PAPIRNICA VEVČE LJUBLJANA, DECEMBER 1979 Št. 12 LETO XIX Drugi del podatkov o remontu »PS 3« 8. IZDELAVA TOPLOTNE RE-KUPERACIJE Razlogi za predelavo ~~ visoka specifična poraba pare ~~~ zmogljivost naknadne sušilne skupine predstavlja pri nekaterih vrstah papirja ozko grlo za papirni stroj Pričakovani učinki povečani toplotni izkoristek sušilne skupine ~~ povečanje proizvodnje tistih vrst papirja pri katerih predstavlja sušenje po klej ni stiskalnici ozko grlo Stroški za izvedbo dela 1,900.000,00 (skupno z izdelavo kape na sušilni skupini 9. OBNOVITEV POGONA: POSTAVITEV NOVEJŠEGA TRANSDTJFTORSK^G-V SISTEMA IZ PS 1 na PS 3 Razlogi za predelavo — stari pogonski »feonardov sistem« je bil povsem dotrajan. Nezanesljiv je bil predvsem pogonski elektromotor z drsnimi ležaji, za katerega je obstajala ena sama rezerva skupaj za PS 2 ali PS 3 — nihanje hitrosti stroja in iz tega izhajajoče nihanje grama-ture — neizkoriščenost sorazmerno modernega pogonskega sistema po zaustavitvi PS 1 Pričakovani učinki — zanesljiv pogon stroja brez škodljivih nihanj hitrosti Stroški za izvedbo dela 2,500.000,00 din 10. PREDELAVA SUHEGA GLA-DILNTKA; IZDELAVA NO-VHI STRUGAL S PNEVMAT-SKO-HTDRAVLIČNIM pomikom Razlogi za predelavo — suhi gladilnik je zahteval veliko vzdrževanja — na suhem gladilniku je zaradi hitre obrabe valjev nastajalo veliko izmeta predvsem v pogledu neenakomerne trdote zvitkov — neprikladno napeljevanje papirnega traku Pričakovani učinki — znižanje stroškov za vzdrževanje — znižanje izmeta oz. izboljšanje kvalitete papirja: predvsem zvitkovnega in papirja v malem Stroški za izvedbo dela 900.000,00 din 11. NAMESTITEV NOVEGA NA-VIJALNEGA APARATA Razlogi za predelavo — pogosti utrgi med suhim gla-dilnikom in navij alnim aparatom zaradi neenakomernega delovanja starega diferencial-no-zavornega sistema — zahtevno vzdrževanje starega navij alnega aparata — stari navijalni aparat je zahteval veliko uvežbanost in spretnost strojne posade, kar pri uvajanju novih delavcev predstavlja posebno oviro — na starem navijalnem stroju je nastajalo veliko izmeta zaradi časovno neenakomerne trdote zvitkov in tako imenovane »zategnjenosti« papirja Pričakovani učinki — znižanje izmeta — izboljšanje kvalitete predvsem zvitkovnega papirja — znižanje stroškov in obsega vzdrževalnih del — hitrejše uvajanje novih manj. uvežbanih delavcev Stroški za izvedbo dela 1,700.000,00 din Iz tabelaričnega pregleda je razvidno, da so bili razlogi za pristop k remontnim delom tehtni in da pričakovani učinki predstavljajo pomemben tehnološki napredek. Obstoja seveda vprašanje, ali se bodo vsi pričakovani učinki po opravljenem remontu v praksi potrdili. Po nekajmesečnem obratovanju stroja lahko ugotovljamo, da vsi cilji, ki smo si jih zastavili, še niso doseženi. V času remonta, ki je bil 10 dni daljši od planiranega, žal (zlasti (Nadaljevanje na 2. strani) Srečno v letu 1980 Ko smo te dni opravili vse zadevščine, ki jih opravljamo zadnje dni starega leta, tj. da smo segli znancu in prijatelju v roko, pisali bližnjim in daljnjim sorodnikom, poslovnim partnerjem, lahko mirno čakamo Silvestrove noči, ki jo bomo preživeli med prijatelji na zabavišču, večina pa doma v družinskem krogu. Utrne se nam spomin na preteklo leto in morda na leta nazaj in skušamo pozabiti tisto, kar je bilo slabega in neprijetnega. Morda smo doživeli tudi dosti lepega. 2e naslednji trenutek pa se zazremo v prihodnost in ugibamo, načrtujemo, pričakujemo. To je običajno vsako leto, že nekajkrat ali velikokrat, odvisno od starosti. Vstopamo v novo leto, morda ga bomo hvalili, morda grajali, vsekakor pa bomo rekli, da naj bi bilo vsaj tako, kot preteklo. Nehote se zavedamo, da obstaja povezanost med preteklostjo in se- danjosto in zato prehod v novo dobo niti ne bo opazen. Veliko smo si zadali nalog, mnogo načrtovali, skušamo izboljšati odnose med seboj in v družbi in tiste v proizvodnji, pri delu. Na našem ravnanju sloni naša usoda in usoda novih generacij. Seveda bo potrebno veliko discipline in zagnanosti. Vedno znova bo treba ločevati zrnje od plev in morda zmanjšati naše osebne želje za lažni prestiž, ki ne sloni na znanju in tovarištvu. Pred nami naj bodo realni cilji in želje po napredku družbe in njene ideje. Našo strokovno in družbeno dejavnost radi preocenju-jemo ali celo napihujemo, da bi zakrili napake in pomanjkljivosti. Naj nam bo to novo leto naklonjeno vsaj toliko, kolikor ga bomo z lastnim delom popestrili in napravili naklonjenega. Uredništvo Aiecito s»f>uo leio 198C Gibanje proizvodnje v mesecu novembru 1979 Indeks doseganja plana S November ^ Plan. 2 1979 h 0 mes. H S X * S H H H -e ■S X Klasični papirji 2.111 2.576 2.920 72,2 88.2 Premazani papirji 3.298 3.001 2.453 134,4 122,3 Papir skupaj: 5.409 5.577 5.333 104,4 104,6 Lesovina 202 304 333 66,4 91,3 Tapete rolic 117.064 192.314 150.000 78,0 128,2 El. energija Mvvh 3.117 3.444 3.480 92,2 99,0 Izkoriščenje zmogljivosti papirnih ter premaznega stroja November 1979 0 I.-XI. 1979 0 1. 1978 II. PS 86,4 91,5 86,9 III. PS 86,0 84,6 88,1 IV. PS 86,1 92,3 91,6 Skupaj: 85,8 89,5 88,9 V. PS 77,0 84,1 79,2 PRS 61,5 68,7 67,8 Izmet na II.—IV. PS «/o 14,26 12,21 13,7 Izmet na V. PS °/o 16,57 18,65 27,6 Izmet na PRS 28,91 22,67 20,4 • Proizvodnja papirja je v mesecu novembru kljub praznikom dosegla planirano količino. Visoka proizvodnja je bila dosežena na V. PS, medtem ko je bila v stari proizvodnji precej nizka, predvsem proizvodnja premazanih papirjev. Nizka proizvodnja PRS je bila predvsem posledica visoke nedovršene proizvodnje konec meseca novembra ter izredno visok izmet. Proizvodni program je bi! v stari proizvodnji kot običajno sestavljen iz specialnih vrst papirjev, na V. PS pa so prevladovali premazani papirji. Na V. PS. smo zabeležili tudi izredno nizek izmet ter zastoje, kar je v največji meri vplivalo na ugodni proizvodni rezultat. Proizvodnja tapet se je že odvijala v znamenju zimske sezone in je tako dosegla polovico količine dosežene v preteklih mesecih. Delegati poročajo S tretje redne seje delavskega sveta SOZD Slovenija papir, ki je bila 5. decembra 1979 v Ljubljani, poroča ing. Edo Ulčakar. Pri pregledu zapisnika predhodne seje je bilo ugotovljeno, da so vsi sklepi v realizaciji. Na zapisnik je bila dana pripomba s strani sindikata, ker je v njem nepravilno navedeno, da je direktor Zupančič v svojem izvajanju omenil sindikat kot eno izmed družbenopolitičnih organizacij, ki se je v dosedanjem obdobju premalo angažirala. Naslednja točka dnevnega reda je bila razprava 9-mesečnega poslovanja članic SOZD. Poslovanje kaže v primerjavi z lanskoletnim enakim obdobjem znatno izboljšanje. Nekatere DO imajo še vedno težave zaradi velikih anuitet, ki močno pritiskajo na akumu'ativnost. Ta je zlasti nizka v Papirnici Količevo in v Radečah. Primerljivost uspešnosti poslovanja z enakim obdobjem v lanskem letu kvari dejstvo, da so nekatere delovne organizacije (Vevče, Sladkogorska) prešle v letošnjem letu na drugačen način obračuna. Do tega je prišlo zaradi statutarnih sprememb pri teh dveh delovnih organizacijah. Statutarne spremembe so imele za posledico pričetek fakturiranja med TOZD znotraj delovne organizacije. Ce elementiramo te vplive na prikaz uspešnosti poslovanja v letošnjem letu, pridemo do spodbudnih ugotovitev. Uspešnost poslovanja se je pri vseh članicah SOZD znatno izboljšala. Izgubo izkazuje edino TOZD Celuloza v delovni organizaciji D JURO SALAJ KRŠKO in sicer 12 milijonov. Ta izguba bi bila lah- Drugi del podatkov o remontu »PS 3« ko pokrita s solidarnim pokrivanjem izgube znotraj lastne delovne organizacije, ker izkazuje delovna organizacija D JURO SALAJ KRŠKO v akumulativi 67 milijonov ostanka dohodka. Porabljena sredstva v okviru SOZD imajo 26 odstotkov nižjo rast kot jo ima celotni prihodek. Prodaja proizvodov ni problematična, zaradi česar tudi ni večjih zalog. Porast dohodka v okviru SOZD izkazuje index 163, čisti dohodek pa index 159. Po odbitku osebnih dohodkov je znašal ostanek čistega dohodka, ki je namenjen izključno za razdelitev na sklade, v polletju 254 milijonov, sedaj po devetih mesecih pa 343 milijonov din. Rudnik kaolina Črna kaže znake stabilizacije in se ne nahaja v izgubi. Uspešno poslujeta tudi Papirografika in trgovska dejavnost v okviru SOZD. Ti dve skupnosti bosta pričeli s 1. 1. 1980 poslovati vsaka kot samostojna TOZD v okviru nove delovne organizacije. Tovarna celuloze »Obir« v Avstriji bo zaključila poslovno leto 1979 brez izgube, kar lahko smatramo za izjemen uspeh, ki ga nismo pričakovali. Izvoz v okviru SOZD se je povečal iz lanskih 27 mio dolarjev na letošnjih 55 mio dolarjev. Zaradi tako močne usmeritve v izvoz se je SOZD spremenil v izvoznika, ki ima pozitivno devizno bilanco. Članice SOZD izvozijo torej po vrednosti več blaga, kot rabijo za svojo dejavnost surovin in drugih materialov iz uvoza. Ob koncu podajanja rezultatov poslovanja je bila izrečena kritika na račun posamičnih OZD, ker imajo nekatere še vedno zadržke do skupnega nastopa na zunanjem tržišču. Člani DS SOZD so z glasovanjem sprejeli priporočilo, da enotno nastopamo na zunanjem tržišču, pri čemer pa je potreben predhoden dogovor na strokovnem nivoju, da bi lahko priporočil® kasneje tudi realizirati. Pri tretji točki dnevnega reda so člani DS SOZD sprejeli sklep, naj se da na zbore delavcev P® vseh delovnih organizacijah oziroma TOZD, ki so članice SOZD, v sprejem priporočilo DS SOZD, da se sprejme sklep o prenosu virov in sredstev za zagotovitev poslovanja TOZD za zunanjetrgovinski promet. Sklep naj bi bi* sprejet na vseh zborih delavcev najkasneje do 25. 1. 1980. Do takrat posluje TOZD za zunanjetrgovinski promet z istimi sredstvi, za katere se smatra, da so ji dana v posojilo. Sprejet je bil tudi sklep, da se enkrat letno na seji DS SOZD posveti pozornost problemom, ki s® v zvezi s problematiko in sredstvi obveščanja, ki izhajajo v okviru SOZD (Bilten in revija Papir). Člani DS so sprejeli sklep, da pristopimo k Interni skupnosti iu združevanju dela ter sredstev z® razvoj sosedskega gospodarskega sodelovanja z Avstrijo. Ta pristop nima za posledico nikakršnih finančnih obveznosti, razen če se kasneje dogovorimo za določene akcije, o katerih pa bo treba takrat dodatno sklepati. Sprejet je bil sklep o pristopu v Interesno skupnost za gospodarsko sodelovanje v jugoslovansko-italijanski prosti coni v okviru Gospodarske zbornice Slovenije-Ta nas bo informirala, kaj je novega na realaciji osimskih sporazumov. DS SOZD je imenoval tov. Zupančič Franca za generalnega direktorja ter obenem sprejel priporočilo Občinskega komiteja SZDL Ljubljana-Center, da pristopim® čimprej k informiranju kolektivnega poslovodnega organa na tem nivoju. DS SOZD je imenoval tov. Hribar Janeza, dipl. ing. za direktorja sektorja za razvoj in planiranje. (Nadaljevanje s 1. strani) iz objektivnih razlogov) vsa dela niso bila povsem dokončana. To velja predvsem za sistem toplotne rekuperacije, ki zaradi nepopolnosti še vedno ni v obratovanju. Treba je priznati, da se v nekaterih podrobnostih, kot so visokotlačno pranje sita in klobučevin, dejansko stanje ne sklada povsem s predvidevanji. Pri tem ne gre za smiselno pomoto, temveč za dokončno prilagoditev potrebam obratovanja stroja. Eno najznačilnejših funkcionalnih sprememb, ki jih je prinesel remont, je predstavljal nov natok. Neposredno po zagonu stroja je bilo na njegov račun več kritičnih kot pozitivnih ocen, kar je po- vsem razumljivo. Gre za znatno spremembo na najbolj občutljivem delu stroja, ki zahteva veliko tehnološkega razumevanja, kakor tudi sposobnosti prilagajanja na novosti in pridobivanja novih izkušenj. Razmere jasno kažejo, da se danes dosegajo neprimerno boljši rezultati, kot v prvih dneh. Mislim, da je treba oceno novega natoka in umestnost uvedbe regulacije na tem mestu prepustiti času. Poleg doslej navedenega je vsekakor potrebno poudariti tudi to, da so npr. rezultati izdelave novega flotatorja, predelave novega gladilnika, predelave sistema vakuumskih črpalk in namestitve »pope-roler-ja« izdatni ter vidni v prvem tre- nutku. Stroški za izvedbo remonta, ki so tabelarično podani za posamezno postavko, ne predstavljajo samo stroškov za nabavo nadomestnih delov in materiala, temveč tudi celotne izdelavne stroške, pri čemer ima glavni delež izredno visoka angažiranost domačih delavnic. V tem je bila posebna vrednost tega remonta, kajti ne moremo mimo dejstva, da je bilo v naj večji možni meri izkoriščeno lastno znanje in lastno delo za papirni stroj, ki proizvaja in bo verjetno še nekaj časa proizvajal zahtevne vrste papirja za finančno nedonosni, toda nam prepotrebni izvoz. dipl. ing. Dušan Kogej Izboljšave na III. PS bodo prav gotovo prispevale k še boljši kakovosti papirjev Osnovna šola Polje je 26. '■"'^mbra 1979 slavila svoj veliki dan. Poimenovali so jo po velikem sinu in vodji slovenskega naroda — EDVARDU KARDELJU. Slavnosti so se udeležili ____ vidni voditelji: Pepca Kar- delj, Ivan Maček, Janez Vipotnik in drugi. *■'; »a V poletnih mesecih so delavci Komunalnega podjetja urejali pot do poljske šole (Foto: Ciril Zupančič) Prijetna, skoraj veličastna proslava za 29. november V kulturnem domu je bila pred , hevom republike proslava v polastitev praznika. Pomen praznika ■)e v slavnostnem govoru obeležil Predsednik SZDL KS Vevče-Zg. r^ašelj in orisal pridobitve, nasta-6 po revolucionarnih sklepih ^VNOJ. Nabito polna dvorana je r>ato prisostvovala pestremu kulturnemu programu, v katerem so blla zajeta izvajanja recitatorjev, Slavnostni govornik je bil predsednik SZDL Vevče - Zg. Kašelj tov. Jože Meden godbe na pihala in mešanega pevskega zbora. Z dolgotrajnim odobravanjem je bila nagrajena vsaka izvedena točka programa, ki je potekal spontano in kvalitetno. Kogarkoli bi posebej pohvalil, bi naredil napako, ker so se vsi nastopajoči predstavili kot zelo dobra amaterska enota. Najbolj pohvalno pa je to, da so vsi nastopajoči in sam program Z recitacijami je program spremljala tudi Jelka Ivrušič zrasli na domačih tleh, brez najetih profesionalcev, kar se na Vevčah že dolgo ni zgodilo. Zato ni čudno, da so številni obiskovalci proslave zapuščali dvorano zadovoljni. Kazalo bi torej obdržati nivo kulturnega udejstvovanja tako pri pihalnem orkestru, nastopajočem mešanem pevskem zboru in drugod. S. R. Najmlajši godbeniki so up pihalnega orkestra Vevče Reševanje stanovanjske problematike zaposlenih delavcev v Papirnici Vevče V naši delovni organizaciji je ^poslenih 1272 delavcev; neure-]eno stanovanjsko vprašanje ima ,ar 12,7 odstotka, od tega pa jih živi 4,4 odstotka v stanovanjih, ki za življenje neprimerna. Med-'eW, ko z letnimi plani uspešno rešujemo tekoče probleme prosil-Cev individua’nih gradenj in adaptacij, pa tega nikakor ne mo-re>no trditi za področje dodeljevanja družbenih stanovanj. Kot Vsako leto smo tudi letos v mese-CU oktobru izvedli stanovanjsko anketo. Rezultati so pokazali, da ■'a v naši DO veliko delavcev brez Primernega stanovanja, kar velja Se Posebej za delavce, ki so se zaposlili v zadnjih nekaj letih. Sicer Pa si naši delavci želijo urediti stanovanjsko vprašanje takole: 4,4 odstotka anketiranih želi tanovanjsko pravico za družbe-n° stanovanje. Populacijo prosil-cev sestavljajo mlade družine, de-avci s krajšo delovno dobo, ma-7re samohranilke, predvsem pa uelavci, ki so migrirali, skoraj vsi Y zadnjih petnajstih do dvaj-letih so imeli računalniki in moderna instrumentacija v svetni industriji celuloze in papir-velik vpliv. Po različnih virih 2on^aneS v ^ industriji približno U00 procesnih računalnikov, let-» Pa kupijo in vgradijo skoraj 0 novih sistemov. Tudi ekonomsko težka leta ta razvoj niso ,. Orala, nasprotno, večja avtoma-zacija je pomagala zviševati Produktivnost, bolje uporabljati rovine in energijo, zviševati u^ai,iteto, dosegati višji izplen in Postevati strožje zahteve pri varanju okolja. ■Danes bolj in bolj govorijo o llcr° procesorjih, o ločenih si- pa so prosilci iz neposredne proizvodnje. — 1,25 odstotka anketiranih se odloča za nakup stanovanj v etažni lastnini. Etažni lastniki želijo postati tisti delavci, ki so do sedaj živeli v družbenih stanovanjih, ali pa so bili brez primernega stanovanja. Finančna sredstva za nakup zagotavljajo sami, seveda pa želijo posojilo delovne organizacije. — 3,06 odstotka populacije prosilcev za gradnjo in adaptacije sestavljajo delavci, ki gradijo ali adaptirajo dosedanje stanovanjske prostore in si tako želijo urediti stanovanjsko vprašanje. Glede na dosedanje rezultate gradenj v stanovanjski zadrugi se delavci ponovno odločajo za organizirano gradnjo, saj le na ta način vidijo hitro in ceneno pridobitev željenih stanovanj oz. vrstnih hišic. Prav za tovrstno gradnjo že potekajo priprave, tako, da bi z organizirano gradnjo stemih in o hierarhičnih uprav-ljalskih sistemih celotne tovarne. Velja splošno veljavno načelo, da obratovanje integrirane tovarne ni možno brez učinkovitega informacijskega in ravnalnega sistema. Nedvomno gre za razvoj v tej smeri; kljub temu pa je na tem področju še mnogo dela in raziskav, preden se bodo v tovarnah praktično ozrli in upravljali te sisteme. Pri tem je zelo važno, da pride čimprej do večje standardizacije in povezave med raziskovalci, uporabniki in dobavitelji avtomatizacije na mednarodni ravni. Iz »Das Papier« pričeli v letu 1981. Seveda pa bomo pri tem potrebovali pomoč SSS Moste-Polje. Res je, da vseh želja tudi v naslednjem letu ne bo mogoče realizirati. Vendar je že sedaj jasno, da bo leto 1980 ugodnejše tako za prosilce družbenih stanovanj, kot tudi za bodoče etažne lastnike. Prav na tem področju je bila s strani DO Papirnice Vevče v mesecu decembru 1970 podana potreba po družbenih stanovanjih, seveda v skladu z razpoložljivimi finančnimi sredstvi. Tako smo pri SSS Ljubljana evidentirali 22 stanovanj različnih velikosti. Istočasno smo evidentirali tudi potrebo po 8 stanovanjih za bodoče etažne lastnike. Tako menimo, da bomo v letu 1980 rešili najbolj pereče stanovanjske potrebe naših prosilcev. In kaj bomo zapisali za bodoče reševanje stanovanjskih problemov? Glede na izredno lokacijo stanovanjske gradnje na Fužinah se DO Papirnica Vevče vključuje v sistem družbeno usmerjene stanovanjske gradnje celovitih sosesk ter si na ta način želi zagotoviti letno nakup ca. 10—15 družbenih stanovanj. Nakup stanovanj v etažni lasti pa ostaja še naprej hitra oblika reševanja stanovanjskih problemov. Tako bo DO na podlagi realnih stanovanjskih potreb namenila letno sredstva za posojila za nekaj 10 etažnih stanovanj. Posojila za individualno gradnjo in adaptacije prejmejo letno prosilci z urejeno gradbeno oz. adaptacijsko dokumentacijo. Se posebej pa se bomo delavci v Papirnici Vevče zavzeli za zadružno gradnjo in jo izpeljali tako, kot smo si jo zamislili. Le na ta način lahko pričakujemo, da se bo v naši delovni organizaciji vsaj nekoliko uresničilo načelo, da bi delavec ob prihodu v tovarno vedel, v kolikem času bo rešeno njegovo stanovanjsko vprašanje. R. J. Procesno upravljanje v celulozni in papirni industriji Člani našega kolektiva in krajani so v izredno velikem številu počastili dan republike in izkazali priznanje nastopajočim Ob polni dvorani so sc morali nekateri zadovoljiti s stojiščem Skupni nastop mešanega pevskega zbora Vevče in Pihalnega orkestra Papirnice Vevče je pri poslušalcih naletel na veliko odobravanje Ubranost in skladnost zbora je delo zborovodje tovarišice Aste Baus Papirniški pihalni orkester je poslušalce presenetil s koncertno izvedbo revolucionarnih skladb, Adamičev Desant na Drvar je z recitalom spremljal Ivo Kovačevič Vtisi s strokovne ekskurzije slovenskih papirničarjev društva DITP na Švedsko Naše papirniško društvo DITP je postalo pomemben organizator raznih strokovnih posvetovanj in srečanj. Ze od ustanovitve sem prireja za svoje člane tudi ogled papirnic v sosednjih in drugih deželah. Tako so imeli do sedaj člani društva možnost spoznati nekaj pomembnih papirnic v sosednji Italiji, Avstriji, na Madžarskem in videti papirno industrijo na Češkoslovaškem, Finskem in Švedskem. Društvo ima namen nadaljevati s prirejanjem strokovnih ekskurzij še v drugih evropskih deželah, kot Nemčija, Francija, Španija itd. Na ta način je omogočeno širšemu krogu papirničarjev slovenske papirne industrije, da se spoznajo z dejavnostjo proizvajalcev papirja, ki so pomembni tako v evronskem kot v svetovnem obsegu. Slovenski papirničarji smo bili v preteklosti pomembni proizvajalci kvalitetnega papirja, kar nam je želja ostati tudi v bodoče. Seveda je popolnoma jasno, da to lahko ostanemo le, če bomo vedno uvajali najuspešnejše rešitve v proizvodnji papirja in celuloze, ki so primerne za naše specifične pogoje. Če želimo to doseči, moramo dobro poznati, kako delajo papir okrog nas in drugje po svetu. Le na ta način bomo uspešni pri prodaji papirja doma in v tujini. Letošnje ekskurzije na Švedsko se je udeležilo 22 članov društva DITP. Na Švedskem smo se seznanili z nekaterimi pomembnimi proizvajalci papirja, dejavnostjo raziskovalnih ustanov in proizvajalci opreme za papirno industrijo. Ekskurzija je bila precej naporna. Trajala je cel teden od 14. do 21. oktobra. Da smo si v tem času lahko ogledali vse po predvidenem programu, smo morali prespati kar tri noči med vožnjo v vlaku. Na pot smo odšli z zagrebškega letališča. Pot nas je vodila preko Kopenhagena do Stockholma. Ze med avionskim poletom, ki je trajal več ur, smo se udeleženci ekskurzije dodobra spoznali, tako da smo bili v Stockholmu že dobri znanci. Na letaM-šču so nas sprejeli predstavniki firme DEFIBRATOR, ki so nam zaželeli ugodno počutje in veliko uspeha. Prvi dan našega obiska je bil namenjen firmi DEFIBRATOR, ki ima svojo centralo v Stockholmu. Predstavniki firme so se precej potrudili in nam v večurnem predavanju prikazali dejavnost svoje organizacije. Marsikdo izmed udeležencev je prvič dodobra spoznal dejavnost te firme, ki je širom po svetu znana kot kvaliteten proizvajalec opreme za papirno industrijo. DEFIBRATOR je član sestavljene organizacije SUND DEFIBRATOR. Letni promet te organizacije je preko 140 milijonov dolarjev in zaposluje 1600 ljudi. S svojo dejavnostjo je prisotna v več kot 80 deželah. Osnovna dejavnost firme SUND DEFIBRATOR se deli v tri smeri; organizacija SUND proizvaja opremo za celulozno industrijo, DEFIBRATOR — opremo za proizvodnjo vlaknin in EMBA opremo za proizvodnjo valovite lepenke in kartona. Velika opora tej organizaciji je švedski koncern Svenska Celluloza AB SCA. Ta koncem omogoča firmi SUND DEFIBRATOR razvoj tehnologije izdelave papirja in celuloze in omogoča preizkus novo razvite opreme v svojih tovarnah. Predstavniki firme DEFIBRATOR so nas obširneje seznanili s tehnologijo izde ave TMP vlaknin, za katerih proizvodnjo je interes tudi med slovenskimi proizvajalci papirja. Firma DEFIBRATOR je razvila poseben tehnološki postopek izdelave vlaknin kot je lesovina, vendar z boljšimi mehanskimi lastnostmi. Postopek TMP omogoča uporabo tudi tistih vrst lesa, ki ga klasični način proizvodnje lesovine ne more porabiti. Tako je mogoče po tem postopku pridobiti vlaknine tudi iz bora, ki ga naša papirno-celulozna industrija po sedanjih postopkih ne more uporabiti niti za celulozo, niti za lesovino. Danes je postopek proizvodnje TMP vlaknin že toliko dograjen, da cela vrsta papirnic pridobiva tako vlaknine za proizvodnjo časopisnega in ilustracijskega papirja. Poleg opreme za proizvodnjo TMP ima DEFIBRATOR v svojem proizvodnem programu tudi opremo za RMP, CTMP, CMP, SCNP vlaknine in za ostale mlelne naprave — rafinerije. Proizvaja tudi opremo za proizvodnjo iverk za lesno predelovalno indust" ijo in naprave za čiščenje odpadnih veda. V njihovem tehnološkem laboratoriju smo imeli priložnost videti opremo za proizvodnjo zgoraj omenjenih postopkov pridobivanja vlaknin od laboratorijskih do polindustrijskih dimenzij. V Stockholmu smo si ogledali še papirni inštitut. Zaposlenih ima 65 celuloze, lesovine, TMP in RMP vlaknin. V papirnici je zaposlenih ca. 850 ljudi, kar je dober pokazatelj, kako visoka je produktivnost. Problemov nabave lesa ne poznajo. Svenska Celluloza SCA je lastnik največjih gozdnih površin na svetu. Les dovažajo v tovarno s kamioni. Sedaj čistijo les po suhem postopku, katerega so uvedli pred kratkim, da so zmanjšali onesnaževanje voda. Les drobijo v sekance, ki jih potem rabijo za pridobivanje celuloze, TMP in RMP vlaknin. Papirnica blizu 80 odstotkov celotne proizvodnje proda na tuja tržišča. Za proizvodnjo papirja ima dva papirna stroja širine 6,5 m. Obratovalna hitrost papirnega stroja PSI. je 600 m, PS II. je 800 m. Papirni stroj PS IV. ima širino 8 m in obratuje s hitrostjo 950 m/min. Stroja PS II. in PS IV. so rekonstruirali z vgraditvijo natokov z dvojnim sitom firme Beloit, kom- V gigantski švedski tovarni »filcev« NORDISKAFILT v Helmstadu so se udeleženci ekskurzije takole prijetno postavili pred gostiteljev objektiv l.iudi, s katerimi ustvarja 11 milijonov švedskih kron prometa. Večji del nalog, ki jih opravlja inštitut, je financiran iz državnega proračuna. Dejavnost inš'ituta obsega raziskave mletja, formiranje papirnega lista, zapiranje krogotokov, razreševanje tehnoloških problemov v papirni industriji ter poboljšanje fizikalno kemijskih lastnosti tiskovnih papirjev. Pokazali so nam tudi njihove raziskovalne in tehnološke prostore. Poseben vtis je naredil na nas velik tehnološki laboratorij z modernim papirnim strojem. Na tem stroju preizkušajo namreč proizvajalci opreme nove natoke z dvojnimi siti. Naslednji dan smo obiskali tovarno SUND v Sundvallu, kamor smo pripotovali z nočnim vlakom. Podobno kot pri DEFIBRATOR-JU smo bili tudi tu lepo sprejeti. Firma SUND je znani proizvajalec opreme za celulozno industrijo. Zelo so znani njeni vakuum filtri za pranje celuloze, oprema za beljenje celuloze in naprave za sušenje celuloze po tako imenovanem Flash - Drying sistemu. Za baliranje celuloze izdeluje kompletne zavijalne linije; ena od teh obratuje tudi v novi tovarni ma-gnefitne celuloze v Krškem. Ogledali smo si njihove proizvodne hale za izdelavo opreme. V izdelovalnem postopku smo videli večje število vakuumskih filtrov in mlelnih plošč za njihove rafinerije. Popoldan istega dne smo si ogle -dali še papirnico v bližnjem Ort-vikenu. Papirnica pripada znanemu koncernu Svenska Celluloza Aktienbolaget SCA. Ta koncern ima zaposlenih preko 16.000 ljudi, njihov letni promet pa znaša preko 5100 milijonov švedskih kron. Papirnica Ortviken proizvaja časopisni papir. Dnevna proizvodnja znaša 950 ton. Za potrebe proizvodnje časopisnega papirja ima še obrate za proizvodnjo sulfitne pakt — kombi stiskalnic in računalnikov. Papirne stroje je izdelala firma Walmet. Na vseh papirnih strojih uporabljajo sintetična sita. Povedali so, da je življenjska doba teh sit ca. 40 dni. Zanimivo je, da traja zamenjava obeh sit največ dve uri, medtem ko za menjavo enega sita porabijo le 40 minut. Proizvodnja papirja na vseh strojih je kompjutr-sko vodena. Za nadzor imajo vgrajene najmodernejše merilne aparature za merjenje vlage, gramature, debeline in pepela. Na IV. PS stroju so tudi tedaj preizkušali »Slalom« sito v sušilni skupini. S precejšnjim zanimanjem smo si ogledali tudi obrat za proizvodnjo TMP in RMP vlaknin. Za proizvodnjo imajo štiri rafinerje Bauer in enega Double - Defibrator. Novi Double - Defibrator proizvaja na dan 60 ton TMP vlaknin. Zanimivo je, da novi Defibrator odnosno celulozna naprava za TMP zavzema zelo malo prostora. Obratovanje Defibrator j a je zelo mirno in povzroča veliko manj hrupa kot rafinerji Bauer. Vodenje procesa proizvodnje je vezano na računalnik. Za nadzor celotne proizvodnje je zaposlen le en delavec. Veliko pozornost posvečajo tudi čiščenju odpadnih voda in okolja. Vse odpadke (lubje, veje, žaganje itd.) sežigajo v posebnih kotlih za pridobivanje pare. Na ta način pridobijo toliko pare, da jo lahko prodajo tudi komunalnemu podjetju. Odpadne vode pa čistijo tako mehansko kot biološko. V Sundsvalu smo si ogledali še inštitut, ki dela za potrebe Svenske Celluloze SCA. Inštitut se ukvarja predvsem s problematiko kuhanja celuloze po diskontinuirnem postopku, čiščenjem odpadnih voda ter z raziskavami uporabe pomožnih sredstev in računa’niško vodene proizvodnje papirja. Pokazali so nam laboratorijske prosto- re, v katerih raziskujejo. Videli smo kuhalnike od najmanjših do polindustrijskih velikosti, v katerih preizkušajo kuhanje lesa iz vsega sveta. Nadalje imajo papirni stroj širine 50 cm in še manjši premazovalni stroj z raznimi pre-mazovalnimi agregati. Ogledali smo si tudi računalnik Digital, na katerem zbirajo podatke iz papirnic celotnega koncerna. Naslednji dan smo odšli v okrog 650 km oddaljeno mesto Husum severno od Stockholma. Husum je moderno mestece, kjer se ljudje ukvarjajo predvsem z lesno predelovalno industrijo in proizvodnjo papirja. Tu smo si ogledali papirnico MODO - HUSUM, ki je ena največjih proizvajalcev grafičnih brezlesnih papirjev. V papirnici je zaposlenih vsega 1300 ljudi. Ti proizvedejo 250.000 ton brezlesnih tiskovnih papirjev in 550.000 ton beljene celuloze na leto. Papirnica je začela kot sulfat-na tovarna celuloze leta 1918. 1972. leta so postavili prvi papirni stroj in štiri leta kasneje še drugega. Oba stroja sta širine 6,5 m. Papirni stroj PS. VI obratuje s 600 m, PS VII pa s 780 m/min. Oba stroja je izdelala firma Walmet. Tudi ta dva stroja imata natok z dvojnim sitom, kompakt — kombi stiskalnice in klej ne stiskalnice za površinsko klejenje papirja. Proizvodnja na papirnem stroju je računalniško vodena. Proizvodni program predstavljajo brez’es-ni ofsetni papirji, mehanografski papirji in ostali biro papirji v gra-maturi od 40—120 g/m2. Od celotne količine izdelanega papirja ga prodajo 80 odstotkov v zvitkih, ostalo pa zrezanega v malem in velikem formatu. V njihovi dodelavi smo si lahko ogledali linijo za rezanje papirja v mali format, ki papir zreže in spakira v kartonske škafe, vodene s karticami. V tovarni smo si ogledali obrat za proizvodnjo sulfatne celuloze. Celulozo kuhajo po kontinuirnem postopku. Za celulozo rabijo dve vrsti lesa in sicer brezo in smreko. Letno izdelajo 300.000 ton beljene sulfatne breze in 200.000 ton sul-fatnih iglavcev. Ves proces kuhanja je voden računalniško. Tudi v tej tovarni smo imeli priliko videti, kako racionalno porabijo vse odpadke za pridobivanje energije. Iz sosednih žagarskih obratov dobivajo odpadno žaganje in ga skupaj z lubjem in zmletimi vejami sežigajo v posebnih kotlih za pridobivanje toplote. Iz Husuma smo z vlakom dopotovali v južni del Švedske, v ca. 100 km od Stockholma oddaljen HaVstavik. Hallstavik je največja papirnica za proizvodnjo časopisnega papirja. Ta proizvede letno 540.000 ton papirja za časopise in telefonske imenike. Papirnica je začela obratovati leta 19’5. O d ustanovitve do danes je bilo postavljenih precej novih strojev. Danes jih obratuje sedem. Največji stroj proizvede letno 179.030 ton časopisnega papirja, najmanjši po kapaciteti pa 5000 ton raznih ovojnih papirjev. Surovine, ki jih rabijo za tako veliko proizvodnjo časopisnega papirja, so lesovina, TMP. RMP do 90 odstotkov, ostalo je sulfitna celuloza visokega izkoristka. Lesovina in ostale vlaknine pridobivajo iz smrekovega lesa, ki ga letno porabijo preko 1,25 milijona kubičnih metrov. Les dovažajo v papirnico s kamioni iz okoliških krajev, oddaljenih do 100 km. Nadaljnji pomembni vir vlaknin j® tudi star papir, ki ga predelajo preko 80.000 ton letno. Ogledali smo si papirna stroja PS IX. in PS XII., ki sta izdelek firme Walmet. Širini strojev sta 8,5 m, hitrost okrog 850 do 1000 m/min. Natoka z dvojnim sitom je izdelala firma VOITH. Oba stroja sta opremljena z elektronskimi napravami za merjenje in sta vodena z računalniki. Podobno kot pri ostalih papirnicah na Švedskem tudi tukaj čistijo odpadne vode do biološkega čiščenja. Papirnica porabi za potrebe svoje proizvodnje 0,7 ms vode na sekundo, ki jo dobiva iz bližnjega jezera reke Skeboan. Od celotne količine porabljene vode jo le eno tretjino porabijo kot transportno sredstvo za vlaknine. Ostalega dela vode, ki ne pride v kontakt z vlakninami, (hlajenje, tesnenj® itd.) ne čistijo in jo ločeno vodij® nazaj v jezero. Blato, ki nastaja pri češčenju, sežigajo skupaj z ostalimi lesnimi odpadki za pridobivanje toplotne energije. Celuloza, ki jo dobivajo iz drugih obratov, prihaja v papirnico z odprtimi vagoni, pokrita z nepremočljivimi platni. Razkladanje te dospele celuloze je zelo enostavno, saj jo iz odprtih vagonov razkladajo veliki viličarji. Skladiščena je na prostem do 12 bal visoko in dobro zaščitena z nepremočlji' vimi platni proti atmosferskim razmeram. Od celotne proizvodnje papirja ga le do 25 odstotkov prodajo doma, vse ostalo pa gre v iz-(Nadaljevanje na strani 5) Vedno več področij je avtomatsko obdelanih Res je, da je naša delovna organizacija skoraj med zadnjimi, ki izplačila osebnih dohodkov nimajo urejenega popolnoma tako, kot zahteva zakon in je kar nujno, da preidemo na računalniško obdelavo osebnih dohodkov. Začetek leta je za to najprimernejši čas. To obdelavo je za nas prevzel Inštitut Jožef Stefan. Seveda pa se moramo zavedati, da ima ta sistem svoje zelo dobre in pa tudi slabe strani. Vsekakor bo to terjalo izredno natančno zajemanje podatkov in pa absolutno upoštevanje rokov. Poleg pregledno razširjenega osebnega dohodka, kjer so razvidni vsi prispevki delavca (SIS, sklad skupne porabe, davki, krediti itd.), bomo po računalniški obdelavi dobili tudi druge podatke, ki so zanimivi in bi predvsem v kadrovski službi morali biti ažurno na razpolago. Sedanja mehanizacija naše as-kote je že tako iztrošena, da bi bilo nujno treba nabaviti nove stroje, če bi hoteli še vnaprej sami delati plačilne liste tako rekoč »peš«, kar pa nikakor ni korak naprej ampak nazaj. Do sedaj smo imeli v računalniški obdelavi samo osnovna sredstva. Veliko pa bi bilo še delovnih področij, ki naj bi bila avtomatsko obdelana in v prihodnosti gotovo bodo. Le malo je ljudi, ki se boje dejstva, da živimo skupaj z napravo, ki je sposobna zmnožiti dve številki milijonkrat hitreje kot mi in to verjetno zato, ker je to opravilo povsem neinteligentno, mehanično in kot tako nepomembno; stroj ni inteligenten in ne pozna sai® nobene logike. Pač, ima vgrajeno logiko in aritmetiko, ampak ta dela po tistem programu, ki smo ga mi predpisali. V miselnih problemih človek daleč presega računalnike, vendar pa se njihovo število iz leta v leto zmanjšuje in celo ŠAH je že na seznamu ogroženih vrst. Šah je intelektualno izredno zahtevna igra, zato je pisanje programov, ki bi dobro igrali šah, že nekaj desetletij izziv računalniškim strokovnjakom, kajti v končnici s® vedno pokaže največja računalniška slabost — igra brez idej. V. B. Prijetno med upokojenci Upokojence sta pozdravila Jože Zajšek, predsednik sindikata in ing. Tone Novak, vodja kadrovske službe V imenu upokojencev se je gostitelju z nekaj besedami zahvalil naš bivši delavec tovariš Franc Intihar Upokojenci v prijetnem razgovoru Posebno upokojenke so vesele snidenja ob prazniku Nekateri trdijo, da je dobro le tisto, kar je novo in moderno, drugi pa se ogrevajo za staro in Preizkušeno. Če se držimo katerekoli tradicije, potem je prav gotovo dobra ta, da vsako leto ob Prazniku republike povabimo vse Upokojence na prijetno srečanje v prostore papirniške restavracije. Letos je bil odziv povabljenih skoraj stoodstoten, čemur je botrovalo tudi lepo vreme, ki je dopuščalo obisk prireditve prav vsem, razen tistim, ki jih je zadržala bolezen. Teh pa je bilo zelo rualo. Ze v tem, da so se že pred t5. uro začeli zbirati okoli tovarne. je znak, kako radi se snidejo, si sežejo v roko, povprašajo po zdravju in počutju in si v naslednjem letu želijo vse dobro, zlasti Pa zdravja. Prihajali so upokoje-ni strojevodje, mlinarji, vzdrže-valci, bivši pisarniški delavci, Prebiralke, vodje gladilnih strojev in drugi. Prireditev ne bi bitu popolna, če si upokojenci, ne sicer vsi, ne bi ogledali tovarne, pogledali, kaj je v zadnjem času novega in se ustavljali ob strojih in delovnih mestih, kjer so prebili več kot polovico svojega življenja. Tam so se pogovarjali s svojimi nas’edniki in dali tudi marsikak strokovni nasvet. Prostore v papirniški restavraciji so zasedli do zadnjega mesta. Vse bivše sodelavce je v imenu sindikata papirnice Vevče pozdravil predsednik tovariš Jože Zajšek. Zaželel jim je prijetno zabavo na prireditvi, se jim zahvalil za storjeno delo v času njihove aktivnosti v tovarni in jim zaželel zdravja in zadovoljstva. V imenu delovne organizacije pa je navzoče nagovoril ing. Tone Novak, vodja kadrovske službe. Povedal jim je marsikaj stvarnega o novejših dosežkih tovarne in gospodarjenja. Da na njihovem preteklem delu, je dejal, sloni marsikak uspeh, nove generacije pa, da se trudijo nadaljevati, kar so oni zastavili. Žal nas pestijo nenehne podražitve surovin in materialov vseh vrst, kar neugodno vpliva na finančne rezultate, čeprav sta proizvodnja in kvaliteta v stalnem porastu. Omembe vreden dogodek je udeležba Papirnice Vevče pri nakupu avstrijske tovarne celu’oze v Reberci, ki bo občutno lajšala težave pri nabavi surovin. Kar se družbenega standarda tiče, so v načrtu izboljšave rekreacijskih objektov, tako da bo tudi upokojencem olajšan počitek med letno sezono. V tovarni sami pa, da so predvidene permanentne izboljšave, ki naj bi ohranjale obrat vsaj na takem glasu, kot je sedaj, ali pa mu dajale še boljše spričevalo. Tovariš Novak na koncu svojega nagovora ni pozabil vsem upokojencem zaželeti kar najboljše počutje. Po prigrizku se je med njimi razvila vesela debata o preteklosti, sedanjosti in bodočnosti. Tudi zaplesali so ob zvokih domače zabavne glasbe. S. R. Vtisi s strokovne ekskurzije slovenskih papirničarjev društva DITP na Švedsko (Nadaljevanje s strani 4)-^°z, od tega največ v Zahodno Nemčijo, Veliko Britanijo in Fran-Cl.1o. Papirnica ima zaposlenih ca. 1200 ljudi. V izmenskem delu jih 650, od tega kar ena tretjina žensk. Naš zadnji obisk pred povrat-Kom v domovino je bil v tovarni "filcev« Nordiskafilt v Halmstadu. la tovarna je bila ustanovljena eta 1904. Danes je to ena vodilnih Proizvajalcev filcev in sit za pa-Pirno industrijo na svetu. Njen vetni promet znaša 110 milijonov Švedskih kron. Tovarna zaposlu- je ca. 550 ljudi, med katerimi je Precej tudi naših zdomcev. Ob pri-°du v tovarno smo bili prijetno Presenečeni. V lepem sončnem nevu je po’eg švedske zastave Plapolala tudi naša trobojnica, gostitelji so bili izredno gostoljubni in so nam posvetili prak-1Ctl° ves dan. V tovarni smo si . Sledali proizvodne prostore kjer izdelujejo filce, sita in ostale klobučevine. Po ogledu proizvodnih bratov so nam njihovi strokovnjaki priredili obširno predavati e> tako da smo izvedeli marsi- kaj novega s področja, ki zadeva odvodnjave, markiranje in sušenje papirnega traku. Zelo dobro poznajo problematiko naših papirnic, saj smo v razgovoru o tej bili celo malce v zadregi, ker so poznali težave naših papirnic bolje kot marsikateri od nas udeležencev. Po obisku v Halmstadu smo ekskurzijo pri švedskih papirni-čarjih zaključili. Vsepovsod so nas gostoljubno sprejeli in skušali ustreči naši radovednosti. Mislim, da je ogled švedskih papirnic marsikateremu udeležencu vzbudil razmišljanje, kje je naše mesto med proizvajalci papirja. Videli smo predvsem papirnice za izdelavo časopisnega papirja, ki ga proizvajajo v velikih količinah na moderno zasnovanih papirnih strojih. Svoj dohodek si ustvarjajo predvsem z izvozom in to ca. 80 odstotkov, le manjši del ga lahko prodajo doma. Zato je razumljivo, da je njihova storilnost tako visoka. Toda za nas Vevčane je bilo zelo pomembno, da smo videli tudi papirnico MODO - HU-SUM. Njeni papirni stroji (širine 6,5 m) proizvajajo papir (pri hitrosti skoraj 800 m/min) takšnih vrst, za katere včasih mislimo, da so specialnost in jih je možno izdelati kvalitetno le na počasno tekočih strojih. Papirničarji v MODO - HUSUMU si morajo, podobno kot proizvajalci časopisnega papirja, služiti svoj kos kruha predvsem od papirja, prodanega v tujino. Mi pa si sedaj skoraj enak kos kruha zaslužimo lahko s prodajo predvsem na domačem tržišču in ob nižji produktivnosti. Ob tem pa nam mora biti jasno, da bo v slučaju, ko bomo prisiljeni več izvažati, naš kos kruha precej tanjši, ker ne bo nihče pripravljen našega paketa papirja, narejenega v naši tovarni z dolgoletno tradicijo, plačati dražje, kot onega — enako kvalitetnega iz hitro vrtečega se papirnega stroja iz prijazne Švedske. Ce želimo, da ostane naš kos enak, pa mora biti naš papir izdelan vsaj ob enaki produktivnosti ali pa moramo ponuditi tržišču bolj zahteven in bolj donosen izdelek. dipl. ing. Andrej Grad Skupaj so bili na delu — skupaj za mizo \ašic*tj£ Tisti, ki jih noge še ubogajo, so se tudi zavrteli Za ples jim je zaigral domači ansambel »Bine Grajzer« je družina, ki se je ohranila dolga leta in še živi Strelstvo je na Vevčah razvito že dolga leta. Doseženi so bili lepi rezultati, tako na občinski, kakor tudi na republiški ravni. Zavedati pa se moramo, da strelstvo ni namenjeno samo športu in rekreaciji, temveč tudi urjenosti obrambnih veščin, zato ga ne smemo jemati samo enostransko. Strelska družina »Bine Grajzer« je aktivna vse od svoje ustanovitve. Razumljivo je, da aktivnost družine zahteva veliko angažiranega dela, zato je včasih prišlo tudi do kriz in popuščanj. Vendar si strelci in veterani niso privoščili oddiha. Organizacijo je vodilo le nekaj prekaljenih članov, ki so še aktivni. Veliko težav je bilo s prostorom za vadbo in samo streljanje. Družina strelcev se je morala zato večkrat seliti iz prostora v prostor in se zadovoljiti s skromnimi rešitvami. Z otvoritvijo novega strelišča se je dolgoletna želja strelcev le uresničila. Seveda do tega ni bilo lahko priti, saj so bile težave tako z lokacijo, kakor tudi z izvajalcem in investitorjem. Na pobudo predsedstva in družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti Vevče - Zg. Kašelj so dela le zaključena in avtomatsko strelišče je nov objekt v športnem parku Slavij a. Za njegovo zgraditev so prispevali sredstva: Gradbeno podjetje »Gradis«, Papirnica Vevče, krajevna skupnost Vevče - Zg. Kašelj, preostali del sredstev pa je prispevala družina »Bine Grajzer«. Uradna otvoritev je bila 14. novembra 1979 pod pokroviteljstvom Papirnice Vevče, ki jo je zastopal direktor Lednik Janez. Otvoritvi je prisostvoval tudi predsednik sveta KS Kocjančič Lado, predsednik konference KS Černe Drago in ostali člani družbenopolitičnih organizacij krajevne skupnosti. Po uradni otvoritvi strelišča je bi’o tradicionalno tekmovanje družine »Bine Grajzer«. Tekmovanja se je udeležilo lepo število strelskih družin in sindikalnih organizacij. Doseženi so bili naslednji rezultati: Pionirji 1. SD o. š. Lj.-Polje I. 1,24 2. SD o. š. Partizan Zalog 1,37 3. SD o. š. Lj.-Polje III. 2,16 4. SD o. š. Lj.-Polje IV. 2,34 5. SD o. š. Lj.-Polje VI. 3,10 6. SD o. š. Lj. Polje II. 3,30 7. SD o. š. Lj.-Polje V. 4,02 Člani 1. SD Milica Moste 4,24 2. SD Občinska SZ Moste- Polje 4,27 3. SD Bine Grajzer II. 5,01 4. SD Bine Grajzer I. 5,20 5. SD Partizan Zal. II. 6,11 6. SD Partizan Zal. I. 6,15 Članice ekipe ZALOG (edine predstavnice ženskega spola) 7,25 Ciril Zupančič Člani strelskih družin »Bine Grajzer« in »Papirnica Vevče« po tekmovanju v Šmartnem pred približno dvajsetimi leti Ogledali smo si Papirnico Vevče Tudi mazanje strojev zahteva znanje Šolska ekskurzija učencev osmih razredov Osnovne šole Karla Destovnika-Kajuha, ki je bila načrtovana za 17. oktober 1979, je imela v načrtu ogled Papirnice Vevče. Istega dne zjutraj je prišel na našo šolo iz te tovarne referent za izobraževanje in nam povedal nekaj zanimivosti o tej delovni organizaciji. Med drugim je dejal, da njeni začetki segajo še v prejšnje stoletje; takrat je tovarna zaposlovala le malo delavcev. Delo je bilo v g'a vnem ročno in za takratne razmere so proizvedli veliko — 500 ton papirja na leto. Danes je v papirnici zaposlenih okoli 1300 delavcev, ki letno naredijo približno 60.000 ton papir- Na pobudo Planinske zveze Slovenije in ob podpori vseh družbenopolitičnih organizacij Slovenije je v letošnjem letu stekla akcija »KREDARICA« za zbiranje sredstev za obnovo treh triglavskih planinskih domov in zgraditev tovorne žičnice do teh domov. Vsi tisti, ki so v zadnjih letih obiskovali katerega od teh planinskih domov, dobro vedo, kako je ta obnova potrebna. V času od 7. 4. 1979 do 2. 10. 1979 je Planinsko društvo Vevče zbralo obveznic posojila za ceste v znesku 8.436,75 din in v gotovini 1.140,00 din. Obveznice posojila za ceste so darovali: din Gradišar Marjeta 73,80 Klanj čar Nada 70,55 Sešek Magda 152,90 Jager Pavla 299,35 Peternel Tone 122,95 Peternel Ivanka 122,95 Jančar Ivan 128,30 Trtnik Marica 112,25 Juvan Marjana 152,20 Jalovec Stane 229,85 Hribar Peter 291,80 Hribar Marta 291,80 Snoj Štefka 145,90 Snoj Jernej 139,55 Premrl Ivan 636,05 Jozelj Franc 256,55 Jozelj Marija 245,85 Avbelj Ivo 133,25 Pleško Franc 118,45 Pirc Danica 112,25 Jančar Andrej 117,60 Likar Rezka 151,60 Rigler Miljenko 116,05 Rigler Cirila 116,05 Bogovič Ivo 101,95 Razdevšek Jožica 256,55 Razdevšek Silvo 256,55 Peternel Marko 117,60 ja. Povedal nam je, kakšni so pogoji za sprejem na delo v tovarni, kakšen je zaslužek in kakšni so delovni pogoji. Marsikaj smo ga lahko vprašali, kar nas je v zvezi z delom v tovarni zanimalo ... Potem smo se odpeljali na Vevče. Pred Papirnico nas je omenie-ni tovariš že čakal in nas popeljal po tovarni. Razdelili smo se v dve skupini. Najprej smo prišli v prostor, kjer so surovine za papir, nato pa v sobo, od koder verjetno upravljajo tisti oddelek. Hodili smo mimo velikih papirnih strojev nemške firme Bruderhaus. Od vodje smo dobili natančnejše podatke o teh strojih in o delu na njih. Delo ni fizično pretirano na- Zabukovec Ljubo 139,55 Zabukovec Jelka 139.55 Pavlin Franc 276,90 Pavlin Anica 85,65 Pavlin Nevenka 87,15 Pavlin Matej ka 87,15 Marolt Tone 332,50 Marolt Lojzka 180,65 Babnik Franc 139,55 Jeriha Ivan 279,10 Jeriha Milka 279,10 Jeriha Mojca 145,90 Jeriha Jana 145,90 Avsec Angelca 666,20 Flerin Zdenka 229,20 Kopecky Marjan 152,20 Skupaj 8.436,75 Gotovino so darovali: din Ulčakar Edo 500,00 Ulčakar Breda 300,00 Ulčakar Peter, Janez 100,00 Kalan Milena 100,00 Babnik Ada 100,00 La m neli Matiaž, Moica 40,00 1.140,00 Akcija »KREDARICA« je stekla, vendar menimo, da so v naši delovni organizaciji še prijatelji in vneti obiskovalci planin, ki so pripravljeni darovati mogoče samo 1 kupon obveznice posojila za ceste (kupon ie lahko vnovči j iv tudi v poznejših letih). Planinsko društvo Vevče prosi člane kolektiva, da s svojimi prispevki podpro to akcijo. Denarne zneske in obveznice posojila za ceste zbira tov. Ada Babnik, soba 3/II, upravna zgradba. Vsak darovalec bo prejel lično značko in pismeno zahvalo. A. B. porno, poteka pa brez ustavljanja strojev v treh izmenah. Izdelava papirja teče takole: za visokokvalitetni papir je potrebna celuloza in še neke druge surovine in naredijo premazan papir. Za brezlesne papirje se uporablja celuloza, za srednjefine papirje pa je potreben še les. Za 1 kg papirja je potrebno 300 do 400 litrov vode. S pomočjo strojev predelajo surovine v želj eni papir. Ta se strojno navija in zreže ter na koncu zavije. Tako je papir pripravljen za prodajo in izvoz ali pa ga dajo v skladišče, kjer je lahko nekaj mesecev spravljen. To je zelo veliko skladišče, kjer papir skladiščijo s pomočjo posebnega dvigala. Tudi v oddelku za izdelavo tapet je bilo zanimivo. Natančneje tega ne bom opisoval, ker se tam nismo dolgo zadrževali, dobili pa smo tudi rolice tapet. Na koncu smo se v papirniški restavraciji ob malici, ki nam je prav dobro teknila, poslovili od Papirnice Vevče. Ogled je bil zelo koristen, saj smo si mnogi prvič ogledali veliko tovarno in delo v njej. Spoznali smo delo papirničarjev in mislim, da se bo tudi kdo od nas odločil za ta poklic. Delovnemu kolektivu Papirnice Vevče želim še veliko uspehov pri nadaljnjem delu! Tomaž Kristan Op. uredništva: Tomaž je svoje vtise o naši delovni organizaciji zelo dobro opisal in je prejel reklamno kapo. Popolnejša informacija V devetmesečnem poslovanju letošnjega leta so se povečali izdatki Delovne skupnosti skupnih služb — za kritje materialnih stroškov, prispevkov iz dohodka, osebnih dohodkov in za skupno porabo — za 6 odstotkov v primerjavi s planiranimi zneski za isto obdobje in sicer v glavnem zaradi višjih materialnih stroškov, ki niso bili realno planirani oz. se nanašajo delno tudi na celotno delovno organizacijo in delno zaradi višjih osebnih dohodkov nad planiranimi. Primerjave s preteklim letom nimamo, ker nismo vodili ločene evidence po TOZD in za DSSS. Dobro vemo, da, če bomo stroj ali motor pravilno mazali, bomo ohranili oziroma podaljšali njegovo življenjsko dobo, delovni organizaciji pa prihranili ali zmanjšali materialne stroške. Različni delovni pogoji zahtevajo različno kvaliteto masti. Iz spodnje tabele je enostavno razvidno, kako mast spoznamo in zakaj jo bomo uporabili. Znaki pomenijo: — ni odporna proti .. + je delno odporna proti... + + zelo odporna proti ... + + + najbolj odporna proti Vrsta masti — domače proizvodnje proti natrijeva kalcijeva aluminijeva litijeva Vodi — + + + + + Vročini + + + — + + + Trgovske oznake NaS mast KS mast Al mast LiS mast Barva Kako jo spoznamo Rumena se ne vleče Temno rumena do črna močno se vleče Rdečkasto siva skoraj prozorna se ne vleče Temno zelena ali siva naj dražja mast Uporaba za vroče ležaje za kroglične ležaje šasije, ogrodja, vzmeti univerzal- na Papirniški pihalni orkester vsako leto pričaka dedka Mraza v zanj posebno pripravljenih uniformah. Letos bo v tednu tega leta organiziranih vrsta predstav in prireditev za naše najmlajše Akcija »Kredarica« Šport in rekreacija Pusti me na miru. lučer sam bio tužan; malo zbog nje, malo zbog drugih, a onda pitanja počnu da me muce, da li ljubav može da izgori i postane pepeo ko papir, dal ima odredenu p H vrednost, ili se možda meri po gramaturi. Bio sam sit i nje i štosova, ko’ da je glavna faca u gradu, i »mi« imamo lep ofset papir, al’ znam da ima i lepših. U zadnje vreme često zaboravlja. Počela da misli, da sam joj gitara, pa hoče ovo, pa hoče ono. E moja draga, kako bi bilo, kada bih od tebe mislio zvitak, pa da ti onda vlagu merim, pa da te malo režem, pa da te pitam kakva ti je utržna dužina. A još kad bi bila od vrste »Multipak«, pa da te ispitam sa »Enzinger« testom, pa te malo stresem, pa te malo drmam, pa te malo zgužvam, pa te još protresem; hajde, hajde draga moja, jmsti me na miru. Rešitev praznične križanke Vodoravno po vrstah: sklopka, Plagiat, reklama, ostanek, st, stalna, ecossaise, mestic, SA, Descartes, alpinist, ol, kaolinit, utaja, SU, muka, J. G., nav, pse, avtor, Ilir, Er, Oto, RTV, Aida, Hor, Ava, E. Z., svod, vajet, Cremona, Timor, Okinava, BL, brkati, ser, sprejem, S.A.S., Ikar, Sekou To-Ure, one, skald, GB, gosak, Elo, Orleanska, nos, žlajdra, Sn, Ra-damantis, Skopje, No, um, Zagreb, Kant, las, rosa, or, trajna, trtica, ograda, Oka, demon, iver, Nin, etan, Jara. PRIŠLI; Popovič Dragica — snažilka Zajkeskovič Svetlana — zavij alka Vasiljkič Natalija — snažilka Vasiljkič Dr,agiša — razkladalec surovin Simič Petra — snažilka Aaliičevič Hašim — pospravljalec izmeta Rosič Duško — obratni laborant Jašič Hasib — razkladale surovin —DAŠE DELO — plašilo delovnih kolektivov Združenih papirnic Ljubljana in Papirnice Količevo — Izdajata ga delavska sveta — Izhaja vsak mesec — Odgovorni urednik Stane Robi-— Uredniški odbor: Milan Deisinger, Milan Korošec, Jože Marolt, Rjuho Milič, Tone Novak, inž. Da-n*l° Skerbinek — Tehnični urednik: Marjan Ivanuš, CGP Delo — T°ZD Delavska enotnost, Ljubljana, uredništvo za urejanje glasil delovnih organizacij — Tiska tiskarna Tone Tomšič v Ljubljani. p° mnenju Republiškega sekre-ariata za informacije št. 421-1/72 z dne 21. 1. 1976 šteje ta publikacija med proizvode iz 7. točke prve-odstavka 36. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev j' Prometu za katere se ne plačuje enieljni davek od prometa proizvodov. Na uredništvo je prispelo 50 rešitev. Izžrebani reševalci pravilno rešene križanke so: 1. nagrada (100 din): SESEK Magda, 2. nagrada (po 50 din): Povirk Marija, Ilovar Sonja, 3. nagrada (po 20 din): Milka Moškrič, Vilma Srčnik, Maksa Dimnik. Velič Razim — vodja pakirnega stroja Mičič Cvjetko — razkladalec surovin Petrovič Momčilo — pom. zavijača pap. Zunič Zuhdija — zavijač prem. papirja jusič Arif — razkladalec surovin Ašanin Milutin — pospravljalec izmeta ODŠLI: Vodopivec Nenad — paznik pap. stroja Morela Silvester — strojnik vodne turbine Vujakovič Slavojka — snažilka Ilič Ljubiša — pomočnik zavijača papirja Petrovič Simo — pospravljalec izmeta RODILI SO SE: Markovič Dušanu sin Uroš Lovše Anici hči Joži Porič Safetu hči Edina Majič Mari in Andriju sin Zlatko Sedlarevič Radunu sin Dejan Ajkič Fatimi in Alagu sin Anel Babnik Mileni sin Miha Krasniqi Khaferju sin Mosaj Škrjanc Slavku hči Spela ČESTITAMO! POROČILI SO SE: Klešnik Franc z Rahne Marijo Petrovič Marko s Stano Tomaševič Kokalj Lojzek z Gale Marinko ČESTITAMO! Spet je leto naokoli in po stari navadi potegnemo črto ter pogledamo, kaj smo in česa nismo naredili. Tako dobimo dokaj jasno sliko tudi o športu in rekreaciji v naši tovarni. Pogled nazaj pokaže, da smo letos naredili na tem področju mnogo več, kot lani, a še vedno manj, kot bi lahko. Kje smo grešili? Nismo še uspeli pritegniti k sodelovanju najširšega kroga ljudi, organizirali smo premalo akcij za starejše delavce, za delavke pa praktično nobene. Nekaj akcij smo izpeljali kampanjsko, na nekatere se nismo pripravili tako, kot bi se morali in podobno. Vendar pa glede na letošnje rezultate lahko trdimo, da je zanimanje za šport vedno večje. Naša naloga pa je, da v bodoče bolj prisluhnemo potrebam in željam zaposlenih, da v večji meri izkoristimo obstoječe športne objekte in da veliko več naredimo na področju animiranja novih »rekreativcev«. Ohrabrujoč podatek je število članov kolektiva, ki se je letos pridružilo v vrste rekreacije. Lani smo še govorili o 15 do 20-od-stotni udeležbi ljudi, ki se ukvarjajo dokaj redno z rekreacijo, sedaj pa se je ta odstotek povzpel na 35 odstotkov. Vprašali boste, kje in kako? Samo na umetnem drsališču v Zalogu jih drsa 130, 60 do 70 redno obiskuje rekreacijo v telovadnicah, preko 130 članov se je udeležilo kolesarskih akcij itd. Stanje se je izboljšalo na tekmovalnem področju, saj so predstavniki naše delovne organizacije tekmovali letos po vsej Sloveniji, bili pa smo tudi organizatorji naj-večje športne manifestacije papir-ničarjev SRS in sicer letnih iger. Naše ekipe so tekmovale na prvenstvih Papirnice Vevče, na občinskih, mestnih, republiških prvenstvih in to v večih panogah: kegljanje, mali nogomet, namizni tenis, tek na smučeh, smučanje, košarka. Rezultati so vidni, želimo pa, da bi v novem letu tudi na področju športa in rekreacije na novo poprijeli z delom. Poskrbite za svoje zdravje — nekaj vaj, ki jih med delovnim odmorom opravite mimogrede. Zanesljivo se boste počutili bolje DOBILI SMO NOV ŠPORTNI OBJEKT Dolgoletna želja strelcev SD »Bine Grajzer«, krajanov in občanov se je le uresničila. 14. oktobra je direktor Papirnice Vevče tov. Janez Lednik otvoril 10-stezno avtomatsko strelišče v športnem parku Slavij a. Objekt, na katerega so strelci čakali skoraj 30 let, je eden najlepših v Sloveniji in nima samo športno rekreativnega značaja ampak je tudi širšega družbenega pomena s stališča splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite. Eden najzaslužnejših članov pri izgradnji strelišča in eden od naj-starejših članov »SD Bine Grajzer«, mentor dela z mladimi tov. Viki Škrjanec je spregovoril nekaj besed o sami gradnji, stroških, organizaciji društva in drugem. Dejal je: »Z gradnjo strelišča smo pričeli marca 1978. Celotni stroški do sedaj znašajo okoli 90 starih milijonov, vendar se bodo še povečali, kajti poleg same zgradbe gradimo tudi zunanje strelišče za streljanje z malokalibrsko puško na 50 metrov in s pištolo na 15 do 25 metrov. Tudi ta dela so že v zaključni fazi. Pri gradnji so nam največ pomagali: DO Gradis, ZTKO Moste-Polje in Papirnica Vevče. Velik delež pa so po svojih zmožnostih prispevali sami člani družine, saj so opravili kar 2190 prostovoljnih ur. Da zanimanje za to zvrst športa narašča, nam dokazujejo obiski na treningih in na urah rekreacije. Iz dneva v dan se aktivno članstvo družine povečuje. Danes šteje SD Bine Grajzer 240 članov, na športnem in vzgojnem področju pa skrbimo še za več kot 400 pionirjev iz okoliških osnovnih šol. Člani društva vadijo dvakrat tedensko, ostalim, to je delovnim organizacijam, krajevni skupnosti, športnim društvom in osnovnim šolam pa je dana možnost vadbe enkrat tedensko. (Za Papirnico Vevče je rezerviran četrtek od 17. do 19. ure).« Po razgovoru s tov. Škrjancem smo si še enkrat ogledali strelišče in opazili, da so se z novo pridobitvijo nekako spremenili tudi odnosi; strelci vadijo disciplinirano, skrbijo za red in čistočo in tudi hrupa ni nobenega. SD Bine Grajzer, krajanom in občanom želimo veliko športnih užitkov in tekmovalne sreče v prihajajočem letu! Vse naročnike zbirke knjig, ki jih izdaja Prešernova družba, obveščam, da je redna letna zbirka knjig Prešernove družbe tik pred izdajo. Da obudim spomin tistim, ki so zbirko že naročili, tiste pa, ki je niso, obvestim, da jo še lahko naročijo, posredujem seznam knjig te zbirke; to so: 1. Prešernov koledar za leto 1980, 2. Juro Kislinger: Debele zgodbe Petra Fuleža —■ humoristično-satirične zgodbe, 3. Josip Jurčič - Janko Kersnik: Rokovnjači, 4. Mihailo Lalič: Prvi sneg — novele, 5. Ing. Ciril Jeglič: Vrtnarjevi spomini, 6. Romain Rolland: Miklavž Breugnon in 7. Franc Šetinc: Misel in delo Edvarda Kardelja. To zbirko dobijo naročniki broširano za 150,00 din, vezano v platno (koledar je broširan) pa za 210.00 din. Knjigo Romaina Rollanda — Miklavž Breugnon "dobijo le naročniki, ki so poravnali naročnino do 30. junija. Tisti, ki bi se radi naknadno naročili na letošnjo zbirko Prešernove družbe, to lahko storijo, vendar morajo zdaj za knjigo MIKLAVŽ BREUGNON doplačati za broširano 50,00 din ali za vezano v platno 70,00 din. Posebej obveščam, da je knjiga MISEL IN DELO EDVARDA KARDELJA dodatna v zbirki za leto 1979 in jo bodo letošnji naročniki dobili brez doplačila. Imela bo okrog 200 strani ter bo posebno dobrodošla šolskim in političnim aktivistom. Priporočam, da bi to knjigo naročili politični aktivisti in tudi drugi člani v naši delovni organizaciji, zlasti sindikalna in mladinska organizacija, člani ZK, ZZB, SZDL in drugi. Za tiste, ki naročujejo samo to knjigo, je cena vezane v platno 70.00 din. Istočasno obveščam, da bodo naročniki zbirke LJUDSKA KNJIGA tudi kmalu prejeli še preostali dve knjigi. DRSANJE Pred dobrim mesecem dni je tudi drsališče v Zalogu pričelo obratovati. Na drsališču se pojavlja iz dneva v dan več ljubiteljev tega športa. Tako je samo v naši tovarni do sedaj preko 130 delavcev kupilo sezonske vstopnice, kar je presenetljiv podatek in obenem potrditev, kako potreben je bil tak objekt. Razveseljivo je tudi to, da je med rekreativci vedno več naših delavcev in njihovih otrok, ki drsališče obiščejo najmanj enkrat tedensko. Vse, ki bi se želeli naučiti drsalnih veščin, obveščamo, da bo v kratkem tudi organiziran začetni tečaj za otroke in odrasle. Predvsem za otroke bo zanimiva hokejska šola, ki je namenjena ponovni oživitvi nekdaj zelo močnega športnega kolektiva »HK Slavija«. PLAVANJE Čeprav se približujemo višku zimske sezone, se nam bo kljub temu sem in tja prileglo zaplavati, se »potunkati« ali skočiti v vodo. Prav zato smo pripravili za vas sezonske vstopnice, ki jih lahko koristite vsak dan od ponedeljka do petka v centralnem kopališču Tivoli. Ob četrtkih vam je na voljo tudi učitelj plavanja (referent za rekreacijo), ki vam bo svetoval ali kako drugače pomagal pri tovrstni rekreaciji. AS Tudi zbirko LJUDSKA KNJIGA, ki obsega naslednje knjige, lahko še vedno naročite: 1. Frank Yerby: SARACENSKO BODALO, 2. John Steinbeck: SLADKI ČETRTEK, 3. Maksim Gorki: DETINSTVO, 4. Pascal Laine: ČIPKARICA, 5. Vicente Blasco Ibanez: MRTVI UKAZUJEJO in 6. Derviš Sušič: ZALEZOVALCI. Ta zbirka stane vezana v platno le 350,00 din. Kot zastopnik Prešernove družbe za Papirnico Vevče zbiram naročnike še za obe zbirki, kakor tudi za nekatere posamezne publikacije, za mesečno revijo OBZORNIK, razglednice in slike dr. Franceta Prešerna, nekatere reprodukcije slik priznanih slikarjev ter značke, posamezne bronaste in komplet (bronasta srebrna in zlata). (Te navedene izdaje Prešernove družbe lahko naročite, plačate in tudi prejmete pri meni. Na ta način pridete poceni do knjig in še brez neprijetnih opravkov s poštarji in pošto. Zaupajte mi svoje želje, da boste dobili želene informacije in ustrezne prospekte Prešernove družbe. Zaupnik Prešernove družbe Stane Babnik 22-milijonti Jugoslovan se je rodil 30. avgusta 1978, malo pred tretjo uro zjutraj. Ne vemo, ali je bil deček ali deklica, vsekakor pa bo novega leta dan 1980 dopolnil 1 leto, 4 mesece in dva dni. Tako so statistično izračunali na Inštitutu družbenih znanosti v Beogradu. KADROVSKA SLUŽBA POROČA Ljubiteljem lepih knjig Nagradna križanka Rešitve oddajte do 8. januarja 1980 v oddelek za informiranje. Izžrebani avtorji pravilnih rešitev bodo prejeli eno nagrado v višini 100 din, dve nagradi po 50 din in tri nagrade po 30 din. ostanek zobčast drog prapor: r c ak razkn = losi, široko srčnost pisarna, urad a fen ski državnik o svežitna pijača dal mat-žensko ime originalna kratica nase armade tuje m. /me, Duns Scotus tovarna v Lescah krogla igralna karta karcinom azijski nomad, uničevalec d e l teniske igre odkri t nasprotnik indijski jelen znamka nemških moto = ciklov ocet -■ njava afriška antilopa francoska pokrajina kratica človek oljni organizacije mišična b u la, mesnjak zah o d na veja Stovancn kratka, zabavna zgodba o znameniti osebi latpredlog rdeči planet od pr ta kočija s prečni■ m i __ sedeži gradbeni delavec hrup, nemir ameriški dramatik (Eugene) posoda za mleko /nočno razstrelivo reka v ZRN evropski veletok skupe k različnih surovin v papirju vzvišene pesmi kakteja stebriča rka izg u ba slehernega upanja, slabost vrh v Karavankah nad Solčavo grški mit. junak, sin Joka ste privlačnost stoti del dinarja ugan = karstvo ameriški' dramatik (Arthur) fond Pecelj, k'i; v gorjača priv id, slepilo pra ze n up_______ alumin ij kartelu podobno združenje oranje VELJKO USPEM V 1980. LETU "35*-• x ________________________ pianis ■■ si mo mejna reka med SZ, Turčijo m Iranom grška boginja modrosti nočno popivanje glavno mesto Jemeno posebna naprava za odsesavanje južn oa meriška republika (Quito) zensko im e, pevka Prodnikovi Kuma -novo kaznivo dejanje, vdrt je prostor v rimski hiši prehrana za bolnike obroba, furnir-, prevleka u vto m. oznaka Libanon znan slov. a Ipinist (Henrik) a k sonorne trie na p roj ekcija trdež, stiskač govnjač, svet' h rošč vrsta konjskega teka vredno -te nje, presoja veha p n sodu splošno ime za roparsko ptico norveški k ralj črnogorsko letoviško krvo = skrunstv o p ti ca ropa = r ica skupina hiš: po sne • m oval ec Edouard Manet reka na severu Brazilije pražival, menjačica pokrajina v Vietnamu srbsko m. ime afn p le m. in jezik. skupina pristaniško mesto v južni Italiji____ ostanek pogorele sveče večja ptica pevka črne barve_______ napad na politično osebnost bula, tur, ci r " množičen pozdrav ploska- zna n sovjetski šahovski velemojster konica, bodica ze lo strd z. ime vojak, partizan alkohol v organ sk. tkivu nočno zabavišče bolgarski knez in car nenadna smrt spust po snegu utrdba, ječa deli telesa, skelet indijski h ra st rjava žival VSE NAJBOLJŠE V 1980 LETU ! čistilno sredstvo slov. fizik (Anton) mesto v Istri stik z vratom sta n o -valeč, kupec, partija kalcij tuje moško ime Marxj M a y) pripadniki župnije kraj pri Zid. mostu naš zgodo--vinarfJosip) grm za živo mejo liguster javna kuhinja, skupna o bed n ica vrsta mešane solate 6 izloček ledvic, seč pisec v ji-. dišu(Šalom) olepsanost. okrasitev skupek trših d lak pričakovanje, nada( obet 5 angleški slikar (,Francis) povrnitev bolezni, ponovitev prestopka Celje gobezdac znanstvene ustanova, visoka šo In vrsta rg re pri taroku p okra = jma v Grčiji za hodni del Ljubljane me s to v vzhodni Sr bi ji eden od rodite* Ijev, oče kos razbil le lončene posode Čačak sukanec v) so ka vzpetina mi h -gram živalsko mišično tkivo, pomembna, važna prehra- kratica za splošni carinski in trgovski sporazum arška. boginja zemlje 8 Risal Ll. & UMUlflJO