ši. •>•>. V Goi-ici. «liio IC). mami 1900. Letnik II. l/.liaja vs.-ik tort'k in petek v tnlnu ul) II. uri jirciliiolilni1 zil mrsfo I'T ob 8. uri pojioldiie za dožHo. SUinc po posti jiicjt'iiian ali v lioriri na tloni pošiljan cclolctiio 8 K.. pnllctiio \ K. in čelrllof.no 2 K. l'rmlaja sc v (iorici v tohakamah Sell war/, v Šolskih ulicali in .1 fi- le rs it/, v Nuiiskili iilicali po H vin. UnltA (Xjiitranjc izdiinjc.) llrednistvu in upruvulütvo se nahajata v «Narodni tixkarui», ulica Vctturini h. št. 9. Dopis«4 je nasloviti na uredništvo. oglase in naroönino pa na upravništvo «uoricp». Ogkisi ae računijo po petit- vrstali in sicor ako s»1 tiskajo 1-krat po 16 vin., 2-krat po 14 vin., 3-krat p-, 12 vin. Ako se večkrat tiakajo. raču- nijo s<> po pogodbi. Izdajatelj in odgovorni urednik Josip Marušič. Tiska „Narodna tiskarna" (odgov. J. Marušie). Cesfe na Kanalskem. iDalje.) Državni prispevek 80% skupnega grad- bonoga potroška jo torej dovoljen za o he ohmejni eosti. Tržasko namostnišlvo jc namreč priobčilo se svojim dopisom z due 2i-. avgusla 1897 štv. 17.(>14. da ga jo mini- storstvo za nolranje zadeve z razpisom 1(>. istega meseca stv. 22.7;J8 z ago to v iIo za zgradbo c e s t e o d V r h o v l j aüozK o- bališče, L i g, Kostanjovioo in K a in- break o do Srednjega. kakor I, udi za oiio v I d I- i j s k i d oI i ni o d G o I ega brda do IJi'il ol'a. A dostavilo jo še zolo pomonljiv in važen pogoj, da so od lain, kjor koniüi spodnja (tosta pri Uri- tofu, no bo smela grad it i no be na z v e z n a c o s t a v nameru p r o t i K o- stanjevici. Kakor jo poizvedel državni posl. gosp. grof. AllVod Coi-onini neposredno iz usl nacelnika generalskega staba, barona Becka. ne mat'ii vojno mi n isto rs l.vo, d a s e d o 1 o n ja cost a v no p o s r o d n o zvezo spravi z gorenjo, ali z dru- gimi besedami, ono ne dopušča, da so zgrade take c e s t o, katere bi vo- z a 1 o 1 d r i j s k o s S o š k o d o 1 i n o. Prva dva obroka za obrnejni cesti do- voljonoga državnega prispevka sta se tudi žo sprejela v državna proračuna za leti 1899. in 1900. in sicor znasa pi-vi obrok 20.000, d.ngi liO.000 krön. Dotični postavek proračuna v 7. poglavju, 5. naslovu, 6. para- grafu so glasi v zvostem prevodu tako-Ie : ,.l)ržavni donesek za zgradbo cestne rnrože v mojni pokrajini mod rekania Sočo in ldri- jo, politični okraj Gorica, Gradišee in Tol- rnin (2. obrok) 30.000 krön." Hazložba [k pioraeunu pa navaja izrocno obe oinonjoni costi. V Avstriji pa volja ustavno pravilo — mene so o lein podueili stari parlatnontarci — da se v državni pro- r a e n n y. a d o 1 o č o n e c o s t e ali d )• u g o name n e p osta vlj on o vsoto nikdar •io p i-(! k 1 ada-j o na druge coste ali (l '' u g o nameno, ampak da se, ali v L' o 1 o 6 e n o m r o k u i z p I a č a j o z a t o, kar so n a men jene, ali pa. Oe se do- 1'^ no delo ne izvrsi, — izbrišejo. Možno je doseei podaljšanje roka za upo- tabo dovoljonoga prispevka. a nikdar no to. da b i so dotična vsota sine I a 11 or a b i t i z a d r u go name n o. Državni proračun jo namreu del (i- nančnoga zakona in vsak postavek v njem je ministorstvu dano povoljo, da mora iz- vršiti dotično delo. Kdor ne verjarne, da j<^ tako, naj cita v knjigi ,.15ndgot und Bud- golroclil. im Staalshausbalt di»r conslitulio- nollon Monarchie, p. dr. Gustav Seidlor sir. 232 in naslodnje. Ali uvid(»vate zdaj, Kanalski rojaki, kako žalostno, pogubno nasledke bi lahko obro- dila prošnja vašega županstva, za kolikor je naporjona. v to. da bi so vsota, ki je določona za zgradbo costo od Vrbovlja skozi Marija Colj do Kanibro.škoga, porabila l'ajc; za ceste, katere naj vozojo stranske kraje s Kanalom, tedaj za poti na Vrh in na drugo stran do iUilijansko meje ? 1.'o vise 1 r id es et I o t n c in pri/, a- d e v a n j u s in o p r i s I i s I e d n j i č d o t eg a, da b i ta ko r e k o č j u I r i la li k o z a č e 1 i g ]• a d i t i g o r o n j o cos t o a 1 i p a o n o o I) I d r i j i, s a m o d a b i o b č i n o z ag o t o v i I o 2 0 o d s I o t n i p r i s p o v e k, k ate reg a bi j i m potr. iz državnoga krodita dovoljenega v prilog pokrajinam, zadetim po uimah ali di-ugih nezgodah — a ne v neprecenljivo skodo svojim sosedom na dr- žavni nieji. Koko na sree, Kanalski rojaki! Ali ne čutjte, da se zdaj nad Vami maščujejo stari grehi, dolgoletna opuščenja — nemarnost'? Ko so se lota 1869. ustanovili cestni od- bori, so v vsoh drugih okrajih začeli mar- ljivo in z v(;liko požrtovalnostjo graditi, prekladati in popravljati svoje ceste: — v okrajii Goriške okolice so z ogromnimi stroški [»renovili celo cestno mrežo svoje pokrajino; na Tolminskem, Cerkljanskem, v Ajdovskem okraju in na Krasu povsod so vestno in v naprednem duhu skrbeli za zboljsanjo in vrodbo svojih prometnih žil; samo na Kanalskem ste mirovali in varčili a Vasi prvaki so denar nalagali na bogate obresti. Moral je priti pritisek od zvunaj, da je šele Iota 1884. Baiijški kmet — r. nacelnik Uumar začel graditi prvo okrajno cesto na Kanalskem — ono čez Gradec; potem je nastal zopet dalj^i odmor, dokler Vain je malo da ne iz nebes padia ogromna podpora 60.000 gld., s katero ste se lotili graditi toli koristno okrajno cesto od Ka- nala proti Avču. To delo äe ni in tudi ne bode tako hitro koncano in kar je za Vaa velike vrednosti, vravnuje se Vam raed tern na obeh straneh državna cesta, za kar trosi država znamenite vsote, katere prihajajo Vasirn podjetnikom, Važim delavcem in Vam vsem v prid, ki ste tako sreeni, da živite na državni cesti. Dokler imate äe to- liko dela v neposredni bližini, katero gre vse v Vašo korist, mari Vam ne veleva člo- vekoljubnost, če nič druzega, da privoščite tudi svojim zapuščenirn in zanemarjenim gorjanom med Soco in Idrijo, da se oni zvesti stražarji na državni meji —- resijo iz svojih rev in težav —iz svojoga — nasproti italijanskim sosedom — zares sramotnega položaja? (Ko-nec prih.) Govor dr. Lav. Grejjoreca v dri. zboru 2. marca 1900. Visoka zbornica! Načrt za delovanje nove vlade, v kolikor se tiče narodno-go- spodarskih vprašanj, se je brezdvomno za- radi svoje velike in dalekosežne vsebine vsepovsodi vsprejel s priznanjem in pohva- lo. Želeti je le, da bi se načrt tudi uresni- čil in ne ostal samo na papirju, kakor že marsikteri pred njim. V upravi bo postopala nova vlada, kakor je obljubila, Jnepristranski, ker ni strankarska vlada, ker se ne prišteva k no- beni stranki visoke zbornice. Toda to je le v toliko resnično, da med ministri ni nobe- nega poslanca. Pač pa imajo večje stranke te visoke zbornice v ministerstvu svoje pri- vržence in zastopnike. Strokovni ministri so sami Nemci, bo- disi konservativni, bodisi liberalni. Poljaki in Cehi ^'a imajo svoje zaupne ministre, koji lahko branijo svoje rojake vsake kri- vice in pristranosti. Gospoda moja ! Takih LIS T E K. Mala iskra velik požar. Huski spisal Lev Tolsloj. [)vr\vi Tcšiniir. ,-Monda se mi je le zdelo tako", misli S1 Ivan, ,,ali vendar pregledam okrog". In ]ezol jo kradoma vzdolž skednja, stopal jo tiho v opankah. da ni slišal niti sam svojih stopinj. Pride do vogla, lej — na tern koncu se je nekaj zablestelo pri stebru, zopot se je skrilo. Ivanu je jelo sree silno lj'ti; in obstal je. Jedva je bil obstal, kar se JO posvetilo na istem mestu še bolj. in bilo Je videti, da sedi tarn, s hrbtom k njemu obrnjen človek v čepici in da razžiga šop slame v rokah. Ivanu zalrepeta sree v pr- 8I" ^0*- ptica in ves so razburi ter stopa l>olj naglo proti onemu kraju. Sam svojih nog ni slisai. „Nu" si misli — „zdaj mi ne l"de; na mestu ga zalotim" (pograbim). Se ni bil presel Ivan dveh presek. kar mahoma se močno posvoli. ali ne več na tern mestu in ni bil mal ogonj. Vsplamtela je slama pod ostresjom in se dvignila na «trelio. Gabrijol je stal lam in videlo so «a Je natanko. " Kakor jastreb na škrjanca plane Ivan "a Hromega. „Zgrabim ia" si je mislil - »zuaj ne uide". Ali Hromi je najbrže bil zacul stopinjo, Hked'nju"1'1' ln Mtekel nagI° k°tZ^eC vzdolž ,.No utečež!" zakriči Ivaji in se spusli za njim. Uprav ga je hotel pograbiti za vrat, ali Gabrijol se rnu izmuzne in Ivan ga prime za krajec jopiča. Ali ta se odtrga in Ivan pado na tla. Na to skooi Ivan. ,.Stra- ža, drži ga!u In zopol, leti za onim. Ko so j(^ pobiral. bil je Gabrijel že v svojem dvoru; ali tudi tu ga je dotekel Ivan. Cprav ga je hotel pograbiti, kar ga loputne nekaj po glavi, kakor bi ga bil udaril kdo s kamenom. Gabrijol je bil po- grabil dober kol, in ko jo bil prihitel Jvan do njega, trescil ga je na vso moč, po glavi. Jvan se onesvesti, iskre so so mu vsi- pale iz ocij, potem se mu j<» stomnolo prod očmi in omahnil je. Ko se je zopot zavodol, Gabi'ijola ni bilo več; bilo je svetlo kakor čez dan in na strani njogove hiše je nekaj švrsčalo in pokalo kakor bi sc gibal stroj. Ivan so ozre in zagleda, da je bil njegov zadnji skedenj ves v plamenu, prijelo se je tudi že stranskega, in ogenj in dim in ogorke slame je gnalo na izbo. „Kaj je to bratci!-' vsklikne Ivan, vzdigne roke in se udari po boku. Lej, tre- balo mi je le kar iztrgali iz podstrešja in poteptati to". Ivan je hotel zakricati, ali zmanjkalo rnu je sape in nobenega glasii ni spravil iz sebe. Motel je bežati — ali noge ga niso ubogale — ena za drugo je obstala. Stopil je dva koraka, omahn spet mu je jemalo sapo. Obstane, oddahne se, pa gre dalje. Predno je obšel skedenj in prišel do požara, je bil stranski skedonj ves v ognju, prijelo je bilo že tudi vogel izbe in vrata: iz izbe se je valil ogenj, in na dvor ni bilo več mogoče. Ljudij se je bilo zbralo \'(}liko: ali opraviti niso mogli nič. Sosedje so nosili blago iz hi:' in '.'onili svojo živino z dvora. Za Ivanovo hiso je začel goreti Ludi Gabrijelov dvor; vzdignil se je veter in udarilo jo čoz ulico. Kakor z metlo je po- metlo pol vasi. Pri Ivanu so jedva izvlekli starca, in skocili »o ven s tern, kar so imeli na sebi; drugo je vse zgorelo. Razcn konj, ki so bili na nočni paši, je zgorela vsa živina, "kokoši na gredah, vozovi, plugi, brane, omare, žito v žitnici — vse je zgorelo. Pri Gabrijelu so izgnali živino, in iz- vlekli nekaj na piano. Gorelo je dolgo, vso noč. Ivan je stal poleg svojega dvora, in le to govoril: „Kaj }0 to, bratci! Kar popadel bi bil, pa bi bil pogasil-' Ali ko se je zrusil strop v izbi, t(-daj je planil v požar, popadel ogorelo bruno tor ga vlekel iz požara. Ženski so ga zagledale ter ga zvale nazaj; ali izvlekel je joden tram, pa sel po drugega, omahnil ter padel v ogenj. Tedaj skodi sin za njim ter ga izvleče ven. Ivan si je bil sežgal lirado in lase, pa obleko in opekel roke in niče- sar ni čul. „Od britkosti je znorel" rekli so ljudje. Požar je jel ugašati, ali van je äe vedno stal in le govoril: „Bratci, kaj je to? Trebalo mi je le pograbiti". Za jutra je poslal starosta sina k Ivanu. „Stric Ivan, tvoj roditelj umira, velel te je klicati, da se poslovi od tebe". „Ivan je bil pozabil tudi očeta, in ni umel, kaj mu pravijo". „Kak roditelj? pravi. — Koga?" — „Velel te je poklicati, pri nas v izbi umira. Pojva, stric Ivan". Za silo je ivan nekaj umel in šel je se starostinira sinom. Ko so vlekli starca iz ognja, utrnila se je goreča slama nanj ter ga ožgahu nesli so ga k starosti v oddaljeno hiSo. Ta suhöta ni zgorela. Ko je bil prišel Ivan k očetu, so bili v izbi samo starostina mati in otroci na peči. Vsi so bili pri požaru. Starec je ležal na klopi s svečo v roki, in zrl proti vratom. Ko je bil vstopil sin, stresel se je. Starka stopi k njemu in reče mu, da je prišel sin. Starec veli,unaj ga pozovejo bliže. Ivanpri- stopi, in starec začne: „Kaj sem ti bil dejal, Ivanec?" rede. „Kdo je zazgal vas?'1' „On, osie", reče Ivan, „on, dobil sem ga pri tern. Trebalo je le, da bi bil prijel ugodnih razmer mi Jugoslovani zopet ne uživarno in še jib nikdar nismo. Čez HO let traja že nova ustavna doba. Mnogo mini- sterstevin ministrov se je obrabilo, a Jugo- slovanov iščemo med njimi zaman. Na Avstrijskem, Ogrskem, v Hosni in Hercegovini živi vse skupaj 0,299.000 Jugo- slovanov, ki imajo svoje rodne brate po celem Balkanu. Zavoljo njihovega sosedstva ž Balkanom in Italijo so za našo državo odločilne važnosti. Toda, gospoda moja, ne vprašajte, kako se z narni ravna! Z bo- lestjo si moramo večkrat priznati, da se ču- timo tujce na lastnih tleli. Ko je bil madjarski general Szapary tepen, poslali so llrvatu i/ilipoviea in Srba Jovanoviča, da osvojita Bosno in Hercego- vino, toda uprava dežel se jima ni dovo- lila. Umaknili sta se morala Nerncern in Madjarom. I1 sod nas potrebujejo, pri vo- jakih, pri picvoevanju davkov itd. A od mi- nisterskib stolov nas odrivajo in med, sve- tovalei cesarjevirni ne sine nobedcn izmed nas sedeti. To je na žkodo nani in vladi ; na škodo nam je, ker ga nimarno človeka, da bi nas branil pred prestopki uradništva, kakor to storita češki in poljski zaupni mi- nister. Ako bi mi imeli svojega zaupnega ministra, biia bi nemogoča taka nastav- ljanja in povišunja uradnikov, kakor so se dogodila na krivieen in škandalozen nacin v zadnjein easu pri nas na jugu. A take razmere so tudi na škodo vladi. Njej je ne- mogoče, da bi se zanesljivo poučila, kaj mi. hočemo, kaj želimo in trpiino. Navezana je vedno le na porocila uradnikov. In kdo so ti uradniki ? Povedati moram. da so pri nas na jugu, vsaj na višjih mestih, ti uradniki sami nam tuji gospodje, tuji ljudje, ki nas ne pozhaj'o, ki nas nočejo poznati, ki pri- dejo že s j)redsodki k nam, ki so.nasproti nam nezaupni in ki si domneväjo, da do- prina.šajo prava nesmrtna dela, ako ovirajo jugoslovansko gibanje. Mi sino se malodane že navadili, da je vsak teh uradnikov velik nasprotnik nažih narodnih teženj. Pa se res tudi pri nas do- gajajo čudne reči. ki se zdijo komaj ver- jetne. Le tri majhne slike Vain hočem na- risati! V Trstu so uradovali trije namestniki; tern se je posreeilu, da sedaj nekaj tisoč Italijanov obvladuje celo po ogromni večini slovansko Primorje. V zahvalo za to vladino uslugo so lani ltalija.ni s hrupnim veseljem vsprejeli Italijana Menotija Garibaldija in avstrijsko brodno društvo Lloyd se je po- žurilo ter mil dalo brezplačno ladijo na razpolago. Zaslepljenost teh uradnikov je res ču- dovito velika. Tako na pr. mora 20.000 hr- vatskih otrok biti v Istri brez lirvatskil» ljudskih šol, toda z avstrijskim denarjem se podpirajo v Turčiji, v Albaniji albanske so- le,, ki pa nirnajo albanskega učnega jezika ampak italijanskega. Druga, nasprotna podoba! Kranjski Slovenci so se dolgo borili z uradnišlvom, dokler se jim ni posrečilo, da so dobili v deželnein zboru večino. Priborili so si jo ! Tudi glavno mesto imajo v svojih rokab in sedaj uraduje v Ljubljani slovenski župan. zato pa se tain tudi ne nabaja nobed000 gld. /.a odstranitev Klanea pod Smartnem, to pa je komaj polovica cele potrebscine, ker vsi stroški so prcudarjeni na 12.000 gld. Ni res pa, kar trdi g. dopisnik, da se je ta svota potrosila za druge manj potrebne ceste, ker se tudi ni se potirjalo vseh doklad, ampak ima cestni odbor prejeti od davkarije še znarnenito vsoto na zaoslankib. Znano j(^ tudi, da ni bilo možno v zadnje preteklili lelih dobili nič deželiK» podpore. Kakor bi- , tro pa bode denar skupaj, bode cestni od- šop goreče slame in bi bil poteptal, in ni- desar bi ne bilo". „Jvan", reče starec, „moja smrt je prišla, tudi ti umrješ. — Čegav greh je to?" — Jvan zre na očeta in molči — niti be- sedice ni mogel izpregovoriti. ,.Pred Bogom govori: Cligav greh je to? Kdo je kriv? Kaj sem ti bil rekel?" Še le zdaj se je zavedel Ivan in ra- zumel vse. In zasopel je ter padel na ko- lena pred očeta, zajavkal in rekel: „Oče moj, odpusti mi, radi Kristusa, kriv sem pred taboj in pred Bogom!" Starec vzdigne roko, vzame svečo v levo roko svojo in potegne z desno po čelu; hotel se je pokrižati ali ni mogel in ustavil se je. „Slava tebi, Gospod! — Hvala tebi, Gospod!" reče, in pogleda zopet na sina. „Ivanec! Nu, Ivanec!" „Kaj je, očka?1' „Kaj treba zdaj početi?" Ivan je le plakal. „Ne vem, oče, reče, kako borno živeli Ädaj". Starec zakrije oči, zgane z- ustnicami, kakor bi zbirai svoje moči, spet odpre oči in reče. „Živeli boste. Živeli boste z Bogom". Starec pomolči Se malo, na to se na- Biuehlja in reče; ,,Cuj Ivan, ne povej, kdo j(^ zazgal. Pokrij ptuji greh — in Bog dva odpusli. In starec vzame avečo v obe roki, zloži ju pod sreem. vzdihne. se stegne in bil je mrtev. Ivan ni zatožil Gabrijela, in nikdo ni vedel, od kodj'e bil nastal požai'. In polegel se je lvanov srd do Gabri- jela, in Gabrijel se je čudil Ivaiiu, da ta nj- komur ni povedal o tern. Iz početka se ga je bal Gabrijel, a po tern se ga je privadil. Jenjala sta se kmeta prepirati, in družina ludi. Docim so napravljali liiši, ste živeli obe rodbini pod eno streho. In ko se je bila vas popravila, in so bile hiše bolj vsak sebi zidane, ostala sta Ivan in Gabrijel zopet soseda, v enem gnezdu. In od zdaj sta živela kot dobra so- seda — kakor so živeli stari njega dni. In Ivan Ščerbakov se je spominjal očetovega svarila in božje zapovedi, da je treba ogenj iz početka gasiti. In če se mu je godilo kaj hudega, ni gledal maščevati se za to uad drugim, nego je skužal to reč kako popraviti. In če mu je rekel kdo žal besedo, ni gledal, da bi mu še hujo odvrnil, nego kako bi ga poueil, naj ¦ ne govori slabega. In tako je ucil tudi ženske in otroke. In Ivan Ščerbakov se je poboljšal in jel je bolje živeti. nego prej. (Konec.) bor že v(m1c1 kaj inn je storiti, da se na progi od Šmarlna do Kozane ugladi pot javiivMiiu pronx'tu. Anton IvkincH' načelnik cest. odbora. Iz Kobdilja. V „Soči" 7. t. m. se pri- jH)r nas č. g. knral .losip Strancar 25. 1. m. govoril v eerkvi. Uredniku častitamo, da si je pri- dobil tacega dopisnika. In za sedaj ga samo zagotovimo, da bode moral tudi nadalje sam kovali sporocila od nas, kakor je sloril lo sedaj. - - V prvo poviMno, da poznamo bli- ra. Da s(J |ir(^|jriča, mu povemp, da si je dal pustni torek lo inn*. Bur kot navadno liuli tisto nedeljo ni bil v eerkvi : in ni prav slisal od druzib. kaj j(^ bilo v eerkvi govor- jeno, oz. laže on ali urednik. — Hesiiica je ta, da je naš c. g. kural ono nedeljo po pre- branem pastirskein listn mirno ri.'kel te-le besed(! : 1'ovdai'janje vzvišenosti duhovskega stanu v prebranem pastirskein listu si za- morc'te razlagati, ako pomislile pomanjkanj(' duhov.ščine na Gorifikein... in, da izhajajo trije listi v slovenskiMn jivJku, ki ob vsaki priliki ruvajo proli eerkvi in dnhovseini z obrekovanjem. zanicevanjem in sramoteujem, in hocejo izruti slovenskemu narodu versko prepričanje iz srea. Ti lisli so : „Slov. Na- rod" v Ljubljani, uže iimrli ..Delavec*' v Trstu. in ,.Soca;' s „Primorcem" v Gorici, ki je bila prej dobra, a pol Iota sem, kar divjä proli duhovsčini. Ako naročite kake liste, vzeniite ,.1'riin. list-, kdor lioi-e kaj več potrositi „Gorico". To je govoi-il c. g. kurat in ne druze- ga. za kar sino mu vsi šfanjelski diiliovnjani kakor za vse njegovo delovanje v eerkvi in zunaj cerkve iz srea hvalezni. V teh b(^se- ilali ni prepovedi, pač le svetovanje. A dolž- nost naša je. da res vi-nemo Gabrščekove duhov.ščino sramotilne liste. — Bur oz. ured- nik se drzne trdili, da nas duliovsčina hoči1 drzati v ,.crni temi". Xtsraninost ! Mi sino preprieani. da brez delovanja duhovSčine moramo mi goriški Slovenci pasti dusevno, gmolno, versko in narodno v najkrajsem easu v italijansko zrelo. Hur, oziroina urednik trdi, da so Štanjelei „tlebelo" gle- dali, ker n is«» nit: pohujšljivega nasli v „Soči". Nasprotno ! Bur je debelo gledal. ker je bržkone ravno ustajal. a mi sino v eerkvi zvesto in hvaležno poslusali. G. ure.ilnik, nikar ne slepite si. oltv in- slva, kot bi imeli, Hog ve koliko listov pri nas ! ,.Soc.i'' sta dve, kteri bereta le dve drii/ini. „Primorcj" so šlirjt^. ki so bili na- ror(M)i priMl dveini leli na priporočilo c. g. kurata. Ako sino lakral poslusali svojega diišnega pastirja, ga homo ludi sedaj. in Gabr.šček prejme ,.Pi-imorce" nazaj. Bur oz. urednik je hotel zvijariio pokazali svelu, kot hi hila kaka stranka pri nas proli dus- nemu pastirju. A jasno mu bodi povedano. da ni eloveka v nasi duhovniji, ki bi bil najmanj nasproten č. gospodu razen ene ptiije družine-----in hura. Zakaj jo bur na- sproten ? To povemo. in še marsikaj dru- zega, ob tlrugi priliki. ako hoee bur zaceti vojsko. A zagotovimo ga, da se ho prej imiaknil iz hojišča kot buri v Al'riki. Politični razgled. K položaju. Danes imata olx^ zhornici drzaviK'ga zhora najbrže zadnjo sejo v tern zasedauju. Na dnevnem redu oheh zbornic so volitve delegatov za bodock je razpravljala poslanska zhornica o rekrutnem zakonu. Izmed slo- venskib poslancev sla govorila pri tej pri- liki gg. Berks in Pogacnik. Berks ta dan ni bil prav srečen. Njegov govor ni ugajal povsoin slovanskim državnim poslancem. —- Pogačnik je grajal, da vojastvo zlasti v slo- venskih krajili. |.iovsod in na iimelen način podpira nemški zivelj, zlasti s tern, da vz- drzuj«^ Nemcem njih kazine. Bazpravljal j(' potem o zglaševaiiju pri konlrolnih shodih in jjovdarjal. (la so se doslej llrvatje v Dalmaeiji vedno le hrvalski oglasali. Češki poslanec dr. Kngel je povedal. da so Čehi odnehali od ohslrukcije proli Lc'iini zakonu samo iz ozirov do cesarja in na ugled dr- žave, da pa nimajo do vlade prav nič zau- panja in da jej bodo delali ovire. kjer bodo le mogli. S teai govorom je bila razprava zakljuecna. Govorila sta se generalna go- vornika dr. Schnoker pro in dr. H(M'old contra. Doktor Schlickert je rekel, da bodo glasovali nemski liberalci za rokrutni zakon samo za lo, ker je armada zaseitnica dr- žavne misli. ne pa za^ to da hi izkazali s tein glasovanjem zaupanje vladi. Skušal je zagovarjali nemško levico ker jt» lunsko leto ohslruirala has proti teinu zakonu. Bek(»l je. da je to storila iz obupa, ker si1 ni liolelo preklicati jezikovnih na- redob. Kont'cno je pa zapretil vladi. ako hi se postopila dali (!<*liom kakih koncesij brez ozira na spravua pogajanja. Dr. Herold je rekel. da hoilo Cehi gla- sovali proli rekrutnemu zakonu. Zahteval je. da vlada in1 sine biti nekaj posebnega. v dr/.avi. marvec, ila so inora cutiti kot del naroda. V arinadi se pri slovanskik polkih na- meščajo olicirji. ki znajo le nekaj besed polkoviiga jezika. Kako bode imel častnik kaj ugleda, ko govori tako, da hi se naj- zadnji hlapec sramoval takega jezika. Po yovornikovem mnenju se bode ilo- segla v dr/.avi stalna spra.va ter se povrnil vanjo mir le tedaj, ako se zagotovita na- rodna in socijalna jednakopravnost. Cehoin pa se mora dati zadoscenjf» zaradi preklica jezikovnih naredeb, inače ne odnehajo. Ko sta se dr. Lang in Dolezal koneala zagovarjati svoje niinoritetne predloge se je s(!ja pretrgala. V torkovi seji je bil pa zakon vsprt\jet v drugem in treljein branju. Do prav grdili prizorov v j)oslanski zbornic.i je prišlo v torek pri razpravi(> predlogih glede premogarskega strajka. Že v pondeljek so začeli ro]>otati socijalni do- mokratje, ko je baron Depauli, kot načelnik socijalno politicnega odseka naprosil zbor- nico, da hi se podaljšal rok, ki jo bil temu odseku določeu, da prouči to zadovo lor o njej poroca zhornici- (-elo ministerski pred- sednik vit. i\v. Koerber je moral ]>oseci vines, ter ohljuhiti, da bod<; vlada po Veliki noči stavila zbornici predlogo kako vrav- nati to vprašanje. V torkovi seji je pa socijalni demokrat Daszinski neusiniljeno napadal vlado in lastnike premogokopov t(M' ni prizani'sel niti natlvojvodi Kridt^riku. ki ima tudi bo- gale premogokope na Šleskem ter ga je stavil v jedno vrsto z Rotschildom in z drugimi jednakimi, ki izkorižčajo vbogega delavca. Mod torn neprimernim govorom je postajal ministerski predsednik vedno ne- miriiejši, ker ni podpredsednik dr. l'rade zavrnil govornika in so ni za to brigal, da ga tako rekoo ministerski predsednik s svojim pogledom na lo opozarja. Ko se ni tlr. Prude za vse to nič zmenil ter je pustil, da je Daszinski nadaljeval svoj govor, kakor ga je bila volja, se je konečno ministerski predsednik oddalečil in je kmalu za tern prislopil k predsedniški mini dr. Fuchs tor pi-vo\'. H. Prof. (;. protestira proti takeinu sum- nirenju ler očita g. dr. Tumi, da mu je on (dr. T.j ob časLi nadzorovanja izrekel svojo nevoljo, da se nadzorovanje vrši. ki mu je skrajno neljubo. Protestira tudi proti pri- vat iiomu miieuju g. dr. Tume, da nema nadzorovalni svet niti pravice izreči se o poslovanju l'avnateljslva, in se čudi. da mu ni v prejsni dobi niti naznanilo ravnatelj- slvo. da se je predsednik ravnateljstva od- povedal svojemu mestu. kar je z ozironi na ij, H2 drustvenih pravil neodpustljivo. Dr. Tuma zavrača g prof, i',., č(%š da tega niti ne razumi. o cemer je poročal, tolmaci po svoje označene Ii-i lock«» poro- čila in hvali člane ravnateljslva. da dajajo poro.štvo pri posojilah. Prof. (..!. zavrne osti-o dr. Tumo terga praša. ali res misli, da je on (dr. T.) že vso učenost požrl, pojasnuje navedene tri točke in postopanje ravnateljstva, ki je bilo soli previdno da je jiosojilo v dvoh slučajih izgubljeno, ker se ne drzi jedino pravilnega načela, da se jemljejo police \o za loliko v jamstvo, kolika je njihova vrednost ob času posojila. ¦— Kar se lice po dr. Tumi hva- lisanih porokov, pokaže s(» clovekoljnbno njiliovo puslopanje po pojasnilu prof. ('.. v driigi luči, nego je hotel dr. Tuma dokazati. Konečno pride zopet volitev na vrsto, ki se je vr.šila mirno. Izvrševahii zbor narodiio-napredne strailkc. ,.Soca-i je v«Midar-h; premagala njej v pro(lzadnji žtevilki se lahko umljiv(! razloge ter je objavila v zadnji številki iinena članov izvrševalnega odbora narodno- napredne stranke. Ako in kolikor se ji sine verjeti, bile so izvoljeno v napominani iz- vrsevalni odbor sledect; osebe: 1. Jurelic Anton, posesfnik v Koba- ridu. 2. Gabršček Oskar, župan itd. vTolininu. ;i. Zega Mihael. župan v Kanalu. 4. Koya pi. Anton, zupan v Ko/.ani. ö. Šavle Peter. ti*gov(;c v Cepovanu. (>. l.okar Anton, župan v Ajdovsčini. 7. Hajc Anton, nadučitelj v Hencali. H. Mozetič Josip, posestnik v Prva- eini. i). Jakil Andrej, tovarnar v Hupi. 10. Pavletič .losi|», veleposestnik v (Jabrijah.il. Švara Josip, župan v Komnu. 12. Claharija Ivan, klesar, iiodjetnik v Nabrezini. 13. Ko- sovel Anton, nadučitelj vSežani. I-1-. Obersnel Andrej, trgovec v Divaci. 15. Muha Anton, voleposestnik v Lokvi. 10. Dr. Stanič Josip, odvetnik v Gorici. 17. Dr. Tuma Henrik, dezelni odbornik v Gorici. 1H. Gabršček Andrej, tiskar v Gorici. 19. Dr. Gruntar Hudolf. odvetniški koncipijent v Gorici. 20. l)(>kleva Ivan, velelržec v Gorici. 21. Konjedic Hudolf. oenolog v Goritri. Ali so se ravnokar naveiküie oselte pulile za lak(i mandate nam ni znano. Da je pa bila- lisLa sestavljena premisljeno, vidi se ze iz tega, da je mod udi tega imenit- nega odbora razmerno največ kremarjev. To bo se le „Wirthschaft politika''. Očividno je torej, da je zgo re j navedenim osebam razun stare tvrdke „dr. Tuma-Gabršček'', jediui glavni namen agitacija. „Pejte ga noter" in nič drugega. saj več se sploh ne more zahtevati od njih. Torej agitacija in ce bo Ireba. ludi hujskanje in masčevanje. Mi se zavarujeino že naprej jjroti ocilanju. kakor da bi ho- teli tu koga strahovati. To bi bilo v prvi vrsti jako smesno od nas, drugič pa re- čemo, mi ne homo nikdar sledili organu svobodorniselne stranke na tern potu. Ali jednake pravice za vse — bodemo pa za- htevali vedno in povsod. Mi stojimo nanirec na stališču, da smejo vsi stanovi brez izjeme s popolno pra- vico izvrševati svoje državljanske pravice in smo torej svobodomiselnejši od naših li- beralcev, ki bi hoteli omejiti delovanje du- hovsüine le na cerkev in na spovednico. Stoječ toraj na zgoraj navedenem stališču nam ne pride niti na um, da bi hoteli orne- jiti učiteljt! le na solo. Ucitelji naj se svo- bodno poslužujejo svojih državljanskih pra- vic. Jedino kar bi bilo žoleii, je to, da bodi njih nasto|) vi>dno in povsod dostojen. Ali pravica javnega nastopa t(;r popolna svo- boda v izvrševanju državljanskih pravic veljaj za vse ucilelje — a ne samo za učitelje, ki pripadajo k „Turna-Gabrscekovi1' stranki. To se nam je zdelo potrebno ome- niti zategadelj, ker nam je znano, da se je učiteljem, kateri niso na „Tuma-Gabrsče- kovi" stranki slrogo prepovedalo vinesevati se v nase polilične zadeve, a vidimo na drugi strani, da so člani v izvrševalnern odboru „narodno-napredne" stranke tudi ucitelji in da iinajo ti, kakor vsi drugi clani to stranke jedno nalogo: oskrbovati agitacijo v prid „Tunia-Gabrščekove"' stranke — torej mešati se v naše politične zadeve. 0 tutti di Dio o tutti del diavolo! To je naše stalisče in na torn slališču tudi ostanemo. (iospod Albin Strokclj ni bil v l g o s p a g.čna Milena Gabrič in pa kr: i golobov, katera predstavlja svojih 2(! bro pri- ueenih golobov in enega psa. Ce pred- stave so prav zanimive. Danes pop. priredi g. Kautsky eno predstavo za učence v „Sokolovi" dvorani. Jutri večer ob 8. uri zadnja predstava ravno tarn. Ulx»Lel vojak? Stiriindajsetletnemu Viljemu Knappu, službujočemu v lukajšnem topničarskem polk"1 '-¦¦ ugaja I; a sol da- ski stan: D\rakLai j». v/.e p^begnil in v torek 13. t. m. zjutraj je zopet izginil iz vojasnice. Vse iskanje, je bilo brezvspešno. Sklepa se, da se je najbrže usmrtil; to pa zato ker je ušel brez čevljev, brez kape in brez jopica. Stare; postnc znainko. Trgovinsko ministerstvo je odločilo, da poštne znamke po kraj(-arju,'po 2, 3, si, 10, 12, 15, 20, 24, 30 in ÖC) kr. kakor tudi po 1 in 2 gld., do- pisnice po 2, \ in po ;") kr. in poštne na- kaznice po ''._, kr., kar jih je še v rokah obcinslva, se smejo rabiti do 30 septem- bra t. I. — Komadi po pet kr»n so vže od včeraj v prometu. V privatnem prometujih ni nikdo dolžan sprejeti za večjo svoto kot 2f)0 kron, t, j. 50 komadov. Državne bla- gajnice jih pa morajo sprejemati za vsako svoto. Placa ljndskih noitcljev v držav- nem zboru.' V odgovor Rijankinijovemu vprasanju je predsednik proracunskega od- seka, Zaeeli, izjavil da v pribodnji odsekovi seji pride na vrsto peticija istrskih, goriških, tirolskih in bukovinskih ljudskih učiteljev za poviSanje plač. (iimnazijski nouk 1. 181MMJHM). V torn solskeni letu je v Avstriji 108 gimna- zij z nemškim, 48 z češkim, 25 z poljskim, ^ /i italijanskem, 2 z rutenskim in 5 z hr- vaškiui učnim jezikom. Država vzdržuje 71 nemških, 41 čeških, 23 poljskih, 3 HaJijan- , ske, in 5 hr.askili gimnazij. Med vsemi na- rodi so edini prirnorski Slovehci" brez sred- nje sole. Na 203 gimnazijah je lotos*il?.o94 U' Micev. V Bukovini imajo: Rumunci in g laziji v Suczani 4 paralelke, na oni v Černovicah pa 2, Rutenci imajo na tej gim-- naziji 4 paralelke. V Galiciji imajo Malorusi 4 gimnazije. Na Ceškem imajo Čehi 33 girn- nazij z 9164 ucenci, Nemci pa 26 z '5654 učenci. Na Moravskem imajo . Oehi .14 grm- nazij z 4498 učenci, Nemci pa. 13 z 3246 učenci. Šlezija ima 5 nemskih gimnazij z 1326 učenci, 1 poljsko zasebno gimiiazijo z 5. razredi in 203 učenci, I češko z 261 učenci. Državna gimnazija v Celji šteje 273 ucencev, samostojna spodnja gimnazija pa 130; na Mariboiski je 522, v Celovcu, 4ii^ in v Beljaku pa 215 gimnazijalcev. Ljub- ljanska visja gimnazija ima 664. spodnja pa 306 učencev ; v Kočevji jih je 106, v No- vem mestu 236 in v Kranju z 7. razredi1 475. Gorisko gimnazijo obiskuje 452,. trža- sko drzavno 507, mestno.468, kopersko 13,8,, skupaj 1934 ucencev!' Roor^anizacija služb drzaynih ži- vinozdravnikov. Tedni predlozila je vlada državnemu zboru načrt postiivi, s kateivo s"e urejajo službe in place državnjm živinoziFrav- nikom. Po tern načrtu so uvKičajo zivino- zdravniki, službujoči pri okraj-uih glavarst- : vih v X. in IX. c'inovni razred z naslovom c. kr. okrajni visji živinozdravnik. Veterinarni nadzorniki pri namestuištvih se uvrščajo r VIII, deželni. živinozdravniki pa v VII, bzi- roma VI. činovni razred z naslovom deželni veterinarni referent. Predstojnik veterinar- nega oddiilka pri ministrstvu za nqtrahjo stvari uvrča se v VI., oziroma V. razred z naslovom ministerialni veterinarni referent i Službe veterinarnih koncipistov se opiiste;.; 5 tern se bodo zboljšale službene ražinere državnih živinozdra,vnikoy, ki so bili doslej po krivici zapostavljeni ter kljub njih na- porni in odgovorni službi med vsemi aka- demiško naobraženimi državnimi uradniki najslabše plačani. Želimo le, da se ta po- stava cim preje odobri in uveljavi. Reklamat'ijc trzaskih Slovencev za prihodnjc inestno in diiž(klnozboi>k<* volitve resent'. \r zadnji st. našega lista smo poročali, da jo tržaški magistral, kar meni nič tebi nič, odbil 400 slovenskih re- . klamacij samo. zato ker so, bile pisane >V slovenskem jeziku. Naši so seveda . proti : takemu samooblastnemu postopanju uložili ^ utok, a mestni rnägistrat ni utoka niti nst ; namestništvo poslal, rnarvec je sani meri- torno in povoljno rešil reklamacije. No, nas jako veseli, da prihajajo gospodje na tr- zaskem magistratu, ce tudi počasi pa vendar le k boljemu spoznanju. ¦ ¦¦•• -'¦ Radi žaljenja Xjc^ove^a Veliean- ;f stva in Bo^okletja. V torek, 13. t. m. se je vršila pri tržaškem deželnem sodišču " obravuava proti triindvajsetletnemu Silviju"' Udina iz Milj, radi žaljenja Njegovega,- V©-1' '" ličanstva, Bogokletja in prestopka § 314, ¦ Dne 11 februvarja je Udina namreč, v neki kavarni v Miljah, žaljivo govoril o Nj(!go- vemu Veličanstvu in grdo preklinjal Roga ' in Mater Rožjo in se potom upiral redarju ki ga je aretoval. Obravnava ni bila javna. • Toženec je v svoj zagovor trdil da je bj^ pijan in da se nič ne s{)Oiriinja. Price so pa izključile popolno pijanost. Obsojen je na 15 mesecev težke ječe. Ljnbljanski nlični iiapisi. Ministr- stvo je dovolilo, da ostanejo sanioslovenske ulične tablice toliko časa nabite, la o to- zadevni pritožbi razsodi upravno iodižče. Telefon v Ameriko. Edison in Hol- zer hočeta napraviti telefon preko uriorja.iz Evrope v Ameriko. Isti bo mnogo eenejsj,. kakor sedanja brzojavna zveza. Svetoskrimstvo na srednji soli. -- Rimml, učenec III. razreda na visji realfti v Inomostu, ki je jako slabo klasificiran, 'je šel dne 15. t. in. k skupnemu šolskemu ob-,1' hajilu, ne da bi bil preje opravil sv. spo- ved. Sv. hostije pa ni zavžil, marveč jo je vzel iz ust ter jo utaknil v žep. Po svetem opravilu se jo Rimml v bližini pokopalisča sesel z nekirn součencem imenoni Schmidt, ter je v pričo njega dejal hostijo na neko vejo, in je na njo 6—8-krat ustrelil s sa- mokresom. Ker pa noben strel ni zadel ho- stije, stopil je čisto blizo in prestrelil h<>- stijo, a njegov prijatelj jojepobral in utak- nil v žep, a kasneje jo je baje izgubil. Oba drzneža je dež. šolski svet izključil iz vseh avstrijskih srednjih šol, čeprav se je Rimml izgovarjal, da hostija, s katero je tako po- stopal, ni bila posvečena, marveč da je bila navadua oblat. Seveda mu tega niso verjeli. ¦ Izjava. Nekdo strelja v zadnji „Soči" izzagr-/ ma na me ne z pusko, ampak s topovi! Njegove bombe lete ob enern na dezelrii odbor. na vse njegove ude sedanje in nek- danje. Strelca pa ni videti nikjer ; izza grma šviga samo plarnen njegove razbrzdane strasti, njegovega divjega sovraStva. — S takim skritim nasprotnikom se ne morem bojevati. Jaz sern svoje odprto pismo in svojo obrambo podpisal in jarncim za rse, kar sem izjavil, naj stori tudi on tako. Potem odgovorim jasno in glasno, da me bodo razumeli on in drugi. V Gorici 15. marca 1900. E. Klavžar. Najboljše berilo in darilo je vsestransko jako pohvaljena „Vzgoja in omika ^t ali izvir sreče" (neonouno potrehna knjig.i za vsakefla človeka, kateri se hoče sam lahko in hitro navaditi vsega potrebnega, da more sebe in druge blažiti in prav olikati) ti-i- si- ilobi /,;i pivdphu-ilo I gld. 50 kr», |><> pošti 1U kr. \oč, ali proti postiKMiiu pov/.i-tjn pii Jožefu Valenčiču na Dunaju III. Bez., Steingasse Nro. 9, I. St., Thür 10. /..•ilu/iiik, ii/ir. pnxlaj.-ih'c jc voljcn vriiili ilcnar. ako Li inn kupi-r poslal kiiji-ii) se iicra/.nv.ano in cislo v Ircli (Inoli na/aj. Cena ,je skrajno znižana, knjig je malo več. „JVarodna t-iskartia" v GORICI, ulica )'rthis'mi šfec. 9. je proskrbljena s povsem novirrv 3rkami, okraski in flnim papirjem. Izdeluje vsa dela, v najkrajsem času po tako nitfkih cenali, da se ne boji konkurence. Tiska brošure, diplome, trgov- ske račune, pisma in zavitka s slrmo, cenike, vabila na karton in papir, posetnice razne veli- kosti in oblilce z zavitki, zaroö- nice in porocnice v elegantnih ter osmrtnice v vseh oblikah. „JVsarodna tiskarna" tiska „GORICO", ki i/.liaja tlvakr.it na todon tor slant! na Into 8 krön, pol leta. A- krono. „NAROD", ki i/.liaja vsako dnigo so- holo tcr vi'lja cololctiio 1 krono in GO vinarjcv, polh'tno pa 80 viiiarjov. Whskmk fjr Li A o živinskih semnjev v Cerknem za tekoče lolo: 1. Ixxle nidi pra/nika sv. Jozol'a v lorek, duo 20. marca; 2. d'no 2;i. apriln. IJ. due 1 \. septombra in 1. radi iiedHjc duo 5. novembrn. /jiipanstvo v Orknciii na («Oi'iskrm, žiipan : A. KOSIHAČ. KraDjsko-priiöorsko ffozstarsko flmštvo v Ljubljani. SI. 20. Razglasilo. Vssled sklepa XIX. javnoga slioda . razpisuje se 10 jji'fiiiij po 20 ali 10 K za uwpesno pu^üzdovanjo goličiiv kmečkegn. po- «esh'M. pud slodeciini pogoji: J. I'ogozdovnnje niora bili leta 1899 ali 1900 izvi'sono tor mora pogozditev obsrzali najmanj ()'f>(> ha ._.-. 1 oral. 2. Vrslo lesa in sadik izbero si laliko poscsfnik po svoji volji, saino morajo bili sadiko za krajevno razmero ugodno; nikakor pa ne sine daljava ined sadi- kami več kol 1*50 m obsegati. Pososlniki, kaiori hočejo za pro- mi jo prusili, muraju svojo prosnjo naj- daljo do konca juuija t. I. kranjsko- priinoiskoni gozdarskem drnslvu v Ljul)- Ijnni vlozili, lor v ibtih navesti polilični okraj, davčno občino, številke parcel in približne ploskovne mere pogozdo- noga zemljiSča. I'ogozdovanje prosilcev prcgledo- valo in presodilo se bo v jeseni 1900 I., morda nastali poinanjkljaji pri po- gozdilvi so labko spomladi ročonega leia popravijo. Proniije priznava in prisoja pred- sodni^lvo omonjonega drustva, ter bo isto dovoljovalo premije, ali pa v go- lovili slučajih tudi samo priznalna in puhvalim pisma razdeljevalo. V Ljubljani, incsoca i'ebmvarja 1900. Predsednik: Ludovik baron pi. Berg».,-. G. Likar, Gorica, Semeniška ulica li. št. 10. Tryovina pisarniških in šol. potrcbSčin. Itaziiovi'slno papirnulo liJa^jo. Knji^e: molitvene, šolske in vpisno. Tiskovine iz ,.Narodnc tiskanx4"' po enuki coni. Proskrbujo Lisk vizitnic, racunov, kuverte z napisi. Sprojcma v vozanjo knji^e. Vse po najnizjih konkurenčnih cenah. Usojam si c,oi\. p. n. oboinslva v inestu in na dc/cli uljudno na/.naniti, da scin odprl v lastni hiši (po sUii'i'in iinenovano) ^osiiliio „Pri Grgarki", ulica sv. Antona St. 3. Tot'im i/vrstna liriska in druga do- rnača vina, imam doinuco kuhinjo, držim postolje za prenocišča po jako nizki coni. S prošnjo /a. bla.^ohotno naklonjcnosl, se prijazno priporoeam za obiltMi obisk uduni Ivan Mizerit (sin ranjk(! Grgarko.) j Anton Knštrin v Gosposki ulici hiš. štev. 23, (v hiši g. dr. Lisjaka) pi'iporoca caslili duliovsOini in slaviuMiiu občinslvu v mostu in na dežoli svojo Lrgo- vino jcdilnega blaga n. pr. kavo : Santos, Sandomingo, Java, Gejlon, Portorico i. dr. Oljo : Lucca, St. Angolo, Korlii, isU;r.sko in dahnatinsko. Petrolej v zabojti. Sladkor razne vrstc. Moko si, 0, 1, 2. :$. 4, si. \;oc vrst riža. TMiljsvečo prvc in druge vrsU», namrcu po '/,, kila in od 1 i'unta. Kazpošilja blago na vse kraje. Cena pi-iinorna, postrežba dobra. I'odpisana priporočala slavneinu ob- činstvu v (Jorici in na d/a kg. z najino lirmo Tr^ovcem pošiljavJi ccnlk zastonj in franko. Odlikovani fotografski atelier -hl,«) «i ^y'jfc,n,iS3 Gorica, Gosposka ulica, hiš. štev. 7, v liiši (f()|-jško Ijudsko jjosojilnicc) edini zalagatelj c. kr. avstrijske državno-uradniške zveze za Goriško. Sprojomu vsa v fotogTiifsko stroko spaihijočii: dolii. Novi, velikomestno urejeni atelier odgovarja vsem modernim zahtevam v tej stroki. T. ii. no spalne.jedilne in poselne sobe so po nemskem slo^u odlikovanih flrni^o- jevili delnvnic v ulici L'onte nuovo in via Leoni, katere so lepše in ukusneje izdelanc in ceneje od dunajskih in budapeštanskih tovarn. Ostalo pohistvo je od prvih mizar- skih mojstrov. — Sprejema vsa naročila in izdeluje po izberi obrisa, najwMiej« in v najkrajsem času. — Bogaia zaloga podob na ])latno in sipo z različnimi okvirji. Bclgijska brušeiia o.ylodala vsake velikosti. Različno pohišlvo, kakor: toaletne mizieo, razlicna obesala, preprogo za okna itd. Kazlične sto- lice iz trsja in celulojda, posebno zajedilne sobe. Blazine iz strune, afriške trave, z ži- m am i in platnom na izbero ter razne tapoca- l'ijc. — Daje se tudi na obroke, bodisi te- denske ali 'mosečne. — Pošilja se tudi izven Gorice po železnici in parobrodih.