Mglasnik DELOVNE SKUPNOSTI ■ INDUSTRIJSKEGA MONTAŽNEGA PODJETJA ■ LJUBLJANA APRIL 1976 LETO X. ŠTEVILKA 4 Rezultati vsakdanjega ustvarjalnega dela TOZD in razdelitev istih po zaključnem računu za leto 1975 Tako kot vsak delovni človek dnevno analizira sebe, svoje dosežke zaključke, uspehe in neuspehe, stremi iz dobrega k še boljšemu, mora tudi podjetje zaključevati in analizirati dosežke in rezultate dela. Podjetje ali TOZD to ugotavlja z letnim zaključnim računom, sklepnim letnim računom ali letno bilanco. Torej pojmi so različni, rabimo pa uradno pojem zaključni račun. Z zaključnim računom mora TOZD po zakonu o knjigovodstvu eksaktno — natančno ugotoviti stanje sredstev in njihovih virov. Prav tako se mora opraviti dokončen obračun poslovnega uspeha in obračun obveznosti do družbene skupnosti in do delavcev. Prvi pogoj za pravilno in realno izkazano stanje Sredstev in njihovih virov (aktiva in pasiva) je natančno opravljena inventura, usklajevanje analitičnih evidenc s sintetičnimi ter usklajevanje saldov s kupci m dobavi- Ko so uskladitve gotove, se pristopi h konkretnemu ugotavljanju učinkov celotnega dela. To opravimo na *a_ način, da se ugotovijo vsi stroški poslovanja in učinki teh stroškov, to je realizacija naših proizvodov ‘n storitev. Razlika med enim in drugim je čisti rezultat dela - dobiček, kije po metodobgiji zajet v kategoriji „dohodek“. V nadaljevanju bomo strnjeno podali ugotovitev in razdelitev dohodka po zaključnem računu za leto 1975 za podjetje kot celoto (16 TOZD in DSSS) Primerjalno z letom 1974 z izračunanimi indeksi in strukturo. Za TOZD je zaradi prevelikega števila istih podana strnjeno samo ugotovitev ir, razdelitev dohodka brez primerjave z letom 1974. Govora bo tudi o zalogah, terjatvah, obveznosti ih deloma o osnovnih Sredstvih. Celotni dohodek tvori vsa fakturirana realizacija prodanih naših proizvodov in storitev za eksterne ali interne kupce, dohodke od obresti, izredne dohodke ■n podobno. Porabljena sredstva predstavljajo porabljeni material, storitve, dnevnice, terenski dodatki, reklama, propaganda, razni drugi materialni izdatki, amortizacija, rabavna vrednost prodanega materiala in izredni izdatki ob upoštevanju začetnih in končnih zalog. To so stroški, ki so bili potrebni oziroma so nastali v procesu t*oizvodnje in prodaje naših proizvodov in storitev za dosego celotnega dohodka. Kaj tvori dohodek pa je razvidno iz same razdelitve dohodka. . Posamezne postavke in razdelitve dohodka vsebujejo: - Pogodbene obveznosti'tvorijo obresti za najete kredite pri banki, provizijo in druga plačila za bančne storitve, zavarovalne premije, prispevki in članarine in Podobno. - Zakonske obveznosti po predpisih občin, republik in federacije tvorijo prispevek za mestno zem-‘Jisče, prispevek za narodno obrambo, prispevek za zaklonišča, davek na dohodek TOZD in prispevek za Bosansko Krajino. 7 Pod prispevkom interesnim skupnostim s področja gospodarstva je izkazan samo vodni prispevek. braževalna skupnost 8,2 %, od davčne osnove prispevek RRD - republiška raziskovalna dejavnost 1,83 % od davčne osnove, prispevek za valorizacijo.pokojnin 1,27 %od poslovnega sklada, prispevek za zdravstveno zavarovanje za nesrečo pri delu, posebni prispevek za kritje primanjkljaja v zdravstvenem zavarovanju, prispevek za beneficiran staž, prispevek za zaposlovanje in še nekaj dr 15ih prispevkov v zvezi s socialnim zavarovanjem. - Pod točko 5 je iz samega naslova razvidno, da gre za prispevek za stanovanjsko izgradnjo, ki ga odvajamo ob dvigu OD delno v sklad skupne porabe TOZD in delno občini. Druge zakonske obveznosti pa tvorijo prispevek za solidarnost 0,3 % od davčne osnove. - Pod točko 6 in 7 je jasno, za kaj gre, kakšni pa so prispevki iz bruto OD, pa vsak lahko vidi ob dvjgu OD vsak mesec. - Znesek pod točko 6 - 36 3,08 8.070 vsebuje tudi znesek 22,851.162,00 dinarjev, ki je predviden še za izplačilo po ZR-75. - Pod točko 8 je izkazan znesek za kritje izgub železniškega in elektrogospodarstva, prispevek za cest- no omrežje Ljubljane po 10-letnem programu, prispevek za družbene službe in prispevek za ceste občine Ljubljana-Bežigrad, prispevek za financiranje KS in nekaj prispevkov SIS občine Maribor za TOZD PM1, Maribor. - Pod točko 11 je tisti del dohodka, ki ga vknjižimo v korist poslovnega sklada, ki je namenjen za lastne naložbe v osnovna in obratna sredstva. Dosledno temu ni tako. V zadnjih nekaj letih imamo po republiškem predpisu odvajanje poslovnih sredstev kot posojilo za modernizacijo železnic, energetskih objektov in avto cest vse v določenem odstotku od davčne osnove. Za ta posojila so lastna sredstva manjša na razpolago TOZD za njeno redno poslovanje. V bilanci uspeha, ki je zveznega značaja, ni ločeno izkazan tisti del novo ustvaijcne vrednosti v delitvi, ki gre za prej omenjena posojila, kar ni prav. Po odbitku teh posojil je čisti neto del novo ustvarjene vrednosti v prioizvodnem in delitvenem, procesu namenjen za naložbe v lastna obratna in osnovna sredstva le 71,820.994,17 din. (NADALJEVANJE NA 3. STRANI) L CELOTNI DOHODEK, DOHODEK IN RAZDELITEV ISTEGA ZA PODJETJE KOT CELOTO UGOTOVITEV DOHODKA 1. Celotni dohodek 2. Porabljena sredstva 3. Dohodek RAZDELITEV DOHODKA 1. Pogodbene obveznosti 2. Zakonske obveznosti po predpisih občin, republik in federacij 3. Prispevki interesnim skupnostim s področja gospodar. 4. Prispevki interesnim skupnostim s področja negospodarstva 5. Stanovanjski prispevek in druge zakonske obveznosti 6. Bruto osebni doliodki in drugi osebni prejemki 7. Posojilo za nezadostno razvite republike in SAP Kosovo ter občinske in republiške skupne rezerve, ki so tudi kot posojilo 8. Za potrebe družbenih služb, za ceste mesta Ljubljane, kritje izgub železniškega in elektro gospodarstva 9. Skupaj (1-8) 10. Sredstva rezerv 11. Sredstva za naložbe v lastna obratna in osnovna sredstva ter posojila 12. Sredstva skupne porabe 13. Skupaj (10-12) 14. Skupaj (9+13) 1974 1975 lndex Str. 1975 ,195.618.808 1,770.362.779 148 100 780.268.219 1.1 17.886.499 143 63 415.350.589 652.476.280 157 37 9.591.630 12.201.899 127 1,87 9.636.279 16.623.245 173 2,55 1.419.098 2.355.769 166 0,36 28.659.907 43.299.006 151 6,64 13.159.419 20.529.817 156 3,15 239.780.671 363.088.070 151 55,65 18.136.538 24.815.924 137 3,80 3.023.392 26.477.635 876 4,05 323.406.934 509.391.365 157 78,07 8.308.009 11.974.459 144 1.84 60.028.07 3 99.206.726 165 15,20 23.607.573 31.903.730 135 4,89 91.943.655 143.083.915 155 21,93 415.350.589 652.476.280 157 100 NE POZABITE! TEJ ŠTEVILKI JE PRILOŽENA: PRIJAVNICA ZA LETOVANJE NOV PLAČILNI IN OBRAČUNSKI SISTEM (NADALJEVANJE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE) V našem poslovanju moramo doseči večjo ažurnost na vseh področjih našega delovanja, predvsem pri prevzemanju materiala in proizvodov ter likvidaciji došlih računov. Rok plačila oziroma rok zavarovanja plačil (10 dni) teče od dneva prevzema blaga (razen za osnovna sredstva), kar pa mora biti v bodoče v pogodbah natančneje opredeljeno glede na možnosti sukce-sivnih dobav. Nepravočasno plačilo obveznosti ali oddaja instrumenta zavarovanja plačil tudi za en dan pomeni gospodarski prestopek in kazen za odgovorno osebo od 5.000 do 20.000 din, za delovno oiganizadjo od 50.000 do 200.000 din. Tudi kot prodajalci -se bomo morali v bodoče drugače obnašati kot do sedaj. Zakon namreč natančna odreja, da mora upnik poslati dolžniku hkrati z dc-bavo, najpozneje pa v petih dneh po dobavi, tudi njen obračun (fakturo, račun, začasno situacijo, itd.) za celotno oziroma za delno dobavo, kot je sklenjeno v pogodbi. Nekatere TOZD niso bile do danes v stanju, da v 15 dneh po zaključku meseca (od 21. prejšnjega meseca do 5. v tekočem mesecu) izstavijo račune za dobavljeno blago do 20. v preteklem mesecu. Če izvzamemo možnosti vnaprejšnjega plačila (avansa) in nepreklicni dokumentarni akreditiv kot instrument za zavarovanje plačila, kipa za kupca blaga in storitev pomeni ob sami otvoritvi akreditiva zmanjšanje razpoložljivih denarnih sredstev, potem lahko iz zakona spoznamo dejstvo, da je možno kupovati in prodajati blago in storitve z rokom plačila do 90 dni po nastanku dotžnišk o-up n iškega razmerja, ne da bi imeli tak kreditni odnos, ki pomeni finančno naložbo za prodajalca. Rok plačila je, glede na izbrani način oziroma instrument zavarovanja plačil, različen. Zakon sicer daje možnost plačevanja terjatev in obveznosti iz naslova prometa blaga in storitev v razdobju do 90 dni od nastanka dolžniško-upniških raz merij (izvzemši prodaje na blagovni kredit) in je rok plačila odvisen od sporazuma med kupcem in prodajalcem glede na izbrani način plačila oziroma zavarovanja plačila, vendar je plačilo zapadle obveznosti neodložljivo dejstvo in nimajo osebni dohodki nobenih prednosti pred ostalimi zapadlimi obveznostmi Ker so torej zapadle obveznosti do poslovnih partnerjev, glede na izbrani instrument o zavarovanju plačil, postale neodložljivo dejstvo, prav tako kot osebni dohodki in dajatve družbeni skupnosti, smo prisiljeni v bodoče z dobršno mero natančnosti ugotavljati prilive in odlive denarnih sredstev na daljši rok po mesecih, na krajši rok po tednih ali dekadah, za najkrajši rok (1 mesec ali dekade) pa po dnevih. Vsaka delovna organizacija je že v dosedanji praksi v večji ali manjši meri planirala prilive denarnih sredstev, vendar je premajhen priliv denarnih sredstev dostikrat nekaznovano za daljši ali krajši čas v večjem ali manjšem obsegu nadomeščalo z neporavnanimi zapadlimi obveznostmi do poslovnih partnerjev. Novi zakon tega ne dopušča nekaznovano in nam nalaga, da že ob vzpostavitvi dolžniško-upni-škega razmerja, to je ob sklenitvi pogodbe o nakupu blaga ali storitev ugotovimo, ali bomo lahko izvršili plačilo, zavarovali plačilo ter izpolnili obveznosti po zavarovanih plačilih glede na vrsto in datum nastanka dolžniško-upniškega razmerja. Če bomo torej v bo doče vzpostavili dolžniško upniško razmerje, bomo morali z veliko gotovostjo vedeti za prilive denarni! sredstev v bodočnosti V kratkem si oglejmo, katere so temeljne vrste prili vov denarnih sredstev. Med najvažnejšimi prilivi, g le dano na daljši rok, spadajo vsekakor plačila kupce' oziroma investitorjev, in sicer: - plačila predujmov; - plačila v roku 10 dni po nastanku dolžniške upniških razmerij; - prejeti čeki, ki jih sproti vnovčujemo; - vnovčenje nepreklicnih dokumentarnih akredi tivui - plačila v roku JO dni od nastanka dolžniške upniškega razmerja (garancija). Posebej je treba omeniti: — eskontirane prejete menice; — dospele prejete menice. Način plačila bo vsekakor moral biti opredeljen v pogodbi Naslednji važnejši priliv so razpoložljiva sredstva odobrenih kreditov poslovnih bank. Razpoložljiva sredstva poudarjam zaradi tega, ker so lahko za črpanje postavljeni določeni pogoji, kot na primer pri kreditih za investicije delež lastnih sredstev. Med prilive lahko štejemo tudi dospele ostale terjatve (vračila raznih finančnih naložb) ter vračila preplačil naših obveznosti Da bi imeli celotna razpoložena denarna sredstva določenega dne ali določenega časovnega razdobja, moramo k prilivom prišteti tudi začetno stanje denarnih sredstev. — plačila avansov — otvoritve nepreklicnih dokumentarnih akreditivov — plačila v roku 10 dni po nastanku dolžniško upniškega razmerja — izločitve oziroma plačila po izdanih čekih — plačila v roku 30 dni od nastanka dolžniško upniškega razmerja (garancija) - plačila po izdanih dospelih menicah Nadaljnje postavke odlivov denarnih sredstev bodo povzročene s plačili: - osebnih dohodkov z vsemi prispevki iz osebnih dohodkov in na osebne dohodke - dospelih zakonskih, pogodbenih in drugih samoupravno dogovorjenih obveznosti - raznih gotovinskih izplačil predvsem nadomestil (dnevnic, prevozni stroški, itd.) - zapadlih obveznosti po kreditih za osnovna in obratna sredstva. Med odlivi se bodo pojavljala tudi vračila preplačil obveznosti Nikakor pa ne smemo med odlivi prezreti tudi eventualne možnosti vnovčitve menic, kjer nastopamo kot avalist ali pa vnovčitve garancij. Prilivi in odlivi denarnih sredstev določenega dne oziroma določenega časovnega razdobja bodo morali biti uravnoteženi Kolikor se bo pri tem pojavljal višek, verjetno ne bo večjih težav za njihovo plasiranje na krajši ali daljši čas. Kolikor pa bo nastopil primanjkljaj, bo nujno iskati rezerve v več smereh, in sicer z izdajo lastnih trasiranih menic, z dodatnim eskontira-njem prejetih menic pri kateremkoli uporabniku družbenih sredstev, z indosiranjem prejetih menic, kar bo v prihodnje moralo odigravati odločujočo vlogo za poravnavo dolžniško upniških razmerij. Toda rešitev ne smemo iskati samo navzven, to je v predčasnem vnov-čevanju in indosiranju prejetih menic, ampak tudi v iskanju notranjih rezerv v višini zalog reprodukcijskega materiala, v višini nedovršene proizvodnje, zalog polizdelkov in izdelkov, ki vežejo določena denarna sredstva in katerih prekomerna vezava upočasni priliv denarnih sredstev. Zavedati se moramo dejstva, da vsaka predčasna vnovčitev ali indosiranje menice pomeni za nas določene negativne obresti za čas do dneva zapadlosti menic in to ne glede na to ali so nam ob sprejemu menice priznane obresti ali ne. Bodoče vzpostavljanje dolžniško upniških razmerij bo moralo temeljiti na načrtu finančnih tokov, kajti le na ta način se bomo lahko izognili posledicam tako za odgovorno osebo, za temeljno organizacijo združenega dela oziroma delovno organizacijo. Toda pri načrtovanju in ustvarjanju finančnih tokov morajo sodelovati vsa temeljna funkcijska področja od nabave prvin poslovnega procesa, funkcijsko področje ustvarjanja učinkov, to je proizvodnja oziroma upravljanje storitev, funkcijsko področje prodaje in funkcijsko področje financiranja. Toda tudi informacijski sistem, katerega del je računovodska služba, bo s svojo ažurno IMP GLASNIK izdaja delovna skupnost IMP - Industrijskega montažnega podjetja v Ljubljani. Izhaja mesečno v 5.586 izvodih. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Titova 37. Ureja uredniški odbor: Rudi Bukovec, Anton Križan (glavni- urednik j, Anton Štrus (odgovorni urednik), Valter Tischer, ing. Janez Trost, ing. Vane Učakar, Jože Weis. Tiska: Tiskarna Ljudska pravica v Ljubljani. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS, št. 4214/72 z dne ž6. septembra 1974 je IMP Glasnik oproščen plačila temeljnega davka od prometa proizvodov. evidenco omogočal realno planiranje finančnih tokov Pravna služba bo vključena v urejevanje dolžniško upniških razmerij na področju sestave kupoprodajni’ pogodb ter samoupravnih aktov. Delavci, zadolženi z nabavno funkcijo, v bodoče n? bodo smeli vzpostavljati dolžniško upniških razmer)) ne da bi iz načrta finančnih tokov bilo zagotovljeno plačilo glede na vrsto nastanka dolžniško upniškega razmerja, glede na datum njegovega nastanka in glede na način zavarovanja plačila. Za načrtovanje in o stvaritev prilivov denarnih sredstev od kupcev razen za eskontirane ali dospele prejete menice, bo vsekakor morala biti zadolžena prodajni služba skupaj s tehnično službo in pripravo dela-Prilive denarnih sredstev na osnovi dospelih prejetih menic bo možno planirati iz odgovarjajoče operativne evidence o zapadlosti menic v oddelku finančne ope; rative. Finančna operativa pa bo morala voditi tud’ evidenco izkoriščanja od poslovne banke odobrenega limita za eskont menic (meničnih posojil), da bi lahko ugotovili možnost nadaljnjega eskontiranja. Nadaljnja naloga finančne operative bo v iskanju možnosti eskontiranja pri drugih uporabnikih družbenih sredstev, ki trenutno razpolagajo s presežkom kratkoročnih denarnih sredstev. Tudi prilivi denarnih sredstev na osnovi odobrenih kreditov spadajo v področje finančne operative. Prilivi dospelih ostalih terjatev (vračila raznih finančnih naložb) in eventualna vračila preplačil naših obveznosti se načrtujejo iz računovodstke j službe. Dolžnost prodajne službe skupaj s tehnično operativo in pripravo dela pa ni samo v planiranju pri | liva denarnih sredstev na osnovi predujmov ali nakazil I v roku do 30 dni od nastanka dolžniško upniških raz- merij, ampak tudi v planiranju tistega dela realizacije. I ki bo poravnan s prejetimi menicami Le na ta način I bo mogoče na daljši rok ugotavljati potencialne prilive denarnih sredstev ob zapadlosti menic. Za pravilno planiranje denarnih odlivov za poravnavanje obveznosti do poslovnih partneijev je praviloma odgovorna nabavna služba ali oddelki, ki so zadolženi z nabavno funkcijo oziroma nabavna služba ne more ; vzpostavljati dolžniško upniških razmerij, če glede na j vrsto in čas nastanka dolžniško upniškega razmerja niso s planom finančnih tokov zagotovljena denarna j sredstva oziroma ni dana možnost indosiranja prejetih j menic, tako glede razpoložljivosti prejetih menk. ' kakor tudi glede odnosa dobavitelja do indosiranih menic nasploh in konkretni menici posebej. Višino sredstev za bruto osebne dohodke in prejem- I ke bo po izplačilnih dnevih planirala služba za obračun osebnih dohodkov v sodelovanju s tehnično službo glede predvidenega obsega del ter računovodske službe, glede na eventualna izplačila presežkov osebnih dohodkov po periodičnih in končnih obračunih. Pri tem ne bomo smeli prezreti tudi samoupravne odločitve organov upravljanja glede delitve presežka, upoštevajoč finančno situacijo temeljne organizacije združenega dela. Dospele zakonske, pogodbene in druge samouprav- ; no dogovorjene obveznosti bo planirala računovodska služba glede na predpise, pogodbe, sporazume in ugotovljeni dohodek, kolikor so te obveznosti odvisne od ustvarjenega dohodka oziroma dela dohodka. Zapadle obveznosti po kreditih za osnovna in obratna sredstva bodo planirana na osnovi podatkov računovodske službe. Možnost eventualne vnovčitve menic, kjer smo kot aval isti oziroma možnost vnovčitve od nas izdane garancije, bo morala oceniti finančna operativa v kontaktu s trasantom kot glavnim meničnim dolžnikom, oziroma z dolžnikom, za katerega smo izdali garancijo• Uravnoteženi finančni tokovi so za delovno organizacijo isti kot normalen, zdrav krvni obtok v človekovem organizmu. Za zagotovitev normal nega delovanja finančne funkcije oziroma finančnih tokov bo nujno: - ugotoviti potrebno višino obratnih sredstev v vseh oblikah vezave od zalog reprodukcijskega materiala, orodja in drobnega inventarja, nedovršene proizvodnje, polizdelkov in izdelkov, terjatev iz obratnih sredstev (glede na predvideni način plačil oziroma zavarovanja plačil) ter denarnih sredstev, med katere vštevamo tudi prejete menice; - ustvariti pokrivanje obratnih sredstev z ustreznimi viri sredstev; NADALJEVANJE NA 16. STRANI Rezultati vsakdanjega ustvarjalnega dela TOZD (Nadaljevanje s i. strani) 3. KOMENTAR O POSLOVNEM REZULTATU PODJETJA KOT CELOTE Na splošno smo z uspehom lahko zadovoljni. Koliko je to rezultat neposredne produktivnosti dela in koliko rezultat razmer na trgu je težko reči, ker nimamo neposrednih količinskih podatkov, ki so najzaneslji-vejsa podlaga za merjenje učinka dela. Če bi se poglobili v vsako vrsto stroška ob nastajanju in v še večjo racionalnost poslovanja in dela, bi bili verjetno rezultati še boljši. Pri celotnem dohodku je indeks 148. Pri porabljenih sredstvih, ki vsebujejo tudi popravek finančnega rezultata za odpis starih zalog več kot eno, dve ali tri leta in odpis terjatev neizterjanih v določenem roku po predpisanem odstotku, pa je indeks 143. Posledica takega odnosa je indeks pri dohodku 157. Dohodek je na ravni podjetja na primerni višin L Ta dohodek kot širša družbena kategorija je iz tega naslova tudi primerno razdeljen, kot je razvidno. Močno je obremenjen pod zaporedno 8, saj je indeks 876, pod zaporedno št. 2, ki je indeks 173. Če upoštevamo dejstvo, da je za lastna poslovna sredstva iz delitve le 71,820.994,17 din po odbitku posojil, bi bil indeks pod zaporedno št. 11 samo 120. Ob takem položaju pa so indeksi pri OD pri prispevku SIS s področja negospodarstva in se nekateri, nekoliko visoki. Zlasti je to opaziti pri manj akumulativnih TOZD znotraj IMP. II. CELOTNI DOHODEK, DOHODEK IN RAZDELITEV ISTEGA PRI TOZD Zaradi velike^ števila TOZD v sestavi IMP je skoraj nemogoče podrobneje informirati delovne j udi o doseženih delovnih učinkih v letu 1975 na tem mestu. Celotni dohodek in ugotovitev dohodka je podana, tako kot za podjetje kot celota. Razdelitev dohodka pa je podana strnjeno v sedmih kategorijah. Kaj vsebujejo posamezne kategorije, pa smo razlagali v prejšnjem poglavju. V kakšne sfere potrošnje je dohodek razdeljen, bo razvidno tudi iz te, čeprav strnjene razdelitve. (Vidi poseben pregled po TOZD.) Zap. št. Besedilo 1. Celotni dohodek 2. Porabljena sredstva 3. Dohodek 2. RAZDELITEV DOHODKA 1. Pogodbene obveznosti 2. Zakonske obveznosti in obveznosti po sporazumih 3. Posojila po predpisih in sporazumih 4. Rezervna sredstva 5. Osebni dohodki bruto in osebni prejemki 6. Sredstva skupne porabe 7. Prosta lastna poslovna sredstva 8. Skupaj TOZD OV TOZD KLIMA TOZD PMI TOZD PM TOZD ELM TOZD TEN TOZD TRAA 211,721.242 136,513.656 75,207.586 167,190.139 82,522.094 84,668.045 173,414.951 106,930.963 66,483.989 146,284.203 93,814.775 52,469.428 297,687.454 200,909.100 96,77 8.354 140,958.931 90,059.645 50,899.286 153,832.632 111,092.997 42,739.635 610.939 631.879 824.70( 497.995 952.654 891.840 853.698 13,143.498 5,793.739 1,504.152 17,967.872 9,365.692 1,693.361 11,989.590 5,567.409 1,329.680 8,335.061 3,545.471 1,049.389 16,931.218 7,437.789 1,935.567 7,468.087 2,698.190 1,017.986 6,627.876 2,194.612 854.793 41.532.211 3,709.000 8,914.047 75,207.586 27,162.211 2,557.000 25.290.030 84,668.045 33,771.810 4,287.000 8,713.794 66,483.989 27,110.290 3,838.000 8,093.222 52,469.428 53,656.486 5,515.000 10,349.640 96,778.354 33,086.118 2,346.000 3,391.065 50,899.286 30,989.385 1,778.000 -558.72S 42,739.635 TOZD ^SL TOZD TIO 115,647.883 57,159.849 75,0 24.649 3 2,376.715 40,623,234 24,783.134 1,363.998 U 37.900 8,032.897 4,334.665 2,784.944 1,260.120 812.465 495.663 21,411.783 14,829.022 1,583.000 1,206.000 4,634.147 1,119.764 40,623.234 24,783.134 L UGOTOVITEV DOHODKA Zap. št. Besedilo 1. Celotni dohodek 2. Porabljena sredstva 3. Dohodek 2. RAZDELITEV DOHODKA 1- Pogodbene obveznosti 2. Zakonske obveznosti in obveznosti po sporazumih 3. Posojila po predpisih in sporazumih 4. Rezervna sredstva 5. Osebni dohodki bruto in osebni prejemki 6. Sredstva skupne porabe 7. Prosta lastna poslovna sredstva 8. Skupaj TOZD SKIP TOZD PB TOZD ZIP TOZD DS TOZD DVIGALO TOZD BLISK TOZD EL. KOV. DSSS 64,641.835 49,545.859 15,095-976 25,855.354 5,948.271 19,907.083 30,362.522 23,571.535 6,790.987 14,249.263 9,797.603 4,451.660 32,557.365 17,623.230 14,934.135 62,205.359 40,856.006 21,349.353 51,064.456 32,096.621 18,967.835 25,529.339 9,202.778 16,326.561 1,147.836 2,278.736 58.369 3,452.087 85.269 1,141.772 100.270 657.178 822.458 2,217.154 402.170 2,210.696 1,107.069 1,866.713 312.849 1,259,541 936.382 301.920 1,317.709 398.142 476.663 135.820 18.944 89.033 535.053 298.683 450.387 491.070 57.809 - 9,719.504 990.000 -278.402 15,095.976 12,189.240 1,377.000 1,114.536 19,907.083 3,494 J 82 419.000 1,037.881 6,790.987 3.315.336 170.000 100.899 4,451.660 9,997.531 300.000 763.256 14,934.135 12,957.370 1,328.730 4,000.000 21,349.353 13,111.020 500.000 1,834.154 18,967.835 14,754.171 16,326,561 III. KOMENTAR O REZULTATI POSLOVANJA TOZD Rezultati poslovnega uspeha na ravni podjetja kot celote, so zadovoljivi, čeravno je indeks pri delu dohodka za poslovna sredstva razmeroma nizek nasproti indeksom drugih kategorij dohodka. Poslovni rezultati znotraj TOZD pa so zelo različni, kar je posledica bolj objektivnih kot subjektivnih razmer. Vpliv na tako stanje ima kritičnost materialov in cen ob nabavi in zlasti cen pri prodaji izdelkov. Stanje poslovnega učinka pri dveh TOZD, ki imata pri delu dohodka iz novo ustvarjene vrednosti za lastna poslovna sredstva celo minus znesek, je zaskrbljujoče. Pričujoče dejstvo, da so pri vseh drugih kategorijah d elit ve dohodka pri dveh TOZD visoki zneski, opozarja na politiko delitve tako znotraj TOZD in na vzven. Nižji indeks pri delu za poslovna sredstva v odnosu na leto 1974 nasproti indeksom drugih kategorij delitve dohodka pa imajo skoraj vse TOZD- Primerjave z letom 1974 ni možno dati na tem mestu zaradi preobsežnosti gradiva. TOZD naj temeljito na svojih organih upravljanja in zborih delovnih ljudi obravnavajo ZR s hodno določilom ustave. Naše TOZD so si v svojem nekaj desetletnem obdobju ustvarile lepo materialno osnovo za delovanje in jistvarjanje s svojim ustvarjalnim delom. To pridobitev je nujno gospodarno negovati- S tem hočemo poudariti nujnost vzdrževanja ravni poslovnih sredstev na eksistenčni osnovi. Z drugimi besedami: poslovna sredstva ne smejo biti znižana, marveč povečana vsaj za odstotek prisotne inflacije, ki ni majhen. Če se bo narodno gospodarstvo obnašalo tako, bo tudi likvidnost, rentabilnost in s tem tudi ekonomičnost boljša. Posledica tega pa bo večja stabilnost narodnega gospodarstva, standarda in večja socialna varnost nas delovnih 5udi. Glede na narodno gospodarske krize v svetu III. PREGLED ZALOG (REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA, ORODJA, GOTOVIH IZDELKOV, POLIZDELKOV IN NEDOKONČANE PROIZVODNJE) in doma je nujno, da v dobrih časih mislimo na slabe čase in se tedaj, ko nekaj imamo, racionalno obnašamo za eksistenčni jutri. TER TERJATEV IN OBVEZNOSTI NA DAN 31. 12. 1975 (NADALJEVANJE NA 16. STRANI) 1. Zaloge Zap. št. TOZD 1 2 1. OV 2. Klima 3. PMI 4. PM 5. ELM 6. TEN 7. TRAA 8. LSL 9. TIO 10. SKIP 11. PB 12. ZIP 13. DS 14. Dvigalo 15. Blisk 16. Elektrokovinar 17. DSSS 18. Skupaj Zaloge 31. 12. 1974 Zaloge 31. 12. 1975 Indeks 3 4 5 25,575.849 34,898.768 137 18,654.931 23,292.777 125 15,284.689 21,815.564 143 10,139.974 15,504.55 6 153 28,293.852 39,506.528 140 26,875.819 38.989.151 145 28,482.743 49,114.175 172 4,488.947 12,478.629 278 10,623.7 34 11,794.999 111 xl6,5 36.487 24,421.520 148 2,019.657 2,428.295 120 2,559.254 2,972.816 116 217.147 5 22.047 240 7,743.630 10,915.362 141 8,841.961 7,924.508 90 8,773.594 . 13,980.782 159 677.853 341.760 50 215,790.121 310,902.237 144 DELEŽ MLADIH Mladi v delovni skupnosti strokovnih služb smo na letni konferenci, kije bila 11. marca 1976, ugotovili, da pomeni lan-! sko leto izredno pomembno, če že ne prelomno obdobje, v aktivnosti mladih v naši delovni sredini Industrijskega montažnega podjetja. Te pomembnosti ne gre prerisati kakšnim izjemnim dosežkom v delu v preteklem obdobju, čeprav rezultati vsekakor niso majhni, ampak dejstvu, da se je iz dotedanjega mrtvila posrečilo sprožiti široko delovanje mladincev in mladink. Tega se dobro zavedamo, zato smo lani tov. Krumpaku, Križanu, Ciuhi in Bemetiču, ki so s svojim delom in pomočjo prispevali največ, da je 00 ZSMS v DSSS zaživela, podelili posebna priznanja. Glede na to, da je bilo lansko leto pričetek organiziranega in resnega delovanja, je bil akcijski program OO ZSMS bogat. Čeprav, kakor smo ugotovili, je aktivnost in zavzetost v teku celoletnega obdobja nihala in najbolj -usahnila ob koncu leta, pa smo mladi začrtani delovni program v celoti izpolnili. Ob posa-meznih konkretnih nalogah, kot so krvodajalske akcije, udeležba ob praznovanju 30-letnice osvoboditve, čiščenje spomenika in drugih, pa posebno mesto predstavljajo povezovanje z mladimi iz sorodne delovne organizacije iz Kragujevca, izobraževanje in vključevanje mladih v samoupravno in družbenopolitično življenje v DSSS nasploh. Obisk mladih v PMPP „Romanija“ v Kragujevcu, ki so nam obisk tudi vrnili, ne pomeni le izlet, ampak povezovanje mladih, ki so si izmenjali svoje izkušnje, probleme in dileme iz delovnega mesta in delovne sredine ter seznanjanje mladih z našo širšo domovino in njeno najnovejšo preteklostjo. Ciklus šestih predavanj o marksizmu, ki ga je organizirala naša 00 ZSMS, pa za mlade, ki so jih obiskali, pomeni prispevek k širjenju splošne izobrazbe in razgledanosti Ugotovili smo, da se izredno veliko število mladih izobražuje ob delu na svojem delovnem mestu na različnih vrstah šol Za to seveda organizacija nima posebnih zaslug, pomeni pa izreden potencial v mladem kadru in 00 ZSMS zavezuje, da se bo zavzemala in iskala možnosti za izredno izobraževanje, interesentom pa dajala vso podporo. Aktivnost 00 ZSMS na podlagi realnega programa nikakor ni ostala brez odmeva. Tako je organizacija ob volitvah v organe upravljanja ob koncu lanskega leta zastopana v domala vseh organih upravljanja, kar je brez dvoma ugodno tako za samo odločanje v delovni sredini, kot tudi za ustrezen vpliv mladih, ki jih je v DSSS precej. Edini smo si, da je tudi tesna povezava in sodelovanje mladinske organizacije s sindikatom oz. natančneje z 10 OOS, posebno pa z OO ZK. ne le rodila plodna tla za razmah aktivnosti mladih, ampak tudi prispevala k učinkovitosti političnega aktiva DSSS, ki se je pokazala v akcijah v minulem obdobju. Ne nazadnje je priznanje, ki ga je mladinska konferenca občine Ljubljana-Bežigrad za uspešno delo podelila predsednici 00 ZSMS IMF DSSS Barbari Kocmur tudi priznanje celotni organizaciji za uspešno delo. KAJ IN KAKO LETOS Sprejet je tudi že delovni program za letošnje leto, ki pomeni nadaljevanje lanskega z novimi izhodišči, ki jih je začrtala dosedanja praksa. Predvsem se mladi novim problemom nasproti borimo praktično brez sredstev, ki vsaj zaenkrat niso predvidena in se bo treba nekaterim akcijam enostavno odpovedati, kar pa ne pomeni, da je delo obsojeno še neuspeh. Tudi mi smo spoznali, da je končno že nujno potrebna tesna povezava, aktivnost in usklajeno sodelovanje med vsemi OO ZSMS v IMP, zato to obsega precejšen del programa. Do takega zaključka je prišel tudi svet ZK IMP, ki se dobro zaveda, kakšno neprecenljivo pomoč pri svoji vlogi ima v organiziranih in delovnih 00 ZSMS, zato je enotno in povezano nastopanje mladih v celotnem IMP na svoji zadnji seji tudi sprejel ustrezne sklepe. Letošnji program je tudi bogatejši glede športnih aktivnosti, prav tako tudi glede izobraževanja. Uspešni začetki organiziranega delovanja v lanskem letu pa ne smejo ostati le pri tem, kot ugotavljamo, niti v DSSS, še manj pa v podjetju kot celoti V DSSS se nam še vedno ni posrečilo zainteresirati in povezati niti polovice mladih, v nekaterih TOZD pa je položaj še mnogo slabši Sjgumo je,da bi znatna sredstva, če bi jih imeli z naložbo v popularna področja, pritegnila večino zaposlenih mladih. Toda uspehe je treba doseči tudi drugje in drugače, saj je možnosti na pretek. S tem v zvezi je najbolj žgoč problem, prisoten povsod, premajhna zainteresiranost in aktivnost sicer povezanih mladih, ki vodi včasih celo tako daleč, da so nekateri rezultati sad dela zgolj enega človeka, navadno predsednika. Zato se bomo v bodoče omejevali le na take akcije, ki predstavljajo interes in pobudo večine, kijih tudi uresničuje. Navsezadnje pa interes povezuje v delovanje mlade v organizirani skupini in s širjenjem tega skupnega interesa našo organizacijo želimo razširiti na večino mladih, zaposlenih v DSSS. Ta cilj je naša perspektiva v naslednjih obdobjih in ni sam sebi namen, ampak daje vse že dobro znane učinke in rezultate. Naša OO ZSMS je v preteklem letu dala že več pobud za enotno in povezano delovanje mladih . v celotnem IMP in jih letos že začrtala v program dela. Prav od skupnega nastopanja v okviru celotnega podjetja si letos obetamo največ. Vemo, da pri tem nismo osamljeni Poleg lastne aktivnosti in iznajdljivosti pa umapo tudi na vso potrebno pomoč in razumevanje , kiju je bilo lani vsekakor dovolj. S tem pa bodo podani prav vsi pogoji za uspešno delo . . . AČ Montaža prvih štirih kotlovskih enot, kapacitete 4 x 25 ton na/h - v končni fazi 6 enot x 25 ton/h (zgoraj) Montaža termične priprave vode in povezave kotlarna — izmenjevalna postaja 756 cal/h (sredi) Detajl kotlarne (desno) MARIBORČANI USPEŠNI V DDR TOZD PMI MARIBOR PRAVOČASNO IN USPEŠNO ZAKLJUČILA DOSLEJ STROKOVNO NAJZAHTEVNEJŠI OBJEKT »KOTLARNA ERFURT — OST DDR« Kapaciteta kotlarne znaša 150 t/h pare (16 At) z iz-nienjevalno postajo za vročo vodo 160/100 stopinj Celzija, kapacitete 75 Gcal/h s priključkom na toplarniško, omrežje za ogrevanje mesta Efrurt in industrijskega kompleksa ERFURT - OST. TOZD PMI je izdelal kompletne ponudbe s principiet-nimi tehničnimi rešitvami, kompletne glavne tehnološke projekte (strojne in elektro) in izvedel vse naprave strojnih instalacij razen elektro instalacij, ki jih je izvedel TOZD Elektromontaža iz Ljubljane. Ob sodelovanju z EM Maribor in TOZD Gradis Maribor (statika) so bili prvič v DDR postavljeni prostostoječi jekleni dimniki, višine ca. 70 m. Izvedba in dokončanje trebno strokovno pomoč teh del predstavlja velik strokovnjakov izven temelj-uspeh projektantov, ki so ne organizacije združenega kot maloštevilna in mlada ekipa pod vodstvom odgo- dela, predvsem pri projektiranju kemične in termične vomega projektanta Geršak priprave napajalne vode. Rudija, dipl. inž. strojništva, Zelo dobro je bilo organi-direktoija KPS službe zirano sodelovanje projek-TOZD, izdelali in pripravili taritov pri sami montaži vseh projekte, ki so bili deležni strojnih in električnih na-' pismene pohvale ob priliki zagovora glavnih projektov prav. K uspehu je tudi pri- in to v DDR naj večjega ener- pomoglo strokovno sodelo-getskega projektivnega biro- vanje med TOZD PMI Marija Werme Anlagen Bau Ber- bor in TOZD EM Ljubljana, hn. id se je v zadnjih petih letih Dosežen uspeh gre pred- bogato obrestovali na vseh vsem pripisati dejstvu, da je objektih, ki smo jih v DDR bila sama zasnova in delo na izvajali. Projektiranju dobro organi- Ob predaji objekta, ki je zirano, da se je za določene bil zaključen pred pogod-naloge angažiralo tudi po- benim rokom, so se vse so- delujoče inšpekcijske in nadzorne službe, kakor tudi zastopniki investitorja, pohvalno izrazili o kvaliteti izvedenih del. Delo na objektu je vodil vcfdja operativne izvedbe in montaže, tov. Marjan Barvir, ki je kot dolgoletni operativec ob sodelovanju vseh sodelavcev objekt zaključil predčasno v veliko zadovoljstvo naročnika in končnega koristnika. Vsi tisti delavci od projektantov, delavcev na montaži, delavcev v tehnični operativi, v splošnih in drugih službah TOZD, delavcev službe uvoza in izvoza podjetja, itd., se lahko s ponosom ozrejo na dokončano delo, v katerega so vsak po svojih močeh vložili del sebe ter ponovno doprinesli k nadaljnji uveljavitvi naše temeljne organizacije združe- PREVOD BESEDILA POSEBNEGA PRIZNANJA .. . Kot priznanje za izvrstno delo in iniciativo pri predčasnem zaključku del in spustu v pogon objekta kotlarne Erfurt — Vzhod izročamo kolektivu monterjev in inženirjev firme Industrijsko montažno podjetje Ljubljana, SFRJ po naročilu partijskega aktiva gradbišča ta dokument Vsem delovnim ljudem IMP se zahvaljujemo za njihovo delo in želimo mnogo uspehov in zdravja. HARTMAN partijski sekretar VEB Energiekombinat Sued Erfurt, 18. novembra 1975 nega dela in podjetja IMP kot celote. Da je imelo izvršeno delo velik odmev v DDR, lahko ugotovimo iz novih naročil, za katera smo že sklenili pogodbe. Posredujemo vam nekaj pohval v originalu in prepisu, iz katerih je razvidno zadovoljstvo naročnika nad izvršenim delom in predčasnim zaključkom del. Iz objavljenih slik pa lahko ugotovimo, da je šlo pri izvajanju del za dokaj zahtevne naloge na področju tiste dejavnosti, ki jo izvaja mariborski TOZD. PRVI »STEAMBL0C« V KOTLARNI VZHOD JE PRIŽGAN V ponedeljek zvečer ob 18.45 so prižgali po samo polletnem gradbenem času prvega od štirih proizvajalcev pare nove kotlarne Erfurt-Vzhod na Schvverborner - Strasse. S tem sta gradbena in montažna kolektiva iz NDR in SFRJ izpolnila skupno obveznost, da v čast IX. kongresa partije nemške socialistične enotnosti pričnejo deset dni pred predvidenim rokom š preizkusom kotlarne. Ustvarili so pogoje, da lahko prvi „Steambloc“ v naslednjih tednih napaja s paro oskrbovalno mrežo za nova naselja in obrate na severu mesta. Preostali trije proizvajalci pare g kapaciteto 24 t/h bodo začeli obratovati se letos, in to pred določenim rokom. To je odločilen prispevek k zagotovitvi toplotne oskrbe v tej zimi. (DAS VOLK, 22. oktober 1975) Erster „Steambloc" im Heizvverk Ost ist geziindet Am Montagaliend um 18.45 Uhr vvurde nach nur halbjahriger Bauzcit der erste von vier Dampferzeugern des neuen Heizvverkes Erfurt-Ost an der Schvverborner Strafte gezundet. Daniit erfullten die Bau- und Montage-kollektive aus der DDR und der SFRJ ihre gemeinsame Verpflichtung, zn Ehren des IX. Parteitages der SED die Erprobung des Heizvverkes zehn Tage friiher als geplant zu beginnen. Sie schufen die Voraussetzungen dafur, dafi der erste ..Steambloc" in den nachsten Wochcn Dampf in das Versorgungsnetz fiir die Neubaugebiete und Betriebe im Norden der Stadt einspeisen kanu. Die drei vveiteren Dampferzeuger mit einer Stunden-leistung von je 24 Tonnen vverden noch in dieserti Jahr vorfristig in Betrleb gehen. Das ist cin entscheidender Beitrag zur Sicherung der Warmeversor-gung im kommenden Winter. Pogled na kotlarno s prosto stoječimi dimniki višine 70 metrov in na rezer-voatje za težko kurilno olje 2 x 2000 kubičnih metrov SLUŽBA TEHNIČNE KONTROLE KVALITETE NASTANEK Nastanek in vloženi napori, da se ustvari kvaliteten proizvod človekovega dela, lahko rečemo, so stari toliko, kot je minilo od časa, ko je človeštvo začelo izdelovati (proizvajati) sredstva oz. predmete, ki so mu bili v vsakdanjem življenju in borbi potrebni za obstanek. Za premišljeno, garantirano kvaliteto skupnega ljudskega dela v obliki industrijske proizvodnje, pa so bili potrebni pogoji, kot so: izkušnje, znanje, sposobnost za trenutne in sistemske rešitve, kot tudi v praksi pridobljeno teoretično znanje. Industrijska revolucija pa je tista, ki je izzvala že pred tem stoletjem, da je kontrola kvalitete definirana s sistemom že v okviru organizacije procesa proizvodnje. Zanimivo je ugotavljati in kar je pri nas še vedno prisotno, da odgovornost za proizvedeno kvaliteto nosi še vedno proizvodni delavec. V tem primeru je delavec samokontrolor. Vsesplošni razvoj industrije zadnjih dvajset let pa je narekoval, da delavec v toku delovnega dne izdela čimveč (delo se normira). Spoznali so tudi, da so že prisotne posledice slabe kvalitete, ki pa vplivajo na obstanek na tržišču. Vse večjo konkurenčnost in težnja po stopnjevanju kvalitete pa so narekovale, da pride do velikega razvoja tehnologije in organizacijskih sprememb, ki se izražajo na odgovornosti strokovnega vodstva, ki poleg ostalega odgovarjajo za doseženo kvaliteto. To paje nov organizacijski odnos glede odgovornosti za proizvedeno kvaliteto. Novi proizvodi in nove proizvodne možnosti, mehanizirana in masovna proizvodnja, sirjenje tržišča industrijskih proizvodov, so bili povzročitelji problema — kako zagotoviti enako kvaliteto, ki bi zadovoljila potrošnika. Tehnologija proizvodnje je narekovala doktrino, po kateri moramo vsak izdelek stoodstotno kontrolirati, da bi tako preprečili slabo kvaliteto. Da se to realizira, pa so potrebni ljudje, ki bodo v rednem delovnem času kontrolirali in preizkušali proizvode s priročnim orodjem, ki omogoča natačno in hitrp kontrolo. Tako se je v organizaciji pojavil oddelek, ki ga imenujemo TEHNIČNA KONTROLA, katere osebje odgovarja za izločevanje proizvodov slabe kvalitete iz mase proizvodov, ki se odpremljajo na tržišče. To je pravzaprav sistem za stoodstotno kontrolo kvalitete, v kateri je odgovornost za kvaliteto bila prenesena od proizvodnega delavca na kontrolorja oziroma SLUŽBO TEHNIČNE KONTROLE. Idealno bi bilo, če bi po metodi stoodstotne kontrole kontrolirali ves proizvodni program. Gledano iz ekonomske strani pa to ni sprejemljivo, vendar se proizvajajo elementi, ki pa morajo skozi popolno kontrolo. To so predvsem elementi, ki se med opravljanjem svoje funkcije obrabijo in se izdelujejo v tolerancah, ki so predpisane po mednarodnem dogovoru; in so tako zamenljivi. Postavlja se torej vprašanje, kakšna naj bo kontrola oziroma kako organizirati službo tehnične kontrole. V tem članku se ne bi spuščali v način organizacije službe tehnične kontrole, kakšna naj bo in kaj vse naj dela, ker je to problem, ki se predvsem nanaša na proizvodni program. EKONOMSKI PLAN Tega naj bi imela vsaka služba tehnične kontrole. Zakaj naj odstavki b°m poskušal kratko prikazati v nadaljevanju tega Služba zaposluje ljudi, ki v rednem delovnem času kontrolirajo kvaliteto, in to med procesom, kar imenujemo preventivna kontrola oziroma po končanem procesu, ki pa jo imenujemo končna kontrola (kontrola elementov, podsklopov, sklopov izdelkov). Za opravljanje tega dela zaposlujemo določeno število tehnično dobro izobraženih ljudi, ki jih prištevamo med režijo. Torej vlagamo gotovo vrednost za osebne dohod-ke in materialne stroške, ki se nanašajo na to skupino. Kakšna bo torej režija službe tehnične kontrole,'moramo dobro premisliti. Popolnejšo kontrolo bomo želeli, temu primemo se dvigujejo stroški Ta problem bo vedno prisoten vendar številčno stanje kontrolorjev naj bo tolikšno da bodo v rednem delovnem času zagotavljali kvaliteto izdelkom, kakršno zahteva tržišče oziroma kupec. Naknaden strošek, s katerim se moramo soočiti, je prav tako velik To so sredstva in pripomočki za kontroliranje, brez katerih pa kontrolorji ne morejo izvrševati zastavljenih nalog. Naslednje za kar troši delovna organizacija denar je proučevanje tržišča, da se tako ugotovi raven in karakteristike kvalitete proizvodov, ki jih tržišče pričakuje. Prav tako se kvaliteta izraža pri projektiranju, skozi tehnološko pripravo in propagando. Slednja seznanja potrošnika o kvaliteti proizvodov. Vse to so stroški za kvaliteto. Vsi našteti faktorji pa orientirajo proizvodni proces oziroma vedeti moramo, kako precizno mora biti izdelan proizvod, vendar tem večja je preciznost izdelave, tem zahtevnejša so delovna sredstva, ki so zaradi tega tudi draga. Prav tako pa moramo zaposlovati tudi ustrezne ljudi in imeti popolnejšo organizacijo in pripravo NORMATIVNO UREJANJE DRUŽBENE SAMOZAŠČITE V SPLOŠNIH AKTIH TOZD IN PODJETJA KOT CELOTE O pomenu družbene samozaščite v tem članku ne bi posebej poudarjal, ker o tem govori članek v prejšnji številki Glasnika (stran 4). Tako vas v tej številki, v skladu z mnenjem uredniškega odbora, seznanjamo o normativnem urejanju družbene samozaščite v splošnih aktih TOZD in podjetja. Določene izkušnje iz tega področja smo si pridobili v občini Ljubljana-Šiška, ki je med prvimi urejala področje družbene. samozaščite z družbenim dogovorom in to v začetku leta 1975, kjer ima tudi sedež Tovarna regulacijskih armatur in aparatov. Škoda je le-ta, da tako pomembnega področja kot je družbena samozaščita nismo v Ljubljani v vseh občinah urejali enotno, tako da bo potrebno to vrzel izpolniti in odpraviti v letošnjem letu. Na ravni nega premoženja, zaščita pred kriminalom, varstvo pravic samoupravljanja, delavska kontrola, splošni ljudski odpor, civilna zaščita, ipd. DOPOLNITEV SISTEMIZACIJE DELOVNIH MEST V sistemizaciji delovnih mest je potrebno navesti vsa tista delovna mesta, ki so delavci še posebej odgovorni in izpostavljeni interesom tujih združenega ST" svojem sestavu več temeljnih družbeno samozaščito; traja- mDCj;j jn faznolaeaniu z —d”*"or8anl' SSr~SSTH g= St=rS«ato tu^raopredeUtiistopnjo od-KJTr,e£C17.aPOs„d±S "t0EJJ2dr0ii'‘ drUžbem S«™--«« vodilnih del.ace« bah, ki velj^o za sprejem samozaščite, samoupravnih sporazumov. Samoupravni sporazum naj bi tudi določal, da vsaka temeljna organizacija združenega dela samostojno odloča s pravilnikom, ki ga PRAVILNIK O URESNIČEVANJU DRUŽBENE SAMOZAŠČITE na področju družbene samozaščite, predvsem pa, da so poleg zagotovitve poslovnega uspeha soodgovorni tudi za zadovoljivo politično vzdušje oz. stanje v TOZD snreime 'in z načelnimi ttev Gle,de na to ^ 80 temelj' oz. OZD kot celoti. Ob po-ločbami v statutu TO/D n u6 na*oge s področja druž- javih nezadovoljstva, sovraž-očbami v statutu fOZD o bene samozaščite kot ne- nih parol ob razširjanju tožbtšr donolof, J„3 "“"Mi" P'™“ i” dolž- »nemilih ta allfnSih Sir, jsk* Na sL,!fses„ta'TozSprs,es,i rib dru« ravni celotne OZD naj bi se ga sDreiemZo na ^hom S a \° ^ ^ obravnavale le koordinacij- ?ečL0 dSev TOZD ie ustreznim samo- ske naloge s področja druž- nafnnmemeTe če se kon Tv"™ °rgan°m P°bud° bene samozaščite, ki so po- kretne določbe o kompleksu Z ^ ^P311!6-membne za OZD kot celoto. Dravic hT dolžnosti obdelaio Družberu dogovori nas z* OZDnaj bi imela, s™„. ^^“emS iS’r,r.r's,,s t d,uaenc „„tat,,Ji,,,!«:- na ra(n1o?D kSordTnS“ta ^ k°,kdEk'1"0 °d60,“' odbor za družbeno sairm stopku PrariS o”mžb=ta ”=t Vzporedno a tem pa zaščito ki ga sestavi iai n no °P -v-0 .,em smo dolžni, da izdelamo m en delegat iz vsake TOZD in sprejemamo podovnik dela en delegat ki ga izvoli {favJ.e z. uvodnimi določ- odbora za družbeno samo-DSSS mandat delegatov in , 8 katerimi naj bo do- zaščito tako za koordinacij- način’de^jr 8 ,°Če™’ ^ ^ 8ki odbor na ravni OZD in uresničujejo delavci pravice za odbor družbene sarno- DOPOLNITEV dolžnosti iz področja zaščite v TOZD. ctatiit* To^r, družbene samozaščite. STATUTA TOZD v p0Sebnem poglavju je . V lzlaganJu na urejanju S sprejetjem družbenega potrebno obdelati sestav od- družbene samozaščite v dogovora pa smo dolžni do- bora za družbeno samo- sPlošn^ *** T0ZD.in na polniti sUtut OZD in zaščito, mandat, njegove pn- r3vnl delovne organizacije TOZD. V obeh aktih je po- stojnosti, način dela in po- sem 8e predvsem naslonil na trebno določiti naslednje: dobno navodila, ki so nam bila po- naloge, ki jih je dolžna iz- ' sredovana na posvetovanju o vrševati OZD in TOZD na V tretjem poglavju pa bi uresničevanju družbene področju družbene samo- morale biti opredeljene na- samozaščite v občini Ljub-zaščite, s posebnim po- loge po posameznih pod- ljana-Šiška v letu 1975. Bo udarkom na nujnosti sodelo- ročjih dela Te so predvsem: Pa potrebno tudi upoštevati vanja z družbenopolitičnimi izobraževanje, kadrovanje, dodatna navodila, Id so bila organizacijami v OZD in požarna varnost, varstvo pri prisotna pri obravnavi druž-zunaj nje in z organi za no- delu, varnostna služba, ko- benega dogovora o družbeni tranje zadeve; organe, ki so municiranje s tujci, hranje- samozaščiti v občini Ljubija-pristojni za reševanje in ko- nJe dokumentov in zaupnih na-Bežigrad. ordiniranje nalog s področja podatkov, varovanje denar- RUDI BUKOVEC NOVI IZDELKI V TpZD KLIMA V ZNAMENJU ZMANJŠEVANJA UVOZA Da bi na jugoslovanskem trgu nudili čim več domače opreme iz področja klimatizacije ter po drugi strani čimbolj zaokrožili in kompleti rali sedanji proizvodni program, smo se v TOZD-KLIMA odločili za osvajanje in proizvodnjo hladilnih stolpov, ki bi jih bilo mogoče uporabljati tako v komfortni klimatizaciji, kot v industrijske namene. Omenjenim zahtevam zadoščajo hladilni stolpi z radialnimi ventilatoiji postavljenimi na tlačnem delu stolpa tako, da niso izpostavljeni koroziji vodnih hlapov, kot je to primer z maksimalnimi ventilatorji. Istočasno smo izpopolnili ter zaokrožili svoj proizvodni program še s petimi velikostmi dvojnih klimatov, ki ohranjajo vse značilnosti enojnih klimatov, vendar se zmogljivosti praktično podvojijo. Hladilne stolpe uporabljamo za hlajenje vode, pred- znotraj ali zunaj objektov, saj je njihova konstrukcija ajenje vsem klimatskih in hladilnih prirejena tako, da so deli kot naprav, kakor tudi v proces- je ventilator zaščiteni pred ni tehniki za hlajenje vode vplivom atmosfere, pri velikih batnih kompre- prf vgradnji v zgradbe lah. soqih, turbo kompresorjih, na hladilne stolpe priklju- er absorbcijskih hladilnih £jmo kanale za dovod in od-napravah. Glavno področje vod zraka. Za zmanjšanje uporabe je pn napravah ki hrupa pa lahko hladilnim zahtevajo poleg velike hladil- st0lpom prigradimo dušil-ne moči tudi delovanje z ndce Zvoka, kar je posebno majhno šumnostjo. pomembno za uporabo pri V proizvodnem programu zahtevnejših objektih, kot so imamo osem velikosti hladil- bolnice> šole> p0Si0vne nih stolpov s hladilno kapa- Zgra(jbe ali pa stanovanjsko citeto od 21.000 kcal/h do nasebe 1.300.000 kcal/h. Po potrebi pa lahko s sestavlja- Pri konstrukciji hladilnega njem več stolpov v baterijo stolpa smo se trudili, da bi dosežemo tudi hladilno moč le-tega izdelali iz domačih do 5.200.000 kcal/h. Hladil- materialov. To nam je tudi v ne stolpe lahko postavljamo celoti uspelo. VELESLALOM LJUBLJANE Najmnožičnejšega tekmovanja do sedaj v Sloveniji - veleslaloma Ljubljane - smo se udeležili tudi mi. Nastopilo je prek 1300 tekmovalk in tekmovalcev iz več kot 140 delovnih organizacij iz Ljubljane. Tekmovanje je bilo izvedeno v osmih starostnih kategorijah in na osmih progah hkrati, vendar brez zastojev in zelo dobro organizirano. Pri organizaciji so sodelovali SK Novinar, SK Snežinka in TRIM servis Ljubljana. Uvrstitve naših v tako množični udeležbi so še bolje, če upoštevamo, da smo si želeli uspeh, ki smo ga tudi dosegli, saj smo osvojili 5. mesto med 76 uvrščenimi moškimi ekipami. Za uspeh so jposebnojzaslužni tile naši tekmovalci: Janez Marinko, Franc posebno zasluzm uie na si ________________ ... _____ _ Žakelj, Tomo Lavrenčič, Jože Širej, Alojz Štrucelj, Sašo Siler in drugi ZA PRIJATELJE PLANICE Organizacijski komite „Planica" je te dni začel akcijo ,,Prijatelj Planice". Akcija ima namen podpreti izgradnjo novih objektov za dvig smučarskega skakalnega športa pod Poncami. Akcija se sestoji iz prodaje značk. Komite bo izdal 3 serije (zlato, srebrno in bronasto) po 6 značk. Cena posamezne značke je 20 din, ki bodo v prodaji: zlata takoj, srebrna jeseni in bronasta spomladi 1977. leta. Značke se bodo prodajale izključno po delovnih kolektivih pri nas pa bodo na prodaj pri športnih referentih TOZD. Pomagajmo zgraditi „velikanko" in rekord bo zopet v Planici. Drug proizvod, ki je bil osvojen v letu 1975 so dvojni klimati. Družino osmih velikosti standardnih enojnih klimatov smo povečali s petimi velikostmi dvojnih klimatov. Z njimi smo povečali maksimalne kapacitete in sicer: pretok zraka V = do 60.000 kub. m/h pritisk zraka H = do 50 mmVS toplotna moč Q = do 1.400.000 kcal/h izkoristek vlaženja = do 90% Prednost dvojnih klimatov je ta, da je njihova višina enaka kot pri standardnem, širina in kapaciteta pa sta se zaenkrat povečali. To smo dosegli s tem, da smo vzporedno vgradili dva radialna ven til ato ij a z enim pogonom. Tako izdelan klimat omogoča vgradnjo tudi v prostore, kjer kvadratno izvedbo za isto kapaciteto ne bi bilo mogoče vgraditi. Kot pri standardnih enojnih klimatih imamo tudi dvojne klimate sestavljene iz sledečih funkcijskih enot: — ventilatorjeve enote, — dogrelnikove enote, — vlažilnikove enote, — hladilnikove enote, — filteme enote z grelnikom, — mešalne enote za odpadni zrak, — kratke mešalne enote (brez filtra in grelca). Konstrukcija je izdelana na principu modernega sestavljanja funkcijskih sekcij, kar omogoča tudi naknadno izpopolnitev oziroma dodajanja novih sekcij. Tudi v letošnjem letu želimo razširiti svoj proizvodni program, zato smo že pričeli s pripravo projektov za strešne klima centrale in klima centrale do kapacitete 160.000 kub. m/h, zraka. Tako strešne kot centrale večjih izmer predvidevamo, da bodo izdelane na principu „sendvič plošč“, se pravi obojestransko Al-pločevina, znotraj pa trdi penjeni poliuretan. S tem bomo dosegli poleg mehanske trdnosti tudi primemo zvočno in toplotno izolacijo. ing. VINKO KUDER Dvojni klimat KGHVO Notranjost dvojnega klimata Filtma enota z grelnikom in mešalna enota za odpadni zrak llllllll Odvodna ventilatoijeva enota IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE ZA VARNO DELO Ob priliki analiz nesreč pri delu ugotavljamo, da se nad 70 % vseh nesreč pri delu pripeti zaradi nepoznavanja nevarnosti ali zaradi neizvaja-nja predpisov o varnosti pri delu ter obveznosti, ki jih imajo delavci in njihove OZD v zvezi s tem varstvom. Zato ni čudno, če o izobraževanju in usposabljanju za varno delo govorijo kar trije členi Zakona o varstvu pri delu, to ie 6., 14., ter 15. in sicer: 6. člen: Vzgoja in izobraževanje v zvezi z varstvom pri delu sta sestavni del splošnega in poklicnega izobraževanja na šolah vseh vrst in stopenj, uvajanja v delo in strokovnega usposabljanja delavcev v organizacijah združenega dela. Seznanjanje z varstvenimi ukrepi in normativi morajo delavci vključiti v organizacijo in vodenje delovnega procesa. Izvajanje in uspešnost usposabljanja v organizacijah združenega dela nadzira organ inšpekcije dela. 14. člen: Organizacija združenega dela mora zagotoviti, daje vsak delavec po programu teoretičnega in praktičnega usposabljanja ob prvi in ob vsaki kasnejši razporeditvi na delovno mesto oziroma delo poučen o delovnih razmerah in nevarnostih pri delu, o varstvenih ukrepih, o sredstvih in opremi za osebno varstvo pri delu ter o njihovi uporabi. 15. čl en: Organizacija združenega dela mora opraviti občasne preizkuse znanja delavcev o varstvu pri delu, da se prepriča, če so usposobljeni za varno opravljanje, vodenje ali nadzorovanje del. Roke in način občasnih preizkusov iz prejšnjega odstavka določi organizacija združenega dela, vendar ta rok ne sme biti daljši od dveh let za delavce, ki neposredno opravljajo, vodijo in nadzorujejo delo, pri katerih je večja nevarnost poškodb in zdravstvenih okvar. Dokler delavec nima potrebnega znanja in ustrezno opravljenega preizkusa, ne sme samostojno opravljati, voditi ah nadzorovati del. Določilo v 14. členu Zakona o varstvu pri delu, večino delovnih organizacij iz področja gradbeništva, montaže, IGM in sorodnih dejavnosti ni zateklo nepripravljene, saj so delovne organizacije, članice ..Interesne skupnosti za izobraževanje gradbenih delavcev Slovenije", že pred tem čutile potrebo po organiziranem in programsko vodenem izobraževanju iz varstva pri delu svojih delavcev. Zato je že 4. 9. 1974 Koordinacijski odbor sklical prvi sestanek vodij služb za varstvo pri delu nekaterih večjih OZD izmed svojih članic. Kasneje je bila ustanovljena stalna skupina delavcev s področja varstva pri delu in ti so si že na prvi seji, ki je bila dne 23. 1. 1975 zadali nalogo, izdelati enotne programe usposabljanja za varno delo za vse gradbeništvo, montažo, IGM in sorodne dejavnosti Tudi predlog programov za teoretično in praktično usposabljanje, ki ga objavljamo v nadaljevanju, je izdelan na osnovi principov in programov, ki jih je izdelala stalna skupina varnostnikov oz. so le-ti programi razširjeni na še tiste poklice v IMP, ld jih programi za druge dejavnosti ne obsegajo. £ in sluz Vse delavce in službe v IMP pozivamo, da programe temeljito proučijo, svoje tehtne pripombe pa naj čimprej sporočijo službi za varstvo pri delu IMP. OSNUTEK Na podlagi 14. člena Zakona o varstvu pri delu in 42. člena Samoupravnega sporazuma0 varstvu pri delu IMP, je delavski svet delovne organizacije IMP na svojem zasedanju dn* ........ 1976, potem ko so ga sprejeli delavski sveti vseh TOZD, sprejel naslednji PROGRAM TEORETIČNEGA IN PRAKTIČNEGA USPOSABLJANJA ZA VARNO DELO 1. Vodilni in vodstveni delavci I. Program teoretičnega usposabljanja A) Montažna dejavnost B) Proizvodna dejavnost a) kovinske stroke b) elektro stroke c) livarstvo d) plastika SPLOŠNI DEL 1. Zakon o varstvu pri delu (Uradni list SRS št 32/74): - splošne določbe - ukrepi in normativi za varstvo pri delu splošni ukrepi in normativi posebni ukrepi in normativi drugi ukrepi m normativi - obveznosti organizacije združenega dela glede varstva pri delu interni akti o varstvu pri delu naloge samoupravnih organov in odgovornih oseb organiziranje varstva pri delu poučevanje in vzgajanje periodično pregledovanje in preizkušanje delovnih priprav in naprav določitev delovnih mest s posebnimi delovnimi pogoji organizacija del na skupnem gradbišču - posebne obveznosti delovne organizacije do inšpektorja dela - pravice in naloge oseb na delu - sankcije za neizvajanje varstva pri delu 2. Periodično preizkušanje delovnih priprav in naprav ter periodične preiskave kemičnih in bioloških škodljivosti in mikroklime: - delovne priprave, ki jih je potrebno, periodično preizkušati - preizkušnja ropota, nevarnih sevanj, prahu in mikroklime - javne listine 3. Ukrepi in normativi varstva pri delu za gradbene objekte namenjene za delovne in pomožne prosto- - lokacija in razpored gradbenih objektov - vrata in Stopnišča - velikost delovnega prostora - razsvetljava delovnega prostora - ogrevanje delovnih prostorov - prezračevanje delovnih prostorov - glavne in pomožne transportne poti - normativi v pomožnih prostorih - kopalnice in stranišča - mikroklima '■ Delovne priprave in naprave: - delo na delovnih pripravah - vzdrževanje delovnih priprav - naprave za krmiljenje - ročno orodje na mehaniziran pogon - pregledovanje delovnih priprav in naprav - sredstva za zavarovanje dihalnih organov - sredstva za zavarovanje nog in rok - sredstva za zavarovanje telesa 6. Prva pomoč in zdravniški pregledi: - organizacija prve pomoči - omarica za nudenje prve pomoči - vrste in roki zdravniških pregledov 7. Požarno varstvo: - Zakon o varstvu pred požarom in o easilstv-1 (Uradni Ust SRS št. 46/70) organizacija požarne varnosti požarno varnostna preventiva sredstva za gašenje začetnih požarov 8. Nevarnosti električnega toka: - električna napeljava, kabli, podaljški in ost: pribor - zaščita proti previsoki napetosti dotika - ročne delovne priprave na električni pogon razsvetljava delovnih mest POSEBNI DEL A) Montažerska dejavnost 1. Določbe pravilnika o varstvu pri gradbenem delu — ureditev gradbišča priročno skladišče uskladiščenje raznega materiala stalno delovno mesto na gradbišču — gradnja nad terenom lestve normativi delovnega poda odri (oprema in vrste) - delo na strehah - delo z bitumnom, raztaljenim svincem, kabel" sko maso in podobnimi materiali i delavnega m - raz sve tlj ava de lavnega mesta - prenosne naprave in priprave na el. pogon - zaščita proti previsoki napetosti dotika na grad" bišču — uporaba in vzdrževanje ročnega orodja 2. Opravljanje montažnih del: - uporaba priprav za obdelovanje kovin - plamensko varjenje in spajkanje (nevarnosti po" stopkov), jeklenke s plini in skladiščenje jeklenk) - elektro varjenje (agregati in transformatorji) a za zabijanje čepov - naprava za zabijanje čepov uporaba izbira nabojev vzdrževanje shranjevanje - transport materiala na gradbišču - elektroinstalaterska dela pod tokom B) Proizvodna dejavnost . Sredstva za opremo in osebno varstvo: — sredstva za zavarovanje glave — sredstva za zavarovanje vida — sredstva za zavarovanje sluha a) kovinska stroka - stroji za obdelovanje kovin (brušenje, struženje, rezkanje, krivljenje, rezanje, žaganje itd.) — plamensko varjenje (jeklenke s plini in njih skladiščenje) — elektro varjenje (agregati in transformatorji) - varnostni ukrepi v lakirnicah — varnostni ukrepi v galvanah - transport in transportna sredstva b) elektrostroka — montaža elementov in žične povezave — preizkušanje pod napetostjo - ročno orodje na mehaniziran pogon - transport in transportna sredstva c) livarstvo 1. Pravilnik o higienskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri predelovanju in obdelovanju kovin: — prostori — razsvetljava — kanali — kalupi in okvirji — priprava surovin za ulivanje (priprava vložka) — kupolke — livarske ponvice — čiščenje odlitkov — priprava peska 2. Pravilnik o nigijenskih in tehničnih varstvenih ukrepih pri mehaničnem predelovanju in obdelovanju lesa in podobnih materialov — pogoji za delavce pri lesno-predelovalnih strojih — delo na posameznih strojih — uporaba ročnega orodja 3. Transport in transportna sredstva d) plastika - posebni ukrepi pri plastificiranju ročno čiščenje jedkanje - luženje razmaščevanje delo ob peči za plastificiranje nevarnosti požara in eksplozije — posebni ukrepi pri izdelovanju posod iz plastičnih mas razrez armirane plastike čiščenje stikov uporaba lepil prezračevanje nevarnosti požara in eksplozije organizacija varstva pri delu poučevanje in vzgajanje periodično pregledovanje delovnih priprav in naprav določitev delovnih mest s posebnimi delovnimi pogoji organizacija varstva pri delu na skupnem gradbišču — pravice in naloge oseb na delu — sankcije za neizvajanja varstva pri delu 2. Osnovna načela varstva pri delu na delovnih pripravah in napravah: — kdo lahko dela z delovnimi pripravami — vzdrževanje delovnih priprav — priključevanje delovnih priprav na električno inštalacijo — delo z ročnim orodjem na mehaniziran pogon — pregledi delovnih priprav in naprav 3. Sredstva in oprema za osebno varstvo: — zavarovanje posameznih delov telesa — zahteve pri osebnih varovalnih sredstvih — zahteve pri uporabi osebnih varovalnih sredstev 4. Nevarnosti električnega toka: — električna napeljava, kabli, podaljški in ostali pribor — zaščita proti previsoki napetosti dotika — ročne delovne priprave na električni pogon in razsvetljava delovnih mest 5. Prva pomoč, zdravniški pregledi in požarna varnost: — kdo lahko nudi prvo pomoč — vsebina omarice za nudenje prve pomoči — vrste in roki zdravniških pregledov — ravnanje z ročnimi gasilnimi aparati. POSEBNI DEL posebne obveznosti delovne organizacije do inšpektorja dela H. Program praktičnega usposabljanja Praktično usposabljanje je potrebno organizirati za Vse delavce, ki se zaposljujejo prvič in za tiste delavce, ti preidejo na drugo delovno mesto in sicer: A) Tehniki in inženirji V pripravniški dobi opravljajo tehniki in inženirji obvezno prakso v naslednjih službah: mesecev 2) projektivna služba 1/2 b) tehnološka služba (priprava dela) 1 <■) kalkulacije 1/2 ™) razvojna služba 1/2 e) služba varstva pri delu 1/2 0 obračun proizvodnje 1 8) operativa 4 Praksa se opravlja v skladu s Pravilnikom o pripravnikih (določitev mentorja, vodenje dnevnika), in na podlagi dogovora o enotnem trajanju pripravniške dobe, t.j. 8 mesecev efektivnega dela. °) Delovodje - delavci, ki neposredno vodijo proizvodnjo Delovodski kader opravlja tri mesece delo delo-vodje pod nadzorstvom in mentorstvom izkušenega delovodje na gradbišču ali v delavnici '■ Neposredni delavci £) monterji vodovodnih instalacij °) monterji centralnih kurjav £) monterji klimatskih naprav ") elektromonterji E) izolaterji b) ključavničarji G) kleparji {*) delavci ob posameznih obdelovalnih strojih *) varilci j) delavci v lakirnicah vozniki viličarjev in avtodvigal M delavci v galvanah M) delavci v livarni vj) modelni mizarji 0) delavci v plastifikaciji °) plastičarji *• Program teoretičnega usposabljanja SPLOŠNI DEL *• Osnovne določbe Zakona o varstvu pri delu (Uradni Ust SRS št. 32/74): - obveznosti organizacije združenega dela varstva pri delu splošni akti naloge samoupravnih organov in odgovornih oseb A) Monterji vodovodnih instalacij — uporaba, vzdrževanje in prenašanje ročnega in ostalega orodja — vodovodna inštalaterska dela nad terenom lestve odri (vrste in oprema) — spajkahje z uporabo propan-butan plina — dela z vročo smolo, raztaljenim svincem in podobnimi materiali — zavarovanje delavcev na višini — delo v jaških, kanalih in dvižnih jaških — transport materiala z dvigati — transport materiala po gradbišču B) Monterji centralnih kurjav — uporaba, vzdrževanje in prenašanje ročnega in ostalega orodja — montažno delo nad terenom lestve odri (vrste in oprema) — plamensko varjenje (nevarnosti postopka in delo z jeklenkami) — elektro varjenje (nevarnosti postopka, zaščita dela z varilnimi agregati in transformatorji) — zavarovanje delavcev na višini — delo v jaških, kanalih in dvižnih jaških — transport materiala z dvigali — transport materiala po gradbišču C) Monteiji klimatskih naprav — uporaba, vzdrževanje in prenašanje ročnega in ostalega orodja — montažna dela nad terenom lestve odri (vrsta in oprema) — plamensko varjenje (nevarnosti postopka in delo z jeklenkami) — elektro varjenje (nevarnosti postopka, zaščita dela z varilnimi agregati in transformatoiji) — delo z jeklenkami na butan — delo s krivilnim strojem — zavarovanje delavcev na višini — delo v jaških, kanahh in dvižnih jaških — transport materiala z dvigali — transport materiala po gradbišču D) Elektromonterji — uporaba, vzdrževanje in prenašanje ročnega in ostalega orodja — montažna dela nad terenom lestve odri (vrste in oprema) — delo s kabelsko maso in smolo — delo pod električno napetostjo in v trafo postajah — delo na strehah in pri montaži strelovodne napeljave — zavarovanje delavcev na višini — delo v jaških, kanalih in dvižnih jaških — transport materiala z dvigali — transport materiala po gradbišču E) Izolateiji - uporaba, vzdrževanje in prenašanje ročnega in ostalega orodja - izolaterska dela nad terenom lestve odri (vrste in oprema) - delo s posameznimi izolacijskimi materiali in zaščita delavcev - zavarovanje delavcev na višini - delo v jaških, kanalih m dvižnih jaških - transport materiala z dvigali - transport materiala po gradbišču F) Ključavničarji - uporaba, vzdrževanje in prenašanje ročnega in ostalega orodja - varnostni ukrepi pri plamenskem varjenju - varnostni ukrepi pri elektro varjenju - varno delo na posameznih strojih za obdelavo kovin - varno delo z ročnim električnim in pnevmatskim orodjem G) kleparji - uporaba, vzdrževanje in prenašanje ročnega in ostalega orodja - varnostni ukrepi pri plamenskem varjenju - varnostni ukrepi pri elektro varjenju - varno delo na posameznih strojih za obdelavo kovin - varno delo z ročnim električnim in pnevmatskim orodjem H) Delavci ob posameznih obdelovalnih strojih - varno delo na posameznih delovnih pripravah za obdelavo kovin - zaščita delavcev pri teh delih I) Varilci - zaščitni ukrepi pri varjenju - zaščita delavcev pri teh delih J) Delavci v lakirnicah - varno delo in zaščita delavcev pri razmaščeva-nju - varno delo pri mokrem in suhem brušenju - varno delo m zaščita pri lakiranju - varno delo pri sušenju K) Vozniki viličarjev in avtodvigal - obveznosti delavcev pri teh strojih - delo na posameznih strojih - vzdrževanje in pregledi transportnih sredstev - interna obratovalna dovoljenja - nevarnosti pri strojih z notranjim izgorevanjem - transportne poti L) Delavci v galvanah - varno delo in zaščita delavcev pri razmaščeva-nju - varnostni ukrepi pri pretakanju kislin, lugov in podobnih materialov - varnostni ukrepi pri posameznih galvanskih delih M) Delavci v livarni - pogoj dela v livarni - varnostni ukrepi pri kaluparjenju - varnostni ukrepi pri vlivanju - varnostni ukrepi pri izdelavi jeder - varnostni ukrepi pri stresalni rešetki - varnostni ukrepi pri pripravi peska - varnostni ukrepi pri čiščenju odlitkov N) Modelni mizarji - zavarovanje delavcev na lesno-obdelovalnih strojih - uporaba, vzdrževanje in prenašanje ročnega orodja - varnostni ukrepi pri delu z aralditom - skladiščenje modelov O) Delavci v plastifikaciji ' - varnostni ukrepi v plastifikaciji - varno delo in zaščita delavcev pri jedkanju — luženju - varno delo in zaščita pri razmaščevanju - varno delo in zaščita pri privezovanju (obvezo-vanju) - zaščita proti opeklinam, prahu in dimu P) Plastičarji - varnostni ukrepi pri delu z armirano plastiko - varnostni ukrepi pri delu z lepili - varnostni ukrepi pri uporabi raznega orodja - zaščita delavcev pri delu s plastičnimi materiali II. Program praktičnega usposabljanja Na novo sprejeti delavci in delavci ki so bili premeščeni na delovna mesta s povečano nevarnostjo za življenje in zdravje, morajo najmanj 1 mesec delati pod neposrednim vodstvom izkušenega VK ali KV delavca. Za usposabljanje za varno delo je odgovoren neposredni vodja del. V Izoli bomo gradili Skladiščenje reprodukcgskega materiala na prostem proizvodno-skladiščne prostore________________________________________ Delovni kolektiv, IMP, Ljubljana TOZD Projekt montaža, Koper bo v izolski industrijski coni še letos zgradil proizvodno-skladiščne prostore, v katerih bodo: skladišče reprodukcijskega materiala, kovinski obrati z garderobami in prostori družbenega standarda ter aneks s pisarniškimi prostori za potrebe obrata. V tem sestavku bomo skušali analizirati nekaj vprašanj, ki so privedla do tega, da seje kolektiv odločil za gradnjo objekta, ki se bo raztezal na površini 2200 kv. m, s predračunsko vrednostjo 21.000.000 din. Tako odločitev je pogojevalo predvsem dejstvo, da se je temeljna organizacija združenega dela v petih letih razvila iz komaj 100-članskega kolektiva v skoraj 400-člansko delovno skupnost z ekonomsko in samoupravno začrtano potjo za nadaljnji razvoj. Menimo, da je prav, če bralcem posredujemo nekaj podatkov ekonomsko-finančnega značaja. Leta 1972 je takratni Tako povečana dejavnost obrat IMP, Ljubljana štel v zadnjih letih je nujno po-159 delavcev in ustvaril fi- vzročila določena ozka grla, nančno realizacijo ki so se najbolj občutila 32.221.803 din in tam, kjer je bila frekvenca 3.437.353 din sredstev za najvišja, to pa je v skladišču sklade. Poprečni osebni do- reprodukcijskega materiala, hodek pa je znašal: 2.231,75 ki je bilo grajeno za letni fi-din. Kakovostno novo fazo nančni promet ene stare razvoja, ekonomskega in milijarde, sedaj pa ustvarja samoupravnega, pa je kolek- že letno okoli 6 starih mili-tiv začel v letu 1972 in na- jard. Ozko grlo so tudi po-daljeval do sedaj. Tega leta manjkljivi delavniški pro-je bil ustanovljen projektivni stori za kovinsko montažer-biro, ki je odtlej pomenil sko dejavnost, katere težišče veliko več, kot samo izdelo- se po sodobni tehnologiji in vanje načrtov za notranje ob bolj ekonomičnem poslo-instalacije: elektrike, vode in vanju lahko delno prenese centralne kurjave, temveč na izdelovanje polfabrikatov predstavlja v nekem oziru na določenem mestu, ki je tudi marketing. Projektant- tudi primernejše oprem-ske storitve na eni strani, po- ljeno. Toda o tem nekoliko menijo določeno finančno pozneje. realizacijo, iztrženo za na- Pomanjkanje skladiščnih t. , v v o not nnn črte še važnejši moment pa prostorov je tako akutno, da ima to pravico, zakaj m pn- vi kolektivu normalen, ne- okoli 9.395.000 din. Kot je to da se skoraj 95% v bi- se v zaprtih prostorih skla- šlo do gradnje že mnogo moten potek poslovanja, smo na začetku ze omemb, roju ’ narejenih projektov dišči praktično le tiste ma- prej. Eden od bistvenejših kajti vsako odstopanje uteg- bo investicija znašala tudi praktično realizira pre- teriale, ki se jih zaradi nji- razlogov je bil ta, da je seda- ne povzročiti ne samo ma- 21.000.000 ,din. Če je vse ko montažerske dejavnosti hove specifičnosti ne more nja lokacija v Kopru prostor- terialno, temveč tudi moral- točno izračunano, bi se m-TOZD ali njenih kooperan- in ne sme drugače, vse osta- -sico omejena z eno besedo, no škodo. vesticija samo pokrila v manj tov. Poslovno leto 1975 je lo je uskladiščeno na dvo- vsa bližnja okolica je pozida- S predvideno investicijo v kot treh letih, kolektiv TOZD Projekt- riščnem prostoru, kjer so na, da bi gradili v etažah pa Izoli, kjer bomo v kratkem Finančna sredstva bomo Montaža Koper zaključil s materiali podvrženi vremen- je nemogoče, ker je nosil- začeli z deli, gremo, kot smo zbrali takole: finančno realizacijo v višini skim vplivom. nost tal minimalna. Drug že omenili, v etapno gradnjo - okoli polovico lastnih 146 284 203 00 din in Tako skladiščenje povzro- razlog pa je morda tudi v in se bomo sproti prilagajali, sredstev iz ostanka dohodKd ostankom ’ dohodka ča občutno materialno ško- tem, da je bil v okviru OZD, tako ekonomskim, kakor v letu 1975 14 805 5600 din. Poprečni do, ki se lahko približno IMP Ljubljana narejen pred- tudi tehnološkim potrebam - ustrezni del kritja iz te-osebni' dohodki pa so zna- oceni in je začasno premost- nostni vrstni red investicij, tržišča. kočega dohodka, s tem da šali-4 293 01 din ljiva, vendar se lahko spričo upoštevajoč skupni interes Nepopoln vrednostni ra- banka zagotovi manjkajoča Že sama bežna primerjava ostrejših pogojev gospodar- vseh TOZD. Ta interes pa je čun za vse prihranke od do- obratna sredstva, višine finančne realizacije v jenja pojavljajo zahtevki po zaokrožena gospodarska ce- datne antikorozijske zaščite. Zaradi načina financira-la+n 1Q79 in lansVnlptnp 7ni7anin rpn našim storit- lota, proizvodnja in montaža ki jo je treba opraviti, zaradi n:« n tpcmp n rimani kovati Lokacija v Izoli, kjer bodo zgrajeni skladiščno-proizvodni prostori letu 1972 in lanskoletne znizaniu cen našim siom- una, piui^vuunja m mum,u,a iu ju jc ncua upiavm, nj^ utegne primanjkovati nam kaže, da gre za več kot vam. To pa pomeni, da je ter tako razširiti asortiman, skladiščenja na prostem, po- likvidnih finančnih sredstev, štirikratno povečanje. Rav- treba začeti iškati tako ime- kar je popolnoma pravilno, novnega čiščenja in večjih za{0 upamo, da nam bodo v no tako je doseženo 4,5- novane notranje rezerve, ki Zaradi zaostrenih pogojev kalov ter prihranki pri pred- kritičnih trenutkih p riško- kratno povečanje sredstev za so že znane, ali jih je treba gospodarjenja v letošnjem fabriciranju: kompletne to- na pomoč druge temelj- sklade. Osebni dohodek' je poiskati, kje so in koliko jih letu je prav, da se tudi v pn- plotne postaje, razdelitev, ne organizacije združenega večji za 92%, kar pomeni, je. ‘ meni investicije TOZD, Pro- delov kotlarne, prezračeval- dela IMP Ljubljana, da je rasel z letno stopnjo Marsikdo se utegne vpra- jekt-montaže iz Kopra tako nih kanalov in drugega bo 7ir ANTE 30,5%. šati in kot samoupravljavec solidarno postopa in zagoto- znašal predvidoma letno PREDLOG SPREMEMB IN DOPOLNITEV SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O DODELJEVANJU STANOVANJ IN POSOJIL ZA STANOVANJSKO IZGRADNJO Dne 16. marca se je sestal odbor za medsebojna razmerja podjetja (stanovanjski del odbora), ter razpravljal o spremembah in dopolnit-yah samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj in stanovanjske izgradnje. Delegati so v svojih razpravah predvsem poudarili pomen sedanjih sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma, ki so ga pripravile strokovne službe. Povedali so tudi, da se delegatska baza ravno tako zanima za spremembe, ker pričakujejo od popravljenega samoupravna sporazuma veliko več kot so do sedaj lahko dobili. Vsi delegati so si v razpravi bili edini, da je predlagani način točkovanja prosilcev za dodelitev stanovanj bolj realen za tiste kategorije delavcev, ki resnično živijo v neurejenem stanovanju in bodo po predlogu lahko hitreje Pridobili najemniško stanovanje. Pa tudi prosilci ta kreditiranje individualne gradnje in etažne lastnine ne bodo prikrajšani pri svojih prošnjah ta posojila, ker se ta del sporazumno menja le toliko, kot so se povečali osebni dohodki zaposlenih v IMP, vse ostalo pa ostane kot do-s^daj. Ker ne bomo objavili samoupravnega spora-tOrna v celoti, marveč ravno popravljeni in dopolnjeni " del sporazuma nam bo pri nadaljnji dporabi v veliko pomoč dosedanji sporazum, ki le bil objavljen v IMP Glasniku aprila 1975 (iz-redna številka). Nadalje moram opozoriti bral-% daje odbor za medsebojna razmerja smatral, da za 31. členom sporazuma odpadejo kriteriji ta dodeljevanje stanovanj socialno šibkim. Za ta korak se je odbor odločil zaradi tega, ker zdru-ttijemo v solidarnostne sklade del sredstev za Saditev stanovanj za socialno šibke in zato “odo te kategorije delavcev tudi upoštevane v solidarnostnih skladih. 5. člen 1. TOZD oziroma DSSS dodeljuje stanovala s finančno udeležbo prosilcu, ki izpolnjuje Naslednje pogoje: a) da ni lastnik ali nosilec stanovanjske pralce na ustreznem stanovanju in b) da prispeva pri povprečnem mesečnem dohodku na člana družine do 2000 din 5 %, od tOOl do 3300 din 10% in nad 3301 din 15 % ^tnih sredstev, ki se v celoti poračunavajo z jjajemnino s 3 % obrestmi, kolikor prosilec pridobi sredstva lastne udeležbe s posojilom delov-ne organizacije, pri kateri je zaposlen družinski d jan, se obresti na znesek lastne udeležbe ne ^računavajo. Udeležba je obvezna samo pri dodelitvi novih stanovanj. c) prosilec se ne more vseliti v stanovanje d°kler ne poravna vseh obveznosti iz točke 6. ^ga člena. 2. Pri ugotavljanju povprečnega osebnega dohodka na člana družine se upošteva dohodek d^žine, dosežen v rednem delovnem času (tj. Osnova, gibljivi del in presežek norme). V porečju se ne upošteva dohodek, dosežen z nad druim delom in otroški dodatki. Poprečje do Rženega osebnega dohodka se ugotavlja za ob-Imunsko obdobje zadnjih 6 mesecev v prešlem letu. Osnove, od katerih se določa od-10tek lastne udeležbe, se povečujejo sorazmer- no z indeksom povečanja osebnih dohodkov v podjetju, ki ga ugotovi plansko analitska služba. O povečanju osnov sklepa odbor za medsebojna razmerja podjetja po zaključnem računu za preteklo leto. 3. Med prosilci, ki izpolnjujejo vse zgoraj naštete pogoje, imajo prednost pri delitvi stanovanj delavci, ki izpolnjujejo pogoj iz prve točke 15. člena tega sporazuma. 4. Prosilci, ki na podlagi tabele dosežejo večje število točk, imajo prednost pri dodelitvi stanovanj. 5. Kriteriji za pridobitev prednostne pravice do najemnega stanovanja z lastno udeležbo: OSNOVA točke 1. Leta zaposlitve pri podjetju do 11 2. Gmotni položaj do 8 a) število družinskih članov b) prejemki družine skupaj c) na člana družine 3. Možnost pridobitve razpolagalne pra- je prosilec do 5 4. Ocena sedanjega bivališča do 9 5. Kvadratura sedanjega stanovanja do 9 6. Pomembnost delovnega mesta prosilca do 6 Ad. 1. Za vsako izpolnjeno leto pri podjetju po tabeli pripadajoče točke. Za dosežena leta pri podjetju se štejejo leta, ki so izpolnjena do 30. junija tekočega leta. let točk let točk 2 2 7 7 3 3 8 8 4 4 9 9 5 5 10 10 6 6 nad 10 11 Ad. 2. Poprečni zaslužek na člana družine: točk nad 3.401 0 od 2.951 do 3.400 2 od 2.441 do 2.950 4 od 2.001 ,do 2.440 6 do 2.000 8 Ad. 3. Trajna razpolagalna pravica 5 Enkratna razpolagalna pravica 2 Ad. 4. Število točk sedanjega stanovanja na družinskega člana: točk stanovanja točk od 17,5 do 20 2 od 15 do 17,5 3 od 12,5 do 15 4 od 10 do 12,5 5 od 7,5 do 10 7 manj od 7,5 ali brez odločbe 9 Ad 5 kv. m na člana družine nad 16 o od 14 do 16 2 od 12 do 14 3 od 10 do 12 4 od ,8 do 10 5 od 6 do 8 7 manj od 6 ali brez odločbe 9 Ad- 6. točke na delovnem mestu PK delavca 1 na delovnem mestu KV delavca 3 na delovnem mestu SS delavca 4 na delovnem mestu VKV delavca 5 na delovnem mestu Viš. Vis. S delavca 6 9. člen 3. Pod točko 2. navedeni pogoj velja za vsako tudi sukcesivno, v posameznih letih prejeto posojilo posebej. V primem, da znaša poprečni družinski dohodek posojilojemalca manj kot 1600 din na mesec in presegajo skupna mesečna odplačila posojil podjetja 1300 din, lahko zaprosi za spremembo odplačilnih pogojev. 4. Kadar DS ugodi prošnji posojilojemalca za spremembo odplačilnih pogojev, ne sme znašati mesečni obrok odplačil manj kot 900 din. 5. V primem, da skupni znesek posojil presega 150.000 din, posojilojemalec ni upravičen, da zahteva spremembo odplačilnih pogojev. 6. Zneski iz 2., 3. in 4. točke tega člena se revolarizirajo skladno z zadnjim odstavkom 2. točke 5. člena tega samoupravnega sporazuma. 7. O prošnji za spremembo odplačilnih pogojev odloča DS TOZD oz. DSSS na predlog odbora za stanovanjske zadeve. , 8. S spremembo odplačilnih pogojev je mišljen moratorij enega ali več izmed prejetih posojil za določeno dobo v skladu s 4. točko tega člena. 9. Posojilo zapade v odplačilo potem, ko ga posojilojemalec porabi, najkasneje pa v enem letu od dneva sklenitve posojilne pogodbe. Posojilojemalec vrača posojilo v polletnih anuitetah preračunanih na mesečne obroke, neposredno iz svojih osebnih dohodkov pri podjetju. 10. V času porabe posojila zaračuna posojilodajalec interkalarne obresti po enaki obrestni meri kot za posojila. Znesek interkalarnih obresti plača posojilojemalec najkasneje v 60 dneh po začetku odplačevanja posojila. 10. člen 1. Posojilo iz sredstev TOZD oz. DSSS, vezanih pri banki, koristi upravičenec pod pogoji, določenimi v pogodbi o vezavi sredstev, sklenjeni med banko in TOZD, oz. DSSS. TOZD oz. DSSS veže sredstva pri banki v taki obrestni meri, ki omogoča upravičencem koriščenje kredita po obrestni meri, ki jo določa banka s svojim splošnim aktom. 12. člen Stanovanje, kupljeno, zgrajeno ali adaptirano s posojilom, mora delavec — posojilojemalec zavarovati pri zavarovalnici proti požaru in drugim elementarnim nezgodam ter zavarovalnino vinkulirati v korist TOZD oz. DSSS do višine odobrenega posojila, vendar samo, če znaša posojilo več kot 50.000 din. S—:—: POČITNIŠKI DOM V FIESI BO ODPRT ZA 1. MAJ Kot vsako leto bo tudi letos, če bo dovolj ; prijav, odprt počitniški dom v Fiesi za prvomajske praznike od vključno 24. 4. 1976 do vključno 2. 5. 1975. ROK ZA PRIJAVE JE od 1.—10. 4. I 1976, sprejema pa jih recepcija po telefonu na številko 321-043, int. 244. Ob prijavi sporočite, če želite celoten penzion ali samo zajtrk. Če bo večina gostov za penzion, bomo zanj poskrbeli, v nasprotnem primeru bo na voljo samo zajtrk. O tem boste pravočasno obveščeni. Cene: 30.00 din (prenočišče, zajtrk); 70.00 din (poln penzion) za člane kolektiva, za ožje svojce 80.00 din, otroci imajo 30 % popusta Recepcija bo vsem prijavljencem pismeno odgovorila. Letovanje plačate pred odhodom v recepciji do 20. 4. 1976. Prevoz preskrbi vsakdo sam. 1 KAKO IN KJE BOMO LETOS LETOVAL^ Naša TOZD Družbeni standard nam za letošnje dopuste omogoča letovanje v naših počitniških do-! movih oziroma aranžmajih, kijih bodo sklenili. Na morju boste dopust lahko preživeli v Fiesi, Velem Lošinju, na Pagu in v Ankaranu, na Veliki planini in Pohorju pa v hribih. Cene letovanja so objavljene na prijavnici in so enake lanskim. Za tiste, ki | naših domov ne poznajo, nekaj osnovnih po-I datkov: MESA Naš počitniški dom ima na voljo skupaj 90 ležišč (16 štiriposteljnih, 12 dvoposteljnih in 2 enoposteljni sobi). Okolica je lepa, tik ob morju je sladkovodno jezero, plaža je sorazmerno polna. V Ankaranu imamo eno hišico, kjer naši delavci radi preživijo dopust. Oba kraja sta ob slovenski obali in torej blizu. VELI LOŠINJ V Velem Lošinju imamo v dveh domovih skupaj j 75 ležišč. Zaradi velikega zanimanja za ta kraj, smo j v zadnjih letih najemali še privatne sobe, ker naj bi j imeli možnost letovanja res vsi člani kolektiva. V l Velem Lošinju je zelo ugodna klima, saj je kraj po j svetu znan kot zdravilišče za astmatike. | LETOS GREMO PRVIČ NA PAG Jasno je, da so kapacitete naših domov pre-I majhne, da bi lahko ugodili vsem prošnjam. Zato je I TOZD Družbeni standard iskala nove možnosti, | kjer bi lahko letovali oziroma organizirali cenen ji dopust. Takšna možnost se je ponudila na Pagu. S i turističnim društvom Pag je že podpisana pogodba, I in sicer: — v treh novih zasebnih hišah, od morja od-j dalj enih 300 m, bomo imeli 50 postelj (2, 3 in | 4-posteljne sobe); I ------------------- I - odločili smo se za polpenzion (zajtrk in obilna večerja - za kosilo pa mora poskrbeti vsakdo sam); - zajtrk bo možno dobiti do 10. ure, večerjo pa po 18. uri; - sobe so druge kategorije in jih najemamo za letos s prednostno pravico za bodoče. Dodamo naj še nekaj podrobnosti: ob hišah, ki so v mestu Pagu, je dovolj parkirnega prostora. Naši delavci se bodo hranili na enem mestu, hrana bo dobra tudi za tiste, ki ne marajo dalmatinskih specialitet, ker bo na Pagu tudi naša kuharica. Na Pag lahko pridete s trajektom iz Karlobaga (iz Ljubljane prek Kočevja 270,km) in pa po mostu pri Zadru, kar bo od Ljubljane zneslo 400 km. Domačini so pripravljeni nabavljati hrano za tiste, ki bodo kuhali kosila Možnosti izletov z avtomobilom ali peš je na Pagu dovolj. Na čudovitih peščenih plažah, po katerih je Pag zelo znan, se boste dobro počutili in naužili svežega zraka in čistega molja Vse ostale podrobnosti preberite na prijavnici VELIKA PLANINA, POHORJE Na Veliki planini imamo dve hišici, na Pohorju eno. Postopek za najetje je enak kot pri vseh ostalih počitniških domovih. Odslej naj bi imeli prednost tisti člani kolektiva, ki bodo v teh hišicah želeli preživeti svoj dopust, pred tistimi ki jih obiskujejo samo ob sobotah in nedeljah. Vse dopustnike še enkrat opozarjamo, da ne pozabijo pravočasno odposlati prijavnice, ki je priložena tej številki Glasnika. Če jo kdo ne bo dobil naj pokliče TOZD Družbeni standard, kjer je še nekaj rezerve. BOMO V KRANJSKI GORI GRADILI POČITNIŠKI DOM? Na seji sveta proizvajalcev in porabnikov storitev počitniških domov TOZD DS so se delegati zavzeli za hitrejši razvoj tega področja, predvsem pa za razširitev počitniških kapacitet, Čeprav je delegatom poznan ve Uk interes kolektiva, da razširimo možnosti dopustovanja in obstoječih kapacitet, predvsem ob obali pa so se zaradi navedenih razlogov odločili da predlagajo temeljnim organizacijam združenega dela podjetja IMF takojšnjo gradnjo počitniškega doma v Kranjski gori kjer že ima IMF kupljeno zemljišče. V Kranjski gori moramo - glede na dogovor s skup- ■ ščino občine Jesenice — zgraditi počitniški dom hotelskega tipa, ki bi posloval skozi vse leto. Znano vam je, da se je turizem v Kranjski gori v zadnjih letih izredno hitro razvijal in da so ustvarjeni ; lepi pogoji za bodisi zimsko letovanje (smučišča) in j poletni oddih (bazeni, vrsta gorskih manj in bolj zahtevnih izletov). Zato smo tudi prepričani, da bi bil : počitniški dom polno zaseden. V Kranjski gori bi lah- ; ko letovali delovni ljudje vseh naših temeljnih org a- ! nizacij združenega dela, tudi v tistih mesecih, ko so počitniški domovi na obali zaprti. Predlagamo, da bi TOZD IMF namensko združili svoja sredstva, tako da bi večji delež nosile tiste temeljne organizacije, ki sicer že koristijo počitniške domove, niso pa še vložile lastnih sredstev v izgradnjo počitniških kapacitet Kot smo že omenili naj bi bil počitniški dom hotel-skega tipa s 1191 kv. m površine. Prostori bi bih raz- ; porejeni v štiri etaže: a) klet: v kateri bi bih predvsem shrambe, kotlarna, j sanitarije in del zabaviščnega prostora; b) pritličje, v katerem bo vhodna avla, recepcija, ; restavracija, kuhinja, del shramb in terasa; c) v nadstropju bodo enoposteljne, dvoposteljne sobe z balkoni; v vseh sobah so kopalnice; d) mansarda, v kateri bi bila dva apartmana (kopalnica, dnevna soba, spalnica in 4 dvoposteljne sobe). Skupaj bo v počitniškem domu 49 ležišč. Celotna investicija bi znesla približno 10,000.000 din, od katerih bi letos potrebovali 6.000.000 din za dograditev brez opreme. Ce doma ne bomo zgradili, moramo skupščini občine Jesenice vrniti zemljišče za isto ceno, kot smo ga kupili. Odločitev je torej na naših TOZD. 1 OBČINSKI PRVAKI V VELESLALOMU Občinskega sindikalnega tekmovanja v veleslalom*) ki je bilo organizirano v več starostnih kategorijah z*a. ženske in moške v Kranjski gori, smo se udeležiU tu*S mi z dokaj številčno ekipo. Med več kot 450 udelrč ženci jih je prek 300 uspešno prevozilo progo, m epe njimi tudi večina naših, ostaU pa so v sled težkih prbe za inženiring, prav tako niso bile sprejete spre-I nbe in dopolnitve organizacije in sistemizacije de-i ih mest v kadrovski in splošni službi v DSSS. j točilo o inventuri je podala tov. Brlečičeva, prav -o pa so poročali tudi predsedniki inventurnih ko-kij. Sprejet je bil plan celotnega dohodka za leto 1976, lav tako tudi plan pogodb za leto 1976, kar bo Itrdil še zbor delavcev. Komisija za varstvo pri delu je predlagala, da po-(lasti tov. Komel Petra, dipl. inž., zaposlenega na dednem mestu specialist za avtomatiko z opravljenim \ Dtokovnim izpitom iz varstva pri delu po programu I, i opravljanje strokovnih nalog s področja varstva pri v [jlu. Sklep je bil soglasno sprejet. l se|Paritetna komisija za vodenje postopka je ob razpisu I delovno mesto „vodja računovodskega sektorja 1ZD“ ugotovila, da se na razpisano delovno mesto ni tiče prijavil. Komisija je predlagala delavskemu svetu, ■ enise razP*s ponovi, če pa ponovno ne bo nobenega Ijndidata, bo treba imenovati v. d. vodja računovodja sektorja. I TOZDPMI r MARIBOR / T i i aj t or delovnih ljudi je bil 5. 3. 1976, na dnevnem ;in je bilo kar 17 točk. Med njimi: obravnava in D \ jem plana realizacije za leto 1976, poročilo o izvr-i inventuri za leto 1975 ter obravnava predloga za me l^itev ugotovljenih viškov in manjkov, obravnava JZD-dloga družbenega dogovora o razporejanju dohodka sednktu 1976 v občini Maribor in splošne porabe v i akt$ni Maribor, obravnava predloga programov samo-i parnih interesnih skupnosti družbene dejavnosti v ka A&ni Maribor za leto 1976, obravnava predloga Jane^piavnega sporazuma o združitvi sredstev za kritje nnaVPnih potreb delovnih ljudi in občanov v krajevnih odlis^hostth občine Maribor, obravnava samoupravnega i špoOzuma za pokrivanje izpadlega dohodka elektro športOdarstva Slovenje za leto 1975, obravnava samo-Fras^vnega sporazuma interesnih skupnosti za železni- f ški in luški promet SR Slovenije, obravnava predloga o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti PTT prometa, obravnava predloga za dopolnitev samoupravnega sporazuma o združitvi v delovno organizacijo IMF, obravnava sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o dodeljevanju stanovanj in posojil za stanovanjsko izgradnjo - informacija o dodelitvi stanovanj delavcem na podlagi sklepa odbora za družbeni standard in stanovanjske zadeve, obravnava sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in za delitev sredstev za osebne dohodke. Direktor plansko-analitske službe, tov. Zavec, je podal pregled plana celotnega dohodka in podrobno prikazal plan razporeditve dohodka, plan realizacije stroškov in razlike realizacije, dinamični plan realizacije, plan delovne sile, plan možnih izgubljenih in efektivnih delovnih ur, razdelitev planiranih efektivnih delovnih ur na režijske in proizvodne, planirano razdelitev poslovne uspešnosti (dnevne vezave) - obratne naložbe, strukturo obratnih naložb, planirane poslovne naložbe, neto, bruto in količniki obračanja, planiranja, cilje poslovanja, plan minimalne zaposlenosti ter analitični pregled planiranih stroškov za leto 1976. Zbor delovne skupnosti je sprejel predlagani plan celotnega dohodka za leto 1976 in istočasno sklenil, daje treba vložiti vse sile za izvršitev sprejetega plana realizacije. Tov. Zavec je prav tako poročal o zaključnem računu za leto 1975. Po razpravi je zbor delovne skupnosti sprejel in potrdil zaključni račun. Obravnavani so bili vsi prej navedeni predlogi samoupravnih sporazumov in sprejeti. TOZD TIO IDRIJA Zbor delovne skupnosti je bil 26. 2. 1976. Na dnevnem redu je bilo: obravnava samoupravnega sporazuma o zagotavljanju sredstev za pokrivanje primanjkljaja iz prometa za električno energijo, sprejemanje in podpisovanje samoupravnega sporazuma o zagotovitvi sredstev za izvedbo srednjeročnega programa razvoja vodnega gospodarstva za obdobje 1976 — 1980 na območju Soče, obravnava skupnega sporazuma o načinu združevanja sredstev za odplačevanje anuitet iz najetih kreditov za zgrajene objekte družbenega standarda v občini Idrija, obravnava samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za sofinanciranje programov in funkcionalnih izdatkov v KS v občini Idrija za leto 1976, dopolnitev osnutka predloga sprememb in dopolnitev SS o osnovah in merilih za razporejanje dohodka za delitev sredstev za osebne dohodke, prečiščeno besedilo SS gradbeništva z obrazložitvijo in dopolnitve organizacije DSSS, sistemizacije TOZD in poslovnega predmeta TOZD. Vsi predlogi samoupravnih sporazumov so bili obrazloženi, delavci, ki so postavili posamezna vprašanja, so dobili ustrezne odgovore in zbor delovne skupnosti je vse samoupravne sporazume sprejel. Zbor delovne skupnosti je ob koncu sprejel še sklep, da se poslovni predmet TOZD Tovarna instalacijske opreme Idrija dopolni z naslednjim: 1. projektiranje ogrevalnih in vodovodnih instalacij, kanalizacije, prezračevanja in plinskih instalacij v stanovanjskih objektih; 2. izdelava plast ificiranih prometnih drogov; 3. kgučavničarske, strojne in montažne usluge ter usluge z nakladalnimi napravami. TOZD LIVARNA IVANČNA GORICA Tretja seja delavskega sveta je bila 17. 2. 1976. Delavski svet je obravnaval plan celotnega dohodka in investicij za leto 1976, kar je obrazložil tov. Valentin Mendiževec. Plan je delavski svet sprejel in ga dal v potrditev zboru delovnih ljudi s pripombo, da je plan razdelitve stroškov za skupne strokovne službe prevelik za TOZD Livarna Ivančna Gorica pri splosno-kadrovski službi Obravnavana in sprejeta sta bila predloga sprememb in dopolnitev samoupravnega sporazuma o osnovah in merilih za razporejanje dohodka in razdelitev sredstev za osebne dohodke IMF za gradbeništvo. Delavski svet je predlagal zboru delovnih ljudi, da sklene in podpiše samoupravni sporazum o ustanovitvi in delovanju kluba samoupravljavcev občine Grosuplje. Potrjen je bil program delovnih sobot v letu 1976 in o tem obveščeni vsi delavci v TOZD s koledarjem delovnih ur. Delavski svet je obravnaval in sprejel poročilo in pregled obračuna družbene prehrane v letu 1975. Iz poročila je razvidno, da je kuhinja poslovala rentabilno. Delavski svet predlaga zboru, da dopolnitve službe zj inženiring ter dopolnitve sistemizacije delovnih mest v splošni in kadrovski službi ne sprejme, ker so premalo obrazložene, potrdi pa se organizacijske in funkcionalne dopolnitve ftnančno-računovodske službe. TOZD PM KOPER Delavski svet je imel 2. sejo 11. 2. 1976. Na dnevnem redu je bila razprava in sklepanje o letni inventuri, o predlogu za odpis osnovnih sredstev, o potrditvi izvajalca za novo gradnjo v Izoli, o planu celotnega dohodka za leto 1976, o vlogi komisije za norme in o pritožbah in prošnjah. Delavski svet je obširno obravnaval ugotovitve popisa repromateriala v skladišču, o ugotovljenih inventurnih viških in manjkih ter o kadrovskih problemih v skladišču. Tov. Ladislav Alič je podal predlog komisije za oddajo del pri novogradnji v Izoli. Komisija je ugotovila, da je najugodnejšo ponudbo dalo SGP Gorica, ki ga komisija tudi predlaga za izvajalca. Člane delavskega sveta je o planu celotne realizacije za leto 1976 seznanil direktor TOZD, tov. Ladislav Alič. Člane delavskega sveta je zanimalo predvsem, če so plani realni in če jih bo mogoče doseči. Na predlog službe varstva pri delu IMP Ljubljana in strokovnega kolegija TOZD Koper, so člani delavskega sveta obširno obravnavali plan osebnih zaščitnih sredstev za leto 1976. PREJELI SMO Upravni odbor sklada za gradnjo in opremo onkološkega inštituta v Ljubljani nam je poslal zahvalo za nakazana sredstva in obenem poročilo, koliko sredstev se je v desetih letih obstoja tega sklada nabralo na žiro računu in kako so denar porabili. Objavljamo izvleček iz poročila: 1) prispevki, zbrani od začetka pa do 31. 12. 1975 na osnovi namen sklada 12,779.083 2) posebna akcija pri Ljubljanski banki leta 1974 9,256.847 3) posebna akcija za nabavo dragih aparatur 931.382 Želimo vas tudi seznaniti, kako smo ta sredstva deloma že porabili oziroma jih še trošimo: »- adaptirana je bila bivša interna klinika v sedanjo stavbo C; — nabavljen je bil linearni akcelerator, najmodernejši obsevalni aparat; — kupili smo nekatere aparature, ki nam že služijo pri zdravljenju bolnikov in nam vračajo denar; — z denarjem, ki ga je prinesla posebna akcija pri Ljubljanski banki leta 1974, smo sanirali stavbo A v bivši šempetrski vojašnici in stavbo B (prejšnja gluhonemnica) in tako znatno izboljšali standard hospitaliziranih bolnikov; nabavili smo specialne, drage aparature, potrebne za ugotavljanje raka, ki bi jih inštitut z lastnimi sredstvi ne mogel kupiti, in sicer rentgenski diagnostični aparat velike zmogljivosti in pa gama kamero, ki služi ugotavljanju raka oziroma njegove razsežnosti s pomočjo radiaktivnih izotopov. Iz navedenega je razvidno, da so bila zbrana sredstva smotrno naložena in koriščena, saj seje njihova vrednost ob dobrem obračanju skoraj p odvrnila. Gradnja teleradioterapevtskega (TRT) objekta, namenjenega zdravljenju z obsevanjem, je v fazi, ko bo kmalu moč montirati nabavljeno dragoceno napravo — linearni akcelerator. Sklad bo obstajal še naprej, dokler ne bo uresničen njegov namen, kajti prostorske potrebe inštituta še zdaleč niso rešene, prav tako pa tudi ne potrebe po sodobni delovni opremi. Upamo, da nam bodo delovne oiganizacije in občani še naprej z razumevanjem nudili materialno pomoč in nas hkrati, tako kot doslej, tudi moralno podpirali pri naših prizadevanjih za dobrobit bolnikov. KAKO DELAJO INVESTICIJE IN ZAPOSLENOST ODBORI DELAVSKE KONTROLE V LETOŠNJEM LETU (Predvidevanja in možnosti) take8a razv?Ja se kaZeJ° v v J zaostrenih pogojih gospodarjenja Od volitev samoupravnih organov je že minilo nekaj časa. Z delom so, nekje bolj drugje manj uspešno, začeli tudi odbori samoupravne delavske kontrole. Po posameznih občinah so bili seminarji, ki so se jih udeležili vsi člani odborov ali pa samo predsedniki. Da bi lahko zapisali kaj bolj konkretnega o delu delavskih kontrol, smo za razgovor prosili tri predsednike odborov v naših TOZD. DOMINIK VELIKONJA - TOZD TRAA „V začetku nam je bilo delo nepoznano, začeli smo iz temeljev. Seminar je prinesel mnogo koristnega — dobili smo namreč napotke, kje in kako naj začnemo." — In ste začeli? „Kakšne posebne akcije še ni bilo, spoprijeli smo se z eno reklamacijo oziroma reklamacijskim zapisnikom, trenutno pa raziskujemo poslovanje v skladišču repro ma- Po predvidevanju osnutka družbenega plana 1976—1980 naj bi gospodarske investicije v letu 1976 realno porasle za 7 %, investicije v družbeni standard pa za 2 %. Težišče vlaganj bo v novo opremo in tehnologijo. V prednostne panoge uvršča družbeni plan energetiko, projekt plinifikacije in gradnjo novih elektroenergetskih zmogljivosti, na dalje črno in barvno metalurgijo, stanovanjsko gradnjo in proizvodnjo hrane. Iz pregleda investicijskih planov važnejših gospodarskih panog za razdobje 1976—1980 izhaja, da ima gospodarstvo pa tudi negospodarstvo Slovenije zelo ambiciozne načrte investi- nutno pa raziskujemo poslovanje v sKiaaiscu repro ma- zeio amomozne imune ravesu-teriala - ugotavljamo zakaj razlike in kako bi jih odpra- Vdl- banj, ki jih lahko strnemo v na- — Kdo vam pri delu pomaga? slednje: „Že doslej sta na naše seje prihajala sekretar ZK in pred- - zviševanje proizvodnih sednik odbora za medsebojna razmetja, odslej pa bo tudi str°šk°v‘?,caen": . - delkov. predsednik sindikata. Sam odbor delavske kontrole bi _ ponovenJ pojav6 nelikvid-marsikateri problem bolj težko reševal." nosti; Tako delavska kontrola v TOZD TRAA začenja svoje - upadanje produktivnosti delo. Sestajajo se po potrebi, načeloma vsaj enkrat meseč- del®; in omejevanju .predvsem nepokritih investicij, kar seveda najprej občuti projektiva ir gradbeništvo, v končni fazi p; seveda tudi montažno instalacijska dejavnost. Iz tega razloga so za nas zanimive ocene gradbene operative Slovenije z regionalnih sestankov, ki so bili po posameznih področjih v mesecu septembru lani Povzetek teh ocen bi bil naslednji: - gradbena podjetja se ponovno srečujejo z nelikvidnostjo, število neplačanih situacij raste; - pojavlja se naraščajoči pritisk mvestitoijev na izvajalce gradbeni del za znižanje cen; - opazno je upadanje novih gradenj pri objektih visokih gradenj predvsem na negospodarskem področju; Iz navedenih razlogov je pesi' mizem gradbenikov upravičen* posebno še, ker v okviru stabik zacijskih prizadevanj tudi p°" slovne banke namenjajo večin0 dolgoročnih sredstev za kritj8 prekoračitev za že začete inve' sticijske objekte. V letu 1976 pričakujejo tak° gradbeniki za 15 do 20 % manj dela kot v letu 1975, Montažn0 instalacijska podjetja v prvi pol£ vici letošnjega leta še ne bi o0-čutila tega upada, ki pa je ni°' žen v drugi polovici leta. Že se daj pa obstaja pomanjkanje de* na vodovodnih instalacijah. 06 tem je potrebno opozoriti n* opazno večjo angažiranost moj1' lažno instalacijskih podjetij |Z drugih republik v Sloveniji. Novo nastala situacija zato Z* hteva od nas še večjo angažis?’ nost na gradbenem trgu (bolj*0 kvaliteto del, krajši roki, moz' nosti kreditiranja, kvalitetni stf projektiva opaža zmanjša- visi itd.). Da pa bi to dosegli, 6° nje obsega naročil; potrebno še bolj posodobiti d' ij zaradl manJs zvisati produkti* v Sloveniji si gradbena podjetja nost^ izboljšati delovno organ iz8, prizadevajo za večje angaaranje cij0 in gospodarjenje, v drugih republikah m v tujini, j\ja koncu te sicer ne prevt' — nomanikanie tmancmh optimistične napovedi pogoj8* no. Za svoje" delo potrebujejo še interni poslovnik, osnutek siovanj^^S^vsem^nilvalifiS: mh^Sjet/p^pobiv" fn ggtSSS!« tSumndcStf že pripravljajo odgovorne službe. rane delovne sile; opremljanju gradbenih zemljišč pozitivna gibanja. padec izvozne aktivnosti in konkurenčnosti na tujih tržiščih; prevelik uvoz glede na naj bi delali. Ker je bilo povedanega veliko, bi bilo prav, da objektivne možnosti. - - - - ..................- Ti negativni pojavi j, — ct .pliva j o na odbora. JANEZ IGUČAR - TOZD O V „Bil sem na seminarju, kjer so nam povedali, kaj in kako seveda lahko ogrozi normalno izpolnjevanje planov stanovanjske gradnje v letu 1976; - gradbena podjetja naj v bodoče preidejo na bolj intenzivno zaposlovanje (izboljšanje kadrov- pozitivna gibanja. V novembru 1975 so bik sprejete nekatere olajšave pri p0-laganju 50 % depozita za n6' gospodarske investicije. Po nov,n določilih so plačila tega polo?8 bi se podobnih seminarjev v bodoče udeležil še kakšen član vp^jo na padec akumulativ- ske strukture), dnižbehi plan za oproščeni investitorji na‘ner* n/ihora nosti in s tem na manjšo sposob- leto 1976 predvideva povečanje vitih in obmejnih področjih, — Ste začeli znova ali pa nadaljujete začeto delo? nost gospodarstva za’ vlaganja v „Začel sem znova, ker nisem imel nobenih izkušenj, razširjeno reprodukcijo. Posle- medtem ko je prejšnji odbor odlično delal in je delavsko kontrolo postavil na mesto, ki ji gre. Tako bomo na tem /—---------------------------------- področju samo nadaljevali. Menim, da mora biti delavska kontrola prisotna povsod. Redno prihajam na seje strokovnega kolegija, odprta so nam tudi vrata na seje vseh organov in imamo vpogled v delo vseh služb." — In kaj trenutno delate? ..Pregledujemo zaključni račun in spremljamo delo gradbenega odbora." — Načrti za prihodnost? „Reševanje problemov, ki se bodo pojavljali. Delali bomo po predpisih. Še posebej pa bi želel poudariti, da bi bil predsednik prihodnjega odbora iz vrst sedanjega, da se začeto delo nadaljuje — od petih članov sedanjega odbora je samo eden iz prejšnjega odbora delavskega nadzora." zaposlenosti v gradbeništvu za največ 3 %. Inž. FRANC KOBAL - TOZD PB „Bil sem na seminarju lani, ko je bil celoten odbor, leto sem bil sam. Uspešen je bil predvsem zadnji, ki je temeljil na razgovorih predsednikov in tako smo lahko slišali, s 'kakšnimi težavami so se srečevali drugod in kako so jih reševali." — Ste že začeli s konkretnim delom? „Kakšne konkretne akcije še ni bilo. Sodelujemo na sejah vseh organov. Posamezni člani odbora so zadolženi za delo samoupravnih organov, tako npr. hodim sam na seje delavskega sveta. Poleg tega dobimo tudi zapisnike vseh sej. Pregledali smo zaključni račun za lansko in plan za letošnje leto." — Boste pri svojem delu naleteli na težave? „Veijetno ne. Delno bo k temu pripomogel že sam sestav odbora, pa tudi drugače računamo na pomoč vsakogar, ki bi ga prosili, da bi nam pomagal. ZAŽIVELO DELO KONFERENCE DELEGACIJ V petek, 12. marca, so se sestali vodje delegacij vseh ljubljanskih TOZD. Na žalost so nekateri manjkali in tako dali posreden odgovor, zakaj nekatere stvari še ne tečejo tako, kot bi morale. Na sestanku je bilo sprejetih nekaj pomembnih sklepov. Največ je bilo govora o gradivu, ki ga je za javno razpravo prineslo glasilo Zbor občanov, čeprav to ni bil prvotni namen sestanka. Konferenca naj bi se še naprej sestajala na enak način. Vodje delegacij ali delegati, kijih bodo nadomeščali, bodo gradivo za seje pregledali in poiskali enotno stališče, obenem pa določili TOZD, ki bo na sejo poslala delegate, ki pa bodo morali biti obveščeni o stališču vseh delegacij. Tako naj bi delegacije odslej našle v svoji konferenci skupni imenovalec. Drugo vprašanje, ki je bilo sproženo in obdelano, pa so sklici zborov delovnih ljudi. Dogaja se namreč, da prihajajo predlogi samoupravnih sporazumov popolnoma stihijsko in z zelo kratkimi roki za sprejem. Za vsakim sprejetjem pa je sklic zbora kolektiva, ki pa včasih manj, včasih več stane. Vodje delegacij so menili, da je treba določiti roke, do kdaj morajo biti predlogi samoupravnih sporazumov dostavljeni TOZD in bi se potem teh rokov tudi držali. Vse TOZD v glavnem sklicujejo zbore ob istem času. Sprejeto je bilo priporočilo, da TOZD Dvigalo konstituira delegacijo in naj bi vodja redno prihajal na seje. Seje konference bodo odslej ob ponedeljkih ob 13. uri, vabila morajo vodje delegacij dobiti najkasneje v petek pred “i0- T. S. dalje za objekte družbene?8 standarda, pri katerih so udeler ena sredstva samoprispevka naj’ manj v višini 30 %, objekti st* novanjske gradnje, vodovodu6, kanalizacijske, toplovodne, P* novo dne in električne napelj*v6, V okviru stabilizacijskih uki* pov je treba opozoriti na obve* no multilateralno kompenzacij0 na podlagi zakona o zagoto*’. ljenih plačilih med uporabnik1 družbenih sredstev Znano je, da je slovensko spodarstvo posebno pa še gr*. beništvo in montažo nelikW*' nost zelo prizadela (prisilno kr* ditiranje) in bi ta uspeh te z* konske poravnave lahko v mno gočem izboljšal gospodarsko st* nje predvsem zdravih delovn1^ organizacij teh panog. To pa seveda odvisno od ažurne?? vnovčenja teijatev in garancij skega potenciala poslovnih ban (menice z avalom). Že sprejeti ukrepi in pa velik' i l ;______i. i ;• _ _ 1__ctrLli’ h Ž, I V> K< S N« Ti Hi V, Er Li T< Er Sv Nc T( in: Sil Ba Jai Ec T( Gn Lu potrebe industrije za rekon: cijo in modernizacijo proizvo1 nih naprav, nadaljnja intenzivf-stanovanjska gradnja in najavil ni ukrepi za zaščito človekove? okolja (etapna gradnja sodo nega centralno-ogrevalneg* U omrežja, raznih čistilnih napi? Ra in preusmeritev na plinska va) pa zagotavljajo montažn ^ instalacijskim podjetjem tudi srednjeročnem obd0uL 1976/1980 nedvomno dot«" perspektivo. LOJZE ZALAR Ga Ra Eri Dt Jez Br; PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI • PRIŠLI - ODŠLI NOVOSPREJETI DELAVa V MESECU FEBRUARJU 1976 TOZD „Klima“, Ljubljana: Tasič Slavica, stroj. tehn. — pripravnik Mučič Zlatko, postal pomočnik Didovič Rudi, KV monter klimat. naprav i TOZD „Ogrevanje, vodovod", Ljubljana: Pogačar Janez, monter c.k. Stiftar Stanislav, monter c. k. Levičnik Slavko, spec. monter ! Tozd „SKIF\ Ljubljana: j Tomažič Igor, KV spl ključavničar Ramič Iba, NK, transp. delavec : TOZD „TRAA“, Ljubljana: • Gazvoda Boris, dipl ing. str. — pripravnik Tomaževič Aleksander, stroj, ključ. KV ( POPRAVEK V lanski 10. številki Glasnika nam jo je v 25. členu pravilnika o določanju tajnih ljudske obrambe in načinu njihovega zavarovanja zagodel tiskarski škrat. 25. člen omenjenega pravilnika se pravilno glasi: „Osebe, ki jim dolžnost izvajanja ukrepov za zavarovanje tajnih podatkov ljudske obrambe preneha, niso odvezane varovati njihovo tajnost.“ \________________________________________V Pavlič Janko, pom. brusilec j Zontar Aleš, dipl ing. stroj. - pripravnik i Zorman Mijo, PK strugar Šebenik Mirko, ing. strojništva Lopac Svetozar, elektrotehnik Vrščaj Božo, KV strugar Kokalj Aleksander, PK strugar Ogrin Boris, PK vrtalec 1 Jeras Ivo, dipl. ing. str. - pripravnik i bgovšek Srečko, PK strugar . TOZD „Elektromontaža“, Ljubljana: j Hrvatin Armelindo, KV monter (postal pomočnik) - 'oik Franc, KV monter . Emad A. Wahab Mira, proj. sod. x Lipičnik Silva, strojepiska j Tozd „TEN“, Ljubljana: Htčulj Janez, KV ključavničar r Stanič Miran, sam. ref. v PD !• HoVak Marjan, pomožni ličar l TOZD ..Projekt, montaža, :i mženiring“, Maribor: |>lec Ernest, KV monter c.k. “abšek Drago, pomožni monter r Jarc Erika, samost, bilanci st i' Kotnik Venčeslav, KV monter , TOZD „Projekt, montaža", Koper: 3 Gnezda Branko, KV monter 7 Ludvik Zorko, KV monter 3 Tozd ..HO", Idrija: Vidmar Janko, KV ključavničar TOZD „Livarna", Ivančna gorica: 9zunek Milan, NK delavec Ppvc Franci, NK delavec Gebular Silva, NSD delavka k- Glavič CVeta, PK delavka d-J Gemigoj Rajko, PK delavec il| Jark Alojzija, SSD delavka e Gtbančič Pavla, PK delavka gi Kuplenik Leopold, PK delavec b vcrbič Alojz, PK delavec Tozd Kaii .Elektrokovinar", Ptuj: J^sersbeiger Rado, NK delavec P vez Bojan, vajenec jrjjh Majda administrator IJiaiožič Marjan. NK delavec Oelovna skupnost strokovnih služb: Jerman Vida Vil SU delavka Jankovič Ana Vil SU delavka Močilnikar Janja SSU delavka Mulaosmanovič Zakir, Vil SU delavec TOZD ..Družbeni standard", Ljubljana: Hren Jožica SSU delavka ODŠLI DELAVCI V MESECU FEBRUARJU 1976 TOZD „Klima", Ljubljana: Vračič Zvonko, razveljavitev učne pogodbe Sablič Boško, v JLA Novšak Anton, razveljavitev učne pogodbe Češek Borut, razveljavitev učne pogodbe Stipič Jože, v JLA Skrabec Janez, v JLA Boh Vlasti mir, v JLA Mesojedec Janko, v JLA Galjot Marko, v JLA Šopka Nikola na začas. delov NDR Rejc Bogdan, na začas. delo v NDR Puvar Avgust, na začas. delo v NDR Rudman Edvard, na prestajanje kazni Bunčič Branko, sporazumno TOZD ..Ogrevanje, vodovod", Ljubljana: fotrušen Miroslav, na lastno željo Koščak Anton, poklicna rehabilitacija Perša Stanislav, odhod v JLA Tomažin Ivan, odhod v JLA Uršič Boris, odhod v JLA Štalcer Bojan, razveljavitev učne pogodbe Osvald Viktor, odhod v JLA Krese Peter, odhod v JLA Tomšič Stanko, odhod v JLA Bore Damjan, odhod v JLA Korošec Stane, odhod v JLA Pajtler Adolf, odhod v JLA TOZD „SKIP“, Ljubljana: Blaško Pero, sporazumno Kreis Miroslav, sporazumno Dobranič Josip, sporazumno TOZD „TRAA‘‘, Ljubljana: Kuselj Viktor, prek. v odpov. roku Franko Zvone, odhod v JLA Čuro Ivo, odpoved delavca Pintar Nikola, sporazumno TOZD „Elektromontaža“, Ljubljana: Benedičič Tone, na željo delavca Vidonja Zlatko, razveljavitev učne pogodbe Repovž Bojan, razveljavitev učne pogodbe Kos Marjan, v JLA Hojnik Mirko, v JLA Veber Janko, v JLA Razboršek Darko, razveljavitev učne pogodbe Žilavec Dušan, ostal v ZRN Bunderla Janez, na željo delavca TOZD „TEN", Ljubljana: Škoda Slavko, v JLA Krhlikar Stane, odhod v JLA Okoren Olga, umrla Sili Borut, odhod v JLA Vajngerl Stanislav, razveljavitev učne pogodbe TOZD „Projekt, montaža, inženiring", Maribor: Zemljič Marjan, samovoljno Dmerman Miran, v JLA Toplak Marjan, v JLA Strelec Janez, v JLA Kožar Emilijan, v JLA Kohek Branko, v JLA TOZD „Projekt, montaža", Koper: Debenk Dušan, v JLA Furlanič Igor, v JLA Pegan Damijan, v JLA Gnezda Jože, v JLA Kavčič Danilo, sporazumno TOZD „Livarna", Ivančna gorica: Košiček Branko, v JLA Mencin Jože, v poizkusni dobi Katančič Franc, v poizkusni dobi Rogač Jože, v JLA Šušteršič Vinko, odpoved organizacije Kocjančič Branko, odpoved delavca Zupančič Miha, sporazumno Ozimek Cveto, odpoved delavca TOZD ..Elektrokovinar", Ptuj: Munda Franc, upokojitev Rus Franc, upokojitev Kranjc Stanko, preneh. raz m. za dol čas Gril Drago, v JLA Ko ser Ciril, v JLA Kozoderc Martin, v JLA Mohorko Vlado, v JLA Mlakar Franc, v JLA Zemljarič Konrad, v JLA Frčeč Albert, v JLA Klinc Jože, v JLA Strelec Franc, v JLA Habjanič Franko, v JLA Delovna skupnost strokovnih služb: Semolič Viljem, v JLA TOZD „Zastopstva“, Ljubljana: Verbič Aleš, sporazumno TOZD „Projektivni biro", Ljubljana: Hrovatin Saša, v JLA V MESECU FEBRUARJU 1976 JE BILO V PODJETJU ZAPOSLENIH 5.515 DELAVCEV, OD TEGA 888 UČENČEV V GOSPODARSTVU IN 49 DELAVCEV V INOZEMSTVU. UPAMO, DA SE NOVOSPREJETI DELAVCI PRI NAS DOBRO POČUTIJO. V SPOMIN Sporočamo vsem, ki ste ga poznali, da je nenadoma umrl dne 16. marca naš dolgoletni sodelavec Elektromontaže, tov. Martin Brglez. Kot mlad fantič je prišel v Ljubljano takoj po osvoboditvi in se pri mojstru inž. Vesenjaku izučil elektroinštalaterskega poklica. Stanoval je z več mladimi fanti v takratnem vajeniškem domu v Kersnikovi ulici. Po uspešno opravljenem izpitu za kvalificiranega delavca v letu 1948, je odšel na odsluženje vojaškega roka v jugoslovansko vojno mornarico. Ko se je jeseni leta 1952 vrnil, se je takoj zaposlil pn takratnem e lektro obratu podjetja Toplovod, kasneje organizac^a združenega dela IMP. Njegovo delo je bilo v glavnem, kakor je v tistih časih narekovala potreba obnove domovine, na terenu. Sodeloval je na večjih delih v železarni Jesenice, v Mariboru, Velenju, Karadjordjevu in Beogradu. Največ pa pri izgradnji na Brionih. Po prihodu v Ljubljano je že na prvem gradbišču višje šole za politične vede 16. 2. 1962 doživel težko delovno nesrečo, pri kateri je utrpel poškodbe na hrbtenici, tako da je postal težak nepokreten invalid. Po večih operacijah in večletnem zdravljenju v bolnišnici je bil končno upokojen. Vedno je bil pri delu zelo marljiv, nasmejan in požrtvovalen. Cenil je sodelavce, jim pomagal ter predvsem bil vdan podjetju, v katerem je bil zaposlen. Tudi pozneje kot težak invalid je bil vedno s svoje postelje ali vozička v stiku s podjetjem ter se veselil vsakega uspeha, ki gaje podjetje doseglo. Delavci TOZD Elektromon*«*-1 obljubljamo, da ga bomo ohranili v trajnem in lepem spominu K A. NOVI PLAČILNI IN OBRAČUNSKI SISTEM NADALJEVANJE Z 2. STRANI — povsem ločeno moramo obravnavati tisto angažiranje denarnih sredstev, ki se nanaša na nabavo nestandardnih materialov, vezanih na eventualna predplačila. Čim realnejši bo plan potrebnih obratnih sredstev, tem manjše težave bo imela temeljna organizacija združenega dela s planiranjem in ustvarjanjem finančnih tokov. Nerealen plan potrebnih obratnih sredstev pa bo vnašal precejšnje težave v planiranje in ustvarjanje uravnoteženih finančnih tokov. Pri planiranju in realizaciji plana potrebnih obratnih sredstev glede na obseg in dinamiko ustvarjanja učinkov (proizvodov, gradbenih objektov in storitev) bodo morale sodelovati naslednje službe: — za zaloge reprodukcijskega materiala - nabavna služba s pripravo dela; — za zaloge orodja in drobnega inventarja priprava dela in tehnična operativa — za nedovršno proizvodnjo in polizdelke priprava dela in tehnična operativa; — za gotove izdelke prodajna služba; — za terjatve prodajna služba s tehnično operativo; — za pravilno ugotovljene trajne in občasne vire sredstev finančna operativa. Da bi bilo v bodoče olajšano planiranje finančnih tokov, bo prodajna služba z vsemi večjimi odjemalci morala doseči načelen dogovor o načinu plačevanja obveznosti oziroma o zavarovanju plačil, nabavna služba pa z vsemi večjimi dobavitelji. Akcija bo morala potekati usklajeno, ker bo verjetno nemogoče, da bi dobaviteljem dajali avanse ali plačevali naše obveznosti do njih v 10 dneh po nastanku dolžniško-upniškega razmerja, oziroma s čeki, na drugi strani pa bi prejemali za prodane izdelke in storitve menice z maksimalno možno dospelostjo plačila 90 dni Ta način bi seveda ustrezal, če bi bila podana neomejena možnost indosiranja in eskontiranja prejetih menic. Pri samem vzpostavljanju dolžniško upniškega razmerja, v katerem nastopamo kot prodajalci blaga, opravljenih storitev ali izvajalci gradbenih del, bo morala prodajna služba upoštevati nabavne pogoje za nakupe materiala, proizvodov in storitev glede na izbrani način plačil obveznosti oziroma zavarovanja plačil. Če ta moment pri sklepanju pogodb o prodaji oziroma izgradnji objektov ne bo prisoten, se lahko zgodi, da v bodočnosti ne bo mogoče zavarovati plačil naših obveznosti na način in ob pogojih, ki ga predpisuje zakon in zahtevajo dobavitelji, kar pa ima v končni konsekvenci za posledico zapozneli priliv denarnih sredstev. Toda prodajna služba je odgovorna tudi za priliv denarnih sredstev in ne samo za vzpostavitev dolžniško upniškega razmerja, ker mora zadovoljevati plačilno sposobno povpraševanje in ne vsakega povpraševanja, temelječega na željah in morda tudi opravičenih potrebah. Bistvo novega zakona o zavarovanju plačil, kakor tudi zakona o ugotavljanju in obračunavanju celotnega dohodka v temeljnih organizacijah združenega delaje, da se zadovoljujejo plačilno sposobne potrebe in ker prek prodajne funkcije uresničujemo zadovoljevanje plačilno sposobnih potreb, je nujno, da za pravočasne prilive denarnih sredstev skrbi prodajna služba. Prodajna služba samostojno odgovarja za v pogodbi opredeljen način plačila oziroma zavarovanje plačil, kakor tudi za opredelitev nastanka dolžniško upniškega razmerja, zlasti v primerih, ko gre za delne dobave oziroma delno opravljene storitve. Tehnična operativa s pripravo dela prevzema nase odgovornost pravočasnega in kvalitetnega izvajanja del oziroma storitev v okviru planiranih obratnih sredstev, kot so: nedovršena proizvodnja, polizdelki in gotovi izdelki Prekoračevanje obsega planiranih obratnih sredstev mora biti vnaprej dogovorjeno in mora biti podana možnost ustreznega kritja tako glede obsega in dinamike potrebnih obratnih sredstev. Neupoštevanje tega dejstva ima lahko za posledico nemožnost zavarovanja plačila za nadaljnjo preskrbo prvin poslovnega procesa, kot so material, nabavljeni polizdelki in izdelki in tudi storitve. Zastoj v oskrbi teh elementov pa povzroča manjšo proizvodnost in s tem tudi manjše osebne dohodke in ne nazadnje vpliva na počasnejši priliv denarnih sredstev. Nabavna služba, ki sklepa pogodbe o nakupu prvin poslovnega procesa, mora sestavljati dekad ne in mesečne plane nabav za izpopolnjevanje standardnih zalog materiala in nabav nestandardnih materialov, ki so namenskega značaja. Plan nabave moramo razdeliti po dobavnih rokih, kajti od sprejema blaga oziroma storitev tečejo roki za plačila oziroma za zavarovanje plačil, če seveda ni bil plačan predujem ali odprt nepreklicni dokumentarni akreditiv. Na osnovi plana finančnih tokov, to je na osnovi pozitivne razlike med pričakovanimi prilivi in že fiksiranimi odlivi denarnih sredstev bo možno določiti kvoto, v okviru katere lahko nabavna služba vzpostavlja dolžniško upniško razmeije glede na delovne roke in način plačila oziroma zavarovanje plačil. TOZD TEN POMOČ SODELAVCU Zbor delovnih ljudi TOZD Tovarne elektro naprav je v mesecu februaiju med drugim soglasno sprejel sklep, da začnejo akcijo za nakup aparata za dializo krvi, ki ga bo na svojem domu uporabljal tov. Janez Perko. Predlog so pripravile družbenopolitične organizacije in vodstvo TOZD. V obrazložitvi predloga je bilo rečeno: Tov. Janez Perko je pri nas zaposlen od leta 1960, je dober delavec in iskren tovariš. Leta 1963 gaje napadla zahrbtna bolezen in v zadnjih nekaj letih se mu je stanje še poslabšalo. Možnosti za popolno ozdravljenje praktično ni nobenih. Tov. Perko mora trikrat tedensko na klinični center, kjer mu čistijo kri (dializa). Z aparatom, ki mu ga bodo kupili sodelavci, se bo lahko dializiral doma in mu bo odpadla pot do kliničnega centra in s tem zmanjšala možnost infekcije. Delavci TOZD TEN so se odločili, da svojemu sodelavcu pomagajo in dokažejo, da ni sam v svoji bolezni ter da želijo, da bi bil enakopraven član kolektiva. Sredstva za nakup bodo zbrali z delom dveh sobot, preostala sredstva bodo skušali dobiti iz drugih virov. Menimo, da je treba humano akcijo zaposlenih TOZD TEN pohvaliti in podpreti. Zato pozivamo zaposlene drugih TOZD, da po svojih močeh prispevajo in pomagajo zaposlenim iz TOZD TEN, da bodo lahko čimprej uresničili svoje humano dejanje. O poteku akcije vas bomo obveščali v prihodnjih števijkah Glasnika. Rezultati vsakdanjega ustvarjalnega dela TOZD (NADALJEVANJE S 3. STRANI) Porast zalog v poprečju je zelo visok. Nekatere TOZD zelo izstopajo, kar ne gre povsod na račun povečanja obsega poslovanja, kot je to primer pri TOZD LSL. Porast zalog močno onemogoča likvidno sposobnost, zlasti TOZD iz proizvodne dejavnosti. Pomisleka pa je vredno tudi dejstvo, da so 31. 12. 1975 močno v porastu zaloge gotovih proizvodov, polproizvodov in nedokončane proizvodnje v proizvodnih TOZD. Indeks seže tudi prek 200. 2. TERJATVE IN OBVEZNOSTI ZA PODJETJE KOT CELOTO V ODNOSU NA POSLOVNE PARTNERJE 1974 1975 Indeks a) Terjatve 236,108.487 340,552.359 144 b) Obveznosti 125,913.111 177,335.222 141 Indeksi pri terjatvah in obveznostih so v mejah normalnih odnosov. Pri teijatvah je nižji kot pri celotnem dohodku, ko je 148. Izterjavi pa je potrebno posvečati vse več pozornosti glede na poravnavo naših obveznosti v 10 dneh po novem zakonu, ki velja od 1. 4. 1976. Če bi ostajala večja sredstva novo ustvarjene vrednosti TOZD za njeno poslovanje, bi bil indeks pri obveznostih tudi še nižji. IV. ZAKLJUČEK Osnovna sredstva so velika postavka aktive in pasive v zaključnem računu HDZD in podjetja kot celote. Zaradi preobsežnosti in še nekaterih drigih vzrokov jih ne bomo navajali po vrednostih in po TOZD. Podamo le strukturo istih za podjetje kot celoto. Gradbeni objekti tvorijo 52,6%, oprema 45,5 % in ostalo (zemljišča in druga osnvona sredstva) 1,9 %. Struktura je računana iz nabavne vrednosti (osnove za amortizacijo), upoštevajoč vknjižen uspeh izvršene revalorizacije po stanju 31. 12. 1975. Ugotarija se, da je v zadnjih letih intenzivnost naložb v gradbene objekte močno prisotna. Nujno je preusmeriti investiranje v novejšo tehnologijo in opremo v obstoječih zgradbah, glede na hiter razvoj tehnike in tehnoloških procesov. Zlasti pa še glede na manjša sredstva iz delitve dohodka za poslovna sredstva. OBVESTILO Predsedstvo konference osnovnih organizacij sindikata IMP se pridružuje začeti akciji TOZD OV, ki organizira moški pevski zbor. Zaradi velikega "zanimanja v drugih TOZD smo sklenili povabiti k sodelovanju vse zainteresirane člane. Prijave sprejema tov. Zevnik Stane, tel 321-043, int. 229. Prosimo, da s prijavami pohitite. Tako kot doslej, postaja vse bolj aktualno vprašanj' formiranja obratnih sredstev ob uporabi zakona 0 zavarovanju plačil med koristniki družbenih sredstev (Uradni list SFRJ, št. 60/75), ki stopi v veljavo s 1. 4-1976. Torej bomo morali (zlasti proizvodne TOZD) posvetiti formiranju obratnih sredstev iz novoustvar jene vrednosti več pozornosti, pa čeprav morda v breme kakšne druge kategorije dehtve dohodka. Po novem zakonu namreč mora biti medsebojno plačevanje izvršeno v 10 dneh, sicer so visoke kazn* predvidene v zakonu. Največja kazen pa je, ker ne b° dohodka, če ne bo plačila. Po novem, kar velja od L L 1976, je namreč celotni dohodek plačana in n' j fakturirana realizacija, ki pa mora pokriti vse nastale , stroške. Leto 1976 postavlja pred nase delovne ljudi še zahtevnejše naloge, kar bo terjalo še večjo delovno disciplino, ustvarjalnost in racionalnost in s tem želeni učinek ob naslednjem zaključnem računu. Na koncu naj omenimo še to, da smo glede na v$e večji obseg podjetja z novimi integracijami in glede »3 zakonski predpis s 1. 1. 1976 formirali glavne knjig6 po TOZD. Skupna glavna knjiga ni več mogla nudit' : podatkov za izdelavo periodičnih obračunov in za' j ključnih računov po TOZD, kar je predpisano 1 ( zakonom o knjigovodstvu. Pri sedanji skupni glavp1 I knjigi je bilo to zelo otežkočeno kadrovsko in teh" nično. Ob izdelavi ZR-75 so bila še dodatna dela,lfi sicer revalorizacija osnovnih sredstev in sredstev skup" ne porabe po stanju 31. 12. 1975, multilateralna kompeznacija in usklajevanje saldov na dan 31. K 19?r LOJZE KA^