raziskovalnih nalog in na osnovi sodelovanja z mizarskimi mojstri “stare {ole” smo razvili nekatere postopke povr{inske obdelave lesa, ki so opisani v knjigah o restavriranju pohi{tva, ~eprav na za~etku to ni bil na{ cilj. Upo{tevali smo nasvet mojstra Watina iz leta 1772, ki pravi: “Prava skrivnost povr{inske obdelave lesa je v enostavnosti procedure, ki jo pridobimo z dolgotrajnimi izku{-njami. Samo nevedne`, ki tega ne razume, verjame, da bo uspe{no opravil delo, ~e bo uporabil ustrezne recepte. Ravno to je tisto, kar stvari tako pogosto pokvari.” Recepti za pripravo premazov so se stoletja dobro ohranili. Znanje o postopkih in izku{njah pri delu se je izgubilo. Pri na{em delu se je izkazalo, da je pristna stara povr{ina lesa posebno lepa, zanimiva in dragocena, vredna truda, ki ga vlo‘imo. Kadar ho~emo dose~i na lesu v kraj{em ~asu tak{ne u~inke, kakor jih zapusti na njem trdi zob ~asa, se moramo ob vsem strokovnem znanju zelo potruditi. Sredstva, ki jih uporabljamo pri delu, so lahko {kodljiva za zdravje in okolje, ~e z njimi ne ravnamo skrajno previdno in v skladu s predpisi. Les in njegova patina na starem pohi{tvu Les so nekdaj sekali pozimi, nato so ga ve~ let su{ili na zraku in ga skrbno klimatizirali. ^eprav je les v starem pohi{tvu star sto let, vsebuje ve~ ekstraktivnih snovi kakor na{e da-na{nje vrste lesa. To je pomembno pri usklajevanju barv, saj les, ki vsebuje ve~ ~reslovin, s ~asom bolj intenzivno potemni. Z leti nastane na lesu patina, za katero je zna~ilna tipi~na starinska barva. Pojavi se zaradi vplivov svetlobe, vlage, obrabe in prahu. Temna barva ni le v povr{ini lesa, ampak sega v mnogih primerih globoko v les, zaradi ~esar dobi anti~ni kos pohi{tva posebno plemenit sijaj, ki ga poznavalci cenijo. Patina na povr{ini lesa je posebnost pohi{tva in je ne smemo nikoli spreminjati, ~e ni po{kodo-vana. Kaj pa, ~e posamezne dele popravimo in nimajo patine? Potem se lahko odlo~imo za lu`enje lesa, vendar moramo obvladati spretnosti lu‘enja in izbrati ustrezno vrsto lu‘ila. Osnovna izbira lu`il Lu`ila so sredstva, s katerimi obarvamo les tako, da ostane njegova zgradba vidna. Osnovni vrsti lu`il sta: * barvna lu`ila za les, kjer so barvni delci raztopljeni v razli~nih topilih, npr. v vodi ali alkoholu, in * kemijska lu`ila za les na osnovi ~reslovin in raztopine kovinskih soli. ^ista kemijska lu`ila ne vsebujejo barvil. Zmotno bi bilo pri~akovati, da bomo u~inek ustrezne barve s pridihom patine na lesu dosegli z barvnimi lu`ili, razen v primeru, ~e je povr{ina lesa izredno majhna in nepo- ijaLes 53(2001) 1-2 21 strokovni ~lanki membna. S postopki lu`enja, kjer uporabljamo barvna lu`ila, dose`emo na ~elnem in ranem lesu v braniki mo~nej{i barvni ton kakor v kasnem lesu. ^elni in rani les mo~neje vpijata lu`ilo, zato moramo les najprej na-vla`iti, {ele nato nanesemo lu`ilo. Pigmenti, ki po kon~anem lu`enju delno prekrivajo vrhnji sloj lesa, zastrejo vidno zgradbo lesa. Rezultat je popa~ena slika prvotnega lesa, ki je le malokdaj videti zares atraktivna. Imenujemo jo “negativna tekstura lesa”. Po mo`nosti izberemo tak{no vrsto lu‘ila, s kakr{nim je bil les prvotno obdelan. Veliko bolj uspe{no kakor z “barvnimi lu`ili” lahko obarvamo les s kemijskimi lu`ili (pozitivnimi lu`ii). Teksture lesa ne spremenimo in jo imenujemo “pozitivna tekstura lesa”. Najbolj{i na~in, s katerim del po-hi{tva obarvamo v tak{en barvni ton, kakr{nega bi pustil na njem zob ~asa, je dimljenje lesa. z amonijevimi hlapi. S tem postopkom lahko dose`emo obarvanje lesnih vrst globoko pod povr{ino, vendar ne zastremo povr{i-ne lesnih vlaken. Zgradba lesa ostane popolnoma jasna. Avtor E. Schnaus priporo~a uporabo dimnih lu`il (Raucher Beize), s katerimi je delo bolj enostavno. Razen navedenih osnovnih vrst lu`il poznamo {tevilne vrste kombiniranih lu`il. Povr{inska obdelava lesa z amonijevimi hlapi Za “dimljenje” kosov lesa uporabljamo amonijeve hlape. Naravne ~res-lovine ali pa ~reslovine, ki jih nanese-mo na les, na zraku hitreje oksidirajo in les se ob amonijevih hlapih temno obarva. ^im ve~ja je vsebnost ~reslovin v lesu in ~im vi{ja je koncentracija amonijevih hlapov, tem hitreje nastopi obarvanje lesa in globlje sega. Amonijevi hlapi izhlapevajo iz amo-niakovice (raztopine amoniaka v vodi), ki jo nalijemo v nekovinsko LU`ENA POVR{INA LESA, KI JE OBDELANA: A. Z BARVNIMI LU`ILI (NEGATIVNA TEKSTURA) B. S KEMIJSKIMI LU`ILI (POZITIVNA TEKSTURA) posodo, in sicer pripravimo 100 ml / m3 zraka. Za rahlo obarvanje zadostuje 2 do 6 ur dimljenja, za srednje tone 6 do 12 ur in za temne barvne tone 24 do 36 ur dimljenja. Posebno dobro se obarva les hrasta in oreha, pri ~emer prehaja njuna sve`a, bledo rumena barva v nasi~en temnosiv, ~rn ali zelenkast barvni ton. Dimimo lahko tudi ve~ino drugih vrst lesa, ~e jih predhodno obdelamo s ~reslovinami. Prednost dimljenja je v tem, da pri tem ne uporabljamo barvnih delcev, da bi dosegli u~inkovito spremembo barve. Zgradbe lesa na povr{ini ne zameglimo. Varno delo pri postopkih dimljenja lesa Amoniak je naprodaj v obliki vodne raztopine, amoniakovice. Med izhlapevanjem se razvije te`ak plin in preostane voda. Plin je nevaren, saj lahko povzro~a prehodno slepoto in pri vdihavanju po{koduje dihalne poti. Pri postopku dimljenja moramo ravnati skrajno previdno. Tiste dele lesa, ki jih `elimo potemniti, postavimo v komoro iz polietilenske folije, ki jo dobro zatesnimo z lepilnim trakom. Kose lesa lahko dimimo tudi v cevi iz umetne snovi, ki jo zatesnimo. Dimljenje posameznih kosov lesa in izdelkov z amonijevimi hlapi (Buchanan, str. 216, 217) Tako zaprto komoro iz polietilenske folije smemo odpreti le na prostem ali pa tik preden zapremo delavnico. Hlapov ne vdihavamo in ne gledamo v posodo z amoniakovico. Kadar jemljemo kose lesa iz cevi ali iz ko- 22 ijaLes 53(2001) 1-2 more, si zavarujemo roke z rokavicami. Postopek obdelave lesa z amonijevimi hlapi Nekatere vrste lesa vsebujejo veliko ~reslovin, zato reagirajo z amonijevimi hlapi ter se pri tem mo~no obarvajo. Vrste lesa, ki vsebujejo manj ~reslo-vin, kot npr. brest, le malo spremenijo barvo. Tiste vrste lesa, ki ne vsebujejo ~res-lovin, se sploh ne obarvajo, razen v primeru, ~e jih predhodno obdelamo s ~reslovinami ali s pirogalolom. Barvni ton je odvisen od koncentracije raztopine ~reslovin in od ~asa dimljenja. Buchanan v svoji knjigi priporo~a preizku{anje raztopin z razli~nimi koncentracijami, da bi ugotovili, katere barvne tone lahko dose`emo s postopkom dimljenja. Podatke o raztopini in o vrsti lesa si zabele`imo na steklenico. Kovinsko okovje odstranimo z lesa, glave `ebljev poglobimo (razen ~e `elimo ~rno barvo okrog glave `eb-lja, zaradi katere je les videti star). Les najprej pripravimo tako, da ga umijemo s toplo vodo, nato nanesemo nanj raztopino ~reslovin, ki jo z gobo natan~no porazdelimo po povr{ini. Po~akamo, da raztopina ~reslovin prodre v les in preostanek raztopine odstranimo z gobo. Suh les polo`imo v ustrezno komoro iz polietilenske folije, kjer ga “dimi-mo”. Amonijevi hlapi so te`ki, zato dolge kose lesa polo`imo vodoravno, visoke dele pohi{tva v dolo~enih ~asovnih presledkih obrnemo. Barvni ton lesa kontroliramo v rednih ~asovnih presledkih in pribli`no na 12 ur obnovimo vsebino posodice z amoniakovico. V ve~ini primerov je dovolj, ~e dimimo nekaj ur. Kadar `elimo, da plin prodre globoko v les, vsak dan vzamemo les iz komore za dimljenje lesa in obdelamo povr{ine s ~reslovinami. Nato polo-`imo kose ponovno v komoro, v katero smo polo`ili posodico s sve`o amoniakovico. Komoro vedno zatesnimo z lepilnim trakom. Povr{ina lesa po obdelavi z amonijevimi hlapi S postopkom “dimljenja” dose`emo na lesu nasi~en barvni ton, vendar je vsako lesno vlakno popolnoma jasno vidno. Pri ~e{njevem ali hrastovem lesu lahko sega barvni ton tudi do 7 mm globoko. Koristno je, ~e dimimo nekaj dodatnih kosov lesa in jih shranimo za kasnej{o uporabo. Tudi nadomestni deli iz novega lesa se z dimljenjem obarvajo, pri ~emer pazimo, da barvni ton starega lesa ne potemni preve~. Najlep{e se obarvajo podalj{ki nog iz hrastovega lesa, saj se nasi~en temni barvni ton hrastovine zaradi dimljenja ne bo spremenil. Novo vgrajeni les pa nasprotno hitro pridobiva staro barvo, pri ~emer lahko korigiramo barvni ton z dodatki ~reslovin. Na podoben na~in lahko obdelujemo tiso, ~e{njo, brest ali bor. S ~reslovinami omo~imo vedno samo nov les, ne starega. Kadar `elimo dose~i {ibkej{i barvni ton lesa in zni‘ati u~inek amonia-kovice, umijemo povr{ino lesa z bo-raksom, da nevtraliziramo kisle ~reslovine v lesu. Na ta na~in dobimo povr{ino, ki je podobna od sonca obledelemu lesu, ki je izpostavljen reviiaLes 53(2001) 1-2 23 strokovni ~lanki zunanjim vremenskim vplivom. Po kon~anem dimljenju postavimo kose lesa na prosto, da {kodljivi plini izhajajo iz lesa. Pri tistih kosih lesa, ki jih dimimo dalj ~asa, lahko traja ve~ dni, da les izgubi vonj po amo-niaku. Kose lesa, ki jih prepojimo z ~re-slovinami, ve~krat prekrije ~rno-vijoli~na obloga. Odstranimo jo s {piritom. Popravljanje barvnega tona je zelo zahtevno opravilo, vendar lahko temna mesta posvetlimo s 3 % klorovodikovo kislino, ki ne sme vsebovati ‘eleza. Preve~ svetla mesta potemnimo z raztopino ~reslovin. Barvni ton je odporen proti praskam in obrabi, ne pa proti u~inkovanju vode. Na dimljenem lesu so najlep{i motni, voskovnimi premazi. Premazi z visokim sijajem niso za`eleni na masivnem lesu, {e posebej ne na postarani lesni povr{ini. Z dimljenjem ne dobimo ustreznega barvnega tona na furniranih povr{i-nah, kjer lepilo zavira prodiranje amonijevih hlapov globlje v les. Arhitekt Jo`e Ple~nik je s postopkom dimljenja dosegel na lesnih izdelkih barvni kontrast. Uporabil je kombinacijo lesov, ki zaradi vsebnosti ~reslovin potemnijo, in lesov brez ~reslovin, ki v postopku dimljenja ostanejo svetle barve. Sklep Les je plemenit organski material, ki se razli~no odziva na spremembe vlage, svetlobe, toplote in plinov v svoji okolici. Barvni ton z leti potemni in na povr{ini nastane patina, ki je tudi posledica oksidacije ~reslovin v lesu. Tako sve`e obdelan kakor tudi star les ima zna~ilen vonj, ~e ga le Firmi BRUKS AB in KLÖCKNER - Wood Technology GmbH sta se zdru`ili in ustanovili novo firmo v ZDA Svetovno znana švedska firma B R U K S AB je z januarjem 2001 pripojila prav tako svetovno znano nemško firmo KLÖCKNER - Wood Technology. Firma Klöckner bo postala stoodstotna sesterska firma firme Bruks. Koncem bo posloval s približno 170 zaposlenimi in s skupno letno prodajo okoli 21 milionov Eurov. Delež v izvozu bo 80 %. Z združitvijo bo ta koncem postal: * vodilni koncem na trgu z opremo za odstranjevanje lesnih ostankov v žagarstvu * največji proizvajalec bobnastih sekalnikov na svetu in to glede na že proizvedene in dosedaj prodane stroje, kot tudi glede na obstoječe stanje naročil * dobavitelj s širokim produkcijskim programom za industrijo lesnih plošč * dobavitelj s širokim produkcijskim programom za industrijo lesne reciklaže J dobavitelj z največjim tržnim pokritjem in z največ predstavništvi v 50. deželah. Da bi se koncem BRUKS - KLÖCKNER utrdil tudi na največjem svetovnem trgu, to je v ZDA, je že predhodno v jeseni 2000 tam ustanovil svojo firmo. Firma bo prodajala program novega koncema in sama izdelovala nekatere izdelke tega programa. Koncern deluje na {tirih tr`nih segmentih, na katerih ponuja zelo kompletiran program strojev in naprav in sicer: * na podro~ju odstranjevanja lesnih ostankov v `agarstvu s stroji za reduciranje koreni~nikov, z bob-nastimi sekalniki in s siti za se-kance in `agovino * na podro~ju izdelave iveri in vlaken v industriji lesnih plo{~ ter lesovine v industriji kartona in papirja s diskastimi in bobnastimi sekalniki, kladivastimi in mre`nimi mlini, s siti in transportnimi trakovi v cevi -turbulatorji * na podro~ju recikliranja lesnih odpadkov v recikla`nih centrih s siti, s sortirnicami pred drobilci -Grizzly {rederji, s kladivastimi mlini in transportnimi trakovi v cevi - turbulatorji * na podro~ju recikliranja lesnih odpadkov z mobilnimi drobilci -Grizli {rederji, z mobilnimi kla-divastimi mlini in bobnastimi se-kalniki kot glavnimi produkti. Obe firmi delujete na zelo zasi~enem svetovnem trgu z mo~no konkurenco in vse bolj zahtevnimi kupci. Z zdu`itvijo se je izpopolnil prodajni program. S tem bo omogo~eno nastopati na {ir{em podro~ju svetovnega trga in v ve~ji meri zadovoljiti sedanje in nove kupce. Vodstvo koncerna pri~akuje tudi ve~je mo`nosti razvoja izdelkov, 24 ijaLes 53(2001) 1-2 Intervju z Astom Dvornikom avtorica Sanja PIRC, univ. dipl. nov. Asta Dvornika je bilo med njegovimi {tevilnimi poslovnimi obveznostmi “~ez lu`o” kar te`ko ujeti v Sloveniji. Ko pa je v LIP Radomlje, je ponavadi njegov delavnik raztegnjen med 6. in 18. uro. Optimisti~no naravnan gara~ nemirnega duha se poleg dela rad predaja {e svoji dru`ini. Skozi labirint `ivljenj-skih in poslovnih odlo~itev ga spremlja razumska treznost in tenko~utnost za vibracije iz okolja. Za vse uspehe v podjetju na piedestal postavlja ~loveka kot posameznika in ~lana ekipe. V novih ~asih med Slovenci pogre{a predvsem sr~ne kulture. Je zato navadil svoje delavce, da jim gre vsak dan v proizvodnjo za`elet dobro jutro? Vsak za~etek leta med drugim zaznamujejo tudi vro~i~na razmi{ljanja o vpisih na srednje {ole in fakultete. Vi ste kot srednje{olec obiskovali vi{ko gimnazijo in imeli ob njenem koncu odprta vsa vrata univerzitetnih {tudijev. Od kod torej odlo~itev za lesarstvo? Les imam zelo rad `e od malih nog. Moje prve prave igra~e so bile lesene, pa tudi sicer sem se najraje igral z lesom v mizarski delavnici. Lahko se pohvalim, da sem pri svojih petih letih sam naredil ~isto pravo pru~ko – tako, da se je dalo na njej tudi sedeti. Spomnim se, da sem po gimnaziji kar nekaj ~asa kolebal med lesarstvom in fakulteto za {port. V najstni{kih letih sem se precej ukvarjal s {portom; `e prej sem treniral namizni tenis, takrat pa sem postal {e vaditelj smu~anja. Na koncu je vseeno pretehtalo lesarstvo. ^e se sedaj ozrete nazaj v svoja {tudent-ska leta – bi lahko rekli, da so vas na fakulteti dobro oboro‘ili z danes potrebnimi znanji? Sam {tudij lesarstva je bil kar zadeva same stroke zelo kakovosten in tudi zahteven, na nekaterih podro~jih morda celo preve~. Marsikateri {tu-dijsko zelo poglobljeno obdelan predmet – recimo 3 razli~ne fizike, kemije… - bi bilo smiselno zamenjati z organizacijskimi znanji in tujimi jeziki. Slednji namre~ danes predstavljajo orodje. @e mojih ~asih je bil velik problem med teoreti~nim in aplikativnim znanjem, predvsem veliko premalo (ali celo ni~) prakse. Ta pomanjkljivost se je z nastankom novih vi{je in visoko {tudijskih programov najbr‘ delno odpravila, a zaenkrat za pravo presojo {e ni diplomantov. Mislim, da bo morala fakulteta v prihodnje {e hitreje slediti spremembam, sicer ji bodo ob pribli`evanju Slovenije v Evropsko unijo in ve~jih migracijah zelo kmalu konkuren~ne tuje strokovne ustanove, kot npr. Rosenheim. Taki diplomanti bodo ob ve~ prakti~nih izku{njah podkovani {e v tujem jeziku in toliko bolj zanimivi za delodajalce. Va{a prva slu‘ba je bila v Hoji Galanterija v Podpe~i. Ste bil tudi vi eden izmed tistih, ki so za~eli {ele po diplomi odkrivati, kaj in za kaj smo {tudirali? Kot Hojin {tipendist sem po kon~a-nem {tudiju tudi za~el v tem podjetju. Od vseh koristnih izku{enj je bila neprecenljive vrednosti tista s pripravni{tvom, saj sem ga opravljal skozi vseh njenih 7 podjetij. Od pribli`no leta dni, kolikor je priprav-ni{tvo trajalo, sem pol leta delal v proizvodnji za stroji – na lastno `eljo. Sicer sem `e drugi dan zelo ob`aloval svojo pro{njo, vendar mi je bilo izpod ~asti to tudi na glas priznati. Kasneje se mi je ta odlo~itev zelo obrestovala, saj sem lahko iz prve roke spoznal konkretno delo. Danes ve~ ne delate ne v Hoji ne v proizvodnji, ampak ste direktor 430 zaposlenim v LIP Radomlje. Se vodje rodijo ali naredijo – ker si to zelo `elijo? Moram priznati, da sam nisem nikoli razmi{ljal o tem; {e ve~ - nekaj me- ijaLes 53(2001) 1-2 LIP Radomlje, d.d. 25 strokovni ~lanki seci pred tem, ko sem postal tehni~ni direktor v LIP – takrat sem delal v Industrijskem biroju in se ukvarjal s svetovanjem v lesni industriji - celo stavil, da ne bom nikoli za{el v direktorske kroge. Vendar pa je splet okoli{~in tisti, ki te v ‘ivljenju odpelje marsikam. Sicer pa mislim, da se vodje delno rodijo - `e ~e pogledate pobaline na ulici, lahko opazite, da imajo “ta-glavnega”. Da postane{ dober vodja, niti pribli‘no ne zadostuje samo {ola, formalna izobrazba, sicer bi vsi diplomanti NBA, ki jih imamo v Sloveniji zelo veliko, postali direktorji, pa to niso - to velja predvsem za top management velikih, srednjih in srednje velikih podjetij. Formalna izobrazba je `al samo prva stopnica in ni~ ve~ kot to – ne glede na to, na kateri stopnji si. Pomeni samo bolj{o preddispozicijo za neko delo, vse pa je odvisno od posameznikove zainteresiranosti, njegove pripravljenosti in predanosti. V proizvodnem podjetju lahko npr. tehnik za proizvodna dela `e v nekaj letih prehiti in‘enirja. Kako bi sebe opredelil kot vodjo? Te`ko (smeh). Kot direktor sem vseskozi v LIP. Pri{li smo skozi zelo krizno obdobje, ko je bilo potrebno zelo krizno voditi. Od takrat se me {e vedno dr`i predznak ostrga in brezkompromisnega vodje – priznam, da sem res bil - kar se zavestno trudim spremeniti. Vsako leto imam s svojimi sodelavci letne intervjuje in po~asi `e priznavajo, da se mi je uspelo spremeniti. Sedaj se trudim biti prvi med enakimi. O tem, koliko mi to res uspeva, pa bi morali pov-pra{ati njih. A glede na na{e iskreno dobre odnose mislim, da sem jih prepri~al. Ob tem sem se spomnil na zadnji simpozij In{tituta za razvoj u~e~ega se podjetja, kjer je predavatelj Macdonald (starej{i gospod iz Anglije z veliko managerskih izku{enj) sam zase dejal, da je nekoliko staroko-piten, saj meni, da za odlo~anje ne sme biti preveliko ljudi - in 3 so `e veliko. To je v praksi res - odvisno je samo, na kak{en na~in pride{ do odlo~itve – ali se z ljudmi posvetuje{ in se potem odlo~i{ ali pa `e vnaprej i{~e{ nekak{en alibi, da bo tvoja odlo~itev, kakr{na koli `e, varna. Te slednje se v primerjavi s prvimi ponavadi izka`ejo za slabe. Omenili ste, da ste svojo funkcijo nastopili v krizni situaciji. Od kod naenkrat potegniti vsa potrebna znanja, {e posebej ~e ~lovek prihaja bolj iz tehni~nih krogov? Ravnokar berem knjigo Briana Trac-ya Vrhunsko vodenje (dobra knjiga), ki med drugim potrdi mojo teorijo, da je la‘je nau~iti tehni~nih ljudi ostalih znanj kot pa obratno. Sam sem `e imel nekaj izku{enj z vodenjem, saj sem ‘e v prvi slu‘bi delal kot vodja priprave proizvodnje, kasneje pa sem se ukvarjal s svetovanjem v lesni industriji. Za doizobra`evanje in vse‘ivljenjsko u~enje smo pristopili k In{titutu za razvoj u~e~ega se podjetja. Na `alost (ali sre~o?) pa tu ni nekih univerzalnih pravil ali knjige; pomagajo ti v toliko, da lahko razvije{ svojo originalnost. Sicer pa se neprestano u~i{; tudi ko opravlja{ to funkcijo ‘e osem let. Presene~a pa me, da se pri nas premalo govori o vodenju v kriznih razmerah, saj je v Sloveniji veliko takih podjetij, ki so od danes do jutri. Na ve~ini predavanj nam predstavljajo zadeve na nivoju zdravega podjetja, kjer se vodstvo ubada zgolj z na~rtovanjem, kako od tam ~im uspe{neje naprej. Vendar gre za dva popolnoma razli~na pristopa, ko je najprej potrebna sanacija in {ele od tam naprej razvoj in dol-goro~ni razvoj v neko zdravo podjete. Tudi vodenje je v teh primerih druga~no, saj mora{ vle~i veliko bolj tvegane poteze, od ravnanja s kadrom naprej. V tem kriti~nem obdobje je vsakemu dana zgolj ena prilo`nost: da se izka`e samo ali da je ali pa da ni dober. Ni ne ~asa ne denarja, da se pripravlja, vzgaja ljudi - kar pa je nedopustno, ko je podjetje zdravo in se ho~e dolgoro~no opremiti. So po va{em mnenju v slovenski javnosti dovolj ovrednoteni napori vodilnih delavcev v gospodarstvu? Mislim, da se ta odnos v zadnjem obdobju spreminja – prej je bil nam-re~ precej negativno nastrojen. Verjetno segajo njegove korenine {e v devetdeseta, ko so si politiki krepko dvignili svoje mese~ne dohodke, ob tem pa v gospodarstvenikih poiskali nadomestne gre{ne kozle. Ne vem, zakaj se ob njihovem neprestanem sklicevanju na razvite demokracije 26 ijaLes 53(2001) 1-2 delajo tako nevedne - tam teh premo-~rtnih vzporednic med politiko in gospodarstvom ni. ^e npr. primerja{ letni osebni dohodek biv{ega ameri{-kega predsednika Clintona – zna{al je pribli`no 200 tiso~ dolarjev -, je to relativno nizka pla~a za sonarod-nja{kega uslu`benca top manage-menta. Denar se namre~ nikoli ni delal v politiki, ampak v gospodarstvu. Politika je izziv tistim, ki posedujejo `e ogromno denarja, zato si `elijo {e neke druge mo~i... Pri nas ta transformacija {e ni zaklju-~ena; obenem pa si `elimo nemo-go~e - radi bi postrgali samo smetano iz lonca socializma na eni in kapitalizma na drugi strani. Generalno gledano bi lahko rekel, da se {e da slutiti negativni odnos, ki pa se uravnava k zdravi normali. Seveda pa ima vsaka sredina svoje posebnosti. Kaj pa konkretno va{a delovna sredina? Za mojo pla~o v glavnem vsi vedo, kak{na je – ~eprav so tajne (smeh), pa nisem sli{al pripomb, da si je ne zaslu‘im. Res je, da podjetje zadnja leta v vzponu in vlada v njem dobro vzdu{je. A ~e te ljudje vidijo v slu‘bi od {estih zjutraj do sedmih zve~er in ~e ti je uspelo pridobiti njihovo zaupanje, potem direktorjeva vi{ina osebnega dohodka precej izgubi na aktualnosti. Seveda pa je zelo ~lo-ve{ko in bi vsak rad imel veliko denarja in malo odgovornosti, ~e-prav denar niti pribli‘no ni vse. Veliko pomembnej{i so topli in iskreni med~love{ki odnosi. Ko govorimo o med~love{kih odnosih, je za zdravje le-teh potrebno oblikovati in spo{tovati sistem vrednot v podjetju. Kako imate to urejeno v LIP Radomlje? Trenutno smo v fazi prenavljanja stare strategije, ki {e velja in je v osnovi dobra, vendar pa `e malo zastarela; pred njeno celovito prenovo pa smo po~akali na sprejetje lesarske strategije. Podjetje mora biti zrelo za vsak korak. O vrednotah lahko veliko govo-ri{, ampak dokler ne more{ zagotavljati osnovnih vrednot – sam temu pravim higiena – redna pla~a, po kolektivni pogodbi minimalno in nek del stimulativnega nagrajevanja, kje so potem druge vrednote!? Kje je potem tisto razumevanje, kaj pomeni kupec, poslovni partner, celovito zagotavljanje celovite kakovosti… Mi imamo te stvari osve{~ene na veliko vi{jem nivoju, kot bi se to dalo formalno razbrati iz dokumentov. Vrednote niso samo na papirju, treba jih je tudi privzgojiti. Seveda je te‘ko ugotoviti, kateri sistem je najbolj{i, ravno zato smo {li v ta In{titut u~e-~ega se podjetja. Mislim, da je potrebno pri postavljanju teh vrednot vnaprej iskat konsenz. Najprej mora{ imeti pripravljene neke osnove, da ljudje sploh vedo, o ~em je govora, ne pa nekaj postaviti kar vnaprej. Potrebuje{ konsenz vsaj klju~nih vodilnih ljudi – pri nas se ta {tevilka giblje med 50 in 60 – ki potem s tabo zagovarjajo ta sistem, da ga zares vpeljejo. Plakati ti bolj malo pomagajo – do nekje `e, ampak nikakor ne dovolj. Zadnje ~ase se veliko govori o celovitem zagotavljanju kakovosti, prav tako se mno‘i~no podeljujejo ISO standardi. Va{ komentar? Opa`am, da je postavljanje ISO standardov v Sloveniji nekako bolj modna muha. Lep primer je bil ISO 9001, ki se je sprevrgel v tekmovanje, kdo ga bo imel prej, namesto na kak{-nem nivoju bo. Do danes je podeljen pribli`no 900 podjetjem, pa se {ele prva hvalijo, da imajo zanj tudi stro-{kovno opravi~ilo – da zaradi njega res cenej{e delajo. Povsod, kjer se bojijo druge presoje, pomeni, da ISO ne `ivi, ker je bil na silo postavljen. Umetno postavljanje ISO standardov je nesmiselno, dokler ga res ne dodela{ tako, da ljudje z njim `ivijo in ga sprejmejo za svojega. Pri nas ga uvajamo `e 4 leta, vzporedno pa delamo tudi totalni rein`eniring podjetja. Cilj slednjega je, da bo ob svoji dokon~ni obliki podrejeno tudi ISU oz. da bo zadovoljevalo tudi te standarde. Sam sem se s postavljanjem ISO ukvarjal ‘e takrat, ko sem delal na Industrijskem biroju. Ve~i-na kupcev ne zahteva ISO kot tak{ne-ga, ampak zahtevajo dober servis in dobro kvaliteto. V Skandinaviji na primer ISO sploh nima te veljave, Ameri~ani pa ga tudi uvajajo po ve~ let. Mi smo imeli te`ko leto, pa smo ga prakti~no ustavili, ker smo delali na drugih stvareh. Sam absolutno zagovarjam na~elo pravi ljudje na pravih mestih in dovolj delati z njimi, da vsi vedo, za kaj gre, pri ~emer si ne predstavljam, da je to zgolj prvi ali drugi krog vodilnih - to mora iti ~im globlje, dokler ne pride do zadnjega. Ko za~nejo v neposredni proizvodnji proizvodni delavci razmi{ljati o stro{kih, kaj se bolj spla~a in kaj manj – ne neposredno za njega, ampak preko ~esa bo on posredno dobil ve~, ~e bo delal dobro in prav. Ve~ino svojih proizvodov prodate v tujino – na prvem mestu so gotovo ZDA, vendar vam ni tuja niti Evropa. Kak{ne so slasti in pasti tujih trgov in ali obstajajo o~itne razlike med njimi? Ja, `e 3. leto smo najve~ji izvoznik pohi{tva v ZDA. Na njihovem trgu prodamo kar 88 % na{e proizvodnje. V zadnjih dveh letih pa se nam je uspelo prestrukturirati iz visokose- ijaLes 53(2001) 1-2 27 strokovni ~lanki rijskega proizvajalca kolonialnih stolov v proizvodnjo celih jedilnih setov – poleg stolov {e mize in omare. S pomo~jo ameri{kega trga je LIP Radomlje tudi splaval iz {kripcev, medtem ko nam ob na{ih ve~jih evropskih kupcih Nemcih najbr` ne bi uspelo ali zelo te`ko. Nemci so zelo mo~no organizirani. Zahtevajo izpiljenost proizvodnje na nekem standardnem nivoju kvalitete, ki ne sme odstopati, vse pa seveda za najmanj{i denar. Od njih se da tako bolj `ivotariti kot `iveti; ob tem pa ti dajo s svojim ob~utkom ve~vred-nosti in oholostjo v vsakem trenutku jasno vedeti, kdo je kdo. Sam sem veliko la`e na{el kontakt z Ameri~a-ni, ki so bolj odprti in tako pripravljeni sprejeti tudi tvoje ideje. Omogo-~ajo ti lasten razvoj – kar 90 % od prodanega pri njih predstavljajo izdelki na{ega lastnega razvoja. Ameri-~an pravi samo “Mislim, da bi se v tem stilu to dobro prodajalo.”, potem pa ti pusti odprte roke pri piljenju izbranega stila. Skozi ~as se na ta na~in veliko la‘e razvijejo partnerske relacije, kot pa so tega sposobni npr. Nemci. Ravnokar ste se vrnili iz obiska sejma v Kaliforniji, pred tem ste bili v Parizu, pripravljate se na Köln. Kje in kdaj uspevate med nenehnimi slu`benimi razburkanostmi dolivati gorivo in obenem krotiti nemirnega duha? Moja “hobija” sta zadnje ~ase le {e dru`ina in spet LIP Radomlje (smeh). Sicer pa {e vedno rad smu~am in {e kaj postorim v svoji mizarski delavnici – zadnje ~ase res bolj malo (`ena bi temu rekla ni~), kolikor mi pa~ dopu{~a ~as. 28 [tudijsko potovanje FEMIB 2000 v Severozahodno Nem~ijo, od 10. do 16.09.2000 avtor Stojan Ul~ar Splo{ni del Federacija evropskih zdru`enj proizvajalcev stavbnega pohi{tva iz lesa (FEMIB) vsako leto organizira {tu-dijsko potovanje v eni ali ve~ (zaenkrat le evropskih) dr‘av oziroma oglede reprezentativnih proizvodnih firm ter nekaterih spremljevalnih institucij, ki imajo za tako sodelovanje vsaka svoje poslovne interese in nekatere tudi presti`ne motive. Vendar pa {tudijsko potovanje ne pomeni samo ozke strokovne aktivnosti, ampak predvsem z neposrednimi osebnimi kontakti omogo~a tudi {ir-{e medsebojno spoznavanje in splo{-ne primerjave po razli~nih vidikih (na primer dose‘ena stopnja razvoja dru`be, dr`ave in gospodarstva, kul- turna dedi{~ina itd). Kakorkoli, namen tega ~lanka ni samo poro~ilo o {tudijskem potovanju FEMIB 2000, ki je vsem zainteresiranim na razpolago v uredni{tvu revije LES, ampak skromno pripo-ro~ilo slovenskim firmam in institucijam, naj bolj ali manj aktivno sodelujejo v specifi~nih nacionalnih in mednarodnih zdru‘enjih. Le s konkretnimi poslovnimi in direktnimi strokovnimi povezavami ter ne nazadnje z osebnimi stiki bomo po najkraj{i poti pri{li v Evropo oziroma {e pomembneje: najhitreje pripeljali Evropo v Slovenijo. FEMIB, EURO CLUB in EUROWIN-DOOR Organizacija FEMIB je bila kot federacija evropskih nacionalnih zdru‘enj proizvajalcev stavbnega pohi{tva iz lesa (in lesnih tvoriv) ustanovljena leta 1958 s sede`em v Parizu. Po preselitvi sede`a v Frankfurt pred nekaj leti sta izstopili dve pomembni soustanoviteljici, in sicer Francija ter Velika Britanija. Tako je danes v federaciji FEMIB 13 zdru‘enj iz 11 dr`av ter 17 firm (v okviru organizacije EURO CLUB). Glavne aktualne naloge, ki so specificirane tako za FEMIB kot za EUROCLUB, so promocija kompetentnih proizvajalcev stavbnega pohi{tva in izbolj-{anje splo{nega gospodarskega okolja evropske industrija oken in vrat. EURO CLUB je bil ustanovljen pred kratkim kot delovna platforma FE-MIB za direktno kontaktiranje z v~lanjenimi firmami in med njimi ter njihovimi predstavniki, ki naj bi bili pri tem ali lastniki firm ali managerji tovarn. EUROWINDOOR je krovna organizacija oziroma kooperacija, ki zastopa interese evropskih proizvajalcev zaves, oken in vrat, in sicer prek federacij FAECF (kovinska okna in zavese), EPW (plasti~na okna in vrata) ter FEMIB (stavbno pohi{tvo iz lesa). Ustanovljena je bila 21.01.1999 na sejmu gradbeni{tva BAU 99 v Münchnu z namenom, da zastopa interese svojih ~lanic oziroma da lobira pri razli~nih euro-ko-misijah v Bruslju. Konkreten primer je aktualna prito‘ba FAECF in FE-MIB proti evropski zakonodaji na-sprotujo~emu nem{kemu kvalitetnemu znaku U, ki za druge evropske proizvajalce stavbnega pohi{tva pomeni resen handicap oziroma stro{ke nepotrebnih dodatnih testiranj (in izgubljanje ~asa z rasto~o birokracijo). ijaLes 53(2001) 1-2 29 strokovni ~lanki Udele`ba na {tudijskem potovanju FEMIB 2000 [tudijskega potovanja se je udele`ilo 25 predstavnikov 25 firm in zdru‘enj iz 6 evropskih dr`av, in sicer po vrstnem redu ({tevilu prisotnih): Norve{ka (7), Nem~ija (7), [vedska (4), Nizozemska (3), Slovenija (3) in Finska (1). Slovenijo smo zastopali D. Gorjup in M. Kodela (JELOVICA) ter S. Ul~ar (LIP BLED). M. ^as (LESNA LIP), ki je eden od treh podpredsednikov organizacije FEMIB, se kljub prijavi {tudijskega potovanja `al ni udele`il. Med drugimi udele`enci je treba posebej navesti predsednika FEMIB L.A. Homerja ([vedska), podpredsednika (in bodo~ega predsednika) FEMIB M.T. Lyssanda (Norve{ka) ter generalnega sekretarja FEMIB K.H. Herberta (Nem~ija). Vsebinski del {tudijskega potovanja je pripravil in vodil strokovni sodelavec FEMIB E. Gehrts (Nem~ija), kompletno organizacijo pa sodelavka agencije HIGHLIGHT U. Hamdi (Nem~ija). Delovni program {tudijskega potovanja [tudijsko potovanje FEMIB 2000 se je pri~elo 10.09.2000 z uvodnim sestankom, na katerem je E. Gehrts predstavil organizacijo EUROWIN-DOOR (po vsej vertikali), aktualno in perspektivno stanje na nem{kem trgu oken (s kompletnimi prilogami) in vrat (samo s komentarjem dveh zbirnih tabel s strukturnimi in koli-~inskimi podatki) ter na kratko vsako od obiskanih firm. Pri tem nam je zavrtel tudi dva videoposnetka, in sicer predstavitev proizvodnje tovar- ne ivernih plo{~ SAUERLANDER SPANPLATTEN GmbH & Co., Arnsberg, ter posnetek priprav in gradnje t.i. EXPO strehe, najve~je strehe iz masivnega in lepljenega lesa (ter kovine in plastike) na svetu, s katero so se nem{ki gozdarji in lesarji predstavili na svetovni razstavi in se bodo {e ve~ kot 100 let predstavljali na raznih drugih razstavah na sejemskem prostoru v Hannovru. V dneh od 11. do 15.09.2000 je bil program izpolnjen z ogledi razli~nih firm in institucij oziroma njihovih aktivnosti, ki jih na kratko predstavljam po kronolo{kem vrstnem redu (ime firme: njen program). 1. SAUERLANDER SPANPLATTEN GmbH& Co., Arnsberg: ekstrudirane (perforirane in polne) iverokalne plo{~e razli~nih kvalitet in dimenzij. 2 . WESTAG & GETALIT AG, Rheda - Wiedenbruck: notranja vrata (krila in podboji), zasteklitvene stene, vezan lesa in opa`ne plo{~e ter lamelirani elementi. 3. BLOMBERGER HOLZINDUSTRIE B. HAUSMANN & Co., KG, Blomberg: specialne tehni~ne plo{~e iz vezanega lesa, predvsem bukve 4. FRANZ BISPING GmbH & Co., Munster: okna in elementi fasad iz lesa, aluminija in stekla. 5. G. STOCKEL GmbH, Vechtel: plasti~ni profili, vhodna vrata iz lesa in plastike, okna iz lesa, plastike in aluminija ter izolacijska stekla. 6. KOWA HOLZBEARBEITUNG GmbH, Goldenstedt: lesena okna in vhodna vrata. 7. WINTER HOLZBAU GmbH, Thedinghausen: lamelirani profili in lesena okna. 8. MB MODERNE BAUELEMENTE GmbH & Co., Grof3-Mackenstedt: izolacijska stekla, plasti~na okna, vrata in drugi gradbeni elementi ter zelo mo~na nabavna, proizvodna in prodajna logistika. 9. OKAL BAU OTTO KREIBAUM GmbH & Co. KG, Salzhemmendorf: monta`ne hi{e. 10. FRAUENHOFER - INSTITUT FÜR HOLZFORSCHUNG WKI WILHELM - KLAUDIZ -INSTITUT, Braunschweig: raziskave in razvoj materialov in tehnologije. Zadnji dan, 16.09.2000, je bil rezerviran za “degustacijski” obisk svetovne razstave EXPO 2000, Hannover, to je be`nemu ogledu tematskega parka ENVIRONMENT (problematika okolja) in nekaterih nacionalnih paviljonov zvezi z lesom ter seveda `e omenjene EXPO strehe. Tako koncipiran delovni program je zagotovil splo{en pregled aktualnega stanja v lesnopredelovalni industriji severozahodne Nem~ije oziroma v nekaterih njenih (tudi sosednjih) vejah gospodarstva. Glede na speci-fiko konkretne proizvodne dejavnosti je bilo tako mo`no videti vse, od dobro delujo~ega muzeja lesno-obdelovalnih strojev (npr. linija za lu{~enje furnirja iz leta 1951) do high-tech tehnologije z ultra moderno krmilno in kontrolno opremo, to je povsem mehaniziranih in avtomatiziranih proizvodnih linij. V skoraj vseh obiskanih tovarnah je bila mo-~no opazna (~eprav pri gostiteljih praviloma ne posebej poudarjena) kvaliteta materialov in obdelav, dobro vzdr`evanje strojev, naprav in rezil, mo~na nabavna, proizvodna in odpremna logistika ter visoki standardi za{~ite pri delu in varstvu okolja. Razlike med posameznimi tovarnami izvirajo poleg iz same dejavnosti v glavnem iz razli~nih proizvodno-prodajnih filozofij lastnikov ali vodstvenih struktur ter stopnje njihove prakti~ne implementacije, tako znotraj podjetij kot v njihovem gospodarskem okolju. Seveda pa nikjer 30 ijaLes 53(2001) 1-2 nismo dobili vtisa, da tako poslovanje kot proizvodnja (in njej podrejene dejavnosti) ne bi bila temeljito pripravljena, strokovno vodena ali dosledno izvedena. Vzporedni efekti {tudijskega potovanja Kakorkoli, {tudijsko potovanje FE-MIB nikoli ne pomeni zgolj bolj ali manj zanimiv (in tako za udele`ence koristen) delovni program v raznih tovarnah in vzporednih institucijah, ampak gre praviloma {e za kaj ve~. Vsak gostitelj se bolj ali manj potrudi, da predstavi svojo de`elo in njen utrip tudi druga~e, to je ne samo ozko strokovno. Letos so bili organizirani ve~erni ogledi srednjeve{kih mest (ali njihovih pomembnej{ih objektov) in sicer Lemgo, Münster Bremerhaven, Hildesheim in Braunschweig, s ~imer je bil postavljen kulturno-zgodovinski okvir potovanja. Zelo pomembni kamen~ki mozaika v njem so bile razne prilo`-nostne kulinari~ne specialitete, kjer so Nemci uspe{no tekmovali s [panci ({tudijsko potovanje v letu 1999) in prepri~ljivo premagali Nizozemce (1998). Seveda se v tako pisani zdru`bi, ki se formira na {tudijskem potovanju, razvijejo specifi~ni socialni kontakti. Pravzaprav bi lahko zapisali, da se nadaljujejo iz prej{njega sre~anja (stari udele`enci) in prilagodijo novi situaciji (novi udele`enci in drugo okolje). Kljub temu da so udele`enci iz zelo razli~nih kulturnopoliti~nih oziroma gospodarskotehni~nih okolij, je ~utiti dolo~eno stopnjo cehov-stva in tudi s tem povezanega rival-stva. Zdi se, da je bilo slovensko zastopstvo pri tem na zadnjih nekaj dru`enjih kar precej opazno, saj je E. Gehrts v svojih poro~ilih `e dvakrat omenil jezik Franceta Pre{erna kot signifikantnega, poleg tega pa bo Sloveniji tudi zaupano {tudijsko potovanje FEMIB 2002. Posebej velja omeniti {e odnose gostiteljev do leto{nje zdru`be na {tu-dijskem potovanju. Povsod smo bilo dobro sprejeti in pospremljeni, organizacija ogledov je bila na zelo visoki ravni, vsako podjetje se je najprej predstavilo s svojimi osnovnimi podatki (vklju~no s svojo filozofijo), potem pa zagotovilo strokoven ogled svoje proizvodnje in {iroko odgovarjalo na vsakr{na vzporedna vpra{a-nja. Pri tem ve~krat ni {lo ve~ samo za vpra{anja in odgovore, ampak za odprto strokovno diskusijo, iz katere so pridobili tudi gostitelji. Rezultat tega je bil, da so se na koncu nekateri od njih pri~eli tudi zanimati za ~lanstvo v EURO CLUB. Organizacija {tudijskega potovanja Obi~ajno je kompletna organizacija {tudijskega potovanja zaupana dolo-~enemu nacionalnemu zdru`enju proizvajalcev stavbnega pohi{tva, lanskega pa je izjemoma v celoti pripravil generalni sekretariat FE-MIB v Frankfurtu; zelo uspe{no ga je izpeljal njegov strokovni sodelavec in poliglot E. Gehrts. Tudi s tega stali{~a bo zanimiva primerjava lanskoletnega z leto{njim {tudijskim potovanjem FEMIB 2001, za katerega je dolo~ena Norve{ka oziroma zavezano norve{ko nacionalno zdru-`enje, {e bolj pa 2002, za katerega je `e izbrana Slovenija. (Fotografija: skupinska slika): Udele`enci FEMIB 2000 in vodstvo firme MB MODERNE BAUELEMENTE GmbH & Co., ki v Sloveniji deluje `e ve~ kot 25 let. ijaLes 53(2001) 1-2 strokovni ~lanki Elektrika in toplota iz lesne biomase avtor Mirko Ger{ak, univ. dipl. in`. Energija in okolje Energija ima izredno pomembno vlogo v razvoju gospodarstva in dru`be. Intenzivna poraba fosilnih goriv je bila sestavni del gospodarske rasti in razvoja. Gorivo je bilo poceni in v izobilju, izraba neu~inkovita, vplivi na okolje pa prezrti. Posledica intenzivne porabe energije so nastale spremembe v ozra~ju, ki odlo~ilno vplivajo na podnebne razmere. Najbolj izrazita sprememba je nara{~anje povpre~ne temperature zraka na povr{ini zemlje zaradi u~inka tople grede. U~inek tople grede Pri zgorevanju goriv se spro{~a ogljikov dioksid (CO2) in pribli`no polovica ga ostane v ozra~ju. Ogljikov dioksid je udele`en v toplogred-nih plinih s 55 %, sledijo {e metan, klorfluorogljikovodiki, du{ikovi oksidi. Toplogredni plini v ozra~ju prepu-{~ajo son~no sevanje na zemljo, ne prepu{~ajo pa toplote, ki jo seva zemlja. Obstajati mora namre~ rav-note`je med toplotno energijo, ki iz vesolja prihaja na zemljo in tisto, ki jo zemlja oddaja v vesolje. Ve~ja vsebnost toplogrednih plinov v oz-ra~ju pomeni, da ostane ve~ toplote na zemlji (ozra~ju) in posledica je segrevanje zemlje. Mnogi znanstveniki napovedujejo, da se bo koncentracija ogljikovodika do leta 2050 podvojila, ~e se bo poraba fosilnih goriv nadaljevala v enaki koli~ini kot dosedaj. Podvojitev koncentracije ogljikovega dioksida pa pomeni dvig dnevne temperature za 2 do 5 °C. Tak{no povi{anje temperature bi drasti~no spremenilo podnebje na zemlji in verjetno ogrozilo `ivljenje okoli polovice svetovnega prebivalstva (dvig morske gladine in zalitje obalnih obmo~ij, poplave, neurja, spremembe v kmetijstvu ipd.) Poleg fosilnih goriv k emisijam toplogrednih plinov v ozra~je prispevajo tudi: proizvodnja kemi~nih izdelkov, poljedelstvo, kr~enje tropskih gozdov... ^love{tvo se je resneje zavedlo bli`ajo~e se katastrofe in sprejelo vrsto ukrepov na svetovni ravni. Najpomembnej{i je protokol, sprejet v japonskem mestu Kiotu leta 1997, ki zavezuje vse dr`ave sveta, da morajo zni`ati emisijo toplogrednih plinov, tako da bo skupno zmanj{anje teh emisij v prvem ciljnem 5-letnem obdobju (2008 - 2012) za dobrih 5 % glede na izhodi{~no leto (1990). Slovenija je sprejela Kiotski protokol, njena oveznost pa je enaka kot v povpre~ju za Evropsko unijo, to je zmanj{anje emisij toplogrednih plinov za 8 %. Dr`avni zbor je sprejel sodoben energetski zakon in ustrezne predpise, kjer imajo obnovljivi viri, zlasti biomasa, pomembno in priori- tetno mesto. Prevladalo je spoznanje, da lahko izpolnimo obveznost o zmanj{anju emisij toplogrednih plinov in onesna-`enost zraka samo z izrabo okolju prijaznih energetskih virov. Dve tretjini energetskih virov (nafta, plin in premog) Slovenija uvozi, kar pomeni veliko energetsko odvisnost, zato je nujna usmeritev v obnovljive vire energij. Glede na naravne danosti lahko {e izkoristimo vodno, son~no, geotermalno energijo, energijo biomase pa tudi vetra (Primorska). Usmeritev dr`av in ustrezne industrije v kori{~enje obnovljivih virov pa ni samo zaradi varovanja okolja, ampak zaradi dejstva, da zaloga fosilnih goriv kopni in da se bo tak{na preusmeritev dolgoro~no izpla~ala. Energija iz biomase Biomasa je naraven material, ki nastaja s fotosintezo rastlin pod vplivom son~ne energije, z ogljikovim dioksidom iz zraka ter vode in mineralnih snovi iz zemlje. To je edini naravni kemi~ni proces za shranjevanje energije sonca in lahko re~emo, da je uporaba bio-mase kot goriva posredno izkori{-~anje son~ne energije. Biomasa je ekolo{ko primeren energetski vir, ki ima bodo~nost za pridobivanje toplotne in elektri~ne energije. Pri zgorevanju biomase je koli~ina emitiranega CO2 v ozra~je enaka koli~ini porabljenega CO2 pri fotosintezi. ^e biomasa naravno razpada, je koli~ina spro{~enega CO2 enaka kot pri gorenju. Zaradi navedenega, izgorevanje biomase ne obremenjuje ozra~ja - govorimo o ni~el- 32 ijaLes 53(2001) 1-2 ni emisiji C(X. Smiselna je usmeritev Slovenije v izkoriščanje lesne biomase za energijo, saj je več kot polovica slovenskega ozemlja poraščena z gozdovi. Slovenija je v Evropi na četrtem mestu po poraščenosti površine z gozdom in znati mora izkoristiti svoje naravne danosti in potenciale lesne biomase za energetsko rabo. Zagotovljene biomase v Sloveniji je torej dovolj (preveč) za načrtno izkoriščanje, treba je samo izboljšati njeno izrabo. Letni posek v slovenskih gozdovih zna D a samo 50 % prirastka. Lesno biomaso pridobimo: * iz gozdarstva (podmerni les iz čiščenja in redčenja sestojev, vejevje, lubje, obrezline, štori in korenine) * iz žagarstva (krajniki, žamanje, očelki, ritniki, žagovina, lubje) * iz predelave lesa (vse vrste odrezkov, vse vrste kosovnih ostankov, ostanki lesnih plošč, lesni prah) * iz gradbeništva (ostanki opažev in lesnih konstrukcij, ostanki iz obnovljenih ali porušenih objektov * iz gospodinjstev (zavrženo pohištvo, zaboji, lesena embalaža) * iz vseh panog industrije (palete, zaboji, letve, lesena embalaža) * iz komunalnega gospodarstva (debla, vejevje in druge obrezline pri čiščeju parkov, rek in zelenic, naplavljeni les) * iz kmetijstva (vejevje, grmovje ipd. pri čiščenju travnikov in pašnikov) Energetsko postrojenje na biomaso Energetsko postrojenje na lesno biomaso je najbolj smotrno, da je načrtovano: * za daljinsko ogrevanje bližjih stanovanjskih naselij in tovarn. Po možnosti je potrebno predviditi tudi sočasno proizvodnjo električne energije, saj se tako izkoristek podvoji; * pri lesno predelovalnem podjetju, ki zagotavlja velik del lesnih ostankov, ima `e obstoje~o kotlovnico, znanje in izku{nje za proizvodnjo energije iz lesa. Projekti za daljinsko ogrevanje z lesno biomaso so v pripravi za okoli 50 slovenskih krajev. Obratuje `e pilotno postrojenje v Gornjem gradu pri lesnem podjetju Smreka. Prednosti energetskih postrojenj z daljinskim ogrevanjem naselij na lesno biomaso so: * zagotovljen je doma~, obnovljiv in trajen vir energije (ob predpostavki, da porabimo toliko lesa koliko ga priraste), * zmanj{evanje emisij CO2, * zmanj{evanje odpadkov, * na lokalni ravni neodvisnost, samostojnost in varnost v energetski oskrbi, * var~evanje s fosilnimi gorivi in prepre~evanje odliva dohodka v tujino, * nov vir dohodka za gozdno gospodarstvo in kmetijstvo, * spodbujanje regionalnega gospodarskega razvoja z odpiranjem novih delovnih mest, * pozitivna zunanja podoba kraja -urejeno okolje in ~ist zrak (brez posameznih hi{nih kuri{~), kar je pomembo za razvoj turizma. Pomanjkljivosti: Investicija v postrojenje na biomaso je vi{ja in pri sedanjih cenah energije je tudi proizvodnja energije iz obnovljivih virov dra`ja od klasi~ne proizvodnje na fosilna goriva. Situacija se spremeni, ~e v ceno energije vklju~imo ostale u~inke, kot so takse na CO2 in prednosti, ki jih povzro~a izraba obnovljivih virov. Poleg tega je cena fosilnih goriv v trajnem porastu. ^i{~enje dimnih plinov je zahtev-nej{e, vendar so pri sodobni tehnolo- giji emisije prahu, trdih delcev, ogljikovega monoksida, `veplovega dioksida, du{ikovih oksidov idr., krepko pod predpisanimi mejami. Parno postrojenje z reguliranim odjemom in z delno kondenzacijo na lesno biomaso. S parnim postrojenjem z reguliranim odjemom in z delno kondenzacijo dose`emo najbolj{i mo`en izkoristek, pridobimo elektri~no energijo in toploto, zato jim pravimo tudi toplarne. Hkratno proizvodnjo elektri~ne in toplotne energije imenujemo koge-neracija. Energija goriva se bolj{e izkoristi in izkoristek je do 0,8 (izkoristek termoelektrarne je samo do 0,4.) Sodobno parno postrojenje (slika 1), ki izkori{~a lesno biomaso, ima soproizvodnjo elektri~ne energije in proizvaja toplo vodo razli~nih temperatur za svoje potrebe in tudi za potrebe sosednjih proizvodnih obratov in stanovanjskih naselij. Celoten proces vodi in nadzira industrijski ra~unalni{ki sistem, delovanje postrojenja poteka avtomati~no. Suhi lesni ostanki iz predelave lesa se zbirajo v silosu odsesovalne naprave. Z odvzemno napravo silos praznimo, s pnevmatskim transportejem pa transportiramo iveri v kuri{~e strmocevnega parnega kotla. Lubje, se~ne ostanke v gozdu, komunalne odpadke (biomaso) najprej zdrobimo s sekalnikom in skla-di{~imo v kupih (deponijah) na prostem. Z mobilnim nakladalnikom polnimo transporter, ki prena{a vla`-ne ostanke v kuri{~e. Doziramo tako, da so odpadki iz silosa in deponije v kuri{~u med seboj zme{ani. ijaLes 53(2001) 1-2 33 strokovni ~lanki Proces zgorevanja je pri temperaturi okoli 1000 °C. Dimni plini oddajo toploto kotelskemu sistemu, se ohladijo in temeljito o~istijo pred vhodom v dimnik. Ostanke zgorevanja avtomatsko transportiramo v posodo za pepel. So organskega izvora in za okolje popolnoma nenevarni. Pregreta para poganja turbino, ta pa elektri~ni generator. Para iz nizko-tla~nega dela turbine se kondenzira v kondenzatorju, ki ga hladimo s prisilnim kro`enjem z zraka. Za tehnolo{ki proces, kjer je potrebna visoka temperatura vode, odvzamemo paro direktno iz bobna. Para preko prenosnika toplote ogreva sistem z vro~o vodo 170/150 °C (npr. preto~no stiskalnico). Za sistem z vro~o vodo 120/100 °C (npr. ogrevanje su{ilnic, daljinsko ogrevanje bli`jih naselij) pa paro odvzamemo med visokotla~nim in nizkotla~nim delom turbine. Vro~a voda tega sistema se nato izkoristi tudi v sistemu ogrevanja prostorov tovarne. Vsa para se v prenosnikih konden-zira, zbira in vra~a v napajalni rezervoar. Za opisano postrojenje, ki je primerno za ve~je podjetje, navajamo nekatere tehni~ne podatke: kapaciteta kotla - proizvodnja pare je 15 t/h, pregreta para ima temperaturo 475 °C, tlak pare je 64 barov, poraba goriva 6 do 7 t/h, turbina ima vrtilno hitrost 12.000/min, elektri~na mo~ pa 3250 kW. Proizvodnja energije na osnovi bio-mase torej ni predvidena v velikih elektrarnah, gre za mre`o manj{ih postrojenj, ki pokrivajo potrebe po toplotni in elektri~ni energiji predvsem na lokalnem in regionalnem nivoju. Uporaba obnovljivih virov energije vodi v decentralizacijo in tudi v in-duvidualizacijo proizvodnje energije. To pa je obratno od zdaj{nih velikih energetski sistemov in prenosov energije na velike razdalje. Literatura 1. Janez Kav~i~, Mirko Ger{ak: Energetske naprave, Lesarska zalo`ba, Ljubljana 1992 2. Jürgen Lempelius: Strom und Wärme aus den eigenen Produktionsresten, Holz-Zentralblatt, Stuttgart Nr. 147, 6. 12. 1996 3. Rupert Neukirch: Seit drei Jahren Energie aus dem eigenem Heizkraftwerk, "Holz-Zentralblatt", Stuttgart Nr. 145, 4. 12. 1998 4. Damjan Vind{nurer: Uporaba lesnih ostankov, "Lesarski utrip", Ljubljana {t. 4., 1999 5. Franko Nemac, Ale{ Bratkovi~: Program daljinskega ogrevanja z lesno biomaso, posvet “Biomasa kot alternativni vir energije”, sejem Lesma, Ljubljana, 20. 6. 2000 34 Les 53(2001) 1-2 Ale{ Stra`e - magister lesarskih znanosti avtor @eljko Gori{ek V oktobru preteklega leta je na Oddelku za lesarstvo Biotehni{ke fakultete Ale{ Stra`e, univ. dipl. in`. lesarstva, `e kot 32. {tudent podiplomskega {tudija uspe{no kon~al magistrski {tudij lesarstva. Pod mentorstvom prof. dr. @eljka Gori{ka in s pomo~jo recenzentov prof. dr. dr. h. c. Nika Torellija, prof. dr. Vesne Ti{ler in doc. dr. Hrvoja Turkulina je zagovarjal nalogo z naslovom “Vpliv su{ilnih parametrov na hitrost in intenzivnost obarvanja jesenovine in bukovine”. Ale{ Stra`e se je rodil 16. 07. 1971 v Celju ter po osnovni {oli kon~al z od-li~nim uspehom tudi srednjo {olo. Nad-povpre~no uspe{en je bil tudi na univerzitetnem {tudiju lesarstva, ki ga je kon~al z odmevno diplomsko nalogo “Vpliv spremembe klimatskih pogojev na modul elasti~nosti bukovega lame-liranega lesa”. @e v ~asu srednje{olskega izobra`e-vanja je uspe{no sodeloval v razisko– valnem delu z nalogo “Klasi~na su{il-nica za les manj{e kapacitete; konstrukcija in analiza su{enja”, po kon-~anem dodiplomskem {tudiju pa se je v Nem~iji tri mesece izpopolnjeval na {tudijski praksi s podro~ja polimernih materialov. V jeseni 1997 se je kot mladi raziskovalec zaposlil na Oddelku za lesarstvo Biotehni{ke fakultete, kjer na Katedri za tehnologijo lesa {e danes sodeluje pri znanstvenoraziskovalnem, pedago{-kem in pospe{evalnem delu. V zadnjih treh letih je bilo te`i{~e njegovega dela na raziskovalnem podro~ju, kjer je v nadaljevanju raziskovalnega projekta “Vpliv speci-fi~nih biolo{kih, fizikalnih in mehanskih lastnosti lesa na hidroter-mi~no obdelavo lesa. Mo`nosti adaptivnega krmiljenja su{ilnega postopka” izbral tudi temo svoje magistrske naloge. V magistrskem delu obravnava zelo kompleksno problematiko obarvanja dveh pomembnej{ih doma~ih lesnih vrst – jesenovine in bukovine, ki ob vse pogostej{ih tr`nih zahtevah po svetlej{ih barvnih odtenkih postavlja to tematiko v ospredje tudi v lesnopredelovalni industriji. Delovna hipoteza je v nalogi izra`ena s pri~akovanjem, da je mogo~e s pravilno manipulacijo lesa po poseku in {e posebno z definiranjem optimalnih pogojev su{enja bistveno zmanj{ati ali celo prepre~iti neza`elena abiotska obarvanja. Magister Ale{ Stra`e je v splo{nem delu na osnovi vsestranskega pregleda relevantne literature podal {irok pregled mo`nih obarvanj bukovine in jese-novine {e v `ivem drevesu, po poseku, pri skladi{~enju ter v razli~nih tehno-lo{kih postopkih hidrotermi~ne obde- lave lesa. Poseben poudarek je namenjen abiotskim obarvanjem. Medtem ko so `e znane metode prepre~evanja obarvanj zaradi biotskih povzro~iteljev so abiotska obarvanja zaradi vzajemnega delovanja ve~ dejavnikov {e nepojasnjena. Pojavila naj bi se pri dolo~enih pogojih relativne zra~ne vla`nosti, lesne vla`no-sti in temperature ter vitalnosti pa-renhimskih celic. Do sedaj parcialno obravnavanje problematike obarvanja je magistranta vodilo k izvedbi obse`nih in raznovrstnih eksperimentov, s katerimi je kompleksno preu~il vpliv su{ilnih parametrov, kot so npr. temperatura, su{ilna hitrost, lesna vla`nost in ~as su{enja na raz{irje-nost in intenzivnost diskoloracij lesa. Zaradi velikega {tevila odlo~ujo~ih dejavnikov na obarvanja ter velike variabilnosti lesa so bili poskusi izvedeni v ve~ blokih, v katerih je siste-mati~no preu~il vpliv vsakega posamezno. Vpliv predhodne hidrotermi~ne obdelave, zamrzovanja in razli~nega za~etnega vla`nostnega ter fiziolo{kega stanja, je prou~eval pri izvedbi su{il-nega postopka na ve~ temperaturnih nivojih in pri ve~ relativnih zra~nih vla`nostih, kar mu je v rezultatih in sklepnem delu tudi omogo~ilo ustrezno pojasniti rezultate meritev in oblikovati jasne sklepe. Rezultati ne potrjujejo samo postavljene hipoteze, da je mogo~e z optimalnimi pogoji su{enja abiotska obarvanja prepre~iti, temve~ so tudi omo-go~ili, da je avtor dolo~il kriti~na obmo~ja posameznih su{ilnih parametrov (lesne vla`nosti, temperature in hitrosti su{enja), pri katerih sta hitrost in intenzivnost obarvanja najve~ji. Definiranje pogojev obarvanja lesnega tkiva pa ima hkrati velik prakti~ni pomen pri modifikaciji su{ilnih programov, s katerimi je neza`elena ijaLes 53(2001) 1-2 35 strokovni ~lanki Firmi BRUKS AB in KLÖCKNER - Wood Technology GmbH sta se zdru`ili in ustanovili novo firmo v ZDA Svetovno znana {vedska firma B R U K S AB je z januarjem 2001 pripojila prav tako svetovno znano nem{ko firmo KLÖCKNER - Wood Technology. Firma Klöckner bo postala stoodstotna sesterska firma firme Bruks. Koncern bo posloval s pribli`no 170 zaposlenimi in s skupno letno prodajo okoli 21 milionov Eurov. Dele` v izvozu bo 80 %. Z zdru`itvijo bo ta koncern postal: * vodilni koncern na trgu z opremo barvanja mogoče tudi I tem so rezultati znan-ikovalne obravnave ik pomen tudi v praksi Nekateri izsledki so bili ni pri modifikaciji sušil-ov, kar kaže na pomem-vni značaj naloge. aktualne teme so rezul-rav gotovo zanimivi tudi strokovnjakov, zato prida bomo mag. Aleša alu zasledili kot avtorja eviji, saj je tudi že sedaj xleloval v več znanstvenih i člankih. rezultate Ale Du čestitamo ) novih uspehov na znan-walni poti. 36 za odstranjevanje lesnih ostankov v žagarstvu * največji proizvajalec bobnastih sekalnikov na svetu in to glede na že proizvedene in dosedaj prodane stroje, kot tudi glede na obstoječe stanje naročil * dobavitelj s širokim produkcijskim programom za industrijo lesnih plošč * dobavitelj s širokim produkcijskim programom za industrijo lesne reciklaže J dobavitelj z največjim tržnim pokritjem in z največ predstavništvi v 50. deželah. Da bi se koncem BRUKS - KLÖCK-NER utrdil tudi na največjem sve- tovnem trgu, to je v ZDA, je `e predhodno v jeseni 2000 tam ustanovil svojo firmo. Firma bo prodajala program novega koncerna in sama izdelovala nekatere izdelke tega programa. Koncern deluje na {tirih tr`nih segmentih, na katerih ponuja zelo kompletiran program strojev in naprav in sicer: * na podro~ju odstranjevanja lesnih ostankov v `agarstvu s stroji za reduciranje koreni~nikov, z bob-nastimi sekalniki in s siti za se-kance in `agovino *na podro~ju izdelave iveri in vlaken v industriji lesnih plo{~ ter lesovine v industriji kartona in papirja s diskastimi in bobnastimi sekalniki, kladivastimi in mre`nimi mlini, s siti in transportnimi trakovi v cevi -turbulatorji *na podro~ju recikliranja lesnih odpadkov v recikla`nih centrih s siti, s sortirnicami pred drobilci -Grizzly {rederji, s kladivastimi mlini in transportnimi trakovi v cevi - turbulatorji *na podro~ju recikliranja lesnih odpadkov z mobilnimi drobilci -Grizli {rederji, z mobilnimi kla-divastimi mlini in bobnastimi se-kalniki kot glavnimi produkti. Obe firmi delujete na zelo zasi~enem svetovnem trgu z mo~no konkurenco in vse bolj zahtevnimi kupci. Z zdu`itvijo se je izpopolnil prodajni program. S tem bo omogo~eno nastopati na {ir{em podro~ju svetovnega trga in v ve~ji meri zadovoljiti sedanje in nove kupce. Vodstvo koncerna pri~akuje tudi ve~je mo`nosti razvoja izdelkov, bolj{o obdelavo trgov in {e bolj{e servisiranje kupcev njihovih strojev in naprav. V Sloveniji, Hrva{ki, Bosni in Her-zegovini, Srbiji, ^rni gori in v Makedoniji bo novi koncern Bruks -Klöckner Wood Technology predstavljala firma Winky d.o.o., PE Ljubljana, Miklor{eiv~iej avLae s1 353/I(V20,01te) l1e-2- Razvojni center za lesarstvo uspe{no sklenil prvo leto poslovanja avtor Igor Milavec, univ. dipl. ing. direktor Razvojnega centra za lesarstvo Tel.: (05) 7570 500, fax.: (05) 7570 502 e-po{ta: rcl-pivka@siol.net Letos stopamo v drugo leto delovanja Razvojnega centra za lesarstvo (RCL) s solidno popotnico iz leta 2000. Ocenjujemo, da je RCL prispeval k pove~evanju sodelovanja v lesni panogi, kar je del poslanstva RCL. Glede na {e neuradne poslovne rezultate pa je RCL v letu 2000 posloval pozitivno. Zastavljenih je bilo veliko projektov, ki vsi uspe{no potekajo, in verjetno je vse na{teto razlog, da je RCL v primerjavi s sorodnimi tehnolo{kimi centri v drugih gospodarskih panogah neuradno ocenjen kot eden izmed najbolj dejavnih in uspe{nih. Naj na kratko preletimo lanskoletne aktivnosti, za katere verjamemo, da so postavile osnove za uspe{no delovanje RCL tudi v letu 2001: § vzpostavitev poslovanja RCL; § promocija RCL v javnosti; § registracija razvojno raziskovalne skupine pri MZT; § utrjevanje sodelovanja z ministrstvi; § izvedba seminarja “Razvoj in izo-bra`evanje za 21. stoletje” dr. Aleksandre Kornhauserjeve; § klubska sre~anja vodstev podjetij; § povezovalni projekti: - u~inkovito informacijsko spremljanje in upravljanje proizvodnje v lesnem podjetju, - razvojno testirni center za okna in balkonska vrata, - formiranje proizvodne verige za proizvodnjo opa‘nih plo{~; Utrinek s seje Sveta zavoda RCL v decembru 2000: Od leve proti desni: mag. Miran Zager - Center za mednarodno konkuren~nost, Igor Milavec – direktor RCL, dr. Jo`e K orber – sekretar Z dru‘enja lesarstva GZS in dr... Janez Zupanec – Center za mednarodno konkuren~nost... § podpora pri izvajanju projektov za posamezna podjetja ~lanice RCL; § slovenski lesarski katalog - http:// www.sloles.com, ki je tudi v strokovnih krogih za elektronsko poslovanje dobil visoke ocene in bo dobra osnova za uvajanje lesarjev v elektronsko poslovanje, kar bo za uspe{no poslovanje `e v nekaj letih nujno; § ePortal za lesarstvo – smo prvi med slovenskimi gospodarskimi panogami, ki smo zastavili tak{en projekt; namenjen je slovenskim lesarjem kot pripomo~ek za enostavno zbiranje informacij in kot orodje za skupinsko delo na vseh nivojih – interesne skupine, podjetja, projekti, in bo omogo~al celotni panogi ve~jo u~inkovitost delovanja; § sre~anja strokovnjakov za informacijske tehnologije, kakovost, energetiko in lesno tehnologijo; zelo dober odziv je bil pri vseh skupinah; zaradi velike `elje po ponovnih sre~anjih bomo s sre~anji nadaljevali. Zastavljeni projekti so ve~letni, zato bodo glavne dejavnosti RCL tudi v letu 2001. Lani smo medse sprejeli tudi dva nova ~lana, to je podjetji Jelovica d.d. in Egoles d.d., obe iz [kofje loke, ki sta se `e dejavno vklju~ili v delo, in proti koncu leta {e Oddelek za lesarstvo Biotehni{ke fakultete. Njim je mesto ustanovitelja odstopila Slovenska razvojna dru`ba, ki se zaradi prestrukturiranja umika iz vseh teh-nolo{kih centrov. Z vklju~itvijo naj-pomembnej{e lesarske izobra`eval-no raziskovalne ustanove v RCL se odpirajo {e {tevilne nove mo`nosti za prenos znanja v podjetja. Poleg zastavljenih projektov se v leto{njem letu nakazujejo bistveni premiki pri izvajanju aktivnosti za pove~evanje konkuren~nosti slovenske lesne panoge. Osnova je “Strategija lesarstva 2000-2010”, ki jo je sprejel Upravni odbor Zdru`enja lesarstva (http://www.cic.si). Strategija podaja smernice in programe za izbolj{anje polo`aja panoge. Sofinanciranje strategije lesarstva bo verjetno ijaLes 53(2001) 1-2 37 strokovni ~lanki vezano predvsem na sprejemanje nacionalne strategije razvoja slovenskega gospodarstva do leta 2006 (http://www.gov.si/zmar/sgrs/disku-sij.html ), ki pa je kot ka`e tudi `e tik pred sprejemom. Zaradi ugodnega poteka pripravljalnih dejavnosti in ve~kratnega omenjanja RCL v Strategiji lesarstva bo tako verjetno RCL `e letos dobil {tevilne nove prilo`-nosti. Glede na veliko {tevilo aktivnih projektov in pri~akovanih novih izzivov pa bo raz{iritev delovanja RCL mo`na le z zaposlitvijo novih delovnih mo~i. Plan poslovanja RCL za leto 2001 bo v kratkem dopolnjen {e s potrebami ustanoviteljev in ~lanov RCL, ki jih bodo izrazili v anketi. Predstavitev sodobnega na~ina gradnje Uspe{no dru`insko podjetje PMD Golob iz Maribora, ki ga v Sloveniji `e deseto leto dobro poznamo kot enega vodilnih ponudnikov visoko kakovostnih panelnih parketov in laminatov, se v skladu s svojo dolgoletno lesarsko tradicijo v zadnjem ~asu loteva tudi zanimivega projekta v stavbarstvu. Tako so konec novembra lani v mariborskem hotelu Piramida ve~jemu {tevilu priznanih arhitektov in projektantov predstavili sodoben na~in individualne gradnje po konceptu in licenci nem{kega podjetja 81-FUNF AG, ki spada med pionirje na tem podro~ju. Gre za v tujini zelo uveljavljen sistem gradnje nizko-energetskih lesenih hi{. V bistvu gre za monta`ni sistem gradnje iz lesa, ki pa ima kar nekaj bistvenih prednosti pred “klasi~no” monta`no gradnjo, kot jo `e vrsto let poznamo v Sloveniji. Ena glavnih prednosti je, da nam sistem omogo~a individualno na~rtovanje in gradnjo. Podjetje PMD Golob tako omogo~a svojemu kupcu oz. investitorju gradnjo po lastnih ‘eljah ter finan~nih zmo`nostih. Ko je “sanjska” hi{a kon~ana, pa predstavlja objekt visoke vrednosti, iz popolnoma naravnih materialov, izredno kvalitetno toplotno izolacijo, ki omogo~a optimalno izkori{~anje son~ne energije tudi brez t.i. son~nih kolektorjev, stro{ek investicije pa je ve~ kot primerljiv s klasi~nim na~inom ope~-ne ali druge gradnje. Koncept gradnje 81pet nam torej omogo~a obrtni{ko gradnjo `elene hi{e. Ker pa nam gradnja s pomo~jo razli~nih “mojstrov” lahko povzro-~a obilo preglavic, podjetje PMD Golob tudi tukaj ponuja re{itev v obliki gradbenih strokovnjakov, od arhitektov do obrtnikov, ki so posebej iz{olani v gradnji po sistemu 81pet in lahko nudijo strokovno ter kvalitetno izvajanje. Prav tako podjetje vabi vse arhitekte, tesarje in investitorje, ki jih zanima tak{en sistem gradnje, da se oglasijo na sede`u podjetja v Mariboru ali v poslovni enoti v Ljubljani. Zaradi precej{njega zanimanja bo podjetje PMD Golob v tem letu organiziralo {e nekaj tak{nih predstavitev. Ve~ o sodobnem na~inu gradnje 81pet pa bo mo~ izvedeti tudi na sejmu DOM v Ljubljani in na gradbenem sejmu MEGRA v Gornji Radgoni. 38 revijaLes 53(2001) 1-2 INTERFOB 2000 avtor Blaž PRIMOŽIČ INTERFOB (INTER Européenne Foret Bois) sre~anje {tudentov lesarstva in gozdarstva je leto{nje leto potekalo v Franciji, v Clunyju, od 30. oktobra do 3. novembra. Prisotnih je bilo dvesto pet {tudentov iz {estnaj-stih univerz dvanajstih dr`av. Sre~a-nje {tudentov je bilo namenjeno primerjanju {tudijskih program, iskanju idej in problemov dana{nje lesarske stroke in spoznavanju, razli~nih kul-turno-nacionalnih zna~ilnosti. Organizirano je bilo v okviru EVRO-LIGNE, zdru`enja za promocijo stroke in povezovanje lesarskih univerzitetnih oddelkov {irom Evrope, v katero je vklju~ena tudi fakulteta ENSAM (Ecole Nationale Supérie-ure d´Arts et Métiers) Cluny. Tu je zaposlenih {tirideset profesorjev in raziskovalcev, ki vodijo tudi {tu-dijski program; le ta se izvaja 80 % teoreti~no, ostalo pa prakti~no v sodobno opremljenih delavnicah in Burgundijskem laboratoriju, ki je zibelka raziskovalnega in razvojnega dela. V njem lahko potekajo razli~ne raziskave: mehanike in obdelave lesa, povr{inske za{~ite, laserske obdelave, kova{tva in livarstva, mehanike in dinamike, obdelave kovin. INTERFOB-ov program se je pri~el odvijati v ponedeljek, po nastanitvi {tudentov v univerzitetne sobe, z uradno otvoritvijo. Nagovoril nas je diekor ENSAM-a, Jean Luc Delpeuch z mislijo, da se Evropa {iri hitreje s povezovanjem ljudi in idej, kakor urejanjem papirjev v Bruseljskih pisarnah. Izrazil je tudi dobrodo{lico udele`encem Mad-`arske, ^e{ke, Slova{ke in Slovenije, saj smo bili prvi~ na INTER-FOB-u, obenem pa obljubil pomo~ tako na sre~anju, kot tudi ob morebitnem kasnej{em izobra`evanju na njihovi fakulteti. Predstavili so se Clunyjski {tudenti, (njim gre zahvala za odli~no organizacijo sre~anja), in ostale {tudentske skupine, nato pa je sledil sponzorjem in udele`encem na ~ast "official cocktail". Naslednji dan so potekala predavanju o francoskem gozdu (prof. Klein, Woodworking National Center) in o uporabi lesa v stavbarstvu (prof. Clo- arec, National Committee to the Wood Development), ki je bilo za ve~ino slovenskih {tudentov najzani-mivej{e. Tematika, ki nam je dokaj neznana, je bila predstavljena na ve~jih konstrukcijah, katerih osnovni material je les. Izpostavljen je bil tudi problem konkuriranja betonski gradnji, zaradi nepoznavanja prednosti lesa {ir{e evropske populacije. S to te`avo se Skandinavci ne sre~ujejo, saj njihovi prebivalci poznajo prednosti in pomanjkljivosti obeh na~i-nov gradnje, njihova ekolo{ka osve{-~enost je na vi{ji ravni, rezultat tega pa je ve~ kot polovica lesenih stavb, vi{ji odstotek lesenih mostov... Z zbranimi vtisi iz predavanj smo od{li na "Alzacijsko kosilo", zatem pa na enega od terenskih ogledov; hrastovega gozda, tovarne lepljenih nosilcev, proizvodnje sodov, furnirnice, `agarskega obrata, tovarne vezanih plo{~ ali pohi{tvene industrije. Po vrnitvi s terena so nas povabili v Bur-gundijski laboratorij, kjer so nam francoski {tudenti demonstrirali delo z laserjem in CNC krmiljenem na laboratorijskem stroju za lu{~enje furnirja ter nam predstavili njihove izdelke narejene na razli~nih strojih. Sreda je bila fizi~no napornej{a, saj je bila namenjena dru`abnim igram in turnirju v malem nogometu, kjer smo glede na okoli{~ino ({panska `enska ekipa) z odli~nim, motiviranim, predvsem pa po{tenim igranjem osvojili Fair play pokal. Predavanji predzadnjega dne Novi na~ini izdelovanja okvirnih konstrukcij (Musselin, Lapeyre), ijaLes 53(2001) 1-2 39 strokovni ~lanki Poezija lesa avtor Dejan [ujdovi~ Ko drevo iztrgamo naravnemu okolju, je lepo in prav, da poskrbimo za njegovo ~im smotrnej{o uporabo, saj vedno bolj spoznavamo, da se z bogastvom ni igrati. Les je zdrav in okolju prijazen material. Kljub poplavi industrijskih pohi{t-venih izdelkov pri nas, ki so nam na pragu 21. stoletja zlahka dostopni, nam `eli unikatni oblikovalec [ujdo-vi~ Dejan Uro{ pribli`ati zapu{~i-no, prilagojeno modernemu ~asu. S statusom samostojnega ustvarjalca je mojster, ki nadgrajuje in ohranja elemente kulturne dedi{~ine. [ujdo-vi~ je v nasprotju z ute~enimi potmi in iskanjem novih tehnologij stopil korak vstran, saj ga tehnolo{ka popolnost strojne obdelave ne zadovolji ve~. Zasi~enost z velikoserijskimi izdelki pomeni brezdu{nost in oddaljevanje od neposrednega dotika mojstra. Pravi ustvarjalec po [ujdovi~evem mnenju sam sledi stvaritvi od prve ideje do kon~nega izdelka. Sledenje ni le spremljanje postopkov in strojne obdelave, je proces, v katerem ustvarjalec z mislijo in rokami oblikuje vsak izdelek. Podobno zasi~enost je v svojih teoreti~nih predstavitvah razlo`il Viktor Papanek, ko je zagovarjal eko-lo{ko oblikovanje. Papanek je iskal navdiha pri Inuitih, [ujdovi~ v `lahtnem povzemanju in nadgradnji obrtnih znanj na{ega okolja. Osredoto~il se je na izdelavo po-hi{tva. Njegovi izdelki niso replike, saj povzema predvsem na~in obde- lave materialov. Oblikovalec je pri mizarskih mojsrih prevzel na~ine sti~enja, {ivanih robov, povezav z metulji in intarziranja. Vztraja pri masivnem lesu, ki ga sestavlja v oblike brez kovinskih dodatkov. Same povezave iz tehni~nega detajla stopnjuje v likovne poudarke, kar nadgradi z variacijo materialov in barv. Prav z izjemnim ob~utkom je poudarjena in uporabljena povr{ina lesa, tako v barvnih odtenkih kot tudi v igrivi in inovativni ploskovnosti. Avtorjevo pohi{tvo poleg funkcionalnosti in trpenosti odlikuje tudi umet-ni{ka vrednost. Podro~je s katerim se oblikovalec ukvarja je izjemno deficitarno, ker te`ko konkurira velikoserijskim obrtnikom, industriji ali celo uvozu azijskih izdelkov. Zato je za prepoznavnost Slovenije, ohranjanje in nadgradnjo kulturne dedi{~ine [uj-dovi~evo ustvarjanje izjemnega pomena. Slika 1. Pregrada “Resonanca” – javor, ~e{nja Slika 2. Obe{alnik “Alten” – akacija, oreh Slika 3. Klop “Tandem” – hrast, oreh Slika 4. ^ajna miza “Yamata” – jesen, oreh Dodatne informacije: unikatni oblikovalec 40 ijaLes 53(2001) 1-2 Firmi BRUKS AB in KLÖCKNER - Wood Technology GmbH sta se zdru‘ili in ustanovili novo firmo v ZDA Svetovno znana {vedska firma BRUKS AB je z januarjem 2001 pripojila prav tako svetovno znano nem{ko firmo KLÖCKNER - Wood Technology. Firma Klöckner bo postala stoodstotna sesterska firma firme Bruks. Koncern bo posloval s pribli`no 170 zaposlenimi in s skupno letno prodajo okoli 21 milionov Eurov. Dele` v izvozu bo 80 %. Z zdru`itvijo bo ta koncern postal: * vodilni koncern na trgu z opremo za odstranjevanje lesnih ostankov v `agarstvu, * najve~ji proizvajalec bobnastih sekalnikov na svetu in to glede na `e proizvedene in dosedaj prodane stroje, kot tudi glede na obstoje~e stanje naro~il, * dobavitelj s {irokim produkcijskim programom za industrijo lesnih plo{~, * dobavitelj s {irokim produkcijskim programom za industrijo lesne recikla`e, * dobavitelj z najve~jim tr`nim pokritjem in z najve~ predstavni{tvi v 50. de`elah. Da bi se koncern BRUKS - KLÖ-CKNER utrdil tudi na najve~jem svetovnem trgu, to je v ZDA, je `e predhodno v jeseni 2000 tam ustanovil svojo firmo. Firma bo prodajala program novega koncerna in sama izdelovala nekatere izdelke tega programa. Koncern deluje na {tirih tr`nih segmentih, na katerih ponuja zelo kompletiran program strojev in naprav in sicer: * na podro~ju odstranjevanja lesnih ostankov v `agarstvu s stroji za reduciranje koreni~nikov, z bob-nastimi sekalniki in s siti za se-kance in `agovino, * na podro~ju izdelave iveri in vlaken v industriji lesnih plo{~ ter lesovine v industriji kartona in papirja s diskastimi in bobnastimi sekalniki, kladivastimi in mre‘nimi mlini, s siti in transportnimi trakovi v cevi - turbulatorji, * na podro~ju recikliranja lesnih odpadkov v recikla`nih centrih s siti, s sortirnicami pred drobilci -Grizzly {rederji, s kladivastimi mlini in transportnimi trakovi v cevi - turbulatorji, * na podro~ju recikliranja lesnih odpadkov z mobilnimi drobilci -Grizli {rederji, z mobilnimi kla-divastimi mlini in bobnastimi se-kalniki kot glavnimi produkti. Obe firmi delujete na zelo zasi~enem svetovnem trgu z mo~no konkurenco in vse bolj zahtevnimi kupci. Z zdru`itvijo se je izpopolnil prodajni program. S tem bo omogo~eno nastopati na {ir{em podro~ju svetov- nega trga in v ve~ji meri zadovoljiti sedanje in nove kupce. Vodstvo koncerna pri~akuje tudi ve~je mo`nosti razvoja izdelkov, bolj{o obdelavo trgov in {e bolj{e servisiranje kupcev njihovih strojev in naprav. V Sloveniji, Hrva{ki, Bosni in Hercegovini, Srbiji, ^rni gori in v Makedoniji bo novi koncern Bruks - Klöck-ner Wood Technology predstavljala firma Winky d.o.o., PE Ljubljana, Miklo{i~eva 13/IV, telefon : 01/430-32-20, faks : 01/431-32-69. Stroj za rezkanje koreni~nika Zlo`aj obrezkanih prvih hlodov ijaLes 53(2001) 1-2 41 kratke novice Priprava proizvodne in prodajne dokumentacije Pro Lignum 2000 object ARX avtor Ciril MRAK, Ra{i{ka 12, 1117 Ljubljana, Tel.: 507 88 99 CSI, podjetje za ra~unalni{ko svetovanje, je predstavilo 23. januarja 2001 novo verzijo ra~unalni{kega programa Pro Lignum 2000 object ARX. Predstavitev prve verzije programa Pro Lignum je bila v organizaciji Zveze lesarjev Slovenije `e na pohi{tvenem sejmu v Ljubljani, septembra leta 1998 (revija Les 10/ 98, CM, stran 317), revija Les 11/98, AS, stran 345) in izpopolnjene verzije leta 1999 (revija Les 12/99, CM, stran 416). Program Pro Lignum 2000 objekt ARX je popolnoma nova verzija softverske tehnologije, kot nadgradnja programa AutoCAD 2000, ki omogo~a konstruiranje pohi{tva v 3D ter pripravo dokumentacije za proizvodnjo in prodajo. Po podatkih predstavnikov CSI je Pro Lignum trenutno v Nem~iji med najbolj specializiranimi programi za pohi{tvo. V novi verziji je program popolnoma objekten (povezava na~rta s kosovnico …) in parametri~en (sprememba dimenzije v na~rtu z vnosom dimenzije), ker uporablja novo vrsto parametri~nih 3D objektov. Iz 3D risb je mo`no avtomatsko izdelati: * proizvodno dokumentacijo kot so: delavni{ke risbe, kosovnico, prirezovalno listo; mo`na je direktna povezava Pro Lignuma CAD na program CAM za krmiljenje CNC strojev, * prodajno dokumentacijo: vizualizacija virtualnih ambientov, elektronsko poslovanje, internet, * in kmalu poslovno planski del v direktni povezavi s programom Protime computer sistem: kalkulacija, materialna lista, ponudba, naro~ilo, dobavnica, ra~un. CSI `eli pove~ati ponudbo na podro~ju ra~unalni{kega vodenja poslovanja proizvodnje, zato so organizirali predstavitev poslovno planskega sistema Protime, ki ga v tujini `e uporabljajo mnogi, zaradi ekono-mi~nej{ega poslovanja tudi manj{i proizvajalci. Pro Lignum ima mo`nost povezave na skoraj vsak ra~unalni{ki sistem za planiranje proizvodnje. Sodobna informacijska tehnologija mora torej nuditi informacije za u~inkovito odlo~anje pri vodenju celotnega poslovnega procesa. Za doseganje `elenih informacij potrebujemo (od mo`nih na trgu) naslednjo strojno in programsko opremo: * ra~unalnik ustrezne zmogljivosti, * AutoCAd 2000, * Pro Lignum 2000 objekt ARX, * Krmiljenje CNC strojev prek CAM modulov, npr.: Twin CAM, WoodWOP in drugi, * Poslovno planski sistem: planiranje proizvodnje, materiala, kalkulacije, ponudbe, ra~uni …, * spletno stran, elektronsko po{to. Celoten sistem mora biti med seboj usklajen in bazirati na enotni bazi podatkov, da se izognemo ve~krat– nim vnosom podatkov za konstrukcijski, proizvodni, prodajni ali poslovni del. Sprememba podatkov (dimenzija, konstrukcija, normativ) na mestu vnosa generira spremembo na vseh nivojih poslovnega sistema. S tem se izognemo nepotrebnim stro{-kom in tudi mo`nim napakam. Pri odlo~itvi o nabavi programske opreme moramo zato upo{tevati poleg medsebojne kompatibilnosti celotnega sistema v ~asu nabave, zaradi izredno hitrega razvoja na tem pod-ro~ju, tudi mo`nost prenosa baze podatkov in celotnega poslovnega sistema na pri~akovano, vi{jo stopnjo programske opreme v naslednjem razvojnem obdobju. Za dodatne informacije pokli~ite: CSI d.o.o., Vodnikova 8, Ljubljana Mag. Jo`e Oven, Andrej Skvar~a Tel./faks: 01/505 21 40, 041/570 818 E mail: csi@siol.net Web: www.kiwisoft.de 42 Les 52(2000) 12 Po sledeh najstarej{e lokomobile na slovenskem [tajerskem avtor CimperDek V sestavku bomo spremljali neobičajno pot parnega stroja, ki je najprej poganjal Windischgrätzov žagarski obrat na Boču, nato stope, žagarski obrat in brusilnico v glažuti ob Sotli, nato žagarske obrate in in krožne žagalne stroje tovarne upognjenega pohištva na istem mestu ter nazadnje stružnice brusnih kamnov v Dobovcu. V 16. stoletju je razvoj prirodnih znanosti omogočil izum parnega stroja. V lesni industriji je ta prinesel preobrat: majhnim in razkropljenim vodnim žagarskim obratom so se pridružili zmogljivejši večlistni polnojarmeniki na parni pogon. Z njimi sovpada tudi začetek industrijske obdelave lesa. Na nekdanjem slovenskem ozemlju je bil postavljen prvi parni stroj v Trstu 1. 1819, kjer je dvajset let kasneje J. Ressel javno prikazal plovbo s parnikom na vijačni pogon. V industrijo je začel uvajati parni pogon W. Moline, ki je postavil prvo lokomobilo v ljubljanski Cuk-rarni (1835). Postopoma so uvajali parni pogon tudi v druge industrijske obrate, vendar v večjem številu šele po izgradnji Južne železnice. Prvi parni žagarski obati so nastali v okoljih, kjer ni bilo površinskih vodotokov; zato so se pojavile najprej in tudi v največjem številu na kraškem ozemlju. Ker je bila parna pogonska sila povezana z večjimi stroški za opremo in obratovanje, so začeli postavljati parne žagarske obrate v najbolj gozdnatih obmo~jih in ~im bli`e prometnim vozli{~em. Prvi parni `agarski obrat na slovenskih tleh sta zgradila leta 1844 v Ko~evju brata Braune samo dve leti za tem, ko je za~el delati prvi tak obrat v avstrijskem Gumpendorfu pri Dunaju. Enega najstarej{ih `agarskih obratov je postavil Karel Obreza, lesni trgovec in prevoznik iz Cerknice, leta 1852 v Travniku. Zanimivo je, da je bila njena oprema izdelana v Auerspergovi `elezarni in livarni v Dvoru na Krki, parni stroj z 20 KM pa je dobavila tovarna Körösi iz Gradca. V drugi polovici 19. stoletja so se pojavili prvi parni `agarski obrati tudi v Ljubljani . Eden teh prvih je deloval od leta 1858 v sklopu tovarne parketa G. Tönniessa. Zgodaj se omenja `aganje lesa na parni pogon v Mokronogu, kjer je baron Gustav Berg leta 1858 postavil `agarski obrat za izdelovanje tavolet, to je tankih bukovih desk, iz katerih so izdelovali zaboje za ju`no sadje. Leta 1870 se je pojavil parni `agarski obrat rade{kega gra{~aka Morisa Lawenfelda, leto zatem pa je Auer-sperg zgradil svoj prvi parni `agarski obrat v Gla`uti, ki je imela pet jar-menikov. Ko je stekla Ju`na `elezni-ca, se je obetalo `ivahno trgovanje z lesom in Auerspergi so postavili nov parni `agarski obrat s {tirimi jarme-niki pri potoku Mrzli studenec ob Goteni{kem hribovju (1872). Ko je po dveh desetletjih zmanjkalo lesa v bli`ini, so postavili nov `agarski obrat sredi gozdov Goteni{ke gore - v Med-vedjeku (1880). Za vodni zbiralnik so asfaltirali veliko Dolino in vanjo napeljali vse odtoke s stavb. Ko sta bila dograjena oba kraka `eleznice do Ko~evja (1893) in Novega mesta (1894), so prestavili `agarski obrat iz Mrzlega studenca v Jelendol. Naj-ve~ji `agarski obrat pa so nato zgradili v Podstenici na Rogu med leti 1894/5. Po opremljenosti in velikosti je bil ro{ki `agarski obrat v tedanjem ~asu najve~ji in najmodernej{i obrat ne samo na Slovenskem tem-ve~ tudi v Evropi. Pred tem sta lesna trgovca Kri`aj in Medica postavila parni `agarski obrat v [t. Petru, to je dana{nji Javor Pivka (1884). Iz tega pregleda opazimo, da so naj-starej{i parni `agarski obrati nastali na Notranjskem, Ko~evskem in Dolenjskem, medtem ko jih ne najdemo na [tajerskem, kjer so na Pohorju in ob zgornji Savinji `e stoletja `ivahno trgovali z `aganim lesom. Leta 1886 je postavil tr`a{ki trgovec Bontem-pelli parni `agarski obrat v Celju, toda malokomu je znano, da je veliko prej stal parni `agarski obrat na Bo-~u. Zakaj se je knez Windischgrätz ob koncu petdesetih let preteklega stoletja odlo~il za postavitev `agar-skega obrata, ostaja neznanka. Gozdni revir Bo~ je pripadal h gra{~ini Rogatec, ki je bila z gozdovi na Bo~u, Dona~ki gori in na Maclju del ob-se`ne mad`arsko-~e{ke veleposesti knezov Windischgrätz. @agarski obrat na Bo~u omenjajo: poro~ilo iz XVIII. zborovanja {tajerskih gozdarjev v Roga{ki Slatini leta 1900 (Zeitschrift des Steiermarkischen Forstvereines 1900: 102), vodnik strokovne ekskurzije na Bo~, ki je potekala so~asno z zborovanjem in ijaLes 53(200(1) 122 43 strokovni ~lanki gozdnogospodarski na~rti revirja Bo~, ki jih hrani Gozdno gospodarstvo Celje v Roga{ki Slatini. Vpra{anje je, zakaj so postavili `agarski obrat na mestu, kjer je bilo komaj dovolj pitne vode za logarja in njegovo dru`ino. Ali je lastnike premamila bli`ina Ju`ne `eleznice, ki se je leta. 1847 v Polj~anah pribli`ala njihovim gozdovim na razdaljo le nekaj kilometrov, ali so botrovale tej odlo~itvi tedanje slabe mo`nosti tr`enja tehni~nega lesa? V tistem ~asu sta sicer obratovala dva vodna `agarska obrata na severnem vzno‘ju Bo~a na reki Dravinji: v Makolah in Studenicah, ki sta raz`agali le borih nekaj sto m³ jelove hlodovine letno. Najve~ gozdov roga{ke gra{~ine je bilo oddaljenih od porabni{kih sre-di{~, le`ali so v nekak{nem prometnem zati{ju. Bukovino so prodajali za drva, pepeliko, oglje in apno. Najve~ dohodkov so prina{ale gla`ute ali gozdne steklarne; Windischgrätz je imel dve: eno pod Bo~em, drugo pa v osr~ju Maclja, ob mejni reki Sotli. Za obe lokaciji sta se ohranili imeni “gla`uta”. V ugodnih razmerah sta lastniku navrgla do tri tiso~ goldinarjev dobi~ka letno. V obeh steklarnah so izdelovali steklenice za kislo vodo in zaradi bli‘ine Roga{ke Slatine sta u‘ivali pred drugimi, bolj oddaljenimi gla`utami, znatno polo`ajno rento. Slatino so od konca 17. stoletja po{i-ljali po vsej Evropi, sredi 19. stoletja so polnili `e 2.000 steklenic tedensko (takrat je steklenica dr`ala 1,4 litra). Ko je leta 1843 gla`uta pod Bo~em ugasnila svoje pe~i, je njeno vlogo prevzela velika steklarna v Logu, ki je imela dr`avni privilegij in je izdelovala poleg steklenic tudi bru{eno steklovino. Iz skopo ohranjenega gradiva sklepamo, da je Windisch-grätz prestavil lokomobilo iz pone- sre~enega in neuspe{nega parnega `agarskega obrata na Bo~u v Log, kjer je gnala stope, brusilnico, `agar-ski obrat in kro`ni `agalni stroj za potrebe gla`ute. Toda ko je bila leta 1865 zgrajena steklarna na premog v Stra`i pri Rogatcu, se je kon~alo ve~stoletno obdobje kozjanskih gla-`ut. Steklarne na premog so lahko izdelovale steklovino po bistveno ni`jih cenah, kar je bil nepremostljiv konkuren~ni razlog, da so morale ugasniti pe~i vse gla`ute na {ir{em Kozjanskem, ki so uporabljale dra`ja drva. Leta 1890 so opustili steklarsko proizvodnjo tudi v Logu in na istem mestu za~eli izdelovati pohi{tvo iz krivljenega bukovega lesa. Pred tem se je namre~ iztekel patent, s katerim je sloviti M. Thonet na Dunaju za-{~itil iznajdbo upognjenega pohi{t-va. Po izteku te za{~ite so nastale {tevilne konkuren~ne firme, ki so za~ele izdelovati tovrstno pohi{tvo. V Avstro-Ogrski je bilo takih podjetij 52, na dana{njem slovenskem ozemlju pa najmanj 12. V Polj~anah je leta 1876 Neuss osnoval tak obrat, pet let kasneje pa je bil uspe{en tudi Hafenrichter v bli`njem Zbelovem. V Logu se poskus ni posre~il in po nekaj letih je obrat prenehal z delom, ~eprav je `e od ~asov steklarne obstajala mizarska delavnica z `agarskim obratom na parni pogon. Steklarji so uporabljali bukovino kot surovino in kot energetik, to je za pepeliko in modele ter za topljenje stekla. Votlo steklo izdelujejo s pihanjem `are~ega steklenega balona v modele. Ti so pri maloserijski in ro~ni proizvodnji {e danes prete`no iz bukovine. Iz lesa iglavcev so izdelovali embala`o za steklovino, tudi kislo vodo so po{iljali v velikih lesenih zabojih, v katerih so steklenice kisle vode med seboj lo~ili s slamo. Na{o lokomobilo sre~amo tako v gla`uti kot v obratu pohi{tva ob Sotli na mestu opu{~ene steklarne. Ker so bili vsi ti obrati v lasti Windisch-grätza, upravi~eno domnevamo, da je {lo za isti parni stroj. ^e so lo-komobilo uspeli zvle~i iz Polj~an na Bo~, potem ni nikakr{nega dvoma, da so jo z manj{imi te`avami prepeljali v trideset kilometrov oddaljeni Log ob Sotli. ^isto nazadnje pa sre-~amo lokomobilo v pet kilometrov oddaljenem Dobovcu, kjer je imelo zasebno podjetje “Plev~ak & drugi” obrat naravnih brusnih kamnov. V povojnih zapisnikih o nacionalizaciji podjetja se v inventarju {e zadnjikrat omenja parni stroj z 10 PS. Maceljsko pogorje je zgrajeno iz mio-censkega pe{~enjaka, ki daje prvovrstno surovino za brusne kamne. Izdelava brusov je bila `e ve~ stoletij ute~ena obrt, s katero so se pre`iv-ljali mnogi kamnoseki. O tem pri~ajo nezaceljene rane v gozdovih, v katerih je ostalo ve~ kot 30 velikih kamnolomov, v katerih so dolbli in klepali raznovrstne bruse: majhne za bru{e-nje kos, prizmati~ne mizarske “ru-~erje” in raznovrstne okrogle bruse, med katerimi so najve~ji industrijski tehtali po ve~ ton. Brusnih kolutov niso uporabljali samo steklarji tem-ve~ tudi {tevilni obrati strojne industrije; nenazadnje je vsak obrtnik, ki se je bavil z obdelavo lesa, potreboval ostra rezila. Izdelava umetnih brusov pred vojno {e ni bila tako razvita kot danes, ko je `e skoraj povsem izrinila naravne. Kakovostni maceljski brusi so bili cenjeni po vsej Evropi. Lo`an-ski kamnarji so z napornim ro~nim vrtanjem in s ~rnim smodnikom dobili velike kamnite bloke, ki so jih v kamnolomih grobo obdelali, nato pa pripeljali do Dobovca, kjer so jih v preprostih stru`nicah, ki jih je gnala lokomobila, dokon~no izoblikovali. Velike kamne so vozili z ve~ pari 44 ijaLes 53(2001) 1-2 volov, iz najve~jega kamnoloma pa so kamne vozili z ozkotirno `eleznico, ki se je vzpenjala v “cik-caku”. Leta 1956 so podr`avljeno podjetje zaradi silikoze zaprli, saj je le redkokateri kamnosek, ki se je kot mlad fant odlo~il za to te`a{ko in nezdravo delo, do`ivel petdeset let. Po izgradnji ‘elezni{ke proge Gro-belno - Rogatec (1903) oziroma po I. 1930, ko je bila proga podalj{ana do Krapine, se je Windischgrätzu po dalj{em ~asu ponovno obetala bolj-{a prodaja bukovine. @eleznica je v svojo bli`ino privabila lesno industrijo. Tako je leta 1908 postavil Peter Magerle zabojarno v Polj~anah. Zaradi prometnih razlogov je tudi König prestavil kopitarno iz Loke pri @usmu v Mestinje (1926). Nekaj let pred drugo svetovno vojno je Vladimir Kobi osnoval `agarski obrat na parni pogon v Rogatcu, v katerem so prav tako izdeloval stole iz krivljene bukovine. Obrata v Polj~anah in Me-stinju {e danes uspe{no nadaljujeta tradicijo predelave bukovine. Kje in kako je kon~ala na{a loko-mobila, ki je stkala tako nenavadne zgodovinske vezi med kamnino, iz katere so izdelovali bruse, in iz katere so dobivali najpomembnej{e surovine za steklo (silicijev pesek), gozdovi, lesom ter pohi{tveno industrijo, pa bo verjetno za vedno ostalo neznano. Re{itev uganke Re{itev uganke Ma~je tace (nem. Katzenpfötchen, angl. catspaw) so skupine to~kastih sledi na furnirju podobne odtisom ma~jih ta~k. Nastanejo zaradi skupine epikormskih poganjkov, ki od`enejo iz “spe~ih” popkov (“o~es”). Potem ko so spe~i popki nastali v apikalnem meristemu, lahko “spijo” tudi ve~ desetletij. Najdemo jih tik pod peridermom in so na koncu vejic, ki so zalite v lesu. Te vejice rastejo zelo po~asi, le toliko, da sledijo debelinski rasti drevesa. ^e imate sre~o pri sekanju drv, boste opazili tak{en poganjek, ki se lahko celo razvejuje! V posebnih fiziolo{kih situacijah (odlom kro{nje, nenadna pre-svetlitev) od`enejo. Takim vejam pravimo paveje. Bolj zanimiv izraz zanje imajo Nemci: Klebeäste (nem. kleben “lepiti”). Zdi se, kot da so tak{ni poganjki prilepljeni na deblo. Nemci jim pravijo tudi Wasserreiser. ^e ho~emo vsaj nekoliko omiliti “taca-nje” ma~k, moramo na dragocenih furnirskih deblih paveje redno odstranjevati. K tvorbi pavej je nagnjen zlasti hrast pa tudi jesen, brest in javor. Nova uganka ► ► ► Les 53(2001) 1-2 45 strokovni ~lanki Sodarstvo v avtor Bla` Primo`i~ Burgundija je pokrajina z razpoteg-njenimi hrib~ki, po katerih se vzpenjajo polja, vinogradi in me{ani gozdovi z visokim dele`em hrasta. Naj-bolj{a hrastovina se uporablja tudi v sodarstvu. Ta panoga je v Franciji mo~no razvita, povpra{evanje po sodih pa iz leta v leto nara{~a, saj se vinarji zavedajo, da je kakovost vina odvisna od na~ina zorenja in shranjevanja. Naj`lahtnej{a vina ne zorijo v kromiranih ali plasti~nih sodih, temve~ v lesenih, najve~krat hrastovih, tudi akacijevih ali ~e{njevih. Drevesna vrsta soda vpliva na okus in vonj vina. V okviru sre~anja INTERFOB smo si ogledali proizvodni obrat, ki letno izdela pribli`no 22.000 sodov in je v Franciji {ele {estdeseti po velikosti proizvodnje. Postopek se pri~ne s pripravo `aga-nic pribli`ne dol`ine sto petdeset, {irine od pet do petnajst in debeline treh centimetrov. Izlo~ijo vse deske z gr~ami, z zavitim potekom aksial-nih vlaken, str`enovimi ali neradialno orientiranimi trakovi, saj se le tako lahko zagotovi, da sod ne pu{~a skozi radialne trakove. Sledi letvi~enje desk, ki so prestale prvo kontrolo in prevoz na odprto skladi{~e, kjer so izpostavljene dveletnim vremenskim razmeram. V tem ~asu se napetosti v deskah stabilizirajo. Tu opravijo drugo kontrolo, ki izlo~i les z napakami, nastalimi zaradi dimenzijskega delovanja lesa. Izbrance su{ilni~no su{ijo do 12 % ravnovesne zra~ne Ill vla`nosti, nato se {ele lahko pri~ne mehanska obdelava. Kon~no dol`ino `aganice krojijo na obeh koncih s formatnim kro`nim `agalnim strojem, pri katerem potek `aga zaznamuje laserski `arek. Nato potujejo obdelovanci v profilni {tiri-stranski sklobeljni stroj, ki izdela poljubno {iroke doge soda. Te zlo`ijo v model, ki ima dolo~en obseg soda in posledi~no tudi njegov volumen. Naslednja faza je vstavljanje dog v boben stiskalnice za monta`o obro-~ev. V sredini bobna je disk z listnimi vzmetmi, pritrjenimi na obodu, ki potisnejo doge proti obodu bobna. Sila vzmeti je tolik{na, da doge {e lahko ro~no ~elno poravnamo. Nato ob bobnu name{~ene ~eljusti stisnejo doge s silo, ki ustvari tolik{en tlak med dogami, kot bo tudi v kon~nem sodu. Nato polo`ijo na delno stisnjen sod jeklena obro~a in boben se zavrti za devetdeset stopinj v vertikalno lego. Hidravli~ne kle{~e pritrdijo obro~a s primerno silo na bodo~i sod, ki je pripravljen za dvajset-minutno hidrotermi~no obdelavo. Pri tem procesu se navla`i, segreje in o~isti, les pa postane bolj elasti~no deformabilen. Nato gre na vitelsko napravo, ki vle~e jekleno pletenico, name{~eno na obod prostih dog do dolo~ene natezne napetosti. Tu se napenjalni boben vitla ustavi, na sod pritrdijo {e tretji in ~etrti obro~ s stiskalnico za monta`o obro~ev. Sod, {e brez zgornjega in spodnjega dna, gre na kuri{~e. Plinski grelec, vstavljen v sredino, segreva sod pri predvideni temperaturi dolo~eno dolgo ~asa. Od tega ni odvisno le plasti~no preoblikovanje dog, temve~ tudi vonj soda, ki da kasneje hranjeni teko~ini speci-fi~en okus in vonj (vro~i sodi, ki smo jih videli na ogledu so di{ali po sve-`em pekovskem kruhu), namenjeni pa so bili skladi{~enju vina. Kakovost vina je torej odvisna od na~ina termi~ne obdelave lesa in od veli- 46 ijaLes 53(2001) 1-2 kosti trahejnih elementov v lesu. Ti vplivajo posredno na dotok kisika v notranjost soda. Za zorenje vrhunskih vin se uporablja hrastovina z manj{imi porami, za konjak in `gane pija~e pa z ve~jimi. Da ne bi polnili sodov brez dna, jim je potrebno na obeh straneh, pribli`-no pet centimetrov od roba, napraviti hodno sprostijo s trenutno odstranitvijo prvih dveh obro~ev. Postopek se ponovi, tako da sod dobi svojo kon~no obliko. Zatem v eno od dog izvrtajo sto`~asto luknjo, ki rabi polnjenju soda, testirajo {e tesnost pri treh atmosferskih barih. Od 20.000 ima popravni izpit le en sod. Sledi le {e povr{inska obdelava za dosego ~im bolj{ega estetskega videza. Z zamenjanimi kromiranimi obro~i in dodanim ~epom jih ovijejo v em-bala`no folijo in tako zapustijo proizvodni proces v skla-di{~u. Ta m vsi do zadnjega soda ~akajo na dan, ko postanejo mokri, in se veselijo tistega, ki jih bo dal na pipo. utore in vanje vlo`iti spodnje in zgornje dno, izdelovanje pa se pri~ne s sestavljanjem poskobljanih `aganic. Med sosednje de{~ice vstavijo po dva kovinska zati~a, da dno ne razpade med kasnej{o obdelavo, in travnato reso, ki ima sposobnost pove-~anja volumna pri sprejemanju te-ko~ine, tako da zapolni {pranje, nastale ob dalj{em shranjevanju pija~e v sodu. Te so posledica razlike v vla`-nosti dna na notranji in zunanji strani. Ko je to sestavljeno, robu izdelajo brazdo, na pravem karuslu. Nato dno vstavijo med doge soda, ki jih pred- ijaLes 53(2001) 1-2 47 strokovni ~lanki Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva Podro~je: @AGARSTVO Slovensko (sinonim) Opis (definicija) Nemško Angleško avtomátska robflna napráva -e -e -e ž za robljenje žaganic (velike zmogljivosti) automatische Besäumanlage, f automatic edger avtomátski ostrimi str D j -ega -ega - ôja m (brusílni) stroj za ostrenje žaginih listov automatische Sägenschärfma-schine, f saw-sharpe- ning machine avtomátski verižni žagálni str D j -ega -ega -ega-oja m stroj za prečno razžagovanjea utomatische Kettenabläng- maschine, f a u t o -matic cross cut chain saw bélo lúpljenje -ega -a s odstranjevanje lubja in ličja za celulozo Entrindung, f debarking betónski podstávek -ega -vka m podstavek za skladovnico žaganega lesa Stapelstein, m stack bearer brez skórje izraz v povezavi z merskim izrazom natančneje označuje, da mera ne vključuje skorje ohne Rinde without bark brikét -a m stisnjeni delci lesa ali skorje brez dodatka smol (za kurjavo) Sägespäne, m Brikett, n sawdust briquette briketírni strDj -ega -ôja mstroj za stiskanje žagovine v brikete ( za kurjavo) Brikettierpresse, f briketting (press) büla -e ž neravnina na površini tračnega žaginega lista Buckel, m bump büls -a m nerobljene deske ali plohi dragocenejšega lesa, po žaganju zloženi v obliki hloda Blockstapel, m Blockware, f “Boules” celoštevílska méra -e -e ž izmerjena vrednost s celim številom brez upoštevanja decimalk (npr. v celih centimetrih) ganzzahlige Maßangabe, f full dimension centríranje -a s postavljanje simetrale hloda v simetralo stroja Blockzentrier- Vorrichtung, f centering centrírna napräva-e -ež naprava, ki potiska hlod v center stroja Blockzentrie- rungseinrich-tung ,f cépan lés -ega -ä m (kälan) les, cepljen s klini, da dobimo na površini nepoškodovana vlakna ( za pokrivanje streh, obloge, glasbene instrumente...) cepílni krožni žagálni str D j -ega -ega -ega -ôja m stroj s podajalnimi valji za razpolavljanje in cepljenje Trennkreissäge- maschine mit Walzenvor- schub, f resawing machine with roller feed cepílni tandémski tračni žagálni str D j -ega -ega -ega -ega-oja m s troj, sestavljen iz stabilnega in pomične- ga stroja na vodilih, po katerih ga pomikamo v levo ali desno za približno 120 mm Doppeltrenn- bandsäge, f double band resaw (ing ma- chine) cepílni tračni žagálni str D j -ega - ega -ega - ôja m stroj za razžagovanje delov hloda (krajniki, prizme, večkratniki desk), ki jih cepimo v tanjše Sortimente Trennbandsäge, f, Schwartentrenn-bandsäge, f band resawing machine, siding band resaw ciklón -a m naprava za ločevanje delcev lesa od zrakaZyklon, m cyclone čDliti -im gladko prižagati, napraviti ravno čelo Ablängen, n Endschnitten, n cross-cutting čDljenje -a s desk obdelava žaganic po čelnih ploskvah Kappen, n to buck, trim čDlna razpóka -e -e ž skladiščna poškodba hlodovine Hirnriß, m Endriss, m end shake, split četrták -a m žagan les kvadratičnega prereza, po merah debelejši od letve in drobnejši od grede Kantel, f Kantholz, n square (timber assortment) čistílnik žagovíne -a m naprava za čiščenje žaginih listov Spanabstreifer, m chip remover debelínsko zažagana déska ----e -e ž napaka - na kratki razdalji (25 cm) se pojavljajo manjše razlike v debelini deske Dicken-verschnitt, m dDblo -a s nadzemni del drevesa 48 ijaLes 53(2001) 1-2 brez vej; uporabni del debla, določen z najmanjšim premerom na tanjšem koncu Stamm, m Schaft, m stem, trunc delovánje lesá -a — s (krčenje in nabrekanje) publ. pojav, da pod vplivom higroskopične vlage les spreminja obliko, mere in lastnosti; nasprotno je mirovanje lesa, les je stabilen Arbeiten, n von Holz {infolge Quellung und Schwellung) movement, working of wood (due to swelling and shrinkage) déska -e ž (žaganica) kos žaganega lesa prizmatične oblike, ki je v surovem stanju najmanj 10 mm debel , širok 80 mm in več, robljen ali nerabljen Brett, n board distánčni obróč-ega -a m obroč med dvema krožnima žaginima listoma na gredi stroja za želeno debelino elementa Zwischenring, m distance ring dólgi okrógli les -ega -ega - á m okrogli les, ki še ni prežagan Langholz, n long pole dolžina -e ž najkrajša razdalja med koncema kosa lesa Länge, f length dolžinska merílna léstvica -e -e -e ž (dolžinski prislDn) lestvica pri avtomatskem vpenjalniku Längenanschlag, m lenght stop dolžinska nadméra -e -e ž dodatna dolžina k imenski dolžini, dodana k tržni dolžini zaradi izgub pri prežagovanju Längenübermaß, n crosscut alowance dreníranje -a s (drenaža) odvajanje vode, osuševanje zemljišča z drenažo Drainage, f drain drobílnik -a m stroj za drobljenje lesa Besäumzerspa- ner, m chipper edging drobljDnje -a s popolna razdrobitev hlodovine (surovina za plošče ali celulozo) Aufschnitzeln, n to chip, bog, slice, flake dróg -a m dolg okrogel les manjšega premera Stange, f pole dvižna ročica -e -e ž naprava, ki prestreza odžagane deske in jih mehko spušča na transporter dvójna zakrívlje- nost -e -i " napaka pri žaganju s polnojarmenikom - neravni rob S - Schnitt, m dvolístni robílnik -ega -a m robilni stroj s podajalnimi valji Doppelbesäm -säge, f twin edger, (double edger) dvoósni krožni žagálni str D j -ega-ega -ega -ôja m stroj, ki ima na vsaki strani po dve osi, ki se razmikata ali primikata Doppelwellenkreissäge, f two-shaft cir-cular saw, double arbor dvostránski krožni robílni strDj-ega -ega -ega-oja m stroj za robljenje desk Doppelbesäum-kreissäge, f double edger egalizírani okrógli lés -ega -ega -ä m okrogli les, ki smo mu z obdelavo dali konično (cilindrično) obliko zylindrisch gefrästes Rundholz, n regularized round timber elektrónsko mér- jenje -ega -a s računalniško merjenje hlodovine elektronische Auswertung, f electronic measuring enkrátno žaganje -ega -a s razžagovanje hloda v nerobljene žaganice z enkratnim prehodom skozi polnojarmenik Rundschnitt, m live log sawing, single cut eno- in dvosträn- ska čelílna línija — ----e -e -ež transportna linija, ki ima na eni ali obeh straneh čelilni stroj, ki deske avtomatično obžaga na enem ali obeh čelih Durchlaufkapp- anläge, f trimmer one saw or two saws enolístni kr6žnižagálni strDj -ega -ega -ega -ôja m osnovni enolistni žagarski stroj, predvsem za žaganje iglavcev v debelejše Sortimente, zlasti trame Blockeinblatt-kreissägema -schine, f single blade log circular sawing machine enostránski krožni robílni str D j -ega -ega -ega ôja m (robilnik) stroj za vzdolžno obžagovanje desk (robljenje) Besäumkreissä-ge, fe d g i n g circu-lar sawing machine, edge trimming saw Fäustova fórmula -e -e ž način izračunavanja potrebnega najmanjšega premera hloda za določen presek žaganega lesa fríza -e ž (belíca, parkétnica) izhodiščni Sortiment žaganega lesa za izdelavo parketa Friese, f friese furnírski hlód-ega -a m del debla, namenjen za izdelavo furnirja Furnierblock, m veener log gíb -a m (hod) enkratna pot delovnega orodja Hub, m gr D da -e ž (trám, gréd) žagani les velikega prečnega preseka (razmerje stranic največ 1 : 2) v kvadratni ali približno kvadratni obliki Balken, m Kantholz, n baulk hitróst žaganja -i —ž pot, ijaLes 53(2001) 1-2 49 strokovni ~lanki izra`ena v metrih, ki jo napravi `agin list na ~asovno enoto (m/s) Schnittge-schwindigkeit, f cutting speed hládno váljanje -ega -a s raztegnitev `aginega lista, da prepre~imo zahajanje iz ravnine `aganja, ko se list na ozobljenem delu segreje in raztegne Druckspannung, f compressive stress hlód -a m od‘agani del okroglega lesa (debla) Block, m Stammabschnitt, m log hlodí{~e -a s (krljí{~e) skladi{~e hlodovine; skladovnica hlodov, navadno na prostem Holzlager, n Rundholzplatz, m log storage place, mill yard hlodovína -e ‘ osnovna surovina na ‘agarskih obratih; zbirno ime za vse vrste in mere hlodov; deblo, ki izpolnjuje zahteve standarda Stammholz, n, Sägeblock, m trunk (bole), wood stem, wood (timber), stock horizontálni polnojármenik -ega -a m osnovni enolistni ‘agarski stroj, ki ‘aga hlod z enim ‘aginim listom v vodoravni smeri Horizontalgatter,n horizontal frame sawing machine horizontálni trá~ni ‘agálni str D j -ega -ega -ega - ôja m tra~ni ‘agalni stroj za vodoravno raz‘agovanje cele hlodovine; koluta sta vzporedna horizontale Blockbandsäge,f horizontal log band saw[ing] machine iménska dol‘ína -e -e ‘ (tr‘na, nominalna) (nestr. nazivna) mera, s katero je podana dol‘ina kosa lesa; mera za dol‘ino okroglega lesa brez upo{tevanja dol‘inske nadmere nominal Länge, f nominal lenght 50 impregníranje -a s prepojitev, napojitev z raztopinami ali emulzijami za{~itnih sredstev za pove~anje trajnosti lesa Impregnierung, f impregnation industríjski lés -ega –á m (tánek les) okrogli les, namenjen za izdelavo papirja in tvoriv z mehansko in morebitno tudi kemi~no predelavo Industrieholz, n pulpwood iskálnik kovín -a — m naprava za iskanje kovinskih in drugih trdih materialov v hlodovini Mettalsucher, m metal detector ivér -i ‘ (sékanec) del~ek lesa, ki nastane med procesom drobljenja (drobitve), v glavnem uporabljen kot kurivo ali za izdelavo dolo~enih tvoriv Span, m Hackschnitzel, m chip iverílna gláva -e-e ‘ konusna glava, ki ima na obodu vpete no‘e Hackerscheibe, f iverílni kolút -ega -a m kolut v obliki prisekanega sto‘ca z no‘i Scheibenhacker,m disk chipper iverílni str D j -ega –ôja m (iverilnik) stroj za proizvodnjo iveri tako, da les drobimo s sekalnimi no‘i, vpetimi v kolute Spaner, m chipper izkorístek -tka m pri raz‘agovanju hlodovine razmerje med koli~ino ‘aganega lesa in zanjo porabljeno hlodovino Ausbeute, f log yield izmetálnik hlodovíne -a — m naprava za potiskanje hlodov s transporterjaBlockauswer- fer, m log-kicker arms iztézni opórnik -ega -a m opornik na vozi~ku, ki potisne desko na odvozni transporter po kon~anem ‘aganju Trennlamelle, f izvlé~na napráva za déske -e -e — ‘ naprava za polnojarmenikom, ki potiska deske od stroja Schnittgutauf-nahmevor-richtung, f iz‘áganje srcá -a —s postopek, ko iz hloda ali deske izlo~imo del lesa z najve~jo notranjo napetostjo in prepre~imo pokanje ter zvijanje desk Herzzoneein-schnitt, m jámski lés -ega - á m (podpórnik) okrogli les, dolo~en za podpornike, opa‘e, prage v rudarskem ja{ku Grubenholz, m Stempel, m pit prop járem -rma m gibljivi del jarmenika, okvir, v katerem so vpeti ‘agini listi Sägerahmen, m saw frame, frame jármenik -a m (ne: gater) poimenovanje ‘agalnega stroja, pri kate -rem lo~imo glede na {tevilo ‘aginih listov in ravnino ‘aganja polnojarmenik (vertikalni) in horizontalni jarmenik Gatter, m frame saw jedrovína -e ‘ (jedro) notranje plasti v rasto~em drevesu, kjer so celice odmrle, rezervne snovi, ki so jih le-te vsebovale (npr. {krob), so se odstranile ali spremenile v jedrovinske snovi; lahko je neobarvana (smreka, jelka), ve~inoma pa je obarvana (dob, rde~i bor); tedaj jo imenujemo ~rnjava Kernholz, n heart-wood jDdrna déska -e -e ‘ (jDdrska) deska, ki vsebuje str‘en revijaLes 53(2001) 1-2 Kernbohle, f Herzbrett, n Mittelbrett, n heart plank jermeníca -ež kolut, po katerega platišču teče jermen Antriebscheibe,f pulley kapacitéta -e ž zmogljivost stroja, ki jo merimo s količino razžagane hlodovine v časovni enoti Kapazität, f capacity karbídna trdína -e-e ž (nestr.trda kovina) zlitina, katere najvažnejša sestavina so kovinski karbidi, za oblaganje žaginih listov Hartmetallbe -stückung, f Sägezahnung bei -, f TNC - tungsten carbide tipped kartjD -äs križasto žagani hlod v četrtake; hlod najprej razpolovimo, nato polovice četverimo Quartierschnitt,m quarter cut; kazálec pomíka -lca — m naprava, ki pri polnojarmeniku kaže hitrost pomika hlodovine Vorschubanzeiger, m, Gesch-windigkeitsan-zeiger, m feed indicator kémična predeláva lesä -e -e — ž stopnja lesarske dejavnosti z uporabo kemičnih postopkov chemische Bearbeitung, f chemical treatment of wood klešče na žerjávu -----ž (mn) klešče na portalnem žerjavu za dvig hloda Greifer, m Schwedengreifer, m log grab, pivoted log grips, grapple kleščnica -e ž naprava za pritrditev lista na streme kDl - kóla m (količek) okrogli les z majhnim premerom, navadno na enem koncu koničast Pflock, m stake kolút -a m sestavni del tračnega žagalnega stroja z bombiranim (izbočenim) obodom Sägenrolle, f Šband-Čsaw wheel kóničnost hlóda -i — ž upadanje premera po dolžini v odstotkih Abholzigkeit, f log ŠstemČ taper; fall of (timber mensuration) kontéjner -ja m zabojnik za skladiščenje sekancev C o n -tainer, m container kontrólna luč -e-i ž naprava na dvolistnem robilniku (robilnem stroju) Kontrollampe, f indicator lamp korenínski nastä- vek -ega -a m izbokli del debla v podaljšku korenine Stützwurzel, f buttres korénovec -vca m odebeljeni del debla nad koreninami Wurzelanlauf, m butt swelling korítasti tresälni transpórter -ega -ega -ja m transporter v obliki korita (pod kotom), ki zaradi tresenja pomika sekanice, žagovino Blechrutsche, f Schwingsieb, n oscilating si-eve, chute kräjnik -a m (kräjec, kräjevec) zunanji del razžaganega hloda z ravno žagano površino na eni strani, na drugi pa zadrži površino hloda (oblico) Schwarte, f Schwartenbrett, n slab, siding, off-cut, slab board lOčenje lesä -a — n zmanjšanje dimenzij lesa zaradi sušenja - v smeri vzdolžne osi (longitudinalno), v smeri branik (tangencionalno), v smeri polmera (radialno) Schwindung, f wood shrinkage krívo žaganje -ega -a s napaka pri žaganju lesa s polnojarmenikom -neravni rob Krummschnitt, m krmílna plošča -e - ež naprava za daljinsko upravljanje stroja Fernbedienung,fFernsteuerung, f remote control panel kroj D nje hlodovíne -a — s določevanje, v kakšne Sortimente bomo razžagali dolgi okrogli les ( ki še ni prežagan) glede na kvaliteto, zahteve, potreben premer ... Rundholzein-teilung, f log scaling krôšnja -e ž ovejeni del drevesa, ki lahko vključuje tudi del debla Krone, f crown krožni str D j za lúpljenje hlodoví- ne -ega -oja -------------- (lupilnik) stroj, pri katerem hlod prehaja skozi obroč, v katerem so noži, ki se dotikajo plašča in ga lupijo Ringentrinder, m ring debar- ker; ŠdeČbar-king machine krožni žagálni strDj -ega -ega ôja m, dvójni osnovni večlistni žagarski stroj za žaganje iglavcev v deske in četrtake Zweikreissägemaschine, f double blade circular sa- wing machine krožni žagálni str D j za grádbeni lés - ega -ega-oja ---------- m stroj z žaginim listom velikega premera za izdelavo tramov Bauholzkreissäge, f scantling saw kúhanje lesä-a — st o p 1 o t n a obdelava lesa v vroči vodi za njegovo varovanje (zaščito) Holzkochung, f cooking of wood ládijski p D d -ega -pôda m skobljana deska z utorom in peresom Schiffsboden, m ijaLes 53(2001) 1-2 51 strokovni ~lanki létev –tve ‘ ‘agan ali tesan les pravokotnega prereza pod 5 cm debeline Latte, f lath, bat- ten, strip, slat, moulding letví~enje –a s vstavljanje letvic med posamezne deske, da se su{ijo Stapeln, n stacking, piling lí~je –a s (líko) ‘ivi del skorje, v katerem se pretakajo asimilirane snovi (prevodno in neprevodno li~je) Bast, m inner (living) bark lúbje –a s (lúb) mrtva (zunanja) plast drevesne skorje Borke, f dead bark, outer bark lupílnik –a morodje za lupljenje debla ali hloda Schäleisen, n barking-iron,bark scraper lúpljenje hlodovíne –a — s (béljenje) odstranjevanje skorje Entrindung, f barking mehánska obdeláva lesá –e –e – ‘ obdelava lesa na strojih mechanische Bearbeitung, f mechanical treatment of wood méra ‘áganega lesá –e — — ‘ imenska (nominalna) – 20 % vla‘nosti in upo{tevanje standardov; dejanska ‘agarska – ve~ kot 50 % vla‘nosti; naro~ni{ka po pogodbi – navadno 20 % vla‘nosti Maß, n dimen- sion merílna léstvica –e –e ‘ (skála) z a merjenje premera hloda Blockdurchmes-seranzeiger, m log capacity scale merílna léstvica/p –e –e ‘ n a robilniku – za nastavitev pomika Vorschubskala, f in-feed scale merílni klin –ega –a m Schnittfugenmeß-keil, m mésto ‘áganja –a — s m e s t o dolgega okroglega lesa, kjer ga prežagujemo na dolžino Schnittstelle, f crosscut point morál -a m, (grudica, četrtača) žagan les kvadratnega preseka, z od 5 do 10 cm dolgima stranicama Kantel, f square nádmera -ež razlika med imensko (nominalno) in dejansko (žagarsko) mero, ki jo dodajamo lesu zaradi krčenja Übermaß, n Überlange, f oversize nadmízni čelflni krožni žagálni str D j, -ega -ega -ega -ega -ôja m (čelilnik) stroj za prečno prežagovanje žaganic, ki ima žagin list nad delovno mizo ali pod njo Ober (Unter-) tischkapp- kreissäge, f trimmer over (under) arbor nakDčenje -a s (potlačitev) odebelitev konice zoba žaginega lista Stauchung, f compressionswage (of a saw tooth) nalDm-oma m poškodba hlodovine, začetek loma namákanje hlodovíne -a — s način zaščite hlodovine: namakanje (konzerviranje, skladiščenje) v vodi Wasserlage-rung, f water stora-ge; pond storage napénjanje tračnih žaginih lístov -a ---------- s (zatezanje) sistem, ki preprečuje zahajanje lista; blažilnik, da se list pri korekturi napetosti vrne v ravnino žaganja Sägeblattspannvorrichtung, f band saw tensioning napénjanje -a s (zatézanje) zatezanje, napenjanje žaginih listov v jarmu ali na kolutih (mehanično, hidravlično) Spannen, n Richten, n von Sägeblättern saw doctoring, stretch rolling, tensioning napráva za krívo ‘áganje –e — — ‘ naprava za raz‘agovanje krivih hlodov Krummschnitt- vorrichtung, f curve saw in a device nastavítev vi{íne –tve –e ‘ p r i horizontalnem tra~nem (hlodovnem) ‘agalnem. stroju Höheneinstel-lung, f h e i g h t adjustement nótranja napétost ‘áginega lísta –e –i — — ‘spremenjena razporeditev materiala po {irini ‘aginega lista, ki mu daje togost, ko se list neenakomerno segreje Innenspannung, f internal stress nô‘no stikálo –ega –a s p r i avtomatskem vpenjalniku Fußschalter, m foot switch obárvanje –a s, lesá s k l a d i { ~ n a po{kodba hlodovine Verfärbung, fstain discolouration obli~ávost –i ‘ (lisi~ávost) na zoobljenem, neostrem robu deske sled povr{ine hloda Baumkante, f wany, rough- edged obra~álnik –a m mehanska ali hidravli~na naprava za obra~anje hlodov Blockwendevor- richtung, f turner, hyd- raulic turner obvéjeni lés -ega -á m s t o j e ~ i les, katerega spodnje veje pri mladem drevesu umetno odstranimo aufgeastetes Holz, n pruned timber o~élek –lka m o~éliti –im ( hlod, desko) ostanek lesa pri ~eljenju hlodov oz. desk; pravokotno pri‘agati (ob‘agati) Kopfscheibe, f Kappabfall, m kappen log end 52 ijaLes 53(2001) 1-2 trimmings, board end-cuttings odsesovälna napráva -e -e ž naprava za transportiranje žagovine z zračnim tokom Absauganlage, f exhaust odvzemälnik -a m naprava za odvzemanje žaganic po razžagovanju absenkbare Walze, f ójnica -e ž (ročični dróg) d e 1 polnojarmenika, ki povezuje vztrajnik z jarmom in spreminja vrtilno v premočrtno gibanje Kurbelstange (-stelze) ,f shaft okräjek -jka m (žamovec, žama- nje, róbljenec) lesni ostanek pri robljenju (obžagovanju) z robilnim strojem (robilnikom) Speißel, m(n) edging, rand okrógli lés -ega -á m podrto drevo brez vej in vrha, ki ga lahko razžagamo na manjše kose; navadno ne vključuje lesa za kurjavo Rundholz, n round timber opaž-a m (obDj) poskobljane deske z utorom in peresom Dielung, f planking oplétanje lísta -a — s, vibriranje, odmikanje žaginega lista od smeri žaganja Sägeblattflattern, n to chatter, judder, chud- der, flutter opórnik pri skia- dovnici-a ------- m podpornik (zavarovanje) skladovnice, da obdrži svojo lego Vorratspolter, m (s) deck, pile ostrílec -lca m delavec, ki ostri orodje Schleifer, m grinder, wood Š-pulpČgrinder ostrílna plôšča -e -e ž (brúsna) plošča za ostrenje žaginih listov Schleifscheibe,f sanding disc, grinding wheel ijaLes 53(2001) 1-2 ostružek-žka m odpadek pri struženju ozóbljenje -a s žaginih listov; vrste: - ostrokotno (NV), - volčje (KV), - lokasto (PV) Zahnform, f Spitzenwinkel,m Wolfswinkel, m Hakenwinkel, m tooth pattern pänj -a m spodnji del debla, ki po poseku drevesa ostane v gozdu Stock, m stump päranje desk -a —srazžagovanje debelih desk v tanjše Trennen, n deeping párjenje hlodovíne -a — m varovanje in zaščita hlodovine s toplotno obdelavo Dampfbehand-lung, f to steam pázduha -e f , zobä prazen prostor med dvema zobomaZahnliicke, f gullet area plansón -a md vostransko, vzporedno otesan hrastov hlod odlične kakovosti za izdelavo desk plDh - ôha mžagana ali obtesana deska, debela 5 cm in več (npr..za smrekovino 48, 50, 60, 66 , 70, 80 ±1,5 mm), široka 80 mm in več Diele, f plank pnevmátski trans-pórter -ega -ja m transporter, ki z zračnim tokom v ceveh prenaša material (žagovino, skobljance...) pneumatischer Förderer, m pneumatic conveyor podajälna hitróst -e -i ž pot, ki jo obdelovanec napravi skozi stroj v določenem času (m/min; mm/vrt/ min) Vorschubge-schwindigkeit,f feed speed podajälna ročica -e-e ž p r i ostrilnem stroju Vorschubklinke,f feed pawl podajälni välj -ega -a m naprava za podajanje hlodovine Vorschubwalze, f feed roller podájanje -a s (pomík) premikanje (pomik) obdelovanca prek stroja Vorschub, m feed polnojärmenik - a m osnovni delovni stroj v žagarstvu; v vertikalni jarem vpeti žagini listi razžagajo ves hlod v enem gibu (hodu) Gatter, m Vollgatter, m frame sawSing machineC; log frameSsawC polnojármeniškižagin líst -ega -ega -a m pripomočki za pritrditev in napenjanje ponojarmeniškega žaginega liata: ekscenter, klin, podlaga klina, streme, priloga, register, vreteno registra, okvir jarma Excenter, m Keil, m Keilunterlage, f Angel, f Beilage, f Register, m Registerspindel Gatterrahmen, m wedge polovnjäk -a m vzdolž na dvoje prežagan planson halb log pôlžasti trans-pörter -ega -ja m transporter, ki ima sredi ogrodja gred s pločevino v obliki vijačnih zavojev Raumschnecke, f pomožni voziček -ega -čka m voziček pred polnojarmenikom, na katerem leži hlod Hilfswagen, m auxiliary carriage portälnizerjäv -ega -a m stroj za dvigovanje, spuščanje in prenašanje bremena Portalkran, m gantry crane posébni sortimDnti okróglega lesä - ih-ov ------- (mn) m deli debla določene dolžine in/ali premera, namenjeni za posebno končno uporabo Sondersorti-ment, n special assortiment log 53 strokovni ~lanki povr{ínsko hrápava déska ----e -e ‘ napaka - zobje ‘aginega lista raskajo zgodnji (rani) les iz branik Rauhschnitt, n rough surface bord pré~na sortírnica -e -e ‘ sortiranje z ‘erjavom in vakuumsko napravo Quersortieran- lage, f sorting insta- llation pré~ni kró‘ni ‘agálni str D j -ega -ega -ega –ôja m stroj za ‘aganje ‘amanja in ostankov Querschnittkreissägemaschine, f circular saw for crosscutting pré~ni verí‘ni transpórter -ega -ega -ja m transporter za ‘agani les (deske), ki premika ‘aganice v pre~ni smeri; na verigi so sojemala, ki primejo hlod ali desko Kettenquerför- derer, m cross chain conveyor predlé‘je -a sgred med elektromotorjem in polnojarmenikom Vorgelege, f predsortíranje hlodovíne -a — s razvrstitev po drevesnih vrstah, dobaviteljih, za proizvodnjo dolgih sortimentov Rundholzvor-sortirung, f log sorting; log grading premDz –áza m plast parafina, oljne ali disperzijske barve, apnenega bele‘a, kombiniranega premaza za za{~ito ~el hlodovine Hirnflächenan-strich, m end coating premér -a m razdalja med dvema vzporednima tangentama debla ali okroglega lesa Durchmesser, m diameter premérka -e ‘ (klúpa, stéga) premi~no merilo za merjenje debeline drevesnih debel Kluppe, f calliper, dia-meter gauge pretó~ni ~elílni agregát -ega -ega -a m agregat, ki v pretoku ob‘aga ~elno ploskev Durchlaufkapp- säge, f continuous end-trimmer, docking saw prevís -a m, lísta nagib ‘aginega lista proti smeri ‘aganja Überhang, mlead (of saw) prevózni horizon-tálni trá~ni ‘agálni strDj-ega -ega -ega -ega - ôja m stroj, ki je mobilen (prestavljiv), za obdelavo na terenu fahrbare Hori-zontalblock-bandsäge, f portable hori- zontal log band saw prevózni verí‘ni ~elílni str D j -ega -ôja m avtomatski veri‘ni ‘agalni stroj za pre~no pre‘agovanje fahrbare Schwenkketten- säge, f trimming saw chain prilóga -e ‘ vlo‘ni element, s katerim na polnojarme- niku razmaknemo dva ‘agina lista, da dobimo med njima ‘eleno debelino deske Beilage, f Anhang, m priróbnica -e ‘ kolobarjasta plo{~a na koncu osi, gredi … Flansche, f prislDn –ôna m omogo~a nastavitev debeline na stroju Anschlag, m fence, rabbat pritisni válj -ega -a m podajalni valj pri polnojarmeniku, ki potiska hlod skozi stroj Druckwalze, f roller prízma -e ‘ na dveh ali {tirih straneh od‘agani del debla pred raz‘agovanjem v robljeni (ostrorobi) les Model, n; Prisma,n cant prizmíranje -a s ‘aganje hloda z dvakratnim prehodom hlo- da skozi polnojarmenik Modelschnitt, m Prismenschnitt, double cut; pris- matic cut profilíranje -a s obdelava okroglin hloda, da dobimo prizmati~no obdelan les (tram) Profilieren, n t o profile, to mould profilírno - iverílni str D j s ~etvérnim kolútom -----ega –ôja - — — m stroj za obdelavo hloda po vseh {tirih straneh v enem prehodu skozi stroj vierseitige Pro- filspaner, m four-side log milling ma- chine profilírno - iverílni strDj z dvójnim kolútom -----ega –ôja ---------- m paralelni profilirnik, osnovni stroj iverilne tehnike v ‘agarstvu Profilierzerspa-ner, m zur Kantholzher- stellung, f milling machine, pro- file chiper profílno - iverílni str D j -----ega –ôja m stroj za {tiristransko obdelavo hloda v tram Profilspaner, m profile chiper prostornína skládovnice -e -e ‘ prostor, ki ga zavzema skladovnica (zlo‘aj) prostorninskega lesa, dolo~en z zunanjimi merami, vklju~no z vmesnimi prazninami Schichtholzvo-lumen, n stacked volume p D vi hlód -ega -a m (prizémni hlod, odrítek, prvi kos) spodnji kos debla, od‘agan iz najdebelej{ega spodnjega dela debla z najve~jim dele‘em lesa, brez gr~ Erdstamm, m butt log radiálno ‘ágan lés — –ega –á m smer odrezavanja (od‘agovanja) glede na smer branik Spiegelschnitt, m, Spigelholz n quarter sawn boards rádialno ‘áganje -ega -a s smer branik je ~imbolj pravokotna na osnovno ploskev deske pod kotom 60 54 ijaLes 53(2001) 1-2 do 90° (polradialno 30 do 60°) Riftschnitt, m radial saw razpérek -rka m razdalja med zunanjimi konci razprtih (razperjenih) zob, merjena pravokotno na ‘agin list razpirálne klé{~e - ih –- (mn) ‘ (razperílne) orodje za razprtje (razperitev) zob ‘aginega lista Schränkzange, f saw-setting pliers,saw-tooth setter razpor D d ‘áginih lístov –éda ------- m dolo~itev razporeda listov pri ‘aganju s polnojarmenikom zaradi ~im ve~jega izkoristka razpDtje ‘áginega.lísta-a ------- s (razperítev) upogibanje konic zob izmenoma na eno in na drugo stran, da je pri ‘aganju gib (hod) prostej{i; (razpreti : odpreti; ‘agin list zapira) Schränkung, f Schränken, n saw setting, saw set, lateral set [for saw-teeth] reducíranje kore- ní~nika -a -a n odrezkanje koreni~nika s posebnimi rezkalnimi napravami Wurzel[hals]-reduzierung, f but end reducer reducírni iverílni strDj -ega -ega - ôja m hlodu z iverilnikom odrezkamo krajnik in nato centralni del hloda cepimo z drugimi ‘agalnimi agregati v ‘elene ‘aganice Profilspaner, m log milling machine, pro- file chipper reducírni trá~ni ‘agálni str D j -ega -ega -ega ôja m dvojni tra~ni stroj, ki v enem prehodu skozi stroj obdela hlod v prizmo Reduzierband-säge, f reducer band-saw réga -e ‘ razpoka, zareza, presledek ali {pranja v lesu Schnittfuge, f Fuge, f sawkerf, notch,curf regíster -tra m naprava, s katero stisnemo ‘agine liste v jarmu polnojarmenika in dolo~imo razpored ‘aginih listov Register, n register résa -e ‘ neod‘agano vlakno na spodnjem robu deske Fransenbildung, f; Granne, f résasta déska -e -e ‘ napaka pri ‘aganju s polnojarmenikom grannenartiges (fransiges)Brett rézan lés -ega -á m les, razkosan z no‘i v tanke liste z rezom (rezalnim strojem) veneer sheet ré‘a -e ‘ pot, ki jo naredi orodje pri prodiranju skozi les Spalt, m; Spaltschnitt, m crack; dividing cut; robílni iverílni str D j -ega -ega -ôja m stroj za obdelavo stranske ploskve na ‘aganici Besäumspaner,m, Besäumzer-spaner, m chipper edger,edging chipper róbljenje -a sobdelava ‘aganic po robnih ploskvah Besäumen, n edging ro~íca za nasta-vítev ostrilne gláve -e ---------- ‘ pri ostrilnem stroju Ausheber, m (für den Schärfkopf, n) lifter (lever) for the grinder chuck ro~íca za napénja-nje veríge-e ------- ‘ pri veri‘nem ‘agalnem stroju za pre~no raz‘agovanje Kettenspanvor- richtung, f c h a i n -tensio- ning device rô~ni lupílnik -ega-a m priprava za ro~no lupljenje hlodov Handentrin -dungseisen, n manual barking S - spóna -e ‘ pomo‘na priprava za za{~ito ~el S Haken, m S - hook s skórjo izraz v povezavi z merskim izrazom, ki zajema mero, vklju~no z debelino skorje mit Rinde, f over bark sejálnik -a msejalnik za presortiranje sekanic Siebanlage, f sieve, screen sekálni bóbnasti str D j -ega -ega -ôja m, no‘i so v stroju name{~eni na bobnu Trommelhacker, m drum chipper, drum hog sekálni kolútni strDj -ega -ega -ôja m stroj, ki ima no‘e na kolutu Scheibenhack- maschine, f disk chipper sekálni strDj s kládivi -ega- ôja ------- m stroj, ki ima na bobnu kladiva in no‘e, za drobljenje predvsem rabljenega lesa hammer mills sekálnik -a m (sekírostroj)stroj za drobljenje kosov lesa v drobne dele Hackmaschine, f chipper, cho-ping machine, hogging machine sékanec -nca m drobnej{i ko{~ki lesa dol‘ine 2-5 cm in debeline do 0,5 cm, ki jih dobimo s sekanjem Hackschnitzel, n (mn) chips, chippings sékanice -e ‘ drobni nasekani kosi lesa Hackschnitzel, n wood particle sesálno ústje -ega -a s naprava za odsesovanje iveri od stroja Späneabsau-gung, f chip extractor ijaLes 53(2001) 1-2 55 strokovni ~lanki sílos -a m pokončen hram za žagovino, iveri... (sipek material) Silos, m silos skladälni fáktor -ega -rja m zapolnjenost prostornine pri zlaganju lesa v skladovnico Holzeinteilzahl, f skladišče -a m D (glej) hlodišče skladiščenje sékancev -a — s v bunkerjih, kontejnerjih, silosih (praznimo s kidravličnimi nakladalniki) Hackschnitzella-gerung, f chip storage skládovnica -e ž (sklädanica) drug na drugem urejeno zloženi hlodi ali drugi lesni sortimenti Polter, m Stapel, m deck, pile skóba -ež (pénja, D klämfa) lesena ali kovinska mizarska priprava za spenjanje oz. stiskanje Klammer, f cramp iron skódla -ež kalana, cepljena deščica za strešno kritino Schindel, f shindle skupínsko ozób- ljenje lísta -ega -a — s Ozobljenje, pri katerem ima žagin list del oboda enako ozobljen, sledi neozobljen (širši) del Gruppenver- zahnnung, f interrupted toothing sortimDnt-enta m vrsta, izbor, razred, oddelek ali izdelek po kakovosti ali merah, ki ustreza standardom Sortiment, m a s s o r t -ment sortíranje -a s razvrščanje, odbiranje elementov Sortierung, f grading sortíranje hlodovíne -a -e s razvrščanje hlodovine po določenih krite- rijih (dimenziji, kvaliteti, vrsti lesa) Rundholzsortie-rung, f 56 log sorting, log grading spláv -a m povezava hlodov pri namakanju hlodovine Rundholzfloß, n log raft sredínski kós - ega - a m ( prvi in drugi, srednji kos) vsi kosi debla, razen prvega in zadnjega; prvi ima koreničnik, ima manj grč, zadnji ima več grč in je bolj koničen Mittelstück, n second log srédnji premér -ega -a m premer okroglega lesa na sredini njegove dolžine Mittendurch-messer, m mid diameter stellt -a m vrsta karbidne trdine, zlitina kobalta, kroma in volframa za stelitiranje Stellit, m ste 11 ite (hard metal alloy) stikálna napräva-e -e ž p r i avtomatskem vpenjalniku Schaltanlage, f distribution board stránska déska -e -e ž prvi kos žaganega lesa iz zunanjega področja hloda Seitenbrett, n side board strDme-ena s priprava za vpenjanje (pritrditev) in napenjanje (zatezanje) listov v jarem Angel, f Ober- Unterangel, fbuckle (of a frame saw) strDj za letvičenje in paketíranje -oja -------------- m stroj, ki zlaga vrsto desk v paket in med posamezno vrsto vstavi distančne letve Stapelmaschine,f stacker strDj za lúpljenje hlodovíne z rezkäl- no glávo- ôja -------------- m stroj, pri katerem rezkalna glava pritiska na obod hloda, ležečega na vozičku, in ga lupi Fräskopfent-rinder, m rosser head debarker širína razpDtja ali pritlačítve zób,(razperítve) -e --------------ž velikost, za katero odmaknemo konico od roba žaginega lista, da se le-ta pri žaganju lahko prosto giblje swage set širína žaganja -e - ž širina,določena z debelino žaginega lista in dvakratnim razprtjem (razperjenostjo) zob škroplj Dnje hlodovíne -a — s škropljenje hlodovine z vodo kot oblika zaščite pri skladiščenju hlodovine Rundholzberie-selung, f Beregnung, f water spraying (against fungal attack) tángencialno žaganje -ega -a s način žaganja listavcev: smer branik je čim bolj vzporedna s ploskvijo deske (do 30°) Fladerschnitt, m Tangential- schnitt, m plain sawing, flat sawing, tangential cut telesnína -ež (volúmen) količina okroglega lesa na podlagi njegovih mer, ponavadi izražena v kubičnih metrih Festgehalts- volumen, n volume teorétično mésto žaganja -ega -a — s mesto dolgega okroglega lesa, kjer bi lahko ločili posamezne kose po kvalitativni presoji za vrednotenje posameznih delov teoretische Schnittstelle, f theoretical crosscut point tesán lés -ega -ä m les, ki ga dobimo s tesanjem, prvotno s sekiro, danes pa z rezkanjem v smeri vlaken (osi debla) testírna napráva -e -e ž d e 1 tračnega žagalnega stroja, ki avtomatič-no izmeri odklon žaginega lista od ravnine žaganja, da lahko uravnamo podajalno hitrost Testgerät, n controle system revijaLes 53(2001) 1-2 tlačenje zób -a — s postopek, s katerim konice zob stisnemo pod vrhom tako, da se razširijo na obe strani Stauchung, f Stauch, m swage (of a saw-tooth) tračni žagálni str D j z vozičkom -ega -ega -ôja ------- m Bandsägema-schine, f mit Wagenvorschub band-sawing machine; mo-bile carriage tračni žagin líst -ega -ega -a m z a hlodovni tračni žagalni stroj Bandsägeblatt, n band-saw blade, saw band träkasti trans-pórter -ega -ja m transporter z gibljivim trakom za prenos sipkih materialov Bandförderer, m belt conveyor transpórtni voziček -ega -čka m voziček za prevoz hlodovine Transportschlit-ten, m carriage tresälnik -a m naprava, ki stresa žagovino, padajočo pod polnojarmenik ali robilni stroj Schüttelrutsche, f chute upravljálno mésto -ega -a s mesto, s katerega upravljamo stroj Bedienungs-stand, m utórjenje -a s izdelava utora na profilno-iverilnem stroju Nuten, n to groove vákuumsko dvigálo -ega -a s naprava za prekladanje desk Vakuumstapel- anläge, f vacuum stack- ing unit,stacker váljčna podajama míza -e -e -e ž miza za podajanje na dvolistnem robilniku Aufgabetisch, m feed table váljčni transpórter -ega -ja m transporter z gnanimi valjčki, po katerih se premika hlodo ali deska Rollentisch, m roller table valovíta površina déske -e -e — ž napaka pri žaganju s polnojarmenikom Waschbrett-schnitt, m večlistni čelílnik -ega -a m k r o ž n i žagalni stroj za prečno prežagovanje žaganic Durchlaufkapp- kreissäge, f trimm saw, multiple saw večlístni enoósni krožni žagálni str D j -ega -ega-ega -ega-oja m stroj, ki ima na eni osi vpetih hkrati več žaginih listov Einwellenmehr-blattkreissäge, f single multi-blade circular saw, slaching saw, slacher večlístni krožni žagálni str D j -ega -ega -ega -oja m večlistni žagarski stroj za žaganje iglavcev v debelejše Sortimente žaganega lesa Mehrblattsäge- maschine, f multi-blade circular saw-ing machine venecijänka -e ž, (žága samíca, beneška žaga) žagarski obrat na vodni pogon z lesenim jarmenikom na en žagin list Venezianerga- tter, m Venice frame saw; one bla- de frame saw verižni obračalnik hlóda -ega -a — m naprava, ki omogoča postavljanje hloda v poljubno žagalno ravnino na vozičku tračnega žagalnega stroja (hlodarke) Blockdrehvor- richtung, f verižni obračalnik -ega -a m v pravem kotu postavljene verige, ki s pre- mikanjem obračajo hlod tračnem žagalnem stroju (hlodarki) Blockwendevor-richtung, flog turning device verižnižagálnik -ega -a m r o č n i motorni ali električni žagalni strojček z mečem Schwertkettensäge, f chain-saw vertikálni hlodóvni tračni žagálni str D j-ega -ega -ega -ega-ôja m (pwW.hlodarka) osnovni enolistni žagarski stroj, ki žaga z enim žaginim listom hlode vseh vrst lesa in sortimentov Vertikalblock-bandsägema-schine, f vertical log band sawing machine vertikálni polnojármenik -ega -a m stroj za žaganje hlodovine z navpičnim hodom žaginih listov; v vertikalnem jarmu vpeti žagini listi razžagajo ves hlod v enem gibu (hodu) Vertikalgatter, n vertikal framme sawing machine vibrácija -e ž tresenje, nihanje, npr. žaginega lista Vibration, f vibration víličar -ja mmotorno ali ročno vozilo za dvigovanje in prevažanje bremen z vilicami Gabelstapler, m fork - lift viseči klini -ih -ov m naprava pri robilniku, sestavljena iz kovinskih klinov Rückschlag (lamellen) Sicherung, f kick-back gu-ard (plates) vodílo žaginega lísta -a ------- s sestavni del tračnega žagalnega stroja, ki preprečuje vibracije žaginega lista Sägeblattfüh-rung, f saw guide vôdni čistílnik -ega -a m naprava za odstranjevanje umazanije s površine hloda (vodni obroč) Waschanlage, f Waschring, m wacher, wa- shing machine vozíček vertikäl-nega tráčnega žagálnega str D ja -čka -------------- m naprava, na kateri je vpet hlod pri razžagovanju Blockwagen, m log carriage, block carriage bogie ijaLes 53(2001) 1-2 57 strokovni ~lanki voziček za žama-nje -čka ------- m voziček z ročicami, na katerega odlagamo krajnike in žamanje Wagen für die Spreißel, m truck for splits (splinters) vpenjälne čeljústi -ih — (mn) ž Stammholz- halter, m log grips vpenjälne klešče -ih - - (mn) ž priprava (orodje) na vpenjalnem vozičku, ki drži hlode Spanzange, f log grips vpenjälni voziček -ega -čka m naprava za vpenjanje hlodov pred polno- jarmenikom Spannwagen, m carriage vpénjanje -a s vpenjanje žaginega lista v polnojarmenik Sägeblattverstel-lung, f buckle vrédnostni izkorístek -ega -tka m razmerje med doseženo vrednostjo za žagan les in vrednostjo zanj porabljene hlodovine Ertragsausbeute, f value yield vDh hlóda -a -a m zgornji konec hloda Zopfende, n timber heigt vrhač -a m (vDšni hlód) kos, odžagan z najvišjega zgornjega dela dolgega okroglega lesa; zelo koničen, poln grč Zopfstück, n top end log \Dšni premér -ega -a m ( zgornji, najmanjši) premer okroglega lesa na tanjšem koncu Zopfdurchmes- ser, m top diameter vzdólžna sorti D niča -e -e ž z a sortiranje stranskih desk (predalčna, z izmetali, V-, z rolko) Langensortieran- läge, f sorting insta- lation (plant) vzdólžni trans-pórter -ega -ja m transporter za pomik hloda ali deske v vzdolžni smeri Blockzug, m Spitzenblock-zug, m endless log chain, jack chain vzträjnik -a m del stroja, kolo, masivni kolut za akumula-cijo energije, da se premagajo mrtve točke Kurbelscheibe, f handwheel začetek krošnje -tka — m področje debla, kjer so najnižje veje Kronenansatz, m spring of the crown zadrževálna plôšča -e -e ž p 1 o š č a, na katero zadene hlod in ga ustavlja na verižnem transporterju Anschlagplatte,f Endschalter, m stop plate zahäjanje žagine-ga lísta -a ------- s spreminjanje smeri žaginega lista pri razžagovanju Schnittfugenver-lauf, m; Verlau-fen der Säge, n saw wander- ring; running out zasDk-eka mmehanska poškodba hlodovine, nastala pri podiranju drevja zatézanje -a s napenjanje, držanje žaginih listov v jarmu z določeno silo, da postanejo čimbolj togi Spannung, f stress, strain (e.g.in wood) zób žaginega lísta -ä (-a) m elementi: - delilni korak (t/mm); -višina zoba; - prosti (nastavni) kot (a), kot klina (ostrinski) kot (b), cepilni (naklonski) kot (g), polmer pazduhe (r) Zahnteilung, f Zahnhöhe, f Freiwinkel, m Keilwinkel, m Spanwinkel, m Lückenrungs radius, m tooth pitch tooth height clearance angle; sharpness angle, hook angle zožitev -tvež močno zmanjšanje premera kosa lesa, npr. pri veliki veji Einschnürung, f stop zrcalno ‘áganje –ega –a s ‘ a g a n j e listavcev v ~imbolj radialni smeri, da so branike glede na ploskev deske v po-kon~ni smeri pod kotom 90 do 60°; pri nekaterih vrstah lesa se na povr{ini pojavijo pre‘agani str‘enovi trakovi Spiegelschnitt, m radial cut zvéz hlodov –a —m povezava hlodov z verigo pri namakanju Rundholz-bündel, nbundle of logs zvé‘enje –a s deformacija tra~nega ‘aginega lista Windschiefe, f winding, loopsideness ‘ág –a m enkratni poteg ‘aginega lista (ro~no ali strojno) Schnitt, m cut ‘ága –e ‘ izraz, ki se v sloven{~ini uporablja v razli~nem pomenu ( ‘agarski obrat, ro~ni ‘agalnik, ‘agin list, ‘agalni stroj, orodje, naprava za ‘aganje) Säge, fsaw ‘agálna próga –e –e ‘ proga, po kateri se gibljeta vpenjalni in pomo‘ni vozi~ek pri polnojarmeniku Gleis des Spann-wagens, n ‘agálnica –e ‘ osrednji del ‘agarskega obrata, kjer s stroji hlodovino obdelamo v ‘agan les Sägehalle, f sawmill shop, sawing hall ‘ágan lés-ega -á m, (‘áganica) les, obdelan z ‘aganjem, pri ~emer lesu spremenimo obliko in dimenzije z ‘agalnim orodjem; obsega vse sortimente (deske, letve, plohe itd.) iz vseh vrst lesa Schnittholz, n sawtimber, sawnwood, (am) lumber ‘ágarski obrát –ega –a m (‘ága, ‘agárna) strojno postrojenje za raz‘agovanje hlodov in drugih lesnih 58 ijaLes 53(2001) 1-2 sortimentov; ‘agalnica Sägewerk, n sawmill, mill, (am) lumber mill ‘ágin líst –ega –a m n a z o b l j e n o rezilo iz jeklene plo~evine, vpeto v jarmu polnojarmenika Sägeblatt, n saw-blade, blade ‘ágovec – vca m (‘agarski hlod, krlj, platanica) hlod za ‘agani les, del debla, namenjen za izdelavo ‘aganega lesa Sägeblock, msawlog ‘agovína –e ‘ (‘aganje) p r i ‘aganju zdrobljen les; del~ki lesa, ki nastanejo med ‘aganjem Sägespäne, m (pl) sawdust Glej {e: Veliki splo{ni leksikon, DZS, Ljubljana, l997 Gradivo za tehni{ki slovar lesarstva (revija Les, 1986 - 90); N. Torelli, Les in skorja, Ljubljana, 1990 Holz-Lexikon, 3.Auflage, l988, DRW Verlag, Stuttgart Izpiski iz u~benika: Franc Merzelj, @agarstvo, ^ZD Kme~ki glas, Ljubljana, 1996 Lexikon der Holztechnik, Fachbuchverlag Leipzig M.Ger{ak, Stroji za primarno obdelavo lesa, Lesarska zalo‘ba, Ljubljana, 1998 P. Mühle,Wörterbuch der Holzwirtschaft, 1992, O.Brandstetter Verlag, Wiesbaden Slikovni slovar (nem.-slo.; ang.-slo.),CZ, Ljubljana, 1988 Slovenski standardi, zlasti SIST 844 / 1 – 12; Stroji in naprave Lesarske zalo‘be Splo{ni tehni{ki slovar (ST[), ZIT SRS, Ljubljana, l978 ( 1.del), l981 (2.del) Ve~jezi~ni terminolo{ki priro~nik za stroje in opremo (EUMABOIS,1980), ZITGL, 1984 ijaLes 53(2001) 1-2 59 strokovni ~lanki EPIC POPR LES CENIK VEZANA PLOSCA BREZA dimenzija 1525 x 1525 MM, *1525 x 1270, cena v SIT/mC GOST standard 3916.1-96 (ISO 2426 in 2428) B/BB BB/BB BB/CP BB/C C / C IV I/II II/II II/II II/IV IV/ E1 LEPILO TP20 - navadno 3 MM 202.331 176.639 166.862 148.862 123.328 4 MM 199.565 174.334 164.862 144.162 99.561 5 MM 199.558 174.334 164.430 144.162 6 MM 196.665 174.334 164.430 142.228 92.715 8 MM 185.815 164.882 153.328 137889 89.283 9 MM 185.815 164.822 153.328 137889 10 MM 184.822 164.822 153.328 137889 12 MM 160.940 140.940 133.049 128.215 15 MM 160.940 140.940 133.049 128.207 97139 18 MM 155.892 135.978 123.902 119.837 96.071 Cene veljajo EXW skladi{~e prodajalca Za vodoodporno lepilo TRP 100 T se cene pove~ajo za 12 %. Cene veljajo za paletne koli~ine, za manj{e koli~ine se cene pove~ajo za 10 %. Za koli~inski popust nad 10 m D prodajalec prizna koli~inski popust 3 % Rok pla~ila: 30 dni za sta re kupce, za nove kupce in s.p 100 % predra~un CENIK VEZANA PLOŠČA OCCUME dimenzija 2440 x 1220 BB/C SIT/MD SIT/KOS 3 MM 185.416 1.980 4 MM 185.000 2.203 5 MM 170.290 2.535 6 MM 160.451 2.865 8 MM 159.531 3.799 12 MM 152.668 5.454 CENIK VEZANA PLOŠČA WBP SMREKA, BUKEV C/C dimenzija 2440 x 1220 x mm, 2500 x 1250 mm 1830 x 1220 BUKEV SMREKA 6 MM 185.986 135.313 8 MM 177357 131.641 10 MM 169.830 127785 12 MM 167530 127785 15 MM 155.425 125.000 18 MM 158.446 124.100 21 MM 158.446 124.100 24 MM 158.446 135.000 27 MM 171.849 145.000 30 - 40 MM 171.849 145.000 CENIK VEZANA PLOŠČA TOPOL SIT/ MD dimenzija : 2500 x 1250, 2440 x 1220 x 25250 x 1850, 25250 x 1220 BB/BB WBP 4 MM 190.920 219.559 6 MM 181.628 208.873 8 MM 176.760 203.274 10 MM 165.641 190.488 12 MM 165.641 190.488 15 MM 155.813 179.185 16MM 152.267 175.108 18 MM 148.884 171.217 20 MM 148.884 171.217 do 40 MM 157391 181.000 cene veljajo EXW skladi{~e EPIC LJUBLJANA, ILBISTRICA, cene veljajo za paletene koli~ine, za manj{e koli~ine se cene pove~ajo za 10 % , za koli~ina nad 10 m3 prodajalec prizna koli~insku kopoust 3 % rok pla~ila velja 30 dni za stare kupce, za nove kupce in S.P. 100 % predpla~ilo EPIC Kra{ka 14, p.p.152 6230 POSTOJNA Lori POSEGA univ.dipl.ing. 60 ijaLes 53(2001) 1-2 Seznam periodike, ki jo prejema knji`nica Oddelka za lesarstvo BF pripravila Maja Cimerman, univ. dipl. soc. Tuja periodika: Adhesives Age, New York BM - Bau und Moebelschreiner, Leinfelden Bauen mit Holz, Karlsruhe Branch Lines, Vancouver Chemie Anlagen + Verfahren, Lein-felden CAB International Database News, Wallingford CAB International News, Wallingford Cutting Tool Engineering, Northfield Dendrochronologia, Verona Drevarsky Vyskum, Bratislava Drying Technology, New York Der deutsche Schreiner und Tischler, Stuttgart Dividends from Wood Research, Madison Domus, Milano Drvna industrija, Zagreb Farbe und Lack, Hannover Forest Products Abstracts, Wallingford Forest Products Journal, Madison Furniture Today, High Point HOB - Die Holzbearbeitung, Ludwigsburg Holzkurier, Wien Holz als Roh und Werkstoff, Berlin HK - Holz und Kunststoffverarbeitung, Stuttgart Holz Zentralblatt, Stuttgart Holzforschung, Berlin Holzforschung und Holzverwertung, Wien IIE/ASME Transactions on Mecha-tronics, New York Industrial Engineering Solutions, Atlanta Besser lackieren, Hannover IUFRO News, Wien Journal of Coatings Technology, Philadelphia Journal of Manufacturing Science and Engineering, New York Journal of Wood Chemistry and Technology, New York Journal of Wood Science, Tokyo Material und Organismen, Berlin Moebel Interior Design, Leinfelden Neues Wohnen, Hamburg Panel World, Montgomery PC World, London Sagverken, Stockholm Timber Bulletin, Geneva Timber Processing, Montgomery Tree Ring Bulletin, Tucson Werkstoffe in der Fertigung, Mering Wohnidee, Hamburg Woood Based Panels International, London Wood and Fiber Science, Madison Wood Machining News, Barkeley Wood Science and Technology, Berlin Woodworking International, Nürenberg Wood Technology, San Francisco WT - Production und Management, Doma~a periodika: Ambient, Ljubljana Ambient.online, Ljubljana Atelje, Ljubljana CESTAT Statistical Bulletin, Ljubljana COBISS obvestila, Maribor Delo, Ljubljana Evropski dialog, Ljubljana Gea, Ljubljana Gospodarski vestnik, Ljubljana Gozdarski vestnik, Ljubljana Hi{e, Ljubljana Knji`ni~arske novice, Ljubljana Les, Ljubljana Lesarski utrip, Ljubljana Manager, Ljubljana Mese~ni statisti~ni pregled republike Slovenije, Ljubljana Mladina, Ljubljana Monitor, Ljubljana Na{ dom, Maribor Novi~ke, Andrago{ki center, Ljubljana Obvestila - Biotehni{ka fakulteta, Ljubljana Organizacija, Kranj Podjetnik, Ljubljana Po`ar, ljubljana Raziskovalec,Ljubljana Sporo~ila , Ljubljana Uporabna informatika, Ljubljana UNESCO glasnik, Ljubljana Uradni list republike Slovenije, Ljubljana Vestnik Univerze v Ljubljani, Ljubljana Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana Znanost in tehnologija, Ljubljana @ivljenje in tehnika, Ljubljana IZDAJA [TUDIJSKIH GRADIV V LETU 2000 Ti{ler, V. Vaje iz splo{ne in lesne kemije. 2. Del Resnik, J.Tehnolo{ko-tehni~no projektiranje proizvodnih procesov v lesarstvu BAZE PODATKOV, DOSTOPNE V KNJI@NICI ODDELKA ZA LESARSTVO CAB TREECD - 1939-AGRIS FORESTRY - 1986-1995 Tuje baze podatkov NUK, dostopne mre‘no Doma~e in tuje baze podatkov, dotopne prek COBISS sistema PUBLIKACIJA, KI JO IZDAJA INDOK SLU@BA ODDELKA ZA LESARSTVO: Bilten INDOK slu`be Oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakultete ijaLes 53(2001) 1-2 61 strokovni ~lanki Izve~ki izbranih znanstvenih in strokovnih ~lankov Bilten INDOK slu`be oddelka za lesarstvo Biotehni{ke fakultete 24 (2001), {t. 1 ORGANIZACIJA IN EKONOMIKA dr. Leon Oblak, mag. Jo`e Kropiv{ek ^RV, M. Tveganja v procesu prenove poslovanja Organizacija (2000) letnik 33 ({t.10) 661-668 (sl., en., 30 ref.) Prenovo poslovanja je potrebno razumeti kot nenehno ponavljanje procesnih ciklov od ustanovitve pa do prenehanja obstoja poslovnega sistema. Neuspe{nost, neu~inkovitost in slaba prilagodljivost poslovnih procesov so v povezavi s slabo kakovostjo rezultatov najpogostej{i razlogi za nezadovoljstvo z obstoje~im na-~inom dela. Projekti prenove poslovanja so povezani z visoko stopnjo tveganja, zato je za podjetje izrednega pomena, da identificira dejavnike tveganja in na~ine ravnanja z njimi. V prispevku so predstavljeni glavni vzroki za neuspe{no izvajanje procesa prenove. KLEINDIENST, R. Kdaj je lastni{ki kapital dovolj donosen Podjetnik (2001) letnik10 ({t.1) 30-36 (-, 0 ref.) Lastnik mora svoje podjetje obravnavati kot nalo`bo, v katero usmeri svoja sredstva zato, da bo donosnost te nalo`be ve~ kot upravi~ila njeno tveganje. V prispevku avtor opozori na temeljne slabosti ~istega dobi~ka kot najpogosteje uporabljenega merila uspe{nosti poslovanja podjetja. Le-ta je namre~ predvsem ra~u- 62 novodska kategorija in zato podvržena različnim računovodskim manipulacijam. Zato je v prispevku prikazan način, kako prilagoditi čisti dobiček tako, da iz njega izločimo vse slabosti in kako iz njega izračunamo prosti denarni tok, ki ga podjetje ustvari. Ta kazalnik je po avtorjevih besedah bistveno zanesljivejši kazalnik uspešnosti podjetja kot čisti dobiček. PATOLOGIJA IN ZAŠČITA LESA Prof. dr. Franc Pohleven, doc. dr. Marko Petrič in asist. Gregor Rep PAYNE, C; BRUCE, A.; STAINES, H. Yeast and Bacteria as Biological Control Agents Against Fungal Discolouration oiPinus sylvestris Blocks in Laboratory-Based Tests and the Role of Antifungal Volatiles. Laboratorijski testi učinkovitosti kvasovk in bakterij kot biološkega zaščitnega sredstva pred obarvanjem borovine zaradi okužb z glivami. Holzforschung (2000) 54 (6) 563-569 (en., 41 ref.) V zadnjem času poteka vse več raziskav na področju biološke zaščite lesa. Uporaba bioloških inhibitorjev razgradnih procesov bi imela prednosti tako v ekonomskem kot v okoljevarstvenem pogledu. V članku so navedeni rezultati laboratorijskih raziskav o uporabi različnih izolatov kvasovk in bakterij za preprečevanje obarvanja borovine zaradi okužb s plesnimi in glivami modrivkami. Rezultati ka`ejo, da bi bila ta metoda lahko primerna za kratkotrajno za-{~ito lesa na `agarskih obratih. Ve-~ina izolatov je namre~ prepre~ila ali zmanj{ala obarvanost vzorcev, celo v primeru, ko so vzorce inoku-lirali z za{~itnimi mikroorganizmi sedem dni po inokulaciji z glivami modrivkami. Avtorji so dokazali za{~itni vpliv hlapnih substanc, ki jih spro{~ajo kvasovke in bakterije. Prihodnje raziskave bodo usmerjene v izbor naju~inkovitej{ih izolatov in {tudij antagonisti~nih procesov. GRÜNDLINGER, R. Verfahrensentwiklung zur Prüfung von Schnittholzbläuesschutzmittel. Razvoj metode za preverjanje u~inkovitosti za{~itnih sredstev proti glivam modrivkam na `aga-nem lesu. Holzforschung und Holzverwertung (2000) 4 84-89 (de., en., 13 ref.) Pri sve`e `aganem lesu obstaja nevarnost obarvanja zaradi oku`b z glivami, kar sicer ne vpliva na mehanske lastnosti lesa, mu pa drasti~no zni`a ceno. Zato na `agarskih obratih uporabljajo razli~na za{~itna sredstva, ki prepre~ujejo obarvanje lesa. U~inkovitost teh za{~itnih sredstev se velikokrat preverja kar na obratih, vendar z razli~nimi metodami. V ~lanku je opravljena primerjava razli~nih metod preizku{anja kvalitete za{~itnih sredstev na `agar-skem obratu, podrobneje pa je opisana metoda, ki bo zasnova za skupno testno metodo ~lanic Evropske unije. revijaLes 53(2001) 1-2