roBtnraa piacana v gorovm«. Uprave: Nebotičnik, Gejeva ul. 1. Telefon 38-68. Cek. račun: Ljubljana itev. 14.614. Uhaja vsak dan, razen ob ponedeH* kih le po prazntttfb. GLAS NABODA StevilKe I Naročnina na mesec je 12 Din. Za tujino 20 Din#1 Uredništvo« Ljubljane, j Nebotičnik, Gajeva ali« oa it L Telefon 38-58, Rokopisov ne vračamoM St. 78. Ljubljana, sobota 4. aprila 1936 Leto Ho' Don Juan de Robres je z redko krščansko ljubeznijo dal zgraditi to ubožnico; ampak poprej je lju* di sam napravil uboine. Španski narodni rek. Dnevna pratika Sobota, 4. aprila 1936. Katoličani: Izidor. Pravoslavni: 22. marca 1936. Lazarjeva sobota. Dežurne lekarne v Ljubljani Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg; Mr. Ramor, Miklošičeva cesta; Mr. Gartus, Moste — Zaloška cesta. Vreme Vreme Jugoslavija: Prevladuje oblačno na večji severni polovici države. Dežuje v Gorskem Kotarju. Temperatura se je 7,višala. Užice 1 C, Koviljača 24 C. Napoved za danes: Oblačno po vsej kraljevini, dež na severni polovicu Temperatura bo padla. Sonce vzhaja ob 5.15, zahaja ob 18.08. Dunajska napoved: Spremenljivo. Manjša oblačnost. V alpskem predgorju nalivi. Hladnejše bo postalo zlasti zjutraj. Gledališče DRAMA Začetek ob 20. uri Sobota 4. aprila: Juarez in Maksimiljan. Red B. Nedelja 5. aprila: ob 20. uri: V času obiskanja. Izven. Cene od 20 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20. uri Sobota 4. aprila: Saloma. Red t . Nedelja 5. aprila; Pesem ljubezni. Premiera. Izven. Kino Sloga: Al Capone. Matica: Princeza incognito. Union: Varietč. Šiška; Povratek v srečo. Ideal; Mali polkovnik. Kino v Ptuju: Groza. Kino Narodni dom Kranj: sobota in nedelja. Bombay express. — Premiera! Radio Ljubljana Sobota, 4. aprila. Ob 12: plošče: ^•45: poročila, 13.15: plošče, 14: vre-,lle. 18; Radijski orkester, 18.40: Po-?_0vor s poslušalci, 19: poročila, 19.80: •prodna ura: Deklamacije z godbo, Beograd, 19.50: Zunanje-političnl pro-S*ed, g. dr. Kuhar, 20.15: Za šalo In 7:ar0B, Radijski orkester in član rad. 'Bam, družine, 21.45: Rešitev nagrad-ng ugank z dne 28. III., 22: poročila, “T5: Radijski orkester do 23. ure. Borza Dannšnja j ho1- goldinar Deniška marka I fe« ! šv. frank 1 an?l. funt J am- dola,- tr- frank 1 Kc. i . ^ privatnem kliringu i avstr. šiling ae,uška marka anSl. funt vrednost Dinarjev 29.78 17.61 7.39 14.27 217.00 43.57 2.89 1.81 9.18 13.96 250.00 Velika nesreča pri gradaikem mostu v Trnovem — Bomba v skalovju — Beseda o „zanemarjeni" Dolenjski — Monarhija ali republika — Na pomoč — Dve ali ena Sokota je padla ? Makala, 3. aprila, k. Danes so italijanske čete dosegle severovzhodno obalo jezera Ašangi. Doznava se, da so italijanski oddelki danes zgodaj zjutraj obkolili Sokoto in jo po kratkem boju z abesinskimi četami, ki so ostale v mestu, zavzeli. Skoro vsi abesinski vojaki so padli. Nekateri so se iidali, drugim je uspelo pobegniti v smeri proti jugozapadu. Umik rasa Nasiba Asmara, 3. aprila, m. Iz Gorahaja poročajo, da se vojska rasa Nasiba umika na celi črti. Italijanski avioni so popolnoma razpršili vojsko turškega paše Vehiba ter mnogo vojakov pobili, tako da v okolici kraja Bulaleha ni več abesinske vojske. Operacije ustavljene? Rim, 3. aprila, i. Doznava se, da bo izdano radi francosko-an-gleške demarše v Rimu povelje, s katerim se zabranjuje vsako prodiranje italijanske vojske v Vzhodni Afriki v predele Abesinije, ki spadajo v Interesno sfero omenjenih držav. To povelje je v zvezi z Mussolinijevo obljubo, da ne bo pod nobenim pogojem kršil pravic Anglije in Francije . Abesiniji. Radi tega tudi dosedaj ni bila bombardirana proga Džibuti-Addis-Abeba. Odmev nemških volitev v Franciji Pariz, 3. aprila r. V francoskih časopisih so volitve v Nemčiji vzbudile razne komentarje. V splošnem so listi mnenja, da se nemška zunanja politika ne bo s tem niti najmanj spremenila. Tudi ne bodo te volitve imele niika-kega pliva na notranjo politiko Rajha. Nekateri listi celo trde, da bi Hitler ne odnesel večine, če bi volitve ne bile izvršene s pritiskom. P.osebno se je ta pritisk poznal v porenjskem pasu, v katerem so oddali vsi volilci svoje glasove za Hitlerja. Zmaga Hitlerja prav za prav ne bo v ničemer zboljšala vprašanja glede Po. renja, temveč se bo položaj še po. slabšal, ker bo Hitler stavil vse svoje zahteve pod motivacijo — volje naroda, ki jo je ta pokazal 29. marca. Flandinov govor, ki je našel povsod odmev in je bil povsod sprejet z velikim razumevanjem, je v marsičem razjasnil stvarni položaj. Flandin je pokazal svetuj da Francija želi voditi razgovore za vzpostavitev miru v Porenju in v Evropi, da pa z vso odločnost, jo zahteva, da se Nemčija pokori paktom, ki jih je podpisala in ce« lo sama predlagala. Versajski spo« razum je mogoče likvidirati, toda samo s pristankom vseh sil pod. pisnic. isto se nanaša tu di na vse drage dogovore. Četudi Nemčija ni več član DN, se s tem ne pravi, da lahko dela kar hoče, posebno v stvareh, kjer so zainteresirane tudi drage države. Nov letalski rekord ? London, 3. aprila, u. Z novim avijonskim tipom »Farsival« ja danes zjutraj odletela v Capstadt letalka Amy Mollison Johanson. Z namenom, da bi potolkla dosedanji rekord na progi London-Cap-stadt. Letela bo ob zapadni obali Afrike. Kaj hočejo zemljoradniki? N.-i konferenci zemljoradn iškega krila Združene opozicije v Umki ie govoril o zemljoradniškem programu advokat in poslanec na listi dr. Mačka Gojko Terič, ki jo med drugimi poudarjal potrebo organiziranja vseh’ kmetov v en sam kmetski pokret, ki naj hi se razširil na vso državo in pomagal zgraditi močno kmetsko državo po vzgledu češkoslovaškega agrarnega gibanja, kjer so kmetje stalno na vladi, dasi so številčno mnogo šibkejši kakor pri nas. Nemarna Španija Madrid, 3. aprila, d. V mnogih' mestih prihaja še vedno do izgredov med levičarji in desničarji. Izgleda pa, da je policija bolje prijela vajeti v roke in je več ta* kih iizzivačev strogo kaznovala. Francoski satirik Frercn je nekoč pojasnil v družbi, ko so ga vprašali, kako je treba ravnati z ljudmi, takole: Ce hočem > z vsemi živeti v miru in slogi, se ne smemo vmešavati v zadeve drugih. toda dopustiti moramo, da se vsak in ob vsakem času vmeša v naše zadeve. ★ Francoski slikar Blanch je dobi nekoč od davčne uprave vabilo, naj prijavi svoje dohodke. Blanch jih je res prijavil, toda šefu uprave se je zdelo, da je slikar zatajil najmanj dve tretjini svojih dohodkov. Zato je slikarju poslal pismo s tole vsebino: Gospod, zelo se čudim da tako malo .zaslužite kot slaven in občudovan slikar. Slikar mu je pa odgovoril: Go« spod šef davčne uprave, tudi jat se zelo ■ čudim, da imam take majhne dohodke. Vsa Ljubljana bo govorila o teh treh ki jih bomo videli danes v velenapetem filmu ogorčene borbe ■ uew-vorške policije »s sovražnikom države štev. 1« — Edvard Robinson, Wallftca Ford In Jean Arthur v filmu VSE MESTO GOVORI O TEM. Premiera danes v klim Slogi. Dnevna kronika — Redni letni občni zbor Znanstvenega društva za humanistične vede v Ljubljani bo v nedeljo, dne 19. aprila ob 10. dopoldne v društvenih prostorih Narodnega doma. — Iz Sokola Ljubljana — Vič. Dramski odsek viškega Sokola vpri-zori v nedeljo 5. aprila t. 1. ob 20. v Sokolskem domu veseloigro »Roksi« in bo pri tej priliki proslavila 15-let-nico oderskega udejstvovanja sestra Binca Thalerjeva. — Narodni poslanec br. Rajko Turk je daroval viškemu Sokolu Din 200.—, za kar mu So-« kol izreka iskreno in bratsko zahvalo. — Umrli so v Ljubljani ga. Evgenija Hribar, soproga ihidustri-jalca; v Skofjj Loki g. Avgust Sušnik; v Kamniku ga. Marija Lap, rojena Gerčar; V Gornjem Gradu g. Matko Kandarič, sreski račelimik Naj počivaju v miru. Preostalim sožalje. . — Diplomirana sta za rudarska inženirja gg. Avgust Crnila iz Trbovelj ta Vukašin Sand el j iz Banja Luke. Čestitamo. — Pred vsako spremembo vremena Vas pečejo noge in bolijo kurja očesa Nerazpoloženi ste tako rekoč za nobeno delo. Vsak korak je za Vas prava muka. To vse le zato. ker svojim nogam ne posvetite dovolj pažme. ker jih redno ne neguiete Obiščite našo pedikuro. V posebej za to pripravljeni kopelji Vam osvežimo noge in omehčamo trdo kožo Odstranimo brez bolečin kura očesa n debelo kožo Postrižemo Vam zarasle nohte Pedikiranie 6 Din. Proti utrujenosti in za boljšo cirkulacijo krvi Vam priporočamo strokovnjaško masiranje nog Masaža nog 4 Din. Posetite nas. prenri-čajte se sami Ljubljana. Šelenburgova 7 Od danes je novo bok pivo pipo varne Union v prometu. Ne pozabite ga poskusiti in Vam bo to Specijalno pivo gotovo najbolj ugajalo. — Ljubljanska univerza ostane zaradij pretečih nemirov še vedno zaprta do nedoločenega časa. Včeraj so se zopet zbirale pred poslopjem posamezne gruče dii-jakov, pa jih je policija takoj razgnala. — Sigmund Rund, znani Olimpije ter smušlki idoi iz Planice se mudi te dnj v Ljubljani po trgovskih opraivkih. Zastopa neko inozemsko športno trgovino, prav posebej pa se zanima za nakup našega lesa za izdelavo smučk. Tartaglia o Jadranski Straži Na občnem zboru mestne or. ganizacije JS v Splitu je govoril med drugimj tudi predsednik iz. vršnega odbora JS, ki je poudaril: JS ne pripada nobeni politični stranki, grupi ali pravcu, ideologiji ali orijentaciji- Ona ima svojo pomorsko ideologijo in orientacijo. V njo morajo v prvi vrsti vstopati Hrvati, ki naseljujejo nad 90% naše jadranske obale, da s pomčjo te organizacije delajo na ustvaritvi svojih pomorskih ciljev v svojo korist, v korist te obale, teh krajev in tako tudi vse državne skupnosti- Pravi umetnik tu pa tam podvomi v svojo umetnost, diletant pa G.1 kraja veruje vanjo. Rumena sila Daljnega Vzhoda Velthanshe japonske priprave za vojno z Rusijo Japonska industrija je zadnja leta oživela. Tajnost tega njenega naglega razvoja je treba iskati: 1) v nadaljevanju takozvane »male vojne« na Kitajskem in 2) v mrzličnih pripravah za »veliko vojno« na Daljnem Vzhodu, to je z Rusijo. Razvoj Industrije Japonska industrija je že leta 1933. dosegla nivo iz leta 1929, to se pravi svoj najvišji razmah pred nastopom svetovne gospodarske krize. Ta intenzivni razvoj se je nadaljeval potem še leta 1934. in 1935. Posebno velik napredek se opaža v metalurgiji, v kemični, tekstilni in strojni industriji. Pri tem je značilno, da se zadnje čase posveča posebna pažnja razvoju produkcije posebnih tehničnih vrst, kar ima za posledico v prvi vrsti naraščanje metalurgi jekih podjetij, nadalje električnih peči, central itd. V težki industriji pa se zlasti gloda na čim večjo popolnost pri izdelovanju kompliciranih strojev in mehanizmov. Tako je n. pr. značilen nagel razvoj industrije Diesel-motor- j jev. V japonskih tvornicah aeroplanov je posebno narasla produkcija motorjev za avione. Zelo mnogo je storjeno tudi na polju uvajanja japonske armade v vse tehnične novosti. Ustvarjeni so že popolni kadri pilotov, vozačev tan-,kov in avtomobilov in drugih specialistov. Japonska armada se je v poslednjih petih letih popolnoma spremenila v vsakem pogledu. Danes se zdi zelo verjetno, če rečemo, da je Japonska v primeru skrajne potrebe v stanu postaviti na noge do dva milijona dobro oboroženih vojakov. „Za vsak slučaj11 Vojaški položaj v bližini sovjetske meje na Daljnem Vzhodu je podan po teh-le momentih: 1. zbiranje japonske armade v pravcu verjetne ofenzive, 2. postopno večanje armade v Mandžuriji in na Koreji, 3. mrzlične priprave operacijskih baz v Mandžuriji in na Koreji, 4. ogromen razvoj vojne industrije in 5. širjenje vojaško-poll-tične propagande med Japonci. To so podatki v moskovski »Pravdi«. Iz njih vidimo, da sovjetski krogi AMERIŠKA POLICIJA V OGORČENI BORBI Z SOVRAŽNIKOM DRŽAVE ŠTEV. 1 ZLOGLASNIM Danes PREMIERA v kinu SLOGI! Vse mesto govori o tem Senzacije in napetosti! Humor in pretresljiva vsebina V gl. vlogi EDVARD ROBINSON Predstave v delavnikih ob 16., 19.15 in 21.15 uri v nedeljo ob 15., 17., 19. in 21. url. Rezerva bakra, cinka in svinca stalno naraščajo. Izredna pažnja pa se posveča produkciji aluminija, ki je potreben za aviacijo. Glede nafte se Japonska ne nahaja v najboljšem položaju, toda tudi tu že pripravlja bogate zaloge, dasi je od 85 do 87% navezana na uvoz. Po najnovejšem zakonu imajo vse družbe, ki trgujejo z nafto, dolžnost, da sl nabavijo rezervni materijal za najmanj šest mesecev. Državni proračun In dolgovi Vse to ima seveda za posledico čedalje večje naraščanje državnih izdatkov, ki jih je rednim potom čedalje teže kriti. Zato se v zadnjih letih pojavlja nagli porast državnega proračuna kar je v zvezi z vsemi navedenimi vojaškimi pripravami. Japonski državni dolg se je ob koncu leta 1935. nnpram 1931. podvojil in znaša že 10 milijard Jenov. Vzporedno z razmahom industrije pa naglo napredujeta tudi reorganizacija in novo oboroževanje armade. To oboroževanje je bilo v glavnem končano v začetku L 1936. Dva milijona vojakov Ta-le pregled nam nazorno pokaže porast japonske vojaško-tehnične sile: V petih letih (od 1930 do 1935) je Japonska povečala število topov od 7000 na 10.000, strojnic od 100.000 na 150.000, pušk od 2.500.000 na 8,000.000, aeroplanov od 100 na 6000, tovornih avtomobilov od 800 na 5000, tankov od nič na 1600. oklopnih avtomobilov od nič na 1000 itd. z največjim zanimanjem zasledujejo razvoj dogodkov na Daljnem Vzhodu in da so o vsem prav dobro informirani Da se tudi sami intenzivno pripravljajo »za vsak slučaj«, ni treba menda še posebej povdarjati. Kramerju na sledu Ljubljana, 8. aprila Viljemu Kramerju, ki je v ženski bolnišnici streljal na Pančurja ter ga pri tem težko ranil je ljubljanska policija že ni sledu. Kramer se skriva v Ljubljanski okolici ter je tudi govorit z nekim znancem ki mu je dejal. da mu je žal, ko je streljal na Pančurja, češ da se je samo prenaglil. Najbolj ga je baje razburila opazka sosede bolne Pančurjeve. češ: Vako je vse tako početje Kramerja grdo in nespodobno. Namignil je tudi, da se bo sam javil sodišču. Nov poveljnik kraljeve garde Beograd, 8. aprila. — Za novega poveljnika kraljeve garde je bil na predlog ministra za vojsko in mornarico postavljen divizijski general Aleksander Stankovič, dosedanji poveljnik drinsko divizijske oblasti. Za njegovega pomočnika pa jo bil imenovan pehotni brigadni general Borislav Golubovič, dosedanji poveljnik pehoto vrbaske divizijske oblasti. Romunski kralj v Sofiji Novo senzacijo v mednarodnem življenju pomeni nedvomno tudi napovedani obisk rumunskega kra- Beseda dneva Gorje jim, ki pravijo hudemu dobro in dobremu hudo, ki imajo temo za luč in luč za temo, ki delajo^renko za sladko in sladko za grenko. — Gorje jim, ki so modri v svojih očeh in razumni sami pri sebi! (Knjiga Izaija prorok at pogl. 5i 20—22.) Riizooiflfi s tilalElli V navado ... Ljubljana, 3. aprila Na neki dopis o današnjih razo merah: Prijatelj, vi se čudite, kako vse, kar je slabega, prehaja sča> soma kar nekako v navado in kako ljudje to voljno prenašajo, namesto — itd. Vidite, to je tisto: v na\’ado prehaja! Ljudje so se na vse že tako privadili, da ne občutijo več tako hudo kakor spočetka. Pa se zdajle spominjamo besed, ki jih je izrekel stari Pašič sloo venski deputaciji, ki se je prh šla pritožit zaradi previsokih davkov. Dejal je ta prebrisani, izkušeni, s pravo orientalsko fi* lozofijo prepojeni stari lisjak ta* kole našim gospodom: »Spočet* ka vas bo bolelo, sčasoma se bo* ste pa na to navadili«. — In je res tudi tako bilo: so prišli še večji davki, smo se navadili, pri* šli so še večji, in smo se tudi na* vadili itd. — navadi ni ne konca ne kraja. Se spominjamo tudi neke fa* bule, kjer pravi lisjak zajcu, ko ga davi: »Le kriči, se boš že pf,# vadil!« Zdaj pa utegnete poreči, pr,< jat el j, kako modrost ima pa b'S' jak za sebe? Vam tudi lahko p0> strežemo z odgovorom: »Saj je vse samo prehod!« dejal lisjak, ko so mu potegnil kožo čez ušesa Več vam o tej stvari zaenkrat res ne. moremo odgovoriti. Kar pa zadeva tiste bobneč6 besede, ki se polnijo žnjimi ni,>. ša neverna ušesa, imajo NeM6' tale rek: »Viel Geschrei u11 wenig Wolle!« (Veliko vpitja, * malo volne.) Po naše pa mo: »Veliko grmenja, pa M6 dežja!« Ali se spominjate na ljub6#0.'* dobrega gospoda Lavnla? lepše besede je govoril in 7 j večje kretnje je delal — tik Pre padcem. So taki primeri . . . Ija Karola v Sofiji, pri katerem prišlo do vašnih političnih m * spodarskih razgovorov med K11 ke. nijo in Boglarido. Obisk ruinkn.nec ga kralja se napoveduje za ^ aprila ali začetek maja. Ni dvo 5 da bodo njegovi razgovori sc ,. zbližali Bolgarijo z državami kanske zveze.__________ '___________ Društvo stanovanjskih nlkov bo imelo redni občni zM' nedeljo, 5. t. m. ob 10. uri v restavraciji »Novi svet« v Jur vi ulicL Beseda o „zanemarjeni** Dolenjski Dolenjska ni pastorka, temveč lepo in brhtfo slovensko dekle Novo mesto 3. aprila Že v sredo smo na tem mestu iz-pregovorili o dolenjskem letovi&čar-stvu, ki vidimo, da je v mnogih krajih v polnem razmahu in je pričakovati letos precej gostov. Pri tem smo opoj.rili na nekaj nedostatkov, ki še motijo tujsko-prometne prilike na Dolenjskem in so te ugotovitve med Dolenjci naletele na polno odobravanje. Ne moremo pa ob tej priliki osi ati dolžni odgovora dolenjskega gostilničarja, ki je našemu poročevalcu poslal dopolnilo v katerem meni. da je ves trud za razmah letoviščarstva zaman. dokler bo naša Dolenjska zanemarjena in zapostavljena. »Zanemarjena in zapostavljena« — pravijo da je »pastorka Dolenjska«! Že delj časa sem poslušamo to jadikovanje. Kar leze In gre ti skoro z istimi besedami ponavlja to žalostno dolenjsko pesem. Beseda o zanemarjeni in zapostavljeni pastorki je padla v našo javnost, izrekel jo je nekdo, ki je hotel le dobrohotno opozoriti javno upravo na nekaj gospodarskih pomanjkljivosti, ki bi jih bilo treba še odpraviti, da bi pokraj'na tem bolj napredovala Mišljene so bile tu zlasti komunikacije. in pomanjkanje elektrike. Pa se je to dobrohotno Opozorilo tako nespretno ra zla ga'o in vidimo, da se še in celo med Dolenjci samimi, da to večno govoričenje o zanemarjeni postavki prilikam, ki so danes v mnogih dolenjskih krajih v zvezi turizma in letovišča rstva. le škoduje. Dolenjski vsekakor škodljiv refren ponavljajoče se pesmi, ki ni v skladu z resničnostjo! Naj bo že konec teh neupravičenih očitkov. Bodimo si na jasnem in ločimo to namišljeno stanje od resničnosti. Pokrajini res manjka še marsičesa, kar pa v nič manjši meri, samo morda v drugačni obliki, pogrešajo tudi ostali kraji naše banovine ali države. Na drugi strani pa ima Dolenjska mnogo odličnih naravnih pogojev za uveljavljenje, zlasti pa za razmah tujskega prometa Prav resno javna uprava deluje tudi na pripravah za elektrifikacijo pokrajine — zagotovljeno je, da ho letos zasvetila Dolenjcem električna luč - in izboljšuje komunikacije. Zato dolenjski kraji na glasu le pridobivajo in odklanjajo škodljivo besedičenje o zanemarjeni postavki. Tako je in nič drugače! Potrebna je ta ugotovitev tembolj ker se posamezna dolenjska letovišča pripravljajo z vso vnemo na sezono in naj javnost dobi o tem lepem delu naše zemlie res pravo sliko. / Že 50 let ne pomnim nič takega je dejal sinoči neki hišnik na promenadi Ljubljana. 3. aprila Kakor je Ljubljana tudi mrtvo mesto, se včasih le zgodi kaj takega, kar ljudi vsaj nekoliko razgihlje. Snoči so ljudje, ki preganjajo krizo it dolgočasje s promenado, nenado-hta zaslišal" pretresljive ženske klice: „Na pomoč!11 Pa nikar ne mislite, da je kje go-r<4o. Le v pritličju neke hDe je stala. [*ziroma čepela ljubka mlada dama ’n obupno prosila pomoči. Znotranje °kno je odprla, zunanjega pa ni mo-več. ampak je razbila šipe in se f11'* tem seveda obrezala, tako da je l)pi vsej ceremoniji res dobesedno tekla kri. Reševalcev je seveda takoj bilo na kretek. Zastaven kuhar je dvignil da-1,10 raz okno in jo nestrpno vpraše-'ak. kaj se ji je zgodilo. h Ves dan me zalezuje11 Gospodična je povedala, da jo ves ,tn zalezuje neki plavolasec. Takoj 6la Prišla na kraj razburjenja dva ve- stna stražnika, ki sla zNprla in zastrašila hišna vrata, da ni nihče mogel niti noter niti ven. Moški smo se radovedno s pogledavali, a sreča nam je bila naklonjena in ni bilo med nami nobenega plavolasca. Stražnik je kazal dami zdaj na tega. zdaj na onega, a gospodična je dosledno odgovarjala: „Nobeden ni pravi11 Nazadnje se je vz.lic kriku in krvi jel razlegati po dvorišču prešeren smeh. ker se je izkazalo, da živi plavolasi preganjalec dekliške časti samo v domišljiji razburjene dame. Stari hišnik se je popraskal po temenu in se odkašljal, češ: »Že petdeset let živim tukaj, pa še ne pomnim kaj takega«. Popraskal se je tudi reporter, češ: »Pa je le dobro, da gre človek tu in tam malo na promenado«. Ker ima dobre živce, mu kljub razburljivemu prizoru ni bilo treba v posteljo, ampak je lopo sedel in napisal to svojo skromno poročilo. Velika nesreča pri gradaškem mostu v Trnovem T Ljubljana, 3. aprila. G*vi, ko so bili prvi delavci jJ. regulacijskih delih v Ljublja-h^1 že na delu. so opazili, da je dohM na Gradaščioi ob levi strani iVt Y temelju nevarne razpoke. Gr ,Tdic? to razkopavajoče sk| a^'Ce" Ves sosednji velikan-like ?°rn'k vsled tega dobil veho * ^I)ranie in razpoke, tako da v ‘^ha najbrž ta betonski sklad j^ioti podreti in na novo betoni- ^i-itidje zmajujejo z glavo. Skoda dthi0?romna in sega v stotisoče rjev. Koga zadene krivda, bo odločila komisija. Mosit je za promet zaprt. Marija Lapova Kamnik, 3. aprila Včeraj je v Kamniku po kratki pljučnici umrla ga. Marija Lapova roj. Gerčarjeva, ki smo njenega po Ljubljani in Gorenjski, a tudi po drugih krajih kot izvrstnega vrtnarja slovečega moža pokopali šele pred pol leta. Od neprestanega težkega dela vse življenje se je izrabilo njeno tako krepko telo, da je pljučnica imela Jah-ko delo s 74 let staro mamo, saj sta s svojimi enako delovnim in pod- "PROŠEK- desetletni, najboljše vrste, dobite pri stari vinski tvrdki PERO K O L I Ć — DUBROVNIK OSNOVANI LETA 1877 kakor tudi vse ostale vrste namiznih in desertnih vin. SKLADIŠČA : Beograd — Zagreb — Praha. CENE SOLIDNE. Na zahtevo brezplačni vzorci. jetnim možem iz najmanjših pričetkov ustvarila veliko in po pravici ugledno vrtnarsko podjetje in vzgojila 4 hčerke ter 4 sinove: Toneta, ki nam kot upravnik mestnih nasadov lepša in dela prijetno Ljubljano, trgovca Lojzeta, Gusteljna, ki ima cvetočo vrtnarijo v Kranju in Ceneta, ki je po očetu prevzel dom in vrtnarijo v Kamniku. Po načelih poštenja svojih staršev streme vsi trije vrtnarji uspešno za tem,, da še povečajo sloves Lapovega imena, a že odrasle hčere posnemajo zgledne lastnosti svoje matere. Izredno inteligentna je bila. a njena skrb za veliko družino in ljubke vnučke, prav tako pa njena dobrota in radodarnost za vsakogar, ki je stopil v njeno gostoljubno hišo. so dosegale največjo požrtvovalnost in izžarevale vso gorečo ljubezen njenega resnično zlatega srca do bližnjega. Splošno spoštovano Lapovo mamo spremimo v soboto ob 15. s Sutne na sončne Žale v Kamniku, Predobri materi in vzorni gospodinji najlepši spomin, njeni ugledni družini pa najiskrenejše sožalje! Evgenija Hribar, roj. šumi Ljubljana, 3. aprila. Danes je umrla po dolgi tor mučni boiez-ni soproga pokojnega industrijalca im mati znanih gospodarstvenikov ga. Evgem,. Hribarjeva rojena Šumi. Pokojna je dosegla lepo starost 60 let. vendar je zadnje čase bolehala, podvrgla se je tudi opeiraciji, katera ji pa ni mogla več rešiti življenja. Mater objokuje dvanajst še živih otrok. Pogreb pokojnice bo v nedeljo ob 16. uri iz Zaloške ceste 14. Bomba v skalovju Ig, 3. aprila. Kovaški pomočnik Anton Trlep z Iga je nedaleč od Podgozda pri Igu našel med skalovjem precej veliko bombo. Nič hudega sluteč jo je nesel domov ter jo shranil v kovačiji. Šele ko Sp ga ljudje opozorili na nevarnost, se je zbal ter jo odnesel na orožniško postajo na Igu, kjer je komandir odred i vse ponrebno, da bomba uniči. Na bližn.etn griču so zakurili in jo vrgli v ogenj. Po 10 minutah se je s silnim pokom razletela. Bomba izvira še iz zadnjih vojaških vaj. Polnjena je bila z ekrazitom. Ze večkrat so jo iskali, a vselej zaman. Šele slepo naključje jo je našlo in je s tem odstranjena veVka nevarnost. Iz dimnika je izginilo meso Ig, 3. aprila. Ondan dopoldne se je javil na orožniški postaji na Igu posestnik Franc Repar iz Iške Loke ter povedal, da mu je neznan tat ponoči odnesel iz sušilnice meso celega prašiča. Po opisu je tat bil dobro informiran o domačih razmerah. Hotel se je menda preskrbeti za velikonočne praznike, ko ie tvegal drzni korak. Ce ga marljivi ižanski orožmki prej ne izslede, mu res ne bo sile. Iz Kranja Lepi, veliki in s povdarkom sokolskega značaja označeni lepaki širom Gorenjske naznanjajo, da bo v nedeljo dne 5. t. m. oh 16. uri v Narodnem domu v Kranju koncert sokolske župe, kakor smo že javili. Koncert, ki je deloma posvečen spominu D. Jenka, bo nudil letos nekaj novega v tem, da bo sodelovala godba I. planinskega puka iz Škofje Loke s samostojno točko A. Biničkega »Iz mog zavičaja« in pri skupnih točkah s sokolskimi orkestri. Združeni moški zbori pojejo D. Jenkovi »Bože pravde« in »Molitev«, godbe izvajajo D. Jenkovo »Kosovo«, združeni mešani zbori in orkestri pa D. Jenkovo »Vračaro«. Posamezni zbori izvajajo skupno 21 pesmi. Za posameznimi zbori pride E. Adamičeva »Budnica«, k j je že lani zbudila burno odobravanje. Izvajali jo bodo meščani, moški in ženski zbori in orkestri. Koncert zaključi sokolska himna. Posebno opozarjamo na to da bo koncert oddajala ljubljanska radio postaja. Konec bo gotovo najkasneje ob pol 19 in bo še dosti časa za vrnitev z večernimi vlaki. Povrnite sestram in bratom, ki bodre in hude narod s pesmijo in glasbo r obilnim obiskom veliki trud in ljultezen ki ju posvečajo plemenitemu delu. V nedeljo v Kranj, ali pa k radijskim aparatom, to je samo enkrat v letu! — Zveza za tujski promet sporoča sledeče prometne vesti-Odobrena je polovična vožnja po naših železnicah delegatom ohiiasBnih Kola jahača in podob-nih ustanov, ki se udeležujejo svojie skupščine v Beogradu 5. IV. Popust velja od 3. do 7. aprila. Sporoča se, da je v prometu od 1 aprila do 31. junija restavracijski voz na progi Zagreb gl. kol. — Vrhovitie, Plitvička jezera, ka tari vozi od 1.VI1. do 15. IX. tudi do Splita in obratno. — Tiskarski škrat očividno simpatizira z veseljaki z meje, ker nam je v včerajšnjem opisu njih življenja doma in nezgode pri sodišču odgriznil konec. Iz onih krajev nam namreč z vseh strani telefonirajo, kako je dobrovoljni Mačkovšek pri sodišču »prišel skozi«, zato pa moramo povedati, da se mu to pot ni posrečilo izmuzniti strogim varuhom zakona, kakor se zna varuhom meje. Brezpogojno bo namreč moral 20 dni sedeti v zaporu. plačati 120 Din globe in še 500 Din povprečnine. Gotovo so pozabili vpoštevati njegovo pekočo žejo. ki bo 1 nj° poostrena kazen in zabeljen ričet, Vsi so obsodbo sprejeli, edino j preglednik France si je pridržal premislek. Čudni obiskovalci kina Vsak po svojih močeh Maribor m— Narodno gledališče. Sobota, 4. aprila ob 20. uri: »Siromakovo jagnje«. Znižane cene. — Nedelja, 6. aprila ob 15. uri: »Princezka in pastirček«. Znižane cene. m— Dohodki carinarnice. V mesecu marcu so znašali dohodki mariborske glavne carinarnice 6,135.204 dinarjev in sicer na uvozu 6,112.686 dinarjev, na izvoz pa 22.518 dinarjev. m— Gostovanje cirkusa Rebernigg bo ob velikonočnih praznikih v Mariboru. Imenovani cirkus je največji T Avstriji in med najboljšimi v Evropi. Trenutno gostuje v Gradcu. m— Konja in voz so te dni ukradli posestnici Ani Faktorjevi v Studencih. Zanimivo je, da je konja in voz spravil pri gornji posestnici znani vlomilec Friderik Prah. ki so ga aretirali šele pred kratkim in ki je oboje najbrže kje ukradel. Tatovi pa niso imeli sreče, ker so jih studeniški orožniki že dobili. Pojasnjeno je, da so bili na tielu Prahovi kompanjoni. m— Dr. Aljehin bo igral v Mariboru. Mariborski šahovski klub je sprejel ponudbo bivšega šahovskega svetovnega prvaka dr. Aljehina ter se bo vršila simultanka proti 40 šahistom predvidoma 22. oz. 25. aprila. Stroški prijave so Din 20 (dijaki Din 10). Prijavo je oddati v kavarni »Central«. m— Ponoven uspeh Zlate Gjungje-nac. V četrtek zvečer je že drugič gostovala v vlogi Madelaine v »Plesu v Savovu« primadona ljubljanske opere ga. Zlata Gjungjenao. Pred nabito polnim gledališčem je doživela ponoven uspeh ter je bila deležna obilo odobravanja ter lepega cvetja. m— Kino. Grajski: Senzacionalen kriminalni film »Duše pod bičem«. — Union: Veličastno filmsko delo »Carski sel« z Adolfom Wohlbriickom. m— Mariborske naročnike »Glas a naroda« vljudno prosimo, da že ob prvem obisku poravnajo naročnino našemu zastopniku g. Vrbnjaku, ki je edini upravičen sprejemati naročnino. S tem mu prihranite obilo dela, sebi pa zagotovite redno prejemanje lista. Priporočajte naš list svojim znancem In prijateljem! Celje c— Gledališče: V torek, 7. aprila bo zopet gostovanje ljubljanske drame s komedijo v treh dejanjih »Družinski oce« od John Galswvrtiiyja. Vprizori-tev bo ob 20. uri zvečer za abonma, drugi pa dobijo vstopnice v trafiki Frajle. c— Umrl je v celjski bolnišnici V sredo ob 14.45 Kandrič Matko, src-ski načelnik v Gornjem gradu. Kandrič je bil rojen 16. 9. 1886. v Veliki Nedelji, srez Ptuj, kamor je bil pripeljan včeraj ob 17. izpred sreskega načelstva v Celju. Pogreb bo danes. N. r m. p.! c— S sekiro glavi, levi roki in desni nogi je v noči od 1. na 2. aprila v Kranjčah pri Št. .Turju oh j. ž. tašča Marija Dohovišek obdelala v prepiru 37 - letnega posestnika Antona Rozmana. Prizadela mu je prav ne-virne poškodbe, zlasti je v nevarnosti desno oko. c— Rudniški paznik Stanko Jež v Zabukovci je pri delu po nesreči udaril z železnim drogom v torek ob 19.30 ®2-letnega Cilenška Leopolda po desni roki tako, da mu je zdrobil kost r zapestju, zmečkal mu je tudi mezinec, katerega so mu v celjski bolnici morali odrezati. Ljubljana. 2. aprila. Film in moralna sramežljivost Reči je treba, da je kino postal v našem družabnem življenju malone nepogrešljiva institucija. S svojimi čari privabi ne le bogatega, marveč tudi revnega. Sleherni podleže njegovi vabljivi moči, pa bodisi da je celo moralen filister, ki sicer v javnosti zabavlja čez film, zvečer pa si silno prizadeva, da čim bolj neopazno smukne v kino zlasti če igrajo kaj »zaljubljenega« in mu to »zaljubljeno« nekoliko podraži okorele živce. Tudi se v časi zgodi, da strogo moralpo časopisje dvigne svoj obtožujoči glas proti filmski nevarnost, vendar pa pazljivo reporterjevo oko kaj često ujame prav dotične gospode, ki sramežljivo smuknejo v kino Je pač križ na tem svetu: moralno oporečne stvari vedno mi-čejo, celo tistega, ki najhujše grmi proti njim. Kino publika: revna, bogata i. t. d. Film si je tekom svojega obstoja ustvaril svoj krog prijateljev in obiskovalcev. Negovi sugestivni sili se ni moči upirati Vse vrste obskovalcev ima. revne, bogate, redne, izredne, slu-čajnostne itd. V dobi zamrznjenega denarna in gospodarske stiske pa je dobil še prav posebno sorto obiskovalcev ki sicer v kino ne hodijo, pa film vendarle gledajo. Kdo bi jim zanieril? Vsakdo ima pravico do uždtka Če ga ne utegne plačati, si ga pač pribori kakor ve in zna. Nove kino-predstave Filmske predstave s o navadno zvečer, in v temi. Ti neznan obiskovalci pa na to nič ne dajo. Zanje igra film podnevi, zjutrai opoldne, kadarkoli, samo da je dovolj svetlobe božjega suhica ali pa uličnih obločnic. Te kino-predstave vidiš kjerkoli, n. pr. ob vhodu v Gajevo ulico poleg table, na kateri je nalepljen »Gla^ naroda«, ki ga vsak dan bere na stotine ljudi. Tu so ob »Glasu naroda« tudi tri izložbena reklamna okna za kino predstave Praviloma in »oficijelno« so ta okna zavojlo reklame. Mične podobe naj bi privabile publiko kino. To drži, toda ne za vse ki-noobiskovalce. Mnogi so si iz tega sami naredili kino. V težkem gospodarskem položaju moraš biti, brezposeliv.^ioraš biti in brez ficka v žafni in pa še, kar je poglavitno — nekoliko fantazije moraš imeti, pa lahko postaneš tak neznan k-imo obiskovalec. Neznani film o ljubezni Gneča okoli teh reklamnih cken ni samo zavoljo reklame. Kar pojdite med ljudi, ki se tam gnetejo, pa boste čuli. — Ja, saj bijel tako neznansko rad v k.ino, pa ne morem. Še počenega ni v žepu. Vse prijatelje sem že oblezel. Vsi so že moji upniki. Zdaj je konec. Zdaj ne morem več v kino Film pa moram klub temu videti: Torej začnimo predstavo. Glavni Igralec in igralka sta tale dva. Na le- paku piše, da je to ljubavna drama. Po različnih težavah se bosta naposled oba znašla v objemu, ki je navadno vedno zaključna podoba ljubavnih filmov. Kar pa je vmes, to si pač moramo sami sestaviti, prijatelji, ki nimamo denarja za v kino. Stvar ne bo tako težavna. Malo fantazije je treba. In to imamo. Poleg tega pa smo videli že nešteto filmov. In navadno je film pač film. Torej, zdaj se lepo postavimo pic J podobe n sestavljajmo. Zdaj smo v kinu. Zdaj gledamo — v fantaziji — kako sta si razodela srčna čuvstva, kako je nato prišlo nekai nenavadnega vmes in n Ljubljana, 3. aprilu. Za prvi april zvečer je ljubljanska drama pripravila občinstvu Franca VVerfla zgodovinsko dramo »Jaurcz in Maksimiljan O zgodovinski snovi, ki jo drama obravnava na sila spreten način, vedo še marš kaj povedati naši slovenski očanci, a tudi mlajši generaciji je snov znana iz srednješolske zgodovine. Okoli Maksimiljana, nesrečnega me-hikaiuiskega cesarja, se je podobno kot okoli pogumnega Tirolca Andreja Hofferja spletla mistična ljudska podoba. Preprosto ljudstvo pa najbolj pozna ta dva moža in njuno tragično usodo iz popularnih knjižic ki jih je s voj čas izdajal v Ljubljani podjetni knji-gnr Turk. Iz te zgodovinske snovi je VVerfl izčrpal najznačilnejša i..e-sta in jih povezal v psihološke zapletljaje, ki se nujno morajo zaključiti s tragičnim konfliktom Ob gonilnih peresih, kj ženejo im razvijajo dramo v idejnem oziru do konflikta, hi bilo vredno se delj časa pomuditi, kajti čez taki atu o absolutistično pojmovanje države segajo v našo dobo. Kolikor je treba drami v idejnem oziru prigovarjati, toliko je treba na drugi strani reči. da so posamezni I'ki m usode odlično izdelani. In pira v tako odlično so te posamezne vloge rešili tiuV igrava' in režiser sam. „Živela republika!11 V tem dnini, kii kaže mehiško svobudoljubnost in pripadnost k ljudovktdi, začne drama svojo pot. V to ljudsko razpoloženje pa segajo iz Fvrope čez morje spletkarske lovke evropskih monarhov, ki ta čas absolutistično barantalo z narodi in ljudstvi in na desno im levo skušaio pridobiti teritorijalni ugled, da hi s tem pred demokratk, o se prebujajoči m ljudstvom opravičili svoje sarnodržko postopanje. Rež,:ser in inscenator inž. arh. Bojan Stupica je v uvodni sceni pričaral marsikomu pred o. podobo in milje, ki mn je lebdel pred očmi, ko je v sv ajdi mladih letih prebiral »Imdljanarce«. Mehika dežela rdečega plemena, ki umira ločilo ali pa jima postavilo velike zapreke. Toda ljubezen vse premaga. In tako sta tudi naša junaka srečno prispela v varen srčni pristan in z objemom zaključujemo današnji film. Cez tri dni pa bodo v izložbenem reklamnem oknu že nove podobe. Dotlej pa bomo spet premišljevali o svoji usodi, o brezposelnosti, politiki itd. Kino In kruh Take neznane kino publike je v Ljubljani precej, ali z drugimi besedami, precej je ljudi, ki nimajo ne za vsakdanji kruh, ne za kino* Položaj je treba namreč razumeti: nekateri ljudje so postali tako navezani na kino da to vprašanje postavljajo skupno z vprašanjem vsakdanjega kruha. m izginja v pohlepu drugih plemen, ki pa vendar cm; nad vse svojo svobodo, Maksimiljan v Mehiki 1* robuju joči se ljudski svobodi v ameriških državah je biio treba najti protiutež, kajti takratna evropska politika razen pojma politični prest riž n; poznala ničesar. Žrtev teh spretno skovan "n tizurpator.skih načrtov evropske politike je postal avstrijski nadvojvoda Maksimiljan. Zanj so se skrilj vsi. ki so takozvano mehiško spletko skovali, zlasti pa francoski Louis Napoleon, ki ;e podjetje podprl s svojo vojsko. RepuLkanska miselnost mehiškega ljudstva sc je ob prihodu Maksimiljana in njegove žene Clunrlotte »potuhnila«. Mehiški »ljudski predstavniki«, takozvani -cvet naroda« se j c z nadškofom vred poklonil ?n si obetal v varnem krilu cesarja brezskrbno življenje in družabni ugled. Upor ni ki in republikanci so kot skrajna levica pobegnili k mejam. Predsednik republike Juarez četo vez meto v demokrati'ne ZdrK ženi ■ ''-/n'-e. „Živela monarhija!44 Ta klic je donel pred okni cesarske palače, vendar pa cesarju Maksimiljanu kot idealiziranu dobroti m demokratičnemu« monarhu ni mogel vrniti duševnega ravnovesju. Neprestano je kolebaj med sv'o'o že nekoliko sentimentalno naturo in spletka,mi iZ Fvrope iu iz krogov svojih sv e* tovalcev. Krvavi dekret, ki go -'e naposled podpisal, je h'd u' smrtna obsodba. V ozadju je grozeče lebdel utelešeni ideal m c luškega ljudstva, predsedn k luarcz Gverilska vojna je republikanci!' z vsakim d n eni p'mašila vec.i'1-znuige. Zaman je bilo polovan) ceSurice v F v rop o. Louis on L mii usl'šal. Franc Jožef A' sirijski ji je žanri vrata. F’Pfr' Vij IX. le preslišal njen krik u pomoči.,Maksiimiljain je _ostal sa * ilic stran;: za mo. a-uiio im r _ Spletkarski ip častihlepni x l' ni in svetovalci pa so kovali ‘ obe sirani: za monarhijo i" rel' bilko. Nadškof je obema mudi isti čas svojo roko. Monarhija ali republika ? Premiera „Juarez in Maksimiljan" Maksimiljanov padec * *— Živela republika! V komaj dveh letih se je odigrala vsa drama, ki jo je moči imenovati tragično politično farso. Dve leti je bil Maksimiljan kot naivni eksponent tuje grabežljive 'politike mučen boj med samim seboj in razmerami. Njegova zaverovanost v dobroto tega sveta ni računala z realnostjo. Se v zadnjem trenutku, ko so mu bila odprta vrata, da se z begom v Evropo reši, se ni mogel odločiti in je končno padel kol žrtev e v ronske politične spletke, ki jo je z njegovo smrtjo likvidirala mehiška demokratičnost. Ljubljanska drama je razgibano delo samostojno predstavila in se je z njim ves dramski ansambl odlično postavil. Centralni lik Maksimiljana, je idealno zaioral Levar, častihlepno in v zmago zaverovano cesarico pa Saričeva. Ostale osebe, generale, svetnike, ministre itd. pa so prepričevalno izdelali ostali člani drame. Režija Stupice je bila vseskozi prepričevana in je zlasti tenhično problem drame uspeš no rešila. Publika je delo simpatično sprejela. bolj zgovorna kakor Violeta. Dezi je pripovedovala: — Kakor siamska dvojčka potrebujeva tudi midve reklame, ker od tega živiva, da se kaževa ljudem. Ne potrebujeva pa škandalov, ki sva jih pa kljub temu imele. Nedavno naju je ovadila žena najinega manažerja, da imava z njim prepovedano ljubezensko razmerje. Tožila sva ljubosumno ženo in izgubili sva s tem manažerja, ki je bil odličen možakar, toda proces sva dobili. 2ena je bila zaradi klevete obsojena. In ljubezen ? Violeta je pa pripovedovala: — Obe sva prav za prav eno bitje. Ce se Dezi opeče na primer v prst, čutim tudi jaz v prstu bolečine. Ce Dezi poljubi, čutim, tudi jaz vso toplino in prijetnost poljuba. Kar v strahu sem, če por mislim, kaj bi bilo, če bi katera od naju izvršila dejanje, ki je po zakonu kaznivo. Kdo ve, kako bi se odločilo sodišče. Ali bi obsodili tudi nedolžno? —Sicer sta pa dvojčici zelo srečni. Obe pravita, da si ne moreta misliti življenja druga bre* druge. — Kako je pa z -ljubeznijo? je vprašal še morda preveč radovedni novinar. Sestri Hillion sta se poredno nasmejali, češ da na taka vprašanja ne moreta odgovarjati. Dve ali ena? Dvojčici, hi se čutita hot eno samo bitje Slovenska kultura v Beogradu Živahno kulturno delovanje slovenskega življa v naši prestolici akademiji se je razvila animirana za- Davčna uprava v VVashingtbnu ie v veliki zadregi. Pa ne morda zaradi krize v Evropi ali zaradi japonskega dumpinga. temveč zaradi obeh sester Milton, ki sta dvojčka in ob bokih zrasli. Zaradi teh dveh je nastalo zanimivo vprašanje: kako je treba obdavčiti dve osebi, ki sta prav za prav eno. Sestri Dezi in Violeta Milton Dotujeta od mesta do mesta ter se kažeta ameriški publiki, ki ie ž-eljna vsake senzacije. Na ta načni si služita kruh. To je njun poklic. In zaradi tega ju je treba ''bdavčiti. V Ameriki jima pravi-i »ameriška siamska dvojčka«. ()be sta zelo lepi, zato so njune nredstave vedno dobro obiskane ter njuni dohodki precejšnji. Dve, ki nista dve. Davčna uprava v Washingtonu ju je obdavčila vsako posebej, ka- kor, da bi bili dve osebi. Sestri Milton sta se pa pritožili, češ, da sta ena oseba. Z zdravniškimi izpričevali sta dokazali, da sta prav za prav en človek, kajti miti z operacijo ju ne morejo ločiti, ker imata nekatere organe skupne. V Ameriki namreč obremenjujejo z mnogo večjimi davki dve osebi, ki imata na primer 350 dolarjev dohodkov, kakor eno osebo, ki ima 700 dolarjev dohodkov. Borba sester Milton z davčno upravo seveda ni ostala tajna. Sestri sta svoje, križe in težave zaupali novinarjem. Neki novinar je ob tej priliki imel daljši razgovor z zraslima sestrama. Novinarji so vmes Predvsem je novinar ugotovil, da sta obe enako lepi in ljubeznivi, Dezi je pa vendarle nekoliko Beograd, v aprilu. Komaj pred nekaj meseci ustanovljeno »Društvo Slovencev v Beogradu« je pod vodstvom agilnega predsednika dr. Vinka Zorca razvilo izredno delavnost. S svojimi prireditvami si je pridobilo na mali simpatije vsfega našega tukajšnjega življa, ki se z veseljem odziva povabilo na skrbno pripravljene društvene nastope. V zadnjem mesecu je »Društvo Slovencev v Beogradu« priredilo zopet dvoje piijetnih večerov: Gregorčičev večer in svečano akademijo s plesom. • Gregorčičev večer se je vršil v dvorani Ruskega doma v ulici kraljice Natalije 14. marca. Program akademije je bil bogat in srečno izbran, pogrešali smo le pesmi, ki so jili po Gregorčičevem besedilu uglasbili mnogi naši odlični komponisti. Poleg recitacij in deklamacij je bilo na programu tudi predavanje pisatelja o Gregorčiču in njegovem pesniškem vstvarjanju Slavka Savinska. Predavatelj je prikazal lik go riškega slavčka nazorno in hkrati predočil dobo, v kateri je Gregorčič živel in trpel. Ob koncu je godalni kvartet gg. Udoviča, Rožmana. Savinska in Peruška izvajal štiri sonatine ,T. Reiehe-ja. Prosvetni odsek »Društva Slovencev v Beogradu«, ki ga vodi g. Slavko Savinšek, je s tem večerom zaključil svoje prosvetne večere za to sezono in se tako na dostojen način oddolžil spominu Ivana Cankarja. Antona Aškerca in Simona Gregorčiča. • Slovenski akademiki, ki so se organizirali kot akademska sekcija v »Društvu Slovencev v Beogradu«, so priredili v solmto 21. marca svečano akademijo pod pokroviteljstvom kraljeviča Andreja in častnetra damskega komiteja v dvorani »Privrednika« v Krunski ulici. Svečane akademije so se udeležili odlični predstavniki slovenskega življa v naši prestolnici. Na akademiji so sodelovali vokalni oktet akademskega pevskega zbora iz Ljubljane. operna pevka gdč. Anita Meze, prof. Srečko Kutnar, godalni kvartet, violinist Lojze Štrancar in člani akademskega odseka, ki so nastopili v zborni deklaraciji Levstikovega: Ubežnega kralja. Uvodoma je predočil težave slovenskih akademikov, ki študirajo v Beogradu, načelnik akademske sekcije g. Jože Benlgar. Po bava s plesom. V torek, 24. marca je predvajala podružnica turistovskega kluba »Skala« z Jesenic v dvorani Kolarčeve narodne univerze naš grandiioznl film iz turistovskega življenja v triglavskih Alpah »Triglavske strmine*. Na programu je bilo tudi skioptično predavanje g. Evgena Lovšina is Ljubljane o Triglavu. Tudi te prireditve so se udeležili beograjski Slovenci v velikem številu. Film pa je privabil tudi veliko srbske publike, ki se v zadnjem času vsestransko zanima za turizem in zimski sport. Dramski odsek »Društva Slovencev v Beogradu« se skrbno pripravlja za Lipahovo komedijo »Glavni dobitek«, ki jo bodo uprizorili v soboto, 4. aprila v dvorani Ruskega doma. Redni občni zbor »Društva Slovencev v Beogradu« bo 25. aprila. Sovražnik države št. 1 v Silnm Kino Sloga predvaja danes izredne napet senzacijonalen film »Vse mesto govori o tem«. Premiera tega velikega filma je vzbudila vse povsod ogromno zanimanja, kajti iz njega dobimo vpogled v razmere ameriškega podzemlja. Glavno vlogo — kralja gangsterjev igra sloviti igralec Edvard Robinson, in sicer v dvojni vlogi, kar je temlml j interesantno. Film ima poleg senzaeijonalne note tudi druge, med njimi pa globoke in pretresljive momente in mnogo zdravega humorja. Kot. izpremembo večnih operet in ša» Joiger bo ta film vsakomur dobrodošel. zlasti tistim, ki si žele močne in napete vsebine v filmu. Priporočamo ga pa toplo v ogled v kinu Slogi. Anekdota Francoski kralj Ludvik XIII. je Imel tajnika, ki mu je vse zaupal. Tajnik je bil tudi človek, kj mu je kralj venomer tarnal o svojih sitnostih s kardinalom Rišeljejem. Tajnik se pa menda ni hotel zameriti mogočnemu kardinalu, ter je na vse kraljeve pritožbe samo mignil z rameni. Kralja je tajnikovo vedenje nekoč tako razburilo, da je v veliki dvorani pred vso družbo nahrulil nekega generala, ki je majal z ramo: Vi ste kakor moj tajnik, ki ima jezik na rami. ** volilne propagande v Nemčiji: Hitler in vojni minister, gener. polkovnik von Blomberg v Kolnu MAŠČEVALEC Kriminalni roman. »Tega tudi ne vem. Toda baje ne bo to navaden nasprotnik — uporabiti bomo morati topove.« Krmarju so zažarele oči. »Ah, taka sprememba me bo močno ra5 csJila. He to bomo zaplesali!« »Bom«)! — Zvečer naj te kdo zamenja pri krmilu in pridi k mem v kajuto. Bova izpila kozarček vua — .'a da s svojo akcijo poglobijo . ersko razpoloženje, marveč za to, ha usužnijo še cerkev v svoje raz. »rodovalne namene. Z veseljem gotnvljamo, da večina domačega V Va brez razliIfe narodne zn-nosU to nizkotno počen jan ie NAJNOVEJŠA POROČILA Proti jezeru Tana ASmara, 3. aprila, m. T.O. poroča, da so italijanske čete takoj po zavzetju Gondarja nadaljevale prodiranje proti jezeru Tana. Nekateri oddelki so ostali v mestu, da vzpostavijo red. šest ur po za. v zet ju Gondarja je bilo mesto že polno italijanskih tovornih avto. mobilov, ki so pripeljali s seboj hrano. Namestili so takoj kuhi. nje. Istočasno so italijanske čete brez bojev zavzele Dankaz. Abesinci demantirajo Addis Abeba, 3. aprila. Kakor smo včeraj poročali, je cesar Hai. le Selasije ustavil z odporom Prodiranje italijanske vojske proti Sokoti. Pri tej priliki je padlo okoli 750 italijanskih vojakov in okoli 45 častnikov. Italijanske izgube Asmara, 3. aprila, n. Italijanske izgube v biitki 31. marca znašajo skupno 1200 mrtvih in ranjenih. Na abesinski strani so padli mnogi velikaši kot Ligare. Testna, minister pošte Vol de Markos in poglavar plemena Azebagalasa Ave-rateila, ki je nekoč že prešSI k Italijanom, a sc je vrnil k Abesin-cem. Znano je, da je njegovo pleme napadlo umikajočo se vojsko rasa Mulugete ter se je vnel strašen boi. Potolčeni oddelki cesarja Haile SHasi a sc ^ sedaj zbirajo okoli Marjama Ašangije. severozapadno od jezera Ašangi. Cesar bo poskusil še z eno bitko. Po drugi strani se doznava, da bo cesar po-nurto m-rovna ooo-aiama Manifestacije v Italiji Rim, 3- aprila, i. Danes zvečer So se po vseh rimskih ulicah pomikale povorke, ki so proslavljale zavzetje Gondarja v Abesiniji. Vse mesto je bilo okrašeno z zastavami. Tudi v drugih mestih Italije so bile manifestacije. Stališče Francije in Anglije London, 3. aprila, n. Ob priliki svo.ega obiska pri ministru Edenu sta francoski jn belgijski ambasador dala Edenu dva dokumenta, ki vsebujeta odgovore francoske in belgijske vlade glede medsebojne pomoči In glede bližnjega se-stanka generalštabov. „Glas44 ie poceni obsoja in odločno odklanja kakršnokoli spremembo tisočletnega izročila in običaje. Koder pa novi agitaciji nasedajo, ne vedo, da si hočejo podreti zadnjo oporo v vsakdanjem življenju. Za odloči, tev je edina pristojna cerkvena oblast in ta bo odločila kot ji na. rokujejo njeni cilji in ne cilji ka. terekoli raznarodovakie organizacije. Po zadnji vesti, ki jo je poslal dopisnik, ki spremlja ta del voj. ske, so vojaki, ki so zavzeli Dau. kaz, takoj prodirali dalje. Moto. rizirani oddelek tega dela vojske je danes prvi dospel na obalo jezera Tana. Na ogadenski fronti je glavni stan Vehib paše popolnoma razdejan. Hitler je razočaral London, 3. aprila, n. Nemški odgovor se v nekem delu dotika tudi »bele Knjige«, posebno ker vsebuje tudi novi načrt o miru. Kar se tiče nemškega odgovora na predloge lokarnskih sil, se mora reči, da je zelo razočaral in da je v tern pogledu nezadovoljiv. Posebno nezadosten je odgovor .glede vprašanja pomiritve, ker odbija predloge bele knjige. Eden smatra, da bodo radi tega nastopile nove težkoče. Kar se tiče drugega dela nemškega odgovora, ki vsebuje načrt o miru, mislijo, da ga bo treba z veliko pazljivostjo proučiti. Debata v konservativni stranki London, 3 aprila, n. Včeraj zvečer se je sestal odbor za zunanje posle konzervativne stran, ke. V glavnem se je pretresal Hit. lerjev odgovor in njegov; predlogi za mir. Vsi govorniki so bili edini v mišljenju, da je treba iz teh predlogov najti osnovo za nadaljnja pogajanja za mir. Zelo so obžalovali, da Hitler ni naredil tiste geste, ki bi znatno olajšala razgovore. Tudi so obžalovali, da Hitler ni pristal na to, da ne bo sPloh gradil utrdb v po renski coni, vsaj za čas, ko bi trajali raz. govori za ustvaritev n°vega pakta, ki naj bi zamenjal lokamski pakt. Sklepi~vlade Beograd, 3. aprila. — Na včerajšnji seji vlade, ki se je vršila od 17. do 20. ure pod predsedstvom dr. Stojadinoviča, so poleg drugih resornih vprašanj, ki so bila na dnevnem redu, sklenili, da se ministru za socialno politiko in narodno zdravic podeli za prehrano pasivnih krajev nov kredit 10 milijonov Dm poleg prejšnjih že odobrenih 36 milijonov dinarjev. Na predlog kmetijskega ministra se dovoli svoboden izvoz otrobov, repnih rezancev, semena detelje lucerne in grahonice. Minister za pošto ima pravico poslati finančnima odboroma narodnega predstavništva predloge pogodb o razrešitvi obstoječih in zgradnji novih radijskih postaj. Ministri so nadalje vzel na znanje poročilo ministra za gozdove in rudnike, da je uprava »Zenice d. d.« sklenila pogodbo z družbo Krupp za zgradnio in razširjenje Zenica in Jesenice Po seji ministrskega sveta je minister za šume in rudnike Dju-ro Jankovič izjavil novinarjem: Vprašanje zgraditve nacionalne* težke industrije je stopilo v aktualno fazo, ko smo imeli pravico do reparacijskih terjatev v Nemčiji. Na žalost se te reparacijske terjatve niso izkoristile v ta namen. Med tem je stopil v veljavo takozvani Hoovrov moratorij. Imamo več načrtov tujih in domačih metalurških strokovnjakov. Vlada je zavzela stališče, da je treba našo industrijo železa zgraditi samo z lastnimi sredstvi. Kdor se neugodno izraža o investicijah v Zenici, ie na krivi poti. Groba proga v Zenici ne ogroža obstoja jeseniškega delavstva. V novih napravah v Zenici se bodo izdelovali samo taki profili, ki se doslej niso proizvajali ne v Zenici, ne na Jesenicah, temveč smo jih uvažali iz turne. Instalaciiia takšne vrste, kakršna je nameravana groba proga v Zenici, ne more biti nekje ob državni meji. Kraljevska vlada bo stremela, da ustreže potrebam vseh krajev in vseh prebivalcev naše domovine enako, vendar bo zmerom dajala prednost splošnim državnim m nacionalnim interesom pred lokalnimi interesi katerekoli kraja-Nekateri tuji listi krivo slikajo to nabavo samo zato, ker smo jo izvršili v Nemčiji. To so nam pa narekovali izključno finančni interesi naše države. Vse izplačilo se bo namreč izvršilo na račun klirinškega salda terjatev in jugoslo-vensko-nemškega kliringa v Nemčiji, ki znaša 500 m'Fonov D n Sprememba v Sremski Mitroviči Spremebe v Srem. Mitroviči Kakor poročajo iz Sremske Mitroviče je bil dosedanji upravmik tamkajšnje kaznilnice Radoslav Bralovič imenovan za upravnika Vrnjačke banje, za novega upravnika kaznilnice pa dosedanji upravnik "kaznilnice v Stari Gradiški Dušan Petrovič. Ameriške senzacije s Hauptmannom Trenton, 3. aprila, t. Kakor se doznava, bo sodišče pozvalo Lindbergha, da se radi novih smernic preiskave v Hauptmanno-vem procesu vrne v Ameriko. Sodišče ga bo zaslišalo, da zve, če je res spoznal v truplu svoje dete. Baje po nekih izjavah Vendla, ki je s tem v zvezi, otrok Lindbergha še živi. Newyork, 3. aprila, k. Iz Tren-tona poročajo, da je porota odločila, da se proiti Paulu Vendelu ne more uvesti kazenskega postopanja. Radi tega se Hauptmannoma obsodba ne bo več odlagala. Smrtna kazen bo izvršena danes zvečer po ameriškem času. — Moja žena nima nobenih posebnih želja. — Tudi moja ne, pač pa dovolj — ukazov. Pod praporom bratstva in bratoljubja \ Malo pogleda na delo naših skavtov Ljubljana, 4. aprila. Leta 1922 se je ustanovila v Ljubljani skavtska organizacija kot članica svetovne zveze skavtov in planink. Po prvih razvojnih letih se je vedno bolj izpopolnjevala in tako sedaj že mnogo let uspešno deluje. Končno pa si je pred letom in pol postavila tudi svoj dom. Skavti so organizacija za mladino in za odrasle. Mladi člani najdejo v njej pravo družbo in pravo zaposlitev - za korist in razvedrilo, starejši pa bodisi, da jim pri tem pomagajo in jih vodijo, ali pa, da kot somišljeniki te svetovne ideje samo moralno prispevajo k njenemu širjenju. Skavti so pri nas kot poborniki pričeli uvajati taborenje katerega ugodnosti in koristi so kmalu spoznali tudi širši krogi izven njihove organizacije. Njihov program in pa način dela pa je edinstven in za mladino gotovo eden najprikladncjših. Pri zabavnem delu in razvedrilu sc članstvo nauči mnogo koristnega, navadi pa se tudi na družbo in sodelovanje, na skupnost in vzajemnost, navaja se k spoznavanju narave in iz tega črpa sveže sile in bister razum. Treba jih je samo pogledati v njihovem domu, kako so vestno in veselo na delu in kako so složni pri igri, pa se vidi takoj, kako primerna je ta organizacija za mladino. Vsak teh fantov bo gotovo odnesel najlepše spomine na svoja mlada leta in na svoje takratne tovriše in tako se bo tudi med odraslimi bolj in bolj širil krog somišljenikov in privržencev. Saj je treba pomisifi, daje skavtski pokret prav — zaprav še mlad — njegovi prvi začetki so se pojavili v Angliji pred komaj tridesetimi leti, pa je bila vmes še svetovna vojna, ki je zavrta marsikak reden razvoj, danes pa je to najmočnejše mednarodna mladinska organizacija! Skavtski dom Predlani so si ljubljanski skavti in pa župa za dravsko banovino postavili dom ob 'Tivolskem gozdu, kraj velesejma, kjer se osrcdotočuje zdaj vse njihovo delovanje. Vsak dan je tam polno skavtov, ki so pridno na delu, ali pa si poiščejo najrazličnejše dobre zabave, za kar jim nudi mnogo prilike tudi igrišče poleg doma. Dom je urejen malo po narodno, malo po skavtsko, kaže pa zgovorno obilno delo in mnoge uspehe, ki jih dosega organizacija od leta do leta. Mladina bi skoro ne mogla imeti bolj prijetnega svojega doma, ki ga pa seveda še vedno izpopolnjujejo. Skavti pa ne žive samo za svoje delo in razvedrilo, temveč slede tudi svojim idejnim smernicam — vršijo dobra dola, pomagajo, kjer morejo, gojijo bratstvo in sporazumnost med narodi in so tako poborniki plemenite ideje človečanstva. Ideja se širi! Drugo leto bodo imeli skavli zopet mednarodni sestanek. Tako njihova ideja in življenje napreduje, njihova organizacija pa vedno bolj utrjuje svoj obstoj in razvoj s pravim in smotrenim delom. Malokdo sedaj še zapusti njihove vrste, ki se vedno bolj širijo. Seveda sprejemajo v svoje članstvo predvsem mladino, da vsak novi član lahko preide vse delo in življenje pravega skavta. Skoro vsak večer se v domu prijavljajo novi člani in članice, in tako. se ta lepa in koristna organizacija razvija tiho in skromno. Vsak, kdor zna ceniti pomen take organizacije, bo našim skavtom in planinkam gotovo želel dobrega razvoja in napredka! Amaterji! •azvija - kopira -povečava - strokovno in skrbno Foto Japelj, Maribor, Gosposka 28, zunanja naročila poštno obratno. GOSPODIČNO sprejmem na stanovanje takoj ali pozneje. Naslov v upravi r Glasa naroda«. Beseda o kvalifikaciji V beograjskih tistih je odstavljena profesorica beograjske univerz« gdč. Ksetrija Atanasijevič priobčila izjavo na naslov rektorja beograjske univerze dr- Vlade Cortr viča, v kateri pravi: »Težko je ne pisati satire, ko o spoštovanju resnice in pravice in zakonskih predpisov govori g. Čo-rovič, ki po zakonu in splošni uredbi o univerzah ne hi nit; smel zavzemati stolice, na kateri sedi, kajti zakon zahteva da sme univerzitetni profesor zasesti stolico onih naukov, za katere ima predpisano formalno kvalifikacijo m diplome, ne pa katerekoli druge. Če bi rektor upošteval zakon, bi ga moral predvsem zanimati primer profesorja filozofske fakultete, ki razen gimnazijskega .spričevala nima nobenega drugega.____________ i« i ■■■»■i [■■iim— — — Prijatellu, za Boga, saj si ves krvav im razbit! Čakaj, te bom spremil domov. — Ni treba. Prihajam namreč hali oglasi Vsaka besed# ^par- ^"£“5 inesek «> P10*... v: i^ejo sleibe, $ Din. OglasmU, ki «$čejo ^ plačajo samo JW « . iložiti N« Pičeno znamkah- - ^off so Plačici takoj pri ■- 3 sobno stanovanje z vsemi pritiklinami išče štiri-član-ska družina, ki je ves dan odsotna za 1. maj ali 1. junij. - Cenjene ponudbe na upravo lista pod »Mir«. Telefon 2059 suhe drva' premog in karbopakete dobite pri L.FogaiBili Bohoričeva ulica 5 Gospodarska .Lastniki podjetja ltlljig Kot: trgovine, in- ' iustrije, hotele, restavracije, kavarne, bufete, trafike, prodajalne, mlekarne in vsa druga obrtna podjetja prodajamo in posredujemo nakup hitro, vestno in uspešno, informacije pošiljamo proti predplačilu Din 5.— v postnih znamkah: Poslovnica Pavle-kovič —• Zagreb — Ilica 144. hranllnill pozor ! Kdo posodi hra* lilno knjigo z vlogo Din 200.000.— ia polno vrednost« proti 4% obresti, nem odplačevanju, vknjižbo na I. mesto, vinkulaci.o požarne police na poslopja 204.000.— Din, proti 25 let-Knjigo rabim V svrho poravnave dolga. — Ponudbe pod »A B 1886 r na upravo Usta »Glas naroda«. Elegantno opremljena soba s kopalnico ge odda takoj blizu nebotičnika. — Naslov pove uprava lista »Glas naroda«. I.a orehi — cele vreče po 50 kg Din 335.—; I.a jederce — 5 kg Din 105.— razpošilja franko vsaka postaja: G. Drechsler, Tuzla. novo JCetosnJe hod pivo J)e£ni&(ze dtu§Se pivovarne tlnion fc cd danes v premetu. in pravi uiiteie na &e inbornega vieusa vsaleega. Danes zjutraj je umrla naša dobra mama, gospa MARIJA LAP, roj. GERČAR VDOVA VRTNARJA ANTONA LAPA. Pogreb se bo vršil v soboto dne 4. aprila ob 3. url popoldne Sutne št. 25, Kamnik, na pokopališče Žale. KAMNIK dne 2. aprila 1936. ŽALUJOČI SINOVI, HČERKE, SESTRA ter ostalo sorodstvo. f Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je lianju v 60. letu starosti, previđena s tolažili sestra in tašča, gospa zatisnila trudne oči po daljšem bole-sv. vere, dobra mamica, stara mama, Evgenija Hribar roj. šumi VDOVA PO INDUSTRIJALCU. Pogreb nepozabne pokojnice bo v nedeljo, dne 5. aprila 193G., ob 16. uri popoldne iz hiše žalosti, Zaloška cesta štev. 14, na pokopališče k Sv. Križu. LJUBLJANA, dne 3. aprila 1936. DRAGICA, por. PLEMELJ, INŽ. BORIS, ZORAN, RADO, DR. MIRKO, NADA, por. ŠTANCER, ŽENKO, NICA por. DR. CANKAR, SVETOZAR, PETER, JOŽICA iu LJUBICA — otroci; EMILIJA SUMI — sestra; SLAVKO PLEMELJ, DR. IZIDOR CANKAR in IVICA ŠTANCER — zeti; JIftINA roj. BROŽIK, VIDA, roj. JERAJ In BRANKA, roj. SLADONJA — slnahe; LUCIJA, MARKO, ANDREJCEK, MAJA, VERONIKA In DRAGOTIN, vnuki in ostalo sorodstvo. leča Izdajatelj: Josip Fr. Knafllč. — Urednik: Milan Zadnek. — Za Narodno tiskarno d. d. kot tlskarnnrja Franc Jezeršek. — Vsi v Ljubljani.