Domoznanski oddelek 35 PTUJČAN 2006 352(497.12 Ptuj) 6001914,7/8 COBISS o Program prireditev ob prazniku Mestne občine Ptuj Žal prihaja čas kritikantskih razmišljanj Največji trgovsko-poslovni center na Ptuju bo odprt konec septembra Gradnja nadomestnih igrišč pri Mladiki in vrtca na Bregu Pogovor z Albinom Piškom, častnim občanom Ptuja « KNJIŽNICO IVANO POTRČA PTUJ PROGRAM PRIREDITEV OB PRAZNIKU MESTNE OBČINE PTUJ 2006 21. julija oh 11. uri pričetek 3. mednarodne likovne kolonije Art Stays Ptuj 2006 Regijsko višješolsko in visokošolsko središče Ptuj, Krempljeva 1, Ptuj KUD Art Stays in galerija FO.VI 22. julija oh 18. uri osrednja prireditev oh 6. krajevnem prazniku Primestne četrti Grajena Kulturna dvorana Grajena, PMC Grajena 27. julija oh 18.30 10. mednarodni balonarski praznik Terme Ptuj, Pot v toplice Balonarski klub Ptuj 28. julija 2006 oh 12. uri otvoritev razstave akvarelov italijanske akademske slikarke Silvie De Bastiani, udeleženke mednarodne likovne kolonije Galerija Magistrat, Mestna hiša Ptuj Art Stays Ptuj 2006 oh 16. uri 8. balinarski turnir mestnih in primestnih četrti in upravnih organov Mestne občine Ptuj Balinišče Ptuj, Potrčeva cesta 34 Športno društvo Center Ptuj oh 19. uri zaključek mednarodne mladinske izmenjave MLADI «Sc MESTO mestni park pri Dravi Center interesnih dejavnosti Ptuj 3. avgusta oh 10. uri podelitev priznanj kmetija leta 2006 Mestne občine Ptuj Spodnji Velovlek 30a, Ptuj Mestna občina Ptuj oh 18. uri otvoritev igrišča z umetno travo in novih asfaltnih parkirišč oh igrišču, Čučkova ul., Ptuj Zavod za Šport Ptuj Mestna občina Ptuj ob 20.30 predstavitev glasbenega instrumenta fonole s koncertom v slavnostni dvorani na ptujskem gradu Pokrajinski muzej Ptuj 4. avgusta oh 15.30 tretja razstava kulinarike po receptih naših prednikov z družabnim srečanjem Društvo gospodinj Jezero Prireditveni prostor Ranca Ptuj ob 18.30 slavnostna seja mestnega sveta Mestne občine Ptuj slavnostna dvorana, Mestni trg 1, Ptuj Mestna občina Ptuj oh 20. uri osrednja slovesnost ob občinskem prazniku Mestne občine Ptuj dvorišče minoritskega samostana, Minoritski trgi, Ptuj Mestna občina Ptuj ob 21. uri Ptujska poletna noč ulice in trgi mesta Ptuj Lokalna turistična organizacija Ptuj ob 24. uri veliki ognjemet iz ptujskega gradu LTO Ptuj in Mestna občina Ptuj 5. avgusta ob 8. uri 5. tradicionalno tekmovanje članov Zveze veteranov vojne za Slovenijo v lovu rib s plovcem ribnik Rogoznica Ptuj Območno združenje veteranov vojne za Slovenijo Ptuj ob 10. uri otvoritev novih poslovnih prostorov Turističnega informativnega centra, Slovenski trg 5, Ptuj LTO Ptuj in Mestna občina Ptuj ob 13. uri 14. rancarija Ptuj rekreacijsko prireditveni prostor Ranca Ptuj Brodarsko društvo Ranca Ptuj ob 21. uri Ptujska poletna noč ulice in trgi mesta Ptuj Lokalna turistična organizacija Ptuj 2 z/fcyra/i Žal prihaja čas kritizerskih razmišljanj Nezadržno se približuje čas jesenskih volitev, ki bi po svoji osnovni nameri morale biti praznik vseh ljudi z volilno pravico. Žal pa o prazničnem vzdušju, ki naj bi ga prinašala ta demokratična pravica, lahko od volitev do volitev povemo ali zapišemo vedno manj pristnega. Po moji oceni je eden izmed razlogov, da se ljudje zgrozijo oh misli na nove volitve, tudi ta, da večina političnih strank in posameznih kandidatov za to ali ono funkcijo ne loči med kritizerskim mišljenjem in kreativnim razmišljanjem. Razlika med kritizerskim in kreativnim je namreč zelo velika. Poznani mnogo ljudi, ki so zelo ponosni, da se v javnosti neprestano pojavljajo kot kritizerji. Mislijo, da so najbolj pravični in pošteni, ko samozavestno upajo vsakemu v obraz izreči kritiko na njegovo delo. Najhuje pri kritizerjih pa je njihovo prepričanje, da s tem, ko kritizirajo druge ljudi, celo verjamejo, da jim na la način pomagajo. Mnogi se nato čudijo, kako to, da se jih ljudje izogibajo, da ne želijo njihove bližine in njihovih nasvetov, če jim oni želijo zgolj pomagati. Odgovor na to dilemo je zelo preprost. Reakcija ljudi na kritizerstvo je popolnoma normalna, ker je kritizerstvo že po osnovni definiciji razdiralen in ne ustvarjalen proces. Kritizerji torej vidijo zgolj to, kar je pri drugih narobe in v glavnem postavljajo same omejitve. V svoji biti se torej branijo vseh sprememb. Za njih so vsa spremenjena ali obstoječa stanja nekaj, kar je potrebno kritizirati. S takim odnosom do drugih ljudi in njihovih dejanj se zapirajo v svoj svet, ki ne potrebuje nobenih sprememb, ker so te po njihovem prepričanju tako ali tako neumne in nepotrebne. Nasprotno pa kreativni ljudje opazijo v mnogih dejanjih in početjih drugih ljudi dobro in v vsaki stvari vidijo predvsem priložnosti. Ti ljudje, in teh je veliko več kot kritizerjev, se zavedajo, da je možno kritizirati zgolj nekaj, kar obstaja. Toda to, da nekaj obstaja, je moral nekdo ustvariti. Večina novo ustvarjenega pa se ne prične s kritiko temveč z navdušenjem. Ker je torej večina rezultatov dela skozi zgodovino nastala na podlagi kreativnega mišljenja in delovanja, so in bodo tudi v prihodnje kritizerji ostajali v pozabi. Vsem tistim, ki želite, da po končanih jesenskih volilnih mesecih ne boste ostali v pozabi, želim predvsem veliko kreativnega in čim manj kritizerskega mišljenja in delovanja. Eden izmed ameriških predsednikov je na vprašanje novinarjev, kako gleda na kritike, odgovoril: "Se nobenemu kritiku na svetu niso postavili spomenika, kajti če bi ga, bi to pomenilo, daje naredil nekaj dobrega za človeštvo." Dr. Štefan Čelan MODROST MESECA Problemi človeštva se rešujejo povsem neopazno. Med teboj in menoj. Albert Jenny, nemški pisec SPREHOD PO VSEBINI Iz julijske seje MS MO Ptuj 4 Prva seja Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Podravje 5 Brezplačen dostop do prostorskih podatkov preko spletnih strani MO Ptuj -11. del 6 Investicije 7 Vsi smo Ptuj! 9 Pogovor z Albinom Piskom, častnim občanom mesta Ptuj 10 Inšpekcijski nasveti za večjo osveščenost 11 Največji trgovsko-poslovni center na Ptuju 12 Adaptacija in revitalizacija stare vojašnice 13 Aerofest Drava 2006 14 0 uspešnem načinu kritiziranja 14 120-letnica Turističnega društva Ptuj 15 Zaključek Glasbenih poletov 16 37. tabor slovenskih pevskih zborov 16 Anton Sovrè. ptujska leta (1919-1926) 17 Micka - naša velika uspešnica 18 Reminiscence Viktorja Rebernaka 18 Podelitev plaket - zlatih petič 19 Volja enega je moč vseh 20 Razpis republiških in Zoisovih štipendij 20 Glina - ena in edina - nenadomestljiva 21 Poletna šola o upravljanju kulturne dediščine 21 Ohranimo prijateljstvo 22 Uspešen konec šolskega leta na OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj 23 Doživeti Stockholm 24 Letni koncert pevskih zborov OS Mladika 25 Mladi & mesto. The youth & the city 26 Pozor leteči predmeti 26 Ptuj odprto mesto 27 Varnostni pas - vez z življenjem 28 Varnostni sosvet namenil pozornost aktualnim varnostnim problemom 28 Koronarno društvo Ptuj 29 Najboljši športniki osnovnih šol MO Ptuj 30 Na mednarodnem golf turnirju prvi Belgijci 31 Vrhunska atletika na Ptuju 32 Polonca in Nejc - mojstra borilnih veščin 32 Z navijanjem do sparka 33 Uspel turnir ŠD Panorama Ptuj 33 Izdajatelj: Mestni svet Mestne občine Ptuj. Naslov uredništva: Mestni trg I, Ptuj. TRR: 01296-0100016538. Odgovorna urednica: Milena TURK. telefon: 748-29-20, 748-29-99, telefaks: 748-29-98, elektr. pošta: ptujcan@ptuj.si. Oglaševanje: Agencija LOTOS, Liljana Vogrinec s. p.. Jadranska ulica 16, Ptuj, tel.: 02 771 08 82, gsm: 031 481 673. 040 218 895; elektr. pošta: lotos.ptuj@siol.net. Tajnica uredništva: Darinka Vodopivec. Oblikovanje in priprava za tisk: Grads d. o. o.. Naslovnica: Repro studio Lesjak. Tisk: Grads. Rače, Požeg 4, tel.: 02/608-92-25. elektr. pošta: repro@grafis.si Dostava: Pošta Slovenije. Uredništvo: Jurij Šarman - LDS. Metka Jurešič - SDS. Darja Galun - SLS. Milan Zupanc - DeSUS, Albina Murko - ZE Ptuj, Mirjana Nenad - SD, Peter Letonja - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj. Dejan Klasinc - SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Ptujčan po Sklepu o programski zasnovi objavlja članke o delu občinskih organov, občinskega urada in svetov mestnih in primestnih četrti, o delovanju političnih strank, informacije in komentaije o dogajanjih in rezultatih poslovanja na področju gospodarstva in družbenih dejavnosti, pisma, odzive in pobude bralcev, oglasna in propagandna sporočila. Medij brezplačno prejemajo gospodinjstva Mestne občine Ptuj. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN med proizvode, za katere sc obračunava DDV po stopnji 8,5 %. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja prispevkov in spremembe naslovov. 0tyryrerst 3 Odgovori na vprašanja in pobude svetnikov Pogorišče vojaškega skladišča - Potok Grajena - Ugotavljanje emisij v zraku in vplivi na okolje - Na pročelje Malega gradu naj se namesti obvestilna tabla Spremembe volilnih enot, polletna realizacija proračuna, cene vrtca Svetniki so na zadnji redni seji pred t. i. "svetniškimi počitnicami", ki so vedno v avgustu, obravnavali obsežen dnevni red z 21. točkami. Precejšnji delež so zavzele točke s programi in sklepi o prodaji občinskih nepremičnin: parcel, poslovnih prostorov in stanovanj. Pomembna točka, uvrščena takoj za pobudami in vprašanji svetnikov - ta v zadnjih mesecih niso tako zelo številna, kot bi človek pričakoval pred lokalnimi volitvami - je bila obravnava realizacije proračuna MO Ptuj za prvo polovico leta 2006. Prihodki (davčni, nedavčni, kapitalski in transferni prihodki, ki jih kot finančno izravnavo mesečno in za investicije nakazuje država) so bili realizirani v višini 2.090.812.186 tolaijev oz. v 42,5 %, odhodki pa v višini 1.967.698.463 tolaijev oz. v 36,5 %. Ob polletju so torej prejemki za 126.891.181 tolarjev višji od izdatkov. Da osvežimo spomin; celoten proračun za letošnje leto je bil sprejet v višini 4.923.937.687 tolarjev na strani prihodkov, pri odhodkih pa je za 3.052.512,12 tolarjev višji, kar je posledica prenosa neporabljenih namenskih sredstev iz preteklega leta, in sicer na postavki Donacija zunanje pomoči Evropske skupnosti. V začetku leta je bil za pokritje obveznosti pri investiciji v Center za ravnanje z odpadi Gajke pri banki najet likvidnostni kredit v višini 128 milijonov tolaijev, ki pa je bil v maju že poravnan s sredstvi iz cene odvoza odpadkov. Obsežno poročilo o polletni realizaciji z obrazložitvami je občinska uprava pripravila po proračunskih uporabnikih, po področjih proračunske porabe, glavnih programih in podprogramih ter s prikazom realizacije proračunskih postavk. Dostop do poročila imate preko spletne strani MO Ptuj: www.ptuj.si (HITRE POVEZAVE, občinski predpisi). Ker so svetniki na junijski seji z dnevnega reda umaknili predlog za spremembe veljavnega Odloka o določitvi volilnih enotah za volitve v Mestni svet MO Ptuj in tudi predlagani novi odlok o določitvi ene volilne enote, sta bila identična predloga ponovno uvrščena na julijski seji. In spet sta ju podala ista predlagatelja. Za eno volilno enoto so v svetniški skupini Socialnih demokratov, za spremembe v dosedanjih štirih volilnih enotah pa so v svetniški skupini Demokratične stranke upokojencev. Predlagali so, da bi volivci v volilni enoti 2 oz. v Mestni četrti Ljudski vrt namesto osem volili le sedem svetnikov, v volilni enoti 3, ki zajema Mestno četrt Jezero, Primestno četrt Rogoznica in novoustanovljeno Primestno četrt Spuhlja, pa bi po novem volili osem, ne le sedem svetnikov. Spremembe so potrebne, kot so zapisali v obrazložitvi, zaradi migracij prebivalstva med četrtmi. Po daljšem razpravljanju in obrazložitvah svojih odločitev posameznih svetnikov so s 13 glasovi za in s tremi proti potrdili predlog novega odloka o eni volilni enoti za volitve v mestni svet. Člani Svetniške skupine SDS pa niso želeli glasovali, ampak so pri glasovanju protestno zapustili sejno sobo, ker so menila, da je neresno par mesecev pred volitvami spreminjati tako pomembno področje kot so volilne enote in to celo po hitrem postopku. V novem odloku je tudi določilo, da začne veljati z dnem objave v Uradnem vestniku MO Ptuj, kar pomeni, da bodo spremembe upoštevane že pri letošnjih lokalnih volitvah in bodo vsi volilci v MO Ptuj volili v eni volilni enoti, v kolikor bodo sprejete spremembe objavljene in veljavne prej kot bodo razpisane letošnje volitve. Svet je med drugim obravnavali še sklep o potrditvi cene distribucije zemeljskega plina, sklep o uskladitvi cene programov v Vrtcu Ptuj in soglasje Komunalnemu podjetju Ptuj k spremembi cene proizvodnje in distribucije pare ter tople vode. Milena Türk Pobuda Avgusta Laha: Oh Potrčevi cesti naj se odstrani in poruši pogorišče objekta bivšega vojaškega skladišča. Odgovor: Rušenje gospodarskega poslopja (stare vojašnice) ob Potrčevi cesti je bilo že načrtovano, saj so že potekali razgovori s predstavniki Karitasa pri Sv. Ožbaltu na Ptuju. Dogovorjeno je bilo, da se Karitas izseli do 15. junija letos. Žal je objekt doletela usoda vandalizma in je pred tem zgorel. MO Ptuj, kot lastnik, je takoj pričela postopek za odstranitev pogorišča. Izvedla je javno naročilo male vrednosti, izbrala izvajalca ter pridobila gradbeno dovoljenje za rušitev, ki se je pričela 12. julija (op. ur.: rušitev je že zaključena). Bogdan Kovač ♦ ♦♦ Vprašanje Petra Letonja: Ali še velja geslo iz publikacije, ki jo je izdala Mestna občina Ptuj - "Potok Grajena, kolikor lahko, te bom tudi jaz varoval!" in ali je potok Grajena res še sonaraven glede na dejstvo, da se z gradbenimi posegi spreminja struga potoka? Odgovor: Že v sami publikaciji je predvidena kategorizacija ureditve vodotoka Grajena v tri segmente. Zbirne vode so naravni in sonaravni del vodotoka, ki v bistvu potekajo izven urbanih naselij in jih je kot takšne tudi možno ohranjati. Delno tehnično urejen vodotok poteka v dolini izpod Vurberka do Vičave in v nadaljevanju od Žnidaričevega nabrežja do sotočja z vodotokom Rogoznica. Vmesni del, ki poteka na območju mesta Ptuj, pa je predviden za tehnično ureditev vodotoka in se kot tak tudi izvaja. Zadnji večji poseg je bil pri poslovnem centru Drava. Vsi tehnični posegi v vodotok Gra- cnAuca/l jena se izvajajo izključno pod pogoji in nadzorom Ministrstva za okolje in prostor, v pristojnost katerega spada tudi upravljanje. Janko Sirec ♦ ♦♦ Pobudi Vlada Čuša: 1. MO Ptuj naj pri Agenciji RS za okolje naroči mobilno merilno postajo za ugotavljanje emisij v zraku in vplivov na okolje. Vztraja, da občina sama naroči meritve, da se preverijo emisije na desnem in levem bregu Drave ob glavnih prometnicah, je pojasnil. Odgovor: Z Agencijo RS za okolje smo se dogovorili za izvajanje meritev kakovosti zraka ob najbolj obremenjeni prometnici na Ptuju. Po podatkih štetja prometa je takšna lokacija na Mariborski cesti v križišču. Mikrolokacija bo določena po nasvetu strokovnjakov ARSO, meritve pa se bodo izvajale od konca avgusta do konca septembra 2006. Izmerjene podatke bomo uporabili pri pripravi Občinskega programa varstva okolja za Mestno občino Ptuj. Zdenka Bezjak 2. V dogovoru s Termami Ptuj naj se najde rešitev za ptujsko mladino - šolarje, dijake in študente, da se jim v času počitnic omogoči kopanje po bolj ugodni, niyi ceni, morda v času, ko so bazeni manj zasedeni. Mestna občina Ptuj je veliko pripomogla k razvoju ptujskih Term, gre za investicijski vložek, pa tudi za ostale prispevke k projektu, ki je danes izjemnega pomena. Socialna stiska družin je gotovo razlog, da si marsikateri od mladih kopanja v Termah ne more privoščiti, čeprav bi to v času počitnic želel. 4 Odgovor: Terme Ptuj so nam maja poslale ponudbo, v kateri ponujajo nakup celodnevne vstopnice za kopanje in uporabo celotnega Termalnega parka v višini 1.400,00 tolaijev. S tem so svojo ponudbo želeli približati vsem otrokom. V tajništvu direk-toija Term Ptuj smo preverili, ali so bile ponudbe poslane šolam in zavodom, kjer so nam zagotovili, da so šole prejele enake ponudbe. Tako so bile vstopnice po tej ceni dostopne vsem otrokom. V proračunu MO Ptuj za leto 2006 nimamo planiranih sredstev za nakup vstopnic. Asja Stropnik ♦ ♦♦ Pobuda Mirka Kekca: Na pročelje stavbe Prešernova 33-35 (Mali grad) naj se namesti tabla, na kateri bo v štirih jezikih na kratko opisana zgodovina stavbe, podobno kot je na ostalih umetnostno-zgodovin-skih spomenikih v mestu na Ptuju. Prav tako naj se ustrezno označijo tudi vsi ostali umetno-stno-zgodovinski spomeniki, ki so vključeni v seznam Odloka o razglasitvi nepremičnih kulturnih in zgodovinskih spomenikov na območju občine Ptuj. Mali grad je objekt s statusom kulturne dediščine, na katerega smo po njegovi obnovi lahko danes zelo ponosni. V njem domuje Knjižnica Ivana Potrča Ptuj. Njegove lepote si v zadnjem času želi ogledati vedno več tujih in domačih obiskovalcev. Zaradi tega je potrebno takšen objekt označiti na podoben način, kakor so označeni nekateri kulturno-zgodovinski objekti na Ptuju, kot so Poznogotska hiša, Stari magistrat ter ostali. Odgovor: Pobudo smo posredovali strokovnim službam Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, OE Maribor, kot pristojnim za označevanje kulturnih spomenikov. Po prejemu odgovora ga bomo posredovali mestnemu svetu. Zdenka Ristič Prva seja Območnega razvojnega partnerstva Spodnje Podravje Konstituirali Območni razvojni svet, ki mu bo predsedoval Anton Butolen Na podlagi 31. člena Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja • ZSRR-1 (Uradni list RS, št. 93/05) in na podlagi Sklepa o ustanovitvi Razvojne regije Spodnje Podravje, ki so ga v letošnjem februarju sprejeli župani občin Spodnjega Podravja, je petnajst županov s Ptujskega podpisalo Pogodbo o vzpostavitvi območnega razvojnega partnerstva za območje Spodnje Podravje. Območno razvojno partnerstvo je po Zakonu o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja definirano kot pogodbeno, javno-zasebno in interesno sodelovanje občin, združenj gospodarstva, nevladnih organizacij in drugih partnerjev na določenem območju. V pogodbi med partneiji se določijo cilji območnega razvojnega partnerstva, medsebojne pravice in dolžnosti partnerjev, organiziranost ter naloge pri pripravi in izvedbi območnega razvojnega programa. Naloge območnega razvojnega partnerstva, ki so v javnem interesu, se financirajo v okviru izvedbenega načrta regionalnega razvojnega programa. Območno razvojno partnerstvo za območje Spodnje Podravje je oblika interesnega povezovanja ter sodelovanja občin in drugih subjektov, pomembnih za razvojno načrtovanje na območju povezanih občin. Z vzpostavitvijo območnega partnerstva želijo podpisnice doseči naslednje cilje: - ohraniti in nadalje razvijati območje Spodnje Podravje kot funkcionalno zaključeno območje, ki temelji na ozemeljski, gospodarski, politični, kulturni in zgodovinski povezanosti prebivalcev; - vzpostaviti primemo podporno okolje za hitrejše in usklajeno razreševanje razvojnih in drugih problemov, ki so skupni na območju Spodnje Podravje; - v okviru javno-zasebnega partnerstva in interesnega partnerstva opredeliti razvojne prioritete območja, nosilce in način izvedbe skupnih projektov; - pravočasno izdelati območni razvojni program za območje Spodnje Podravje; - doseči hitrejšo in enakovredno obravnavo pri opredeljevanju razvojnih prioritet in vključevanju predlogov projektov v regionalni razvojni program regije; - povečati pripravljenost lokalnih nosilcev na območju za skupno sodelovanje in organizacijsko povezovanje. V ta namen so se občine dogovorile, da pristopijo k pripravi in izdelavi Območnega razvojnega programa za Spodnje Podravje v skladu s predpisano metodologijo za pripravo regionalnih razvojnih programov. Z njim želijo doseči: - izdelan območni razvojni program, ki bo opredelil razvojne prednosti in zaostanke območja; - opredeljene vsebine (kadrovsko in finančno ovrednotene programe in projekte) za spodbujanje regionalnega razvoja območja, ki naj se vključijo v Regionalni razvojni program Podravja; - oblikovanje skupin (političnih voditeljev, gospodarstvenikov in predstavnikov za infrastrukturo na območju), ki odločilno vplivajo na razvoj območja; - skladno razvojno in prostorsko načrtovanje na območju; - tesnejše sodelovanje nosilcev razvoja in skupin, usposoblje- nih za izvajanje programov, ukrepov in projektov na območju razvojnega partnerstva. Kot usklajevalno telo za spremljanje, koordiniranje in odločanje o aktivnostih iz pogodbe je Območno razvojno partnerstvo Spodnje Podravje v začetku julija na svoji l. seji konstituiralo Območni razvojni svet, ki ga sestavljajo župani 15 občin z območja Spodnjega Podravja. Naloge Območnega razvojnega sveta so: - sprejemanje vseh odločitev povezanih z delovanjem območnega partnerstva za Spodnje Podravje; - sprejemanje odločitev v postopku priprave, potrjevanja, usklajevanja in izvajanja območnega razvojnega programa in njegovega programskega dela; - sodelovanje v postopkih priprave in sprejemanja regionalnega razvojnega programa za Podravje; - sprejem pravil svojega delovanja; - obravnava drugih zadev razvojnega pomena. Prvo leto bo Območnemu razvojnemu svetu predsedoval Anton Butolen, župan občine Žetale, njegov namestnik bo Jože Kokot, župan občine Gorišnica, ki bo po letu spoznavanja dela predsednika prevzel njegovo funkcijo. Strokovne naloge, povezane s pripravo in izvajanjem območnih razvojnih programov, izvaja ZRS Bistra Ptuj. Mojca Šibila, vodja priprave Območnega razvojnega programa Spodnje Podravje Brezplačen dostop do prostorskih podatkov preko spletnih strani MO Ptuj - II. del V prejšnji številki Ptujčana smo izvedeli nekaj osnovnih informacij o PIŠU (prostorskem informacijskem sistemu občin), tokrat pa bomo poskusili predstaviti delovanje sistema s praktičnim prikazom. □□0 PROSTORSKI INFORMACIJSKI SISTEM OBČIN: Prijava za javni dostop 1 uporabniško ime (vaš e-mail): V kolikor o*^!o se minut* si g« pridobite z brezolač« reaistracilo Geslo bo takoj po uspešni registraciji Ki H JI poslano na vaš elektronski naslov. če ste vaše geslo pozabili kliknite tukal Za spremembo gesla kliknit- tukal Vstopate v PISO oböne Vaše registracijske podatke lahko J J PTUJ spremenite tukal Slika 1 : Obrazec za prijavo v sistem s povezavo do obrazca za registracijo. Ob vstopu v pregledovalnik prostorskih podatkov preko spletnega naslova http://www.geoprostor.net/ si je najprej priporočljivo prebrati navodila za uporabo pregledovalnika (rubrika "pomoč" na desni strani zgoraj). Ko ste seznanjeni z osnovnimi navodili o sistemu, lahko nadaljujete s samim postopkom registracije kot novi uporabnik (samo ob prvi prijavi v sistem). Iz seznama občin javnega dostopa (za občane in podjetja) izberete občino interesa in potrdite svojo namero s pritiskom na gumb "vstopi" (to je običajna procedura ob vsakokratni prijavi v sistem). Ker kot novi uporabnik ob prvi prijavi še nimate svojega uporabniškega imena in gesla za uporabo sistema, se morate najprej registrirati. Registracija je brezplačna, zahteva pa le izpolnitev elektronskega obrazca, preko katerega morate obvezno podati veljaven elektronski naslov, na katerega v kratkem času prejmete osebno geslo za uporabo sistema. Sele ko prejmete geslo na vaš elektronski naslov, sledi prijava v sistem z vpisom podanega elektronskega naslova in prejetega gesla. Po uspešni prijavi (pravilno uporabniško ime - vaš elektronski naslov in geslo) se zažene pregledovalnik prostorskih podatkov (glej sliko 2). Osrednji del pregledovalnika predstavlja polje prikaza vsebin prostorskih podatkov, pod njim pa polje atributnih podatkov, ki se izpišejo ob ustreznih poizvedbah v povezavi s trenutnim prikazom. Ob desnem robu pregledovalnika lahko izbiramo med različnimi osnovnimi orodji spletnih pregledovalnikov, ki omogočajo prilagoditev pogleda vsebine (povečava in pomanjšava pogleda, premikanje pogleda vsebine, orodje za lokacijske poizvedbe (i), itn.), tiskanje trenutnega pogleda, merjenje razdalj itn. Na levi strani pregledovalnika pa se nahajajo tematski sklopi prostorskih podatkov, med katerimi lahko uporabnik izbira glede na interes poizvedbe. To so: ■ vsebine vezane na "prostorski plan" Mestne občine Ptuj (namenska raba prostora, omejitve in varovanja v prostoru itn.), ■ "zemljiški kataster", ■ "prostorske enote" Mestne občine Ptuj, ■ "geodetske podlage" - digitalni ortofoto posnetki (DOF), ■ "kataster stavb", ■ "infrastruktura" (cestna infrastruktura in vodi komunalne infrastrukture), ■ sloj "poslovni subjekti", ki omogoča poizvedovanje po vseh poslovnih subjektih na območju mestne občine Ptuj ... Drug način poizvedovanja je "splošno iskanje lokacije", ki se ravno tako nahaja na levi strani pregledovalnika (spodaj) in omogoča poizvedovanje po naslovu, parcelni številki, pomembnejši storitvi, poslovnem subjektu itd. V nadaljevanju si poglejmo konkreten primer poizvedovanja in načinov uporabe prostorskega informacijskega sistema. Primer: Zanima nas lokacija, atributi (npr. površina parcele in številka zemljiškoknjižnega vložka) in opredelitev po prostorskem planu (namenska raba) neke parcele na območju mestne občine Ptuj. Korak I: V tem primeru se poizvedovanja lotimo s pomočjo splošnega iskanja lokacije, kjer iz seznama katastrskih občin katastrska občin«. identifikator stavbe , stacionaž i pomembnejše storitve poslovni subjekt H Prostorski informacijski sistem Občine PTUJ; ponudnik vsebini Občina PTUJ vir geodetskih podatkov: Geodetska uprava RS ponudnik in upravljavec sistema: Realis d.o.o. WÉ išči samo subjekte v območju prikaz« B*opro»to "Raba prostora, omejitve" (to je približek uradne verzije prostorskega plana v vektorski obliki) ali "Uradni kartografski del", ki nam omogoča pregled namenske rabe na skenogramih uradne različice. Vmes med obema korakoma lahko poljubno uporabljamo že omenjena orodja z desne strani pregledovalnika. V prispevku smo podali vpogled v osnovni koncept uporabe sistema. Seveda pa prostorski informacijski sistem Mestne občine Ptuj nudi svojim občanom in pravnim osebam tudi mnoge druge možnosti poizvedovanja po prostorskih in nekaterih drugih na prostor vezanih podatkih. Pravzaprav pa človek najbolj spozna in se različni stvari nauči, če jih preizkusi na lastni koži, zato vam priporočamo, da se z obilo volje in užitka lotite in spoznate s PISO-m. Peter Cafuta Investicije Gradnja nadomestnih igrišč pri GŠ Mladika in nadomestnega vrtca Zvonček na Bregu Gradnja nadomestnih igrišč pri OŠ Mladika se je pričela 18. julija. IMa javnem razpisu je bilo kot najugodnejši ponudnik izbrano Komunalno podjetje Ptuj. Izgradnja igrišča in kolesarskega poligona z razsvetljavo bo stala dobrih 40 milijonov tolarjev. Glede na pogodbene roke naj bi bila dela zaključena v začetku avgusta ali natančneje 10. avgusta. Parkirišče ob igrišču z umetno travo je prav tako v zaključni fazi, saj bo tehnični pregled izvršen konec julija. Uradna otvoritev obeh objektov bo v četrtek, 3. avgusta, ob praznovanju MO Ptuj. Pogajanja s ponudniki, potencialnimi imetniki stavbne pravice za gradnjo vrtca Zvonček ob Mlinski cesti glede cene investicije in stroškov financiranja so zaključena. Cena montažnega vrtca naj bi bila promocijska cena vrtca za Mestno občino Ptuj, saj bo ta prva v državi, ki bo realizirala investicijo v vrtec na način podelitve stavbne pravice. Hkrati gre za vzorčni model montažne izgradnje vrtca, ki ga podpira tudi pristojna služba za investicije na Ministrstvu za šolstvo in šport (MŠŠ). Po končani izgradnji vrtca in izdelavi investicijskega programa bo lahko MO Ptuj kandidirala na javnem razpisu MŠŠ za sofinanciranje odkupa omenjenega objekta v višini 30 % sredstev. Po uspešni reali- zaciji projekta v MO Ptuj je pričakovati, da bodo takšen način investicijskih vlaganj v vrtce posnemale tudi druge občine v Sloveniji, kar se bo pozitivno odražalo v proizvodnji in nadaljnjem razvoju podjetja Marles hiše Maribor. Dogovorjena vrednost stroškov investicije za vrtec Zvonček znaša 148 milijonov tolarjev (vključno z DDV) in zajema: gradbena in obrtniška dela, projekte rušitvenih del ter stroške notranje opreme za vrtec in opreme za kuhinjo. V projektih PGD in PZI mora biti zajeta tudi ureditev okolja, sicer ne bo izdano gradbeno in pozneje uporabno dovoljenje. Mestna občina Ptuj se zavezuje, da bo stroške rušitvenih del in zunanje ureditve okolja vrtca, ki so v DIIP-u ocenjeni na 13,5 milijona tolarjev (16,2 mio SIT z DDV), izvedla in financirala sama, projekte pa bo izdelalo podjetje Marles hiše Maribor. Predvideni pričetek gradnje je, glede na terminski plan, Janko Širec konec letošnjega avgusta, zaključek pa čez 124 dni oziroma v začetku prihodnjega marca. Ivan Vidovič Rušitev objekta nekdanjega vojaškega skladišča ob Potrčevi Prostori bivše vojašnice na Potrčevi 2, ki jih je požar 2. junija letos skoraj popolnoma uničil, so že porušeni. Rušitvena dela so se pričela 12. julija in so bila v petih delovnih dneh zaključena. Podjetnik Franc Žuran iz Formina ima dovoljenje Ministrstva za okolje in prostor RS za zbiranje in predelavo gradbenih odpadkov, ki jih bo v tem primeru približno 1.300 kubičnih metrov. Vrednost rušitve in popolne odstranitve ruševin je približno 4,200 milijonov tolarjev. Vrtec Zvonček na Bregu bodo čez mesec dni porušili in nato bodo zgradili večjega. Foto: Aleš Černezel ty/fpca/i 7 STRANKE MESTNEGA SVETA SPOROČAJO Aktivnosti Svetniška skupina SDS je imela v juliju novinarsko konferenco. Naši člani v mestnem svetu so kljub opozicijski vlogi delovali ustvarjalno. Svetniška skupina SDS je podala vsaj 60 % vseh pobud, zlasti pa smo se zavzemali za izgradnjo javne infrastrukture. Menimo, da bi se v prihodnosti dalo veliko bolje izkoristiti možnosti črpanja sredstev iz Evropske skupnosti. Ta ugotovitev je sprožila plaz ugovorov s strani župana dr. Š. Čelana, ki poudarja, daje v svojem mandatu zagotovil skoraj 43 milijonov evrov za projekt sanacije podtalnice. Pri tem je pozabil na pomembno dejstvo, da gre za skupna sredstva sedmih občin in tako na Ptuj odpade le del teh sredstev. Za primerjavo je eni od bližnjih občin, z le nekaj več kot 3.200 prebivalci, v tem času od EU uspelo pridobiti več kot 70 milijonov evrov. Mar jan Kolarič, za Mestni odbor SDS Ptuj V času počitnic, dopustov in kislih kumaric MO SNS želi vsem Ptujčankam in Ptujčanom prijetno sprostitev, da bi si nabrali novih moči za lažje odločanje na prihajajočih jesenskih lokalnih volitvah. Miroslav Letonja, predsednik MO SNS Slovenska nacionalna stranka Slovenska ljudska stranka času bo več okroglih 10. septembra 2006 bo na Mestnem stadionu na Ptuju potekalo 15. vseslovensko srečanje članov in simpatizerjev Slovenske ljudske stranke. V tem miz z aktualno tematiko. Vljudno vabljeni! Vsem občanom in občankam prijetno praznovanje občinskega praznika. MO SLS Ptuj strankamladihslovenije SMS praznuje delovno V SMS ta mesec praznujemo že svoj šesti rojstni dan. Kdo bi se pošalil, da vstopamo v šolo, spet drugi, da zapuščamo vrtec. Morda je to še bolje, saj je vrtec drag in pretesen. A tudi šola ni (več) zastonj, čeprav naj bi bila javna in predstavljala nacionalni interes ter strateško odskočišče za državljane male države. Veliko je Stranka mladih Slovenije naredila že s tem, ko se je pojavila. Samo zato so tudi vse ostale stranke dale večjo veljavo in podporo mladim v svojih vrstah in posledično tudi sicer podpirale programe za mlade. Se vedno pa pogrešamo projekte za osamosvajanje mladih, tudi na Ptuju. Ravno to bo naloga in poslanstvo SMS na Ptuju v naslednjem mandatu. Namesto sporočila mladim, da naj se ne ukvarjajo s politiko, bi jih morala država in družba vzgajati tako, da bi pri njih vzbudila kritično razmišljanje in jih spodbudila, da se aktivno vključijo v kovanje svoje prihodnosti. Robert Križanič, predsednik Mestnega odbora SMS Ptuj ptuj@sms.si Drage Ptujčanke in Ptujčani, Nova Slovenija vam želi prijetne dopustniške dneve, da se naužijete sonca in sprostitve na primerne načine. Čakajo nas bolj resni dnevi, ki naj bodo z vašo podporo in modrostjo v pomoč celotni skupnosti naše občine Ptuj. Bodimo zavedni, ker smo tu doma. Za dobro pripravo županskega kandidata Petra Pribožiča ste povabljeni k sodelovanju in posredovanju koristnih predlogov na njegov e-mail: p.pribzic@siol.net. V času občinskega praznovanja želimo, da se udeležujete vseh prireditev. Ob prazniku vam čestitamo. Naj vam bo lepo povsod, le dobre volje in upanja naj ne manjka. Dejan Rožmarin, Janez Rožmarin, predsednik predsednik RO MSi Ptuj - Ormož Mestnega odbora N.Si Ptuj N Si Nova Slovenija Krščanska ljudska stranka Pokojnine, DeSUS in upokojenci! Pri stranki DeSUS ne gre samo za pokojnine, gre namreč za vprašanje odnosa do starejših v celoti in na vseh področjih našega življenja, za zdravstvene pravice, prostor v domovih za starejše ljudi, za pomoč na domu. Gre za dolg mladih do starejših, ki so naredili podlago za njihov obstoj in napredek. Gre v resnici za človeka vredno življenje v starosti. Zato je nespremenljivo, da bi jim zmanjševali pravice. Spoštovani upokojenci, gre tudi za vaše premoženje v Kapitalski družbi. Območni odbor DeSUS Ptuj se že pripravlja in evidentira kandidate za bodoče mestne svetnike MO Ptuj ter kandidate za mestne in primestne četrti MO Ptuj. Kandidata za župana pa ne bo imel. Občankam in občanom mestne občine Ptuj iskreno čestitamo ob občinskem prazniku ter želimo prijetno praznovanje. Ignac Vrhovšek, vodja svetniške skupine MO Ptuj Albin Pišek, Območni odbor DeSUS Ptuj ^SOCIALNI kajsi DEMOKRATI Jože Božo Glazer -kandidat za novega ptujskega župana Socialni demokrati v ospredje ne postavljamo strankarske politike, ampak dobre projekte za Ptuj. Zato smo Jožeta Glazerja, ki ni član stranke, povabili h kandidaturi za župana Ptuja. Njegov cilj je sodelovanje z vsemi, ki dejansko želijo napredek Ptuja v dobro njegovih prebivalcev in okoličanov, ne glede na to, kje delajo, kje živijo in ne glede na njihovo strankarsko ali drugo pripadnost. Želimo si Ptuj kot mesto mladih, ki zagotavlja možnosti izobraževanja in prve delovne izkušnje, mesto aktivnih, ki zagotavlja zaposlitev, ter mesto starejših, ki zagotavljamo aktivno, kvalitetno in dostojno preživljanje prostega časa! Mirjana Nenad Vsi smo Ptuj! SDS je na začetku julija na novinarski konferenci predstavila kandidata za župana MO Ptuj Poleg kandidata Rajka Fajta sta bila govornika še dr. Milan Zver, podpredsednik SDS, ter Helena Neudauer, vodja predvolilnega štaba. V prihodnjem predvolilnem obdobju bodo Ptujčanom predstavili vizijo Ptuja, ki so jo s posluhom za someščane pripravili v okviru SDS svetniške skupine. " Vsi smo Ptuj!", je novinaije nagovoril Rajko Fajt. Slogan, ki so ga izbrali za predvolilno komuniciranje s Ptujčani po besedah R. Fajta ni le slogan, temveč ideja o povezovanju, sodelovan- Iz novinarske konference: z leve Helena Neudauer, vodja predvolilnega štaba. Rajko Fajt, kandidat za župana, in dr. Milan Zver, podpredsednik SDS in minister za šolstvo in šport. Foto: Staša Cafuta Nekaj informacij o SDS-ovem kandidatu za župana Rajko Fajt, univerzitetni diplomirani inženir elektrotehnike, ravnatelj Poklicne in tehniške elektro šole Posebne izkušnje v regiji Član mestnega sveta MO Ptuj. predsednik odbora za gospodarstvo, član odbora za finance, predsednik nadzornega sveta Elektro Maribor, d. d., član sveta zavoda ZRS Bistra, sveta zavoda OŠ Ljudski vrt, sveta zavoda Republiškega izpitnega centra. Dijaškega doma Ptuj, strokovno sodelovanje pri organizaciji, vodenju in izvedbi poklicnega oz. strokovnega izobraževanja brezposelnih in drugih fizičnih oseb. Priznanja Dobitnik priznanja Območne obrtne zbornice Maribor za odlično sodelovanje pri povezovanju šolske sfere in obrti, podeljen mu je bil naziv Primus - zaslužni ravnatelj. Ključne kvalifikacije Vodenje šole, sodelovanje z Obrtno zbornico Slovenije in Gospodarsko zbornico Slovenije, vodenje investicije - adaptacija poslopja nekdanje vojašnice za potrebe višje šole, vodenje in aktivno sodelovanje v razvojno aplikativnem projektu: PHARE NACIONALNI PROGRAM 2001 - EKONOMSKA IN SOCIALNA KOHEZIJA donacijska shema "Krepitev Slovenije na lokalni ravni”, sklop A - socialna vključenost z naslovom "Arrangement of Faculty Studies of the MEHATRONIC PROGRAME", strokovno sodelovanje pri projektu razvojno-svetovalnega in izobraževalnega dela na področju Uvajanja novih izobraževalnih vsebin in Uvajanja mladih v znanost, sodelovanje pri ustanavljanju in oblikovanju Regijskega višje- in visokošolskega središča ... ju in strmenju k dobremu za vse. "Naš cilj je jasno pred nami, pot do njega je premagljiva le s skupnimi močmi". In kakšna je vizija Ptuja? "Graditi želimo na mladih ter izkoristiti izkušnje starejših. Predlagam, da Ptuj postane slovenska prestolnica kulture." Ptujsko mestno jedro spada med naj lepše ohranjena srednjeveška mestna jedra v širši okolici. V SDS se zavedajo, da smo od prednikov prevzeli zgodovinsko dediščino, ki je enkratna in neponovljiva, zato je dolžnost vseh nas, da ohranimo enega izmed najlepše ohranjenih spomenikov Evrope. Hkrati pa moramo biti pripravljeni na prihodnost ter odprti za novosti. Ceste, parkirišča, pločniki, kolesarske steze, parki, drevoredi, zelenice, športne površine, kulturni in zgodovinski spomeniki morajo biti zasnovani v sožitju, saj bodo le tako privlačni za Ptujčane in turiste. Mnogim mestom z manjšim kulturnim in zgodovinskim pomenom kot ga ima Ptuj, je uspelo pridobiti velika sredstva, ki jih Evropska skupnost namenja za različne projekte. Na slovenskem Štajerskem je mnogim že uspelo pridobiti več sto milijonov evrov nepovratnih sredstev za izgradnjo hotelov, športno-rekreacij-skih objektov in za obnove kulturnih spomenikov. "Ptuju jih ho še veliko lažje," se zaveda R. Fajt. Na koncu novinarske konference je R. Fajt zaključil svoja razmišljanja z zanimivo mislijo. "Ni pomembno, kdo bo zmagal na volitvah za ptujskega župana. Želim si, da Ptuj dobi človeka, ki bo iz Ptuja naredil mesto, na katerega bomo ponosni vsi". Staša Cafuta V priloženem Uradnem vestniku so objavljena tudi Pravila za izrabo prostora v mediju Ptujčan za predstavitev kandidatov, političnih strank in njihovih programov v volilni kampanji 2006! Uredništvo Šftbpcan 9 Pogovor z Albinom Piskom, častnim občanom mesta Ptuj Pogovarjala se je: Staša Cafuta Foto: Staša Cafuta Albina Piška, predsednika Turističnega društva Ptuj, poznamo domala vsi Ptujčani. Pred kratkim je prejel najvišje priznanje MO Ptuj za izredne zasluge pri napredku in ugledu mestne občine ter pri utrjevanju miru in razvijanju dobrih mednarodnih odnosov. Albina Piška velikokrat srečujemo na ulicah Ptuja. S svojim delom je postal del Ptuja in del njegovega turističnega utripa. Ko sva se dogovarjala za intervju, me je "naročit' zgodaj zjutraj. Vsak dan je že ob 6. uri zjutraj na svojem "delovnem mestu”. • Kakšni so bili začetki turistične dejavnosti na Ptuju? Kot že veste, TD Ptuj letos proslavlja 120-letnico, ustanovljeno je bilo 23. januaija leta 1886 na Ptuju kot olepševalno društvo. Obstajajo pa tudi pisni zapisi, ko so organi v Gradcu sprejeli sklep, da se lahko na Ptuju ustanovi TD. Zanimivo je, da je v eni točki tega sklepa napisano, da mora aktualen župan skrbeti za mesto, za urejenost mesta in okolja z namenom privabljanja čim večjega števila turistov. • Zakaj ste se odločili za turizem? Kar 26 let sem na Ptuju opravljal dela, ki so bila v povezavi z urejanjem Ptuja. Vse ulice, ki jih vidite na Ptuju, so dejansko "moje" delo. 1960. leta smo obnavljali Ptuj in takrat smo uspeli asfaltirati ulice ter urediti prve zelenice. To je bil prvi stik z urejanjem Ptuja. S tem delom sem spoznal, da sem Ptujčan, da ljubim Ptuj in da lahko doprinesem k razvoju turističnega mesta. • Radi potujete? Seveda. Potujem pa tudi zato, ker se zavedam, da če delaš v turizmu, moraš iti v svet, videti druge dežele, kulture in navade. Potoval sem že v veliko držav in moram reči, da sem videl mnogo lepša mesta, kot je Ptuj. S tem mislim na urejenost samih mest, tako starih in novih. Zame pomeni cvetje največ, če hočemo privabiti turiste! Albin Pišek na otvoritvi 120-letnice TD Ptuj • Bi želeli katerega izmed bivših predsednikov TD Ptuj še posebej izpostaviti? Izpostavil bi nekdanjega predsednika društva Antona Purga. Že leta I960 je skupaj s člani društva pričel urejati Ptuj. Začel je tudi prodajati spominke in razglednice. Izpostavil bi še nekdanjega člana Petra Vesenjaka, ki sicer ni bil predsednik TD Ptuj, je pa po 90. letu veliko prispeval k razvoju ptujskega turizma. • Prireditev ob 120-letnici je končana, kakšni so vaši vtisi? Zelo smo zadovoljni s prireditvijo, ki je potekala v minoritskem samostanu. Vloženega je bilo veliko prostovoljnega dela. Moram pa vam priznati, da sem žalosten, saj si je 10-dnevno prireditev ter spremljajoče edinstvene razstave ogledalo premalo Ptujčanov. Našteli smo 5000 obiskovalcev, med katerimi so bili tudi tujci, celo iz Kanade. Z nekaterimi sem se tudi pogovarjal. Bili so navdušeni. • Kakšni so plani TD Ptuj? Prihodnost društva je v podmladku članov. Eden izmed naših glavnih ciljev je tudi vzgoja mladih tako v vrtcih, osnovnih ter srednjih šolah. Želim si, da bi v šole uvedli turistično vzgojo, saj je turizem naša prihodnost in nenazadnje pomembna gospodarska panoga. Eden izmed ciljev je tudi ta, da se povežemo z vsemi najstarejšimi mesti vseh petindvajset članic EU. Na Ptuju je še mnogo stvari, na katerih bo potrebno delati. Društvo je pred novimi izzivi. Naj naštejem samo nekaj idej: priprava projekta zgradb v starem mestnem jedru, ki so stare nad dvesto let, ureditev dvorišč v starem mestnem jedru, projekt za ureditev dravskega nabrežja od Term do zaščitenega parka Šturmovci z ureditvijo poti za pešce, kolesarskih poti, postavitvijo klopi, projekt prenočišč za tujce v obnovljenih starih stanovanjih starega mestnega jedra ... Idej je še veliko! Albin Pišek med pripravami na otvoritev 120-letnice Turističnega društva Ptuj v minoritskem samostanu. V ozadju predsednik Filatelističnega društva Ptuj dr. Božidar Koželj. PTUJČANI/ OKOLJE IN PROSTOR • Kdo bo vaš naslednik? Na naslednjem občnem zboru, torej jeseni oz. spomladi, nameravamo pomladiti ekipo TD Ptuj, ki bo nadaljevala naše delo. • Kako izgleda vaš delovni dan? Ob letošnjem jubileju smo preko javnih del zaposlili štiriindvajset delavcev za komunal- Cvetlično-sadni aranžma v obliki srca. "Zame pomeni cvetje največ," pravi Pišek (z razstave cvetja v minoritskem samostanu). • Kakšno je sodelovanje TD Ptuj z ostalimi TD ter s Turistično zvezo Slovenije? Sem član upravnega odbora Turistične zveze Slovenije. Naše društvo redno sodeluje z najstarejšimi društvi, ki so stara nad sto let, ter prav tako tudi z zgodovinskimi mesti. Vsako leto sodelujemo in dosegamo vidne uspehe v projektu Moja dežela lepa in gostoljubna. Na mojo pobudo bo 1. avgusta srečanje dvanajstih držav v Križeči vasi pri Poljčanah, ki sem jo predlagal za tekmovanje za evropsko vas. • Na kaj ste v svojem življenju v povezavi s turizmom najbolj ponosni? Kot gonilna sila turističnega društva sem vedno opozarjal, da je potrebno sodelovati, ne samo na lokalnih in nacionalnih tekmovanjih, temveč tudi na mednarodnih. Zelo sem ponosen na sodelovanje na tekmovanju Narodi v razcvetu (Nation in Bloom) ter na evropskem združenju za cvetje in zelenje (Entente Florale). Veliko držav je ravno zaradi udeležbe Ptuja na prej omenjenih tekmovanjih spoznalo Slovenijo in Ptuj. no urejanje mesta in okolice, kar je veliko število. In seveda nekdo mora vse te delavce voditi. Moja naloga je, da pridem vsak dan ob šestih na delovno mesto in razdelim delo štirim delavcem, ki so pri meni, ostali delavci pa imajo druge mentoije. Velikokrat se mi zgodi, da se moj delovni dan zaključi pozno ponoči. • Dobili ste najvišje priznanje Mestne občine Ptuj - naziv častni občan. Kaj vam to pomeni? Priznanje častni občan pomeni zame, da sem veliko naredil za Ptuj, seveda skupaj z ostalimi člani društva. V preteklem letu sem dobil od državnega sveta tudi najvišje priznanje za prostovoljca, na kar sem izredno ponosen. • Veliko ljudi vam očita, da želite vse sami narediti, da nikogar ne spustite zraven. Kaj vi pravite na to? Mislim, da to ne drži. Naše društvo vabi vsakega, ki ima voljo do prostovoljnega dela, da se nam pridruži in pomaga pri izgledu Ptuja. Kritike bodo vedno prisotne, še posebej takrat, ko človek dela. To je vedno tako. Inšpekcijski nasveti za večjo osveščenost Pri nadzoru se ugotavlja, da še v mnogih gospodinjstvih niso poučeni glede ločevanja in odlaganja komunalnih odpadkov. Tu je potrebno posebej opozoriti na strogo ločevanje frakcij in odlaganje na zbiralnico ločenih frakcij. V zbiralnicah ločenih frakcij so trenutno nameščene tipizirane posode za odlaganje štirih frakcij: za plastenke, pločevinke, steklo in papir - karton (kartonske škatle je potrebno predhodno strgati). Organske kuhinjske odpadke, biološko razgradljive odpadke iz vrtov lahko občani kompostirajo sami na lastnih kompostnikih. Za občane, ki nimajo možnosti lastnega kompostiranja, poskrbi izvajalec Čisto mesto Ptuj z namestitvijo dodatne posode za biološke odpadke. Prekrškovni organ pa lahko s plačilnim nalogom povzročitelja sežiganja sankcionira na kraju samem z globo sto tisoč tolarjev, pravne osebe celo s tristopetdeset tisoč tolarji. Lastniki gozdov, dreves, živih mej, visoko zrasle trave, okrasnega grmičevja naj v vsakem letnem času zraven rednega vzdrževanja urejajo tudi le-te, posebej pa tiste, ki se razraščajo proti cestnemu prometu. Z rednim vzdrževanjem bodo zagotovili preglednost, varnost prometa in pešcev, preprečili Novost - inšpektorja lahko pri nadzoru spremlja kot asistent tudi policist Ob opravljanju svojega dela na različnih področjih ugotavljam, da gre pri povzročiteljih, ki predpisov ne spoštujejo, za večletne navade, razvade, nevednost in napake, pa tudi za pomanjkljivosti sistema, ki ga komunalna inšpekcija tudi z budnim nadzorom in represijo takoj ne bo in ne more rešiti. Sam inšpekcijski nadzor zahteva veliko truda s fizično in psihično kondicijo. Storilce, kijih odkrijemo na osnovi najdene dokumentacije, kaznujemo. Za nekatere pa sumimo, kdo so, vendar ni vedno dovolj dokazov. Kosovnih in nevarnih odpadkov ne odlagamo na zbiralnico ločenih odpadkov. Te odpadke enkrat letno ob napovedani zbiralni akciji odpelje Čisto mesto Ptuj. Lahko pa jih občani oddajo brezplačno na zbirnem centru CERO Gajke na Ptuju, in sicer ob delavnikih med 8. in 20. uro, v soboto pa med 8. in 14. uro. Posebej je potrebno poudariti prepoved sežiganja vseh komunalnih odpadkov v naravi, vključno z listjem, suho travo, vejevjem ipd., kar se šteje za prekršek. različne škode in druge morebitne posledice. Inšpektor odreja tudi pogoje in način odvoza zapuščenih neregistriranih vozil. Dejanje lastnika, ki vozilo zapusti na javni površini, se šteje kot prekršek in se ga sankcionira z globo šestdeset tisoč tolaijev. Lastnikom avtomobilov, ki jim je življenjska doba dotrajala, je še vedno dana možnost, da se jih znebijo brezplačno, če pokličejo na št. 02 540 91 00. Majda Murko Odmetavanje odpadkov na griču pod ptujskim gradom. Foto: Aleš Šprah Največji trgovsko-poslovni center na Ptuju bo odprt konec septembra Kar naenkrat je zrasla kot goba po dežju pravokotna stavba na prostoru starega sejmišča ob Ormoški cesti na Ptuju. V nadaljevanju se lahko seznanite z osnovnimi informacijami o centru, ki bo kmalu odprl svoja vrata. Gradnja trgovsko-poslovnega centra (TPC v nadaljevanju) se je pričela septembra leta 2005 in bo zaključena predvidoma jeseni. Datum uradne otvoritve še ni natančno določen, govori pa se, da bo konec letošnjega septembra. Nosilec projekta izgradnje TPC je podjetje Hypo Investicije, d. o. o., član skupine Hypo Leasing. Izbrano gradbeno podjetje je Vegrad, d. d. Osnovni podatki o trgov sko-poslovnem centru Nov trgovski center bo obsegal 12.000 m2 neto prodajnih površin in 570 zunanjih parkirnih mest. V dvoetažnem centru je predvidenih več kot 30 lokalov z različnimi dejavnostmi. V pritličju bo živilska trgo- V trgovsko-poslovnem centru je predvidenih več kot 30 lokalov z različnimi dejavnostmi ter preko 300 zaposlenih. Karakteristike objekta - armiranobetonska montažna in klasična konstrukcija - ravna streha s svetlobnimi jaški - višina objekta: cca. 10 m - etaže: P + N - bruto površina objekta: cca. 16.000 m2 - neto prodajne površine: cca. 12.000 m2 - 570 zunanjih parkirnih prostorov - komunikacije: tri stopnišča (od tega dvoje tekočih stopnic) in dvoje dvigal - sanitarije v pritličju in nadstropju; sanitarije za obiskovalce in zaposlene, ustrezno urejeni prostori za invalide Platane so ostale ... vina Interspar na več kot 5.250 m2, poleg tega pa še drogerija, knjigarna in storitvene dejavnosti. Zgornje nadstropje bo namenjeno predvsem neživilskim dejavnostim: športna trgovina, tehnična trgovina, trgovina z otroškim programom, trgovine s tekstilom in obutvijo, zlatarstvo in urarstvo, frizerstvo, nogavičarstvo in podobno. Nakupovalni center bo imel dva gostinska lokala, restavracijo s picerijo v pritličju, v zgornjem nadstropju bo bife. In kako bo z dostopom? TPC bo imel tri uvoze, kar po mnenju investitorjev zadostuje za predvideno frekvenco. Do TPC bo mogoče dostopati iz Ormoške ceste (neposredno) ter po uvozu preko Rajšpove ulice, prav tako pa tudi iz Kogejeve poti. TPC bo imel svoje lastno vodstvo. "Mestna občina Ptuj z več kot 23.000 prebivalci, 437 gospodarskimi družbami ter preko 1.000 samostojnimi podjetniki kot regijsko središče z bogatim zaledjem si zasluži sodoben trgovsko-poslovni center, ki bo poleg bogate in raznovrstne ponudbe blaga ter storitev nudil tudi dodatna delovna mesta. Investicijska vrednost projekta bo znašala predvidoma 4,5 milijarde tolarjev. V njem bo zaposlenih preko 300 oseb. MO Ptuj skupaj z okolico po naših analizah zagotavlja zadosten potencial za rentabilnost tovrstne investicije. Ptuj je mesto z večtisočletno zgodovino, ki ga zaznamujejo bogastvo naravne, kulturne in etnološke dediščine in je izredno pomembno gospodarsko središče. Poleg tega je MO Ptuj po številu zaposlenih, po višini ustvarjenih prihodkov od prodaje ter po višini sredstev tretja najmočnejša občina v podravski regiji. Prepričani smo, da smo se tudi tokrat pravilno odločili in bo naložba prispevala k našemu uspešnemu poslovanju," nam je pojasnil odločitev za vstop skupine v projekt generalni direktor skupine Hypo Leasing Anton Romih. Besedilo in foto: Staša Cafuta Adaptacija in revitalizacija učnega centra "stara vojašnica" na Ptuju Po odhodu slovenske vojske iz vojašnice na Vičavi je eminentna lokacija vidno propadala ter iz dneva v dan kazala bolj zanemarjen videz. Junija so se pričela gradbena dela z namenom revitalizacije prostorov ter celotnega kompleksa za različne namene. Celoten objekt bodo predvidoma uporabljale naslednje institucije: Šolski center Ptuj (ŠC Ptuj v nadaljevanju), ki bo upravljal največji delež stavb, Glasbena šola Karola Pahorja Ptuj, Zavod za zaposlovanje RS, Revivis, Ljudska univerza Ptuj, Pokrajinski arhiv Ptuj, društvo Ozara, Muzej Bistra ter civilna zaščita. V februarju so se na pobudo MŠŠ. Prvi objekt (največja stav- Rajka Fajta, ravnatelja Poklicne in tehniške elektro šole, sestali predstavniki Ministrstva za šolstvo in šport (MŠŠ v nadaljevanju), Ministrstva za kulturo, predstavniki MO Ptuj in ŠC Ptuj. Ob obisku vlade na Ptuju je prišlo do podpisa pisma o nameri med ministrom MŠŠ Milanom Zverom in ministrom za kulturo Vaskom Simonitijem ter županom MO Ptuj dr. Štefanom Čelanom. S pismom je bilo določeno, da MŠŠ prevzema dodatne objekte in površine, vnaša nove vsebine v ta prostor in s tem prispeva k reševanju problematike tega prostora. Mladim oz. Ptujčanom pa se s tem odpirajo nove priložnosti. Največji uporabnik objektov bo Šolski center Ptuj Adaptacijo in opremo za potrebe Šolskega centra Ptuj v stoodstotnem deležu financira Rajko Fajt ter Aleš Vobner iz GP PROJECT ING pri nadzoru izvajanja adaptacijskih del "prvega" objekta ba) je MŠŠ prevzelo in v upravljanje ŠC Ptuj predalo lani v maju. Z adaptacijo bodo pridobljene nove učilnice in predavalnice, kar pomeni, da bo po skoraj 20 letih za dijake ŠC Ptuj pouk spet potekal le v eni izmeni. To je še posebej pomembno za dijake z našega območja, kjer se jih skoraj polovica vozi od drugod. Dijaki in zaposleni bodo z novimi prostori pridobili termine za izvenšolske dejavnosti, kot so krožki, raziskovalne ter seminarske naloge, izvajanje dopolnilnega pouka z dijaki, ki imajo učne težave. S prostorskim povečanjem se odpirajo možnosti za nove izobraževalne programe in povečanje ponudbe v prostoru. Odpirajo se možnosti za izvajanje izobraževanja odraslih ob delu. Za koriščenje prostorov sta izkazala interes tudi Ljudska univerza Ptuj ter Revivis. Dodatni prostori bodo namenjeni raziskovalnemu laboratoriju za robotiko. Ena izmed predavalnic bo opremljena s kabinami za simultano prevajanje, kar za širši prostor pomeni novo kvaliteto tudi na področju seminarske dejavnosti. S pridobljenimi zemljišči in prostori se odpirajo možnosti tudi za preselitev, širitev in zagotavljanje boljših pogojev za kvalitetnejšo izvajanje izobraževanja avto-remontne dejavnosti. Glede na to, da bo v enem izmed objektov Muzej Bistra skladiščil stare avtomobile in motorje, na strojni šoli razmišljajo o razvoju modula s področja restavriranja starih vozil, ki bi ga ponudili v okviru programa Avtokaroserist. Vila ob kotlovnici, preimenovana v "projektno hišo", odpira nove možnosti pripravam in izvajanju mednarodnih projektov, trenutno jih na ŠC Ptuj poteka 20. Vanje so vključeni dijaki in zaposleni. Stavba, ki je nekdaj služila kot kantina, bo namenjena laboratoriju za robotiko in mahatron-iko. Zunanje športne površine ne bodo namenjene le dijakom ŠC Ptuj in učencem OŠ Olge Meglič, temveč tudi za rekreacijo mladih ter ostalih. Prevzeti objekt bivše "vratarnice" pomeni po ocenah ravnatelja glasbene šole na Ptuju idealno rešitev za delovanje in uresničitev želja otrok, ki jim doslej zaradi prostorske stiske niso mogli ustreči. Morda se pri tem odpirajo tudi možnosti za uvajanje oddelka umetniške gimnazije (v okviru Gimnazije Ptuj). Zanj je med mladimi na Ptuju velik interes. Za ureditev okolice celotnega kompleksa bo skrbela kmetijska šola. Prvi prostori bodo v uporabi predvidoma že v novem šolskem letu. Besedilo in foto: Staša Cafuta Pročelje ptujskega gledališča in strpnost do drugačnosti Ptujčani smo izredno ponosni na nekdanje neoklasicistično pročelje našega gledališča, saj je v našem duini povezano z najuspešnejšim obdobjem njegovega delovanja - s tako imenovanim avantgardnim gledališčem, ki sta ga vodila režiserja Fran Žižek in Jože Babič. V tem obdobju je bilo naše gledališče vodilno v Sloveniji. Seveda nekdo, ki ni Ptujčan ali/in teh dogodkov ne pozna, gleda na nekdanje pročelje gledališča izključno z materialnega stališča, ne pa Z duhovnega. Sam pa verjamem, da se bo po ponovni postavitvi neoklasicističnega pročelja vanj znova naselil močan ustvarjalni duh ter povzročil njegov nezadržen umetniški vzpon. V zvezi z obnovo ptujskega mestnega gledališča se mariborska enota Zavoda za varstyo kulturne dediščine - ki očitno hote zavira začetek obnovitvenih del - vede sila eklektično: po eni strani izjavlja, da gledališče ni kulturni spomenik, po drugi strani pa se dejansko obnaša, kot da je kulturni spomenik pr\’e kategorije! Sicer pa: kdo daje nekaterim Mariborčanom pravico uveljavljati svoje osebne arhitekturne poglede na Ptuju? Kot da je Ptuj vas, ne pa mesto z bogato kulturno tradicijo! Bodimo odkriti: Ptuj je bil središče (tudi kulturno) tega dela Evrope že, ko Maribor ni bil še niti vas! Še o preoblikovanjih pročelja ptujskega gledališča. Ravnanje nacistov, ki so leta 1942 zrušili "drugačno" fasado ptujskega gledališča in jo nadomestili z današnjo, je s stališča nacističnih vrednot (čista rasa, čisti stil ...) popolnoma razumljivo. Da pa imamo Ptujčani po 64 letih znova opraviti z nekom, ki nastopa s stališča moči in želi uveljaviti svojo voljo na analogen način, je v današnjem svetu, v katerem so t. i. sodobne vrednote: svoboda izbire, strpnost, samostojnost... (prav zaradi upoštevanja le-teh na Zemlji po drugi svetovni vojni ni prišlo do spopadov svetovnih razsežnosti) popolnoma nerazumljivo! Kdaj bomo torej končno Ptujčani dosegli partnerski odnos z Mariborčani, ne pa njihovo nastopanje s stališča moči? Leta 2005 je dr. Blatnik s sodelavci z Inštituta za simbolno analizo in razvoj informacijskih tehnologij opravil primerjalne raziskave v okviru večjih slovenskih mest v zvezi s prognozo uspešnosti njihovega nadaljnjega razvoja. Po teh raziskavah je - glede upoštevanja sodobnih vrednot (med katere sodi tudi strpnost do drugačnosti na vseh področjih, in kar je nujen pogoj za uspešen razvoj) - Ptuj daleč pred Mariborom. Zadnje dogajanje v zvezi s ptujskim mestnim gledališčem le potrjuje rezultate teh raziskav! Dr. Adolf Žižek OKOLJE IN PROSTOR/ ZANIMIVOSTI Aerofest Drava 2006 Direktorica družbe Altius Marjetka Lasič in predsednik Okoljskega društva Most iniciativa Ptuj Matevž Cestnik sta 21. junija podpisala pogodbo o sodelovanju pri projektu Aerofest Drava 2006. Predmet pogodbe navaja družbo Altius kot uradnega partnerja pri projektu na področju marketinških aktivnosti. Kot je že znano, je cilj projekta povezovanje krajev ob reki Dravi, njihovih prebivalcev in opozarjanje na pomen same reke. V sklopu projekta bodo potekale različne športne, ekološke in družabne aktivnosti ter dogodki, ki bodo združevali ljudi in mesta s porečja Drave. Letošnji Aerofest povezuje Slovenijo in Hrvaško ter vključuje mesta od Dravograda do Osijeka. Aktivne promocije Aerofesta že potekajo. Tako so na sprejemu Martina Strela ob praznovanju dneva državnosti na Ranci z letaki predstavili projekt in aktivnosti. Okoljsko društvo Most iniciativa je v okviru omenjenega projekta Martinu Strelu podarilo simbolično darilo, saj je s plavanjem opozoril na reko Dravo in njen pomen. Projekt Aerofest se bo ponovno predstavil na Balonarskem festivalu na Ptuju. Glavne aktivnosti pa se bodo odvijale septembra, ko bo potekal aerorally, tek ob Dravi ter spust po njej. Staša Cafuta Lucija Lah, Marjetka Lašič in Matevž Cestnik. Foto: Staša Cafuta Martin Strel ob prihodu na F*tuj, med spremljevalci pri mostu za pešce. Foto: Bojan Kramberger Ov v • uspešnem načinu kritiziranja Kritika v občilih je nujno potrebna, saj lahko popravi negativno stanje v okoljih, na katera se nanaša. Okolja, v katerih se kritika - zaradi strahu pred povračilnimi ukrepi ali česa drugega - ne pojavlja, so neuspešna in imajo slabo prognozo za nadaljnji razvoj. Prav je zato, da so določeni pojavi, povezani s Ptujem, javno negativno ocenjeni, če si to zaslužijo. Spregovoril pa bom tudi o temni plati kritike. Ko prebiram nekatere kritike, ki lete na posameznike ali inštitucije na Ptuju, se zgrozim, ne glede na to, ali se pojavljajo take zlonamerne kritike v Delu, Večeru ali Štajerskem tedniku. Polne so namreč nestrpnosti, poniževanj, brskanja za napakami ali celo groženj kritiziranemu. Tako pišejo, žal, tudi nekateri poklicni pisci, zato ni nič nenavadnega, da jih posnemajo nekateri bralci v svojih pismih. Tako početje pri obojih je sicer mogoče razložiti (ne pa tudi opravičiti) tako, da smo med našim preteklim izobraževanjem obravnavali kot vzor kritike Engelsov Anti-Duehring, katerega cilj je bil, kot vemo, sprožiti nasilje. Med izobraževanjem v preteklosti pa o kulturi dialoga v okviru kritike, žal, nismo slišali ničesar. Vsaka nestrpna kritika pa lahko sproži nestrpnost tudi pri kritiziranem. Posledica obojestranske nestrpnosti so slabi medčloveški odnosi, to pa lahko vodi v mnoge človeške tragedije, med ostalimi tudi vojne. Vprašati se moramo, kaj želimo doseči s svojo kritiko pri osebi ali inštituciji, ki jo kritiziramo. Ali želimo kritiziranega ponižati in razžaliti, mu celo groziti, ali pa želimo doseči to, da bo spremenil svoje vedenje in v prihodnje ravnal tako, kot bi mi to želeli? Če iščemo in poudarjamo pri kritiziranju samo njegove slabe lastnosti (napake), bomo dosegli, da bo v prihodnje še bolj ravnal na način, ki smo ga kritizirali. Če pa želimo spremeniti njegovo vedenje, moramo ravnati drugače. O tem pišejo nekateri psihologi, med njimi svetovno znani Dale Carnegie. Nekatere njegove knjige so prevedene tudi v slovenščino. Carnegie pravilno ugotavlja, da mora vsaka dobronamerna kritika, ki želi doseči pozitiven učinek na kritiziranega, vsebovati poleg graje njegovih napak tudi pohvalo vsaj nekaterih njegovih pozitivnih lastnosti. S psihološkega stališča tudi ni vseeno, v kakšnem zaporedju si pohvala in graja sledita. V uspešni kritiki mora biti zapisana najprej pohvala pozitivnih lastnosti kritiziranega ( vsak človek jih vsaj nekaj ima!), šele nato je treba navesti napake, ki jih želimo kritizirati. Ob branju take dobronamerne kritike se bo kritizirani ob pohvali sprostil in rade volje sprejel našo grajo. Le tako bomo dosegli želeni cilj. Sicer pa se civiliziranega načina kritiziranja ne moremo naučiti kar čez noč. Treba je pač - v okviru našega vseživljenjskega izobraževanja - poiskati preko interneta ali v knjižnicah ustrezno literaturo in se poglobiti vanjo. Menim, da je to - vsaj pri poklicnih piscih - naša dolžnost. Dr. Adolf Žižek 120-letnica Turističnega društva Ptuj Ptujčani smo se v desetih dneh, kolikor so trajale prireditve ob 120-letnici Turističnega društva Ptuj, naužili številnih kulturnih doživetij, različnih tematskih razstav, bližje spoznali okoliške občine ter okusili domače jedi. Jubilej je po mnenju mnogih Ptujčanov na nek način prelomnica v ptujskem turizmu. Predsednik TD Ptuj Albin Pišek je postal zaščitni znak ptujskega turizma. Mladi si želimo aktivneje sodelovati pri razvoju TD Ptuj. Razstava cvetlic ob 120-letnici TD Ptuj na dvorišču minoritskega samostana. Foto: Marijan Petek 120-letna zgodovina obstoja društva je prava zakladnica idej Ptuj, eno najstarejših slovenskih mest, je med 16. in 26. junijem praznoval 120-letnico ustanovitve turističnega, tedaj imenovanega Olepševalnega društva. Ob rojstnem dnevu, kot datum ustanovitve se šteje 23. januar 1886, je sedanji predsednik turističnega društva Albin Pišek povedal, da je današnje društvo v vsakem pogledu dostojni naslednik idej, poslanstva in tradicije. Društvo je skozi obdobje svojega delovanja veliko prispevalo k izgledu in turistični ponudbi Ptuja. Šteje si tudi zasluge, da je Ptuj postal prepoznaven na mednarodnih tekmovanjih, kot so: Nation in Bloom in Entente Florale, v tekmovanju Turistične zveze Moja Otvoritvena slovesnost se je pričela 16. junija na dvorišču minoritskega samostana. Foto: Staša Cafuta dežela lepa in gostoljubna pa je prejel kar enajstkrat priznanje za najlepši turistični kraj. V društvu, ki je danes pred novimi izzivi, se zavedajo, da Ptuj povezujeta preteklost in prihodnost. Med novimi projekti, ki jih želijo v društvu izpeljati, so med drugim tudi: obnova grajskega hriba, stopnic in ureditev ceste, izdelava spominka, ki bi predstavljal naše mesto in bil dosegljiv vsakemu kupcu, ustanovitev cvetličnega parka, ureditev rekreacijskega centra ob Ptujskem jezeru in v naselju Turnišče, projekt za izdelavo novega parka na Panorami, večje predstavitve arheoloških najdb v naravnem in drugem okolju. Predsednik društva poudarja, da so v turizmu pomembne malenkosti in si obenem želi, da bi bili Ptujčani resnično ponosni na svoje lepo mesto! "TD Ptuj sodi v družbo najuglednejših turističnih društev na Slovenskem” Otvoritvena slovesnost ob jubileju se je pričela v minoritskem dvorišču na Ptuju, kjer so odprli kar petnajst razstav, ki so predstavile Ptuj v različnih podobah, s poudarkom na turizmu in dobrem počutju. Med drugim smo obiskovalci lahko občudovali Ptuj na starih razglednicah, na slikah, foto- grafijah, se sprehodili med starimi plakati ptujskega turizma, spoznali družabno življenje ptujskih meščanov v drugi polovici 19. stoletja. Predstavili so se tudi kraji z najstarejšimi slovenskimi turističnimi društvi ter številni slovenski vrtnarji s cvetlični aranžmaji. Ptuj je v času praznovanja pridobil tudi deset novih cvetličnih gred z več kot deset tisoč cvetlicami! Vse prireditve je spremljal bogat kulturni program. Na osrednji prireditvi je TD Ptuj podelilo 22 priznanj zaslužnim posameznikom, ustanovam in podjetjem. Med posamezniki so prejeli priznanja: Majda Goznik, Rozika Ojstr-šek, Mira Brus, Viktorija Dabič, Zinka Gajzer, Zvonka Kneževič, Franci Golob, Marijan Petek, Viktor Makovec, Simon Pešec, Jani Gönz, Valentin Zamuda in Albin Pišek. Priznanja ob 120-letnici so prejeli tudi MO Ptuj, Pokrajinski muzej Ptuj, Vrtec Ptuj, Godba na pihala Ptuj, Folklorna skupina Bolnišnica, Turistična zveza Slovenije, Terme Ptuj, Komunalno podjetje Ptuj ter Unichem Vrhnika. Dr. Marijan Rožič je na osrednji slovesnosti ob 120-letnici TD Ptuj povedal, da sodi ptujsko v družbo najuglednejših turističnih društev na Slovenskem prav zaradi vključevanja v različne turistične dejavnosti. Prihodnost Ptuja je nedvomno v turizmu ter dejavnostih, ki ga dopolnjujejo. Župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan pa je v nagovoru ob 120-letnici poudaril, da ne gre zgolj za tradicijo, ki smo jo podedovali od naših prednikov, temveč predvsem za ljudi. Ti ljudje praviloma ostajajo neznani, v anonimnosti, brez vidnih priznanj in odmevnih nastopov v javnosti, so pa veliki po dejanjih! Njihova največja vrednota je povezana s prepričanjem, da človek ni zgolj sebičnež sredi vesoljnega človeštva, ampak socialno bitje, ki lahko najde smisel življenja le, če ga zna deliti s soljudmi. Praznovanje obletnice je doseglo vrhunec in svoj zaključek s koncertom simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije. Staša Cafuta Nastop ob 120-letnici TD Ptuj. Foto: Marijan Petek Zaključek Glasbenih poletov Dvanajstega julija se je na poletnem prizorišču Hotela Mitra na Ptuju zaključila prva sezona Glasbenih poletov ptujskih postpesimistov. 37. tabor slovenskih pevskih zborov in doživetja Jezeranov s* Šentvid pri Stični, 18. junij • Med 5000 pevkami in pevci je prepevala tudi četica pevcev Moškega pevskega zbora Jezero DU Budina • Brstje. V sedmih letih obstoja zbora že tretjič. Tabor v Šentvidu je veličastno in edinstveno doživetje vsakega amaterskega pevca Slovenije. V nabito polnem poletnem prizorišču Hotela Mitra je nastopil vrhunski ansambel saksofonov pariškega Conservatoire National Superior de Musique. Njegov član je tudi diplomant te prestižne glasbene ustanove Ptujčan Miha Rogina, eden najvidnejših saksofonistov mlajše generacije ne samo v Sloveniji, temveč v širšem prostoru. Ansambel sestavlja 12 študentov iz razreda Clauda Delangla, umetniškega vodje zasedbe, ki se je na Ptuju poleg Mihe Rogina predstavil tudi kot solist, ter izjemna japonska dirigentka Kanako Abe. Obiskovalci so bili deležni vrhunske glasbene dogodivščine, saj zasedba, ki jo sestavljajo trije sopran saksofoni, trije alt saksofoni, trije tenor saksofoni, dva bariton saksofona in en bas saksofon premore zvočni spekter od male komorne zasedbe pa vse do neverjetne dinamike velikega simfoničnega orkestra. Na mnogih pomembnih evropskih glasbenih odrih ansambel dosega izjemne dosežke. V minuli sezoni se je zvrstilo pet koncertov -duo ERATO, ki je v zanimivi zasedbi flavte, kitare in kontrabasa poslušalce v jedilnici Hotela Mitra očaral s temperamentnim tangom. Sledil je glasbeno-literami večer s Ferijem Lainščkom in skupino Občutek za veter. Poslušalci so med pogovorom s književnikom in ob izjemni glasbeni spremljavi skupine in vokalne solistke začutili vso nežnost, patino in hrepenenje panonskega vzdušja. Tik pred novim letom so se na koncertu poimenovanem ParizPtujTokio predstavili Ptujčana, brat in sestra Miha in Nina Rogina ter japonska pianistka Sae Lee. Na tem koncertu se je prvič pokazalo, da dvorana hotela Mitra ni dovolj velika, da bi sprejela vse poslušalce. Po nekajmesečnem premoru je 26. junija sledil največji - tako po organizacijski plati in obisku - dogodek, koncert simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije s šefom dirigentom maestrom Georgom Pehliva-nianom. ki ga je v največji meri omogočil Talum. V čast 120-letnice TD Ptuj in Mozartovega leta so izvedli njegovo uverturo k operi Figarova svatba ter Koncert za violino in orkester v B-duru (solist Miran Kolbl) ter Čajkovskega simfonijo št. 5 v e-molu. V prekrasnem atriju minoritskega samostana, kjer se je zbralo okoli 650 navdušenih poslušalcev, so filharmoniki pokazali svoje mojstrstvo in dokazali, da upravičeno sodijo med največje ambasadoije slovenske kulture. Ptujski postpesimisti smo s prirejanjem koncertov klasične glasbe začeli iz prepričanja, da je tovrstne ponudbe v zadnjih letih na Ptuju premalo, obiskanost prireditev in odziv publike je to našo domnevo potrdil. Zal smo se pri delu soočali z mnogimi težavami. Brez nekaterih dobrotnikov in množice posameznikov, ki so nesebično pomagali in prispevali sredstva ali svoje storitve, ne bi mogli izpeljati nobene. Iskreno si želimo, da bi z delom nadaljevali, volje in navdušenja nam nikakor ne manjka. Ptuj nedvomno potrebuje veliko koncertno dvorano, atrij minoritskega samostana kar kliče po pomični strehi, s čimer bi skozi poletne mesece brez težav potekale različne prireditve ... Zal je vse povezano z velikimi finančnimi sredstvi. Tudi glasbeni poleti bodo živeli, če bodo Mestna občina Ptuj ter organizacije, ki so kakorkoli povezane s kulturo in turizmom, stopile skupaj in pomagale - ne posameznikom, ampak Ptuju. Nastopajo ženski, moški in mešani pevski zbori (v pisanih oblačilih) ločeno in z orkestrom s skupno pesmijo Pojo naj ljudje. Zborom že nekaj let tradicionalno dirigira hudomušno veseli, znani dirigent Igor Švara. Letošnje geslo Tabora je bilo Vezilo za praznik, kar pomeni darilo za rojstni dan številnim skladateljem, ki so bili rojeni z zadnjo številko rojstne letnice ena in šest. Med njimi je najstarejši Rihard Gregor, rojen 1796, za njim je Gustav Ipavec, rojen 1831 (njegova pesem Slovenec sem so moški zbori gromko zapeli), nadalje France Marolt, rojen 1891, nato Karel Pahor, rojen 1896, in Alojz Srebotnjak, rojen 1931, do sodobnika Edvarda Oražna, rojenega 1971. Pevcev ni motila velika vročina, niti predsednika vlade Slovenije Janeza Janšo ne. Poslušal je celotni dveurni program in pevskim zborom povedal imeniten govor. Zborovodja Jezerjanov Ladislav Pulko je po končanem programu in kosilu na kmetiji v Pristavi pri Stični (460 m. n. v.) pripravil za pevce, člane izvršnega odbora DU in domačine (avtobus je bil polno zaseden) prijeten in poučen program po Dolenjski. Ustavili so se pri lončarju Jožetu Pungarčaiju v vasi Gruča pri Šentjerneju, kjer so po krajši demonstraciji nazdravili iz Tonetove majolke z domačim cvičkom in na dvorišču zapeli Majolka, ti si kriva ... Nato so obiskali kmetijo Kuhar v Zaborštu nad gradom (nekoč samostanom) Kostanjevica na Krki. Prijazen gospodar je v bližnjem gozdu pokazal najdebelejši gaber v Sloveniji, ki meri v obsegu 4,4 m. Kuharjeva gospodinja je vse postregla z okusnimi rogljiči, gospodar' pa je natakal doma pridelani cviček. Pod gabrom je še danes izvir pitne vode. Legenda pravi, da se je tu sestajala zala Ana, nezakonska hčerka pleterskega meniha, z menihom, menda gosposkega rodu. Oče in menih sta se pobila do smrti, Ana pa je umrla od silne žalosti. O kraju je pisal Josip Jurčič v romanu Klošterski Žolnir in sodobni etnolog Janez Bogataj v knjigi Mojstrovine Slovenije. Od tu tudi informacija zborovodji. Zadovoljni in utrujeni so se pevci in njihovi spremljevalci (žene in domačini) vrnili domov po 22. uri. Pevci se zahvaljujejo članom Društva upokojencev, sponzorjem in zborovodji za program in prijetna doživetja. Helena Meško S koncerta pariških saksofonistov Slavko Brglez MPZ Jezero Društva upokojencev Budina - Brstje s predsednikom DU Budina - Brstje Slavkom Galunom (spredaj, tretji z leve) ob najdebelejšem gabru v Sloveniji, nad gradom Kostanjevica. Anton Sovrè, ptujska leta (1919-1926) Razstava v Knjižnici Ivana Potrča in v Ormožu Decembra lani je minilo 120 let od rojstva največjega slovenskega klasičnega filologa in prevajalca, humanista in akademika Antona Sovrèta. Ob tej obletnici so v njegovem rojstnem kraju potekale številne spominske slovesnosti in prireditve, o njem pa je bil posnet tudi dokumentarni film. Tudi v ptujski knjižnici smo se odločili, da z razstavo obudimo spomin nanj, predvsem pa na njegovo sedemletno bivanje na Ptuju. Anton Sovrè (1885-1963) se je rodil 4. decembra 1885 v Šavni Peči, v hribovski vasici med Hrastnikom in Zidanim mostom. Na dunajski in graški univerzi je študiral klasično filologijo, vendar je moral študij prekiniti zaradi izbruha prve svetovne vojne in vpoklica v vojaško službo. Po koncu vojne seje zaposlil kot namestni profesor na Ptuju in tukaj ostal dobrih sedem let, do leta 1926. V naslednjih letih je opravljal različne službe, zadnjih deset let svoje službene poti pa je deloval kot profesor grškega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Na razstavi, ki smo jo o Sovrètu pripravili v naši knjižnici, smo največ pozornosti namenili letom, ki jih je kot gimnazijski profesor preživel na Ptuju. Prav v tem času so namreč nastali njegovi prvi po- membnejši prevodi, s katerimi se je strmo vzpel od popolne brezimnosti v sam vrh slovenske besedne umetnosti. V dobrih sedmih letih, ki jih je preživel na Ptuju, je objavil kar šest prevodov v knjižni izdaji, poleg tega pa še več člankov, razprav in ocen v takratnih pomembnejših slovenskih časopisih (Ljubljanski zvon, Mladika in Kritika). Poleg pedagoškega dela, prevajanja in študija antičnih piscev je bil Sovrè aktiven tudi v ptujskih društvih in organizacijah. V letih 1919-1920 je bil prvi odgovorni urednik Ptujskega lista in avtor marsikaterega -sicer nepodpisanega - uvodnika. Na gimnaziji je upravljal profesorsko in dijaško knjižnico, bil blagajnik Podpornega društva za revne dijake, predsednik organizacije vojnih invalidov, udejstvoval se je v čitalnici, pri Sokolu in v Muzejskem društvu. Ob raznih priložnostih je imel govore in predavanja za širšo ptujsko javnost, leta 1924 pa je z dvema kolegoma iz profesorskega zbora priredil posebno dijaško akademijo iz antike. Živo se je zanimal tudi za zgodovino antičnega mesta in na to temo objavil nekaj zanimivih prispevkov. Ob koncu svojega bivanja na Ptuju je v slovenščino prevedel še Abramičev Vodnik po muzeju in stavbnih ostankih rimskega mesta (1925), ki je še danes najizčrpnejši vodnik po antični Poetovioni. Sovrè se je tudi še po odhodu rad vračal na Ptuj med svoje nekdanje učence, sodelavce in prijatelje. Kot je na odprtju razstave povedal akademik dr. Kajetan Gantar, Sovretov učenec in naslednik, je imel Sovrè Ptuj za svoj drugi rojstni kraj -kraj, kjer se je duhovno rodil. Mesto s svojimi številnimi zgodovinskimi spomeniki mu je pomenilo vir navdiha, saj je v njem začutil pravi "antični humus". Žal nam o njegovem bivanju in delovanju na Ptuju danes pričajo redki arhivski in drugi pisni viri. Najdragocenejši med ohranjeni dokumenti na Ptuju pa je zagotovo izvirni rokopis prevoda Kralja Oidfpusa, ki ga je Sovrè dokončal julija 1921 v svojem pritličnem stanovanju v vili Karel ob Grajeni in ga danes hranimo med rokopisnimi dragocenostmi Domoznanskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča. V knjižni obliki je bil prevod prvič izdan leta 1922 v Ljubljani in je povzročil pravi pretres v sivini dotedanjih prevodov iz antike. Res je kasneje objavljal več ter pisal obsežnejša dela (poslovenil je več kot trideset najpomembnejših del antične književnosti), vendar nobeno njegovih poznejših del ni naredilo tako globoke prelomnice v slovenski prevodni književnosti kakor prav njegov prvenec. V uvodu k temu prevodu je Sovrè zapisal svoje programske smernice ter izpovedal vero v vzgojno in kulturno poslanstvo antike, čemur je ostal zvest vse življenjeNa odprtju razstave smo ptujskemu občinstvu prvič prikazali tudi dokumentarni film o Sovrètu z naslovom Sofra iz Šavne peči, ki je bil posnet v produkciji TV Krpan Laško v počastitev 120-letnice njegovega rojstva. Vse tiste, ki si filma še niste imeli možnosti ogledati, obveščamo, da si ga je možno v naši knjižnici izposoditi tudi na dom. Razstava o Antonu Sovrètu je med Ptujčani naletela na lep odmev in mnogo pohvalnih besed, saj profesoija Sovrèta na Ptuju nismo nikoli dokončno pozabili. O tem pričajo razni spominski večeri, ki so se odvijali v preteklih desetletjih, posebej pa Sovretovo srečanje, ki ga je Društvo slovenskih književnih prevajalcev organiziralo leta 1987 prav na Ptuju. Razstava bo v sodelovanju s Knjižnico Franca Ksavra Meška do konca julija na ogled tudi v Ormožu, v jeseni pa načrtujemo njeno selitev še v Gimnazijo Ptuj. Odborniki Muzejskega društva na Ptuju leta 1926. Sovrè stoji drugi z leve. Mira Jerenec Vir: Ilustrirani Slovenec, 1926 Micka - naša velika uspešnica Kar hitro se je pokazalo, da je Micka v režiji Reneja Maurina v odlični igralski zasedbi (Brane Šturbej, Urška Vučak, Tadej Toš in vsi nepozabni ostali) dobra repertoarna odločitev, še posebej za konec sezone, ter njena umestitev v idilično obzidje gradu Vurberk zadetek v polno. Seveda pa vse to skupaj ne bi nič pomagalo, če sama predstava ne bi bila takšna, kot je, in sicer žlahtna domača komedija, ki v ljudeh budi salve smeha, tako da ti z veseljem podarjajo igralskim vragolijam na odru aplavze na odprti sceni. Odzivi na Micko so odlični. Čeprav nas kritika ni najbolj pohvalila, pa je treba reči, da publika - ta najprepričljivejši barometer uspešnosti neke predstave - kar dere na Vurberk, da si ogleda ptujsko Micko, ki je gospodo tako pretentala, da so ji bili priča na njeni kmetiški ohceti. Na zadnji predstavi si jo je ogledalo čez 600 ljudi, kar je gotovo svojevrsten rekord tudi za Mestno gledališče Ptuj. Vse, ki si Micke v začetku poletja niste uspeli ogledati, naj opomnimo, da so ponovitve -znova na gradu Vurberk (kajti kasneje se predstava seli v gledališko hišo) - še konec avgusta, 30. in 31., ter 1. septembra. Zaradi prenove gledališke stavbe smo se odločili, da v novi sezoni ne izvedemo abonmaja za odrasle, bomo pa vsekakor izvedli abonma za otroke (Lutka in Račka), ki se bo v primeru obnovitvenih posegov na gledališču vršil na prizorišču Stara steklarska. Vsebuje sedem predstav, ki se bodo razvrstile v terminu od oktobra letos do aprila 2007. V otroški abonma se boste lahko vpisali od 18. septembra do 6. oktobra v pisarni našega gledališča. Tudi ostale predstave in ves program se bo odvijal, kot je predvideno. Tako bo že prva premiera v oktobru - otroška predstava Kokolorek - izvedena z mislijo na alternativno lokacijo. Saj je tudi sezona več ali manj zastavljena tako, da gre bolj za komorne projekte, ki lahko brez velikih tehničnih posegov gostujejo marsikje. A kljub njihovi majhnosti, ali če že hočete intimnosti, ne bodo nič manj pomembni in drugačni od tega, kar se je v Mestnem gledališču Ptuj ustvarjalo do sedaj. Druga polovica sezone pa že najavlja večje projekte in gledališke igre, ki smo jih vajeni videti tukaj pri nas na odru. Seveda je vse odvisno od pričetka obnove in njenega zaključka. Premiere torej bodo, ponovitve torej bodo -gledališče ustvarja naprej s polno paro! Tudi gostovanja. Naša gledališka 'karavana' gostuje prav vsak mesec kje, in to od enega konca Slovenije do drugega - od Lendave do Kopra in verjamemo, da nam bo Micka pri tem še kako pomagala, saj tako kaže že sedaj. Rok Vilčnik Foto: Damjan Švare Reminiscence Viktorja Rebernaka Slikarska razstava ptujskega umetnika v galeriji Magistrat Viktor Rebernak, ki je v začetku julija v galeriji Magistrat razstavil svoja slikarska dela pod naslovom Reminiscence, se je v našem mestu rodil 1967. leta. Njegove reminiscence se vedno navezujejo oz. spominjajo na arhitekturo in figuraliko. Torej konceptualno niso čista abstraktna dela. Njegove reference so sodobni angleški abstraktni ekspresionisti: Leon Kossoff, John Hodgkin, Frank Auerbach, John Walker in pa seveda Pablo Picasso s svojimi poznejšimi deli. Diplomiral je na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani pri prof. Janezu Berniku leta 1993. Štiri leta pozneje je pri prof. Andreju Jemcu končal slikarsko specialko. stavnem prostoru Knjižnice Ivana Potrča. S svojimi umetninami je gostoval tudi po mestih sosednjih držav: v Benetkah, v Celovcu, v Sarajevu in Puli. V galeriji Magistrat je v letošnjem juliju razstavljal prvič. Ob tej priložnosti je bila izdana zgibanka z izborom slikarjevih razstav in projektov ter zapisom Boštjana Leskovška o slikar- Razstavo Ptujčana Viktorja Rebernaka (na sliki levo) je 7. julija v Mestni hiši odprl župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. Foto: Aleš Šprah Viktor Rebernak je razstavljal po uveljavljenih in priznanih ljubljanskih galerijah; v Kapelici, v Škucu, v Alkatrazu, P. 74 in v Mestni galeriji. V sosednjem Mariboru so bile njegove slike prav tako na ogled večkrat: v Umetnostni galeriji, v razstavnem salonu Rotovž, v Pekarni in v galeriji Žula. Seveda se je kar nekajkrat predstavljal tudi v rodnem Ptuju; v Miheličevi galeriji, v galerijah Zula II in Tenzor ter v raz- jevem umetniškem izražanju, ki jo je oblikoval Darko Ferlinc. Viki, kot ga kličejo, pa se ne izraža le s slikarstvom in risbo, čeprav je po tem najbolj znan, ampak tudi preko drugih izraznih možnosti: s fotografijo, z videom, s pisanjem beletristike in strokovnih besedil o vizualnih umetnostih v polju sociologije. Milena Thrk Podelitev plaket - zlatih petič zlatim odličnjakom MO Ptuj Odličnjaki, ustvarjalci in športniki osnovnih šol MO Ptuj Prešernova Zdravljica nas je uvedla v že tradicionalno prireditev pod pokroviteljstvom MO Ptuj in župana dr. Štefana Čelana. V Osnovni šoli Ljudski vrt so z izjemnim posluhom pripravili pravi praznik za učenke in učence, ki so v minevajočem šolskem letu dosegli visoke rezultate na področju tekmovanja iz znanja, raziskovalne dejavnosti, športa in odličen učni uspeh skozi celoten osnovnošolski vzgojno-izobraževalni proces. Ravnateljica Tatjana Vaupotič in kolektiv šole sta se izkazala kot dobra gostitelja: brezhibna organizacija z domiselnim kul-turno-zabavnim programom. Najboljši dokaz za to je bilo vzdušje, res tako prisrčno in prijateljsko, da bi za opisovanje morali poseči kar po presežnikih. Slovesnosti so se udeležile tudi ravnateljice drugih ptujskih osnovnih šol, direktor občinske uprave MO Ptuj mag. Stanko Glažar, vodja oddelka za družbene dejavnosti MO Ptuj Ivan Vidovič, predsednik odbora za družbene dejavnosti MO Ptuj Vlado Čuš. predstavnik Športnega zavoda Ptuj Marjan Lenar-tič, predstavnica Nove Ljubljanske banke Vlasta Kovač in boksarski šampion Dejan Zavec. "Čestitam vam ob vseh dosežkih, zaradi katerih ste danes tukaj. Gotovo ste se na vse rezultate upravičeno ponosno vi, vaši straši in vaši mentorji. Naj vam bodo priznanja motivacija za nadaljnje delo. Pa vendar se mi zdi pomembno reči še nekaj: ni najpomembnejše biti najboljši v primerjavi z drugimi. Pomembno je biti vsak dan boljši v primerjavi s samim seboj. Pomembno je vedeti, da samo odlični rezultati brez oblikovanih človeških vrednot ne pomenijo veliko. Veliki in dobri so tisti, ki znajo združiti talent z delom in z disciplino in tisti, ki znajo v svoje delo vložiti tudi svoje srce," je na nadaljnjo izobraževalno pot pospremila učenke in učence, ki so s svojimi dosežki prispevali v zbirko odličnosti MO Ptuj ravnateljica Tatjana Vaupotič. "Ta prireditev je v čast vašemu delu, trudu, odrekanjem, potrpežljivosti in vztrajnosti pri doseganju ciljev, ki ste jih izbrali v tem in vseh preteklih letih šolanja. Dokazali ste se kot najboljši pri ustvarjanju šolskih znanj, pri raziskovanju problemov in postavljanju ter sprejemanju izzivov na različnih področjih znanosti, pokazali ste □d leve: Vlasta Kovač iz Poslovne enote Nove Ljubljanske banke, Jana Vidrih, najuspešnejša učenka v šolskem letu 2005/2006, in dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj. Jana se je izkazala na področju znanja in športa. Foto: Rado Stropnik visoko razvite sposobnosti in veščine na športnem področju. Spoštujemo vaše dosežke in vam zanje želimo izreči priznanja, zato da bi tudi v prihodnje izbirali cilje, načrtovali poti do njih in premagovali ovire na teh poteh. Želim vam, da bi bili vaši dosedanji dosežki prvi izmed mnogih na poti k vaši osebni odličnosti, želim veliko uspeha tudi pri nadaljnjem šolanju v srednjih šolah. Danes si lahko bolj kot kadarkoli prej zastavite velike cilje za prihodnost. Naše mesto računa na vas ...," seje gostiteljici pridružil dr. Štefan Čelan. Sledila je podelitev nagrad zlatim odličnjakom, najboljšim učenkam in učencem na državnih tekmovanjih (ki so se uvrstili najmanj v četrtfinale DP OŠ) in tistim učencem, ki so dosegli zlata priznanja pri raziskovalnih nalogah na regijskih in državnih tekmovanjih. Dr. Štefan Čelan je v družbi ravnateljic in namestnice ravnatelja ptujskih OŠ izročil plakete - zlate petice naslednjim učencem: IZ OŠ BREG: IZ OŠ OLGE MEGLIČ: IZ OŠ MLADIKA: Urška Jurgec Barbara Erjavec Tamara Sevšek Mateja Mihelač Maša Kerin Tadej Žibrat Sara Munda Andrej Lamut Ksenja Draškovič Eva Sušeč Marko Milošič Mojca Lenart Urška Škerget Žan Tetičkovič Ana Topolovec Jaša Toplek Rok Dajnko Kaja Bračko Ajda Goznik Klara Majcen Matjaž Črnko Natalija Merc Tomaž Mesarič Timi Kupčič Matic Satler Vesna Rojko Nejc Ciglar Ines Škerget Marko Todorovič Matic Franjkovič Nina Škrabi Evelina Tement Tadeja Veršič Jana Verbančič Jan Gregorec Marko Krajnc Tomaž Meznarič Maja Milošič Maruša Pongrac Lucija Pribožič IZ OŠ LJUDEVITA PIVKA: IZ OŠ LJUDSKI VRT: Dejan Bošnjak Živa Brglez Sanja Čorič Denis Bošnjak Sara Mernik Nino Galun Barbara Kolednik Lara Petek Jerneja Grabar Slavko Žnidarič Tomaž Rojko Patricia Kosi Matej Erjavec Živa Sabo Kaja Kostanjevec Nejc Sakelšek Dan Krajnc Nika Šeruga Miha Novak Nina Tetičkovič Staša Šmigoc Jana Vidrih Nastja Breg Ana Brenčič Maja Kocmut Nuša Črešnik Lea Sušek Nuša Dovečar Tamara Šebela Kaja Jakolič Nina Zupanič Tea Kelc Maja Graherl Saša Veličkovič Gregor Krušič Tina Zadravec Kot vsako leto so osnovne šole pripravile še predlog za najuspešnejšega učenca. Po pregledu seznama je oddelek za družbene dejavnosti MO Ptuj predlagal, da župan priznanje za najuspešnejšo učenko v šolskem letu 2005/2006 podeli Jani Vidrih iz OŠ Ljudski vrt. Jana je prejela tudi denarni nagradi: MO Ptuj ji je podarila 300.000 tolarjev, ptujska Poslovna enota Nove Ljubljanske banke pa ček za 30.000 tolarjev, ki ji ga je izročila Vlasta Kovač. Ivo Kornik Volja enega je moč vseh Otroci so na 27. krosu Vrtca Ptuj z vsem, kar spada zraven, neizmerno uživali. Številni starši in prijatelji športa najmlajših so za vse tekmovalce glasno navijali in držali pesti. 19. junija je bil dan za spominsko knjigo. V iskrivo roso odeta zelena površina pod vrtcem Med vrti 2 v Raičevi, polna sonca, vznemirljivega veselja in razigrane mladosti s strah vzbujajočim "Juhcem" iz animacijske skupine Športne šole Juhuhu, ki se je ves mogočen bohotil v prebujajočem se jutru. Pisk piščalke je pomenil start najprej deklic, nato dečkov, ki so se urno, kolikor so jih nesle noge, podali na progo. Bilo je tudi nekaj padcev, solza in razočaranja med naraščajniki, pa vendar so bili na koncu vsi zmagovalci. Najuspešnejših deset je prejelo diplome, na stopničkah pa so trije prvouvrščeni ponosno sprejemali medalje in čestitke organizatorjev. Vitrine ekipnih in vseekipnih zmagovalcev krasijo lični pokali Športnega zavoda Ptuj. Pri dečkih je bil najhitrejši Miha Vidovič (vrtec Spominčica), drugi Urban Gnilšek in tretji Leo Lovrec (oba iz vrtca Marjetica). Pri deklicah je najhitreje pritekla v cilj Ana Majerič, druga je bila Klara Hliš (obe iz Vijolice) in tretja Dona Ferš (Spominčica). Ekipno so pri deklicah slavili vrtci Vijolica (9 točk), Spominčica (22) in Tulipan (28), pri dečkih pa Marjetica (9), Vijolica (29) in Spominčica (35). Vseekipni vrstni red: Vijolica (17), Spominčica (15), Marjetica (13), Tulipan (13), Trobentica (10), Narcisa (10), Zvonček (6), Mačice (4) in Deteljica (2 točki). Ob koncu so bili nadebudneži razigrani in zadovoljni, vzgojiteljice pa prav tako, saj so v priprave na kros z malimi tekmovalci vložile veliko truda in časa. Marjan Lenartič, nepogrešljiv strokovni delavec na tovrstnih tekmovanjih, pa je dejal, da so se "rodili" novi športniki - atleti, ki jih je treba vključiti v Atletsko šolo Mirka Vindiša in jim tako dati možnost, da se na tekmovanjih izkažejo še večkrat. Za organizacijo in izvedbo prireditve je skrbela profesionalna skupina ptujskega Vrtca in Športnega zavoda Ptuj z nešteto idejami in iskreno željo, da bi skupaj izpeljali popoln dogodek. Ravnateljica Božena Bratuž, vodja tekmovanja Zdenka Faj-farič in povezovalka programa Daniela Petrovič so za storjeno dobile najvišjo oceno. Pohvale tako s strani mladeži kot njihovih staršev so za Vrtec Ptuj seveda pomembne kot znamenje, da je sposoben gostiti večjo športno prireditev in da je sklep, po katerem bo medobčinski kros 2007 tukaj, pravilen in brez trohice tveganja. "Fino je, da lahko kdaj pa kdaj odklopimo misli od dela in skrbi in tale kros je res postal zakon. Letos smo kot novost pripravili popestritev s Športno šolo Juhuhu in s tega vidika ima ta akcija tudi vzgojni namen," je bila zgovorna Božena Bratuž. Ivo Komik 19. junij je bil nepozaben dan za 90 malčkov, ki so prišli iz devetih enot ptujskega Vrtca. Foto: Črtomir Goznik Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2006/2007 Razpis republiških in Zoisovih štipendij za šolsko leto 2006/07 je bi objavljen 30. 6. 2006 v Uradnem listu RS št. 67-68/06. Pravico do republiške štipendije lahko uveljavijo kandidati, katerih letni bruto dohodek njihove družine v 1. 2005 ne presega 857.948 SIT na družinskega člana. Štipendisti, ki so lani prejemali republiško štipendijo, lahko ta znesek presegajo za 10 % (943.743 SIT). Vloge (obr. DZS 1,51 - dobijo se v papirnicah in knjigarnah) že sprejemajo na Uradih za delo (po naslovu stalnega bivališča); za upravno enoto Ptuj: UD Ptuj, Osojnikova c. 1, L nadstropje (nad prodajalno Borovo), za upravno enoto Ormož: UD Ormož, Ptujska cesta 25. Uradne ure so vsak delovni dan, razen četrtka, od 8.00 do 12.00, v sredo še od 14.00 do 16.00. Pred izpolnjevanjem natančno preberite navodilo, ki je priloženo obrazcu za vlogo! Vlogo lahko vložijo redno vpisani dijaki, vajenci ter redno in izredno vpisani študenti, določen je pogoj glede starosti, pogoj glede statusa in pogoj glede prejemanja drugih štipendij - glej razpis. Zadnji rok za oddajo vloge je za vajence in dijake 6. 9. 2006, za študente 4. 10. 2006. Vloga mora biti oddana do roka. V primeru, da kakšna priloga še manjka, se lahko vloga dopolni tudi po tem roku (v dogovoru z referentom pri sprejemu vloge). Študenti naj s seboj prinesejo indeks na vpogled. Vloga se ne šteje za zamujeno, če je bila vložena po roku iz opravičljivih razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga z vsemi dokazili vložena v 15 dneh od nastanka oz. prenehanja razloga. Izjemoma se lahko vloga vloži tudi med letom, če pride v družini kandidata do znižanja dohodka zaradi razlogov, ki so navedeni v razpisu. V tem primeru mora biti vloga vložena v 30 dneh od nastanka razlogov. Izobraževalni zavodi lahko do enakih rokov predlagajo tudi kandidate za Zoisovo štipendijo, za katere menijo, da izpolnjujejo pogoje intelektualne oz. umetniške nadarjenosti. Intelektualna nadarjenost se preverja s psihološkimi preizkusi sposobnosti. Učenci, dijaki in vajenci morajo imeti najmanj prav dober uspeh, študenti najmanj povprečno oceno 8. Vajenci, dijaki in študenti morajo imeti še javno priznan uspeh oz. izjemni dosežek v zadnjih dveh šolskih letih (kaj se šteje za izjemni dosežek, je navedeno v razpisu). Vse informacije o razpisu, pravilniku o štipendiranju in pogojih lahko najdete na internetnih straneh Zavoda za zaposlovanje: WWW.ESS.GOV.SI, v rubriki Dejavnost - Štipendije in posojila, kjer si lahko ogledate vlogo za republiško štipendijo (jo tudi izpišete), lahko pa naredite tudi okvirni izračun upravičenosti do republiške štipendije. Priporočamo vam, da vloge oddate čimprej, tudi če so nepopolne. S tem boste sebi prihranili čakanje v vrsti za oddajo vloge (kajti v dneh pred potekom roka so vrste dolge), nam pa omogočili tekoče delo in pravočasno izplačilo štipendij upravičencem. Manjkajoče priloge (predvsem potrdila o vpisu) lahko pošljete tudi po pošti ali oddate v nabiralnik na Uradu za delo Ptuj, Osojnikova c. 1/1. Na vsako naknadno vloženo ali poslano prilogo napišite ime in priimek ter datum rojstva kandidata za štipendijo. Zavod republike Slovenije za zaposlovanje, Območna služba Ptuj Glina - ena in edina -nenadomestljiva Na osnovni šoli Mladika je potekal celoletni projekt Ustvarjamo z glino. Poletna šola o upravljanju kulturne dediščine 750 let kulture vina kot izziv ali breme za razvoj ptujske vinske kleti Učenci so izdelovali glinene posodice, kurentove maske, veliko različnih figuric, celo glineni orkester je nastal. Tudi njihovi vrstniki iz Hauptschule Fraz Xaver Gruber iz Burg-hausna so oblikovali kurentove maske iz gline. Vodja projekta je bila Mira Mijačevič, učiteljica likovne vzgoje, ki je v juniju tudi postavila razstavo glinenih izdelkov. Učenci novinarskega krožka so zbrali mnenja o glini, učenke 5. razreda pa napisale pesmi. Vse so zapisali v lepi pisavi kaligrafiji - torej ročno, kajti tudi glina se je oblikovala ročno. In kje je bila otvoritev razstave? V nekdanji galeriji Tenzor, na Prešernovi v Ptuju. Kdaj? Junija 2006. Lidija Verlek Beseda o glini Glino so kopali ročno, v jeseni. Potem so jo očistili in jo z lesenimi bati stolkli v hlebe. Narezali so jih v tanke kose. Potem so glino teptali z bosimi nogami. Pravijo, da so tudi plesali po njej. - . J ■ , . Lončar je za oblikovanje potreboval lončarsko vreteno ali kolovrat. Iz kepe gline je nastala skleda, lonec, piščalka, lončeni bas in figurice. Ko je izdelek nastal, so ga posušili in na koncu žgali v posebni peči. Lončeni bas je ljudsko glasbilo v obliki glinastega lonca, glinena piščalka pa je otrok dobra znanka. Eva Pribožič, 7. a Iz razstave Glina, ki je bila postavljena v galeriji na Prešernovi ulici 1. Cjfina. Gitma. jc fina, tH rima.. \? o $4 1 tv fMf i4r&u. projjlw 30 obli Ito v*.#«* '% nje Ulpe . Gjlino **l\ tWe <$€ «ifrtvdii h utr A1 n ic«, votoci a in it. tTlcd km. razvijali , in X™0 v uporabo pri$U jt. U nji igUWatt $o o$9 , iti po&oale . Cqltna \\ morj> iahxvja, V t£j * «ji uwxrjxmc <£rt, 1 uittnjic*. in Vi. Gtiu.v j« in bo , jJoWUr ujtvja.rjo.li bomo r > <»0, hudo bo j Skeniran sestavek o glini v ročni pisavi - kaligrafiji učenke Valentine Ambrožič. Z RS Bistra Ptuj je ob Regijskem študijskem središču (RŠS) Celje strateški partner pri zasnovi in izpeljavi poletnih šol s področja kulturne dediščine. Nosilna tema letošnje, že pete po vrsti, se je glasila Upravljanje s kulturno dediščino kot izziv. Poletna šola muzeologije se je odvijala v različnih slovenskih krajih (Celje, Ptuj, Brestanica, Rogatec) in v tujini (Gradec) med 3. in 7. julijem. Glavna pokrovitelja sta bila Ministrstvo za kulturo RS in British Council, kar govori o pomenu tega projekta za slovenski in evropski kulturni prostor. 6. julija je na Ptuju potekala ena izmed treh delavnic o upravljanju kulturne dediščine. Vsebina delavnice, ki je potekala v prostorih ptujske vinske kleti, je želela odgovoriti na izhodiščno vprašanje: "750 let kulture vina kot breme ali izziv za ptujsko vinsko klet?!". V ta namen so se udeleženci v obliki predavanja najprej seznanili z zgodovinskih razvojem vinske kleti, z odprtimi problemi in dilemami, s proizvodnimi obrati, sodobnimi in starejšimi tehnologijami in procesi, s konceptom turističnega vodenja po vinski kleti, z analizo multimedije, z vodeno degustacijo, s številnimi pogledi na vinsko kulturo in sodobno vinsko produkcijo s strani glavnega enologa Bojana Kobala in vodiča Franca Brodnjaka. Ob zaključku so se udeleženci seznanili tudi s pogledi in razmišljanji ptujskega župana dr. Štefana Čelana o prihodnosti vinskih tradicij na Ptuju. Poletne šole s področja kulturne dediščine in turizma so odličen indikator potencialnih študijskih programov in usmeritev na sedanjih in bodočih fakultetah. Z vidika Ptuja pa nas nagovarjajo, da je potrebno vzpostaviti strateška partnerstva med varuhi in raziskovalci kulturne dediščine ter turističnim gospodarstvom, kar se mora posledično odražati na (re)de-finiranih razvojnih prioritetah mesta in regije. Dr. Aleš Gačnik i Udeleženke poletne šole na ptujski vinološki delavnici v družbi s turističnim vodičem Francem Brodnjakom (levo), predavateljem in mentorjem dr. Alešem Gačnikom (na sredini) in glavnim enologom ptujske vinske kleti Bojanom Kobalom (desno). Foto: PŠM 2006. Ohranimo prijateljstvo Na OŠ Mladika je potekal celoletni projekt Ohranimo prijateljstvo, kjer so sodelovali učenci 3. a-razreda z razredničarko ter starši, babice, sodelavke, prijatelji in znanci. Kako in zakaj je do projekta prišlo? Ideja se je porodila na prvem skupnem roditeijskem sestanku v septembru, kjer so učenci in starši predlagali, da obiščemo nekdanjega sošolca Ismaila. Ismail se je namreč po dvoletnem druženju z nami s svojo družino preselil v Sarajevo. Najprej smo o izvedbi projekta obvestili vodstvo šole. Izdelali smo podroben program dejavnosti, ki smo jih izvajali med letom. Naše najpomembnejše dejavnosti so bile: - dopisovanje z Ismailom in ohranjanje stikov na daljavo, - spoznati državo Bosno s pomočjo fotografij, knjig, filmov, - izdelati obesek prijateljstva in - realizirati projekt. Ismail med sovrstniki iz Slovenije. Učenci so celo šolsko leto ohranjali stike z Ismailom in tudi prijateljstvo na daljavo z dopisovanjem. Med letom so ustvarjali v likovnih delavnicah Ustvarjajmo z glino. Izdelovali so novo- letne okraske in obeske prijateljstva zase in za Ismailove sošolce. Starši so s pomočjo donatorjev in sponzorjev pridobivali sredstva za izvedbo projekta. Vsaka družina pa si je sama financirala potovanje. Zaključek projekta smo izpeljali v začetku maja. Podali smo se na dvodnevno družinsko potovanje mednarodnega značaja s turistično agencijo Sonček. Nočno vožnjo je vsak udeleženec potovanja preživel po svoje. Že prvi jutranji žarki in jutranja kava so nas napolnili s toplino. Prvi postanek smo imeli na izviru Bosne, kjer nas je lepota narave in pokrajine očarala. Sledila je Spominska slika iz obiska v Sarajevu. panoramska vožnja po Sarajevu in ogled predora pod letališčem. Nestrpno smo čakali prihod družine Duraković. Sledili so stiski rok, objemi in tudi marsikatera solza je napolnila oko. Skupaj smo nadaljevali pot do centra mesta ob reki Miljacki, kjer stoji Ismailova in Lejlina (sestrica) šola Savfet Beg -Bašagič. Toplemu sprejemu, ustvarjanju novih vezi prijateljstva, prisrčnemu programu (zapeli so nam slovensko pesem: Moj očka ima konjička dva) je sledilo druženje v razredu z Ismailovimi sošolci in razredničarko Lamijo Prasovič. Razdelili smo jim promocijski material o Ptuju in povedali marsikaj zanimivega o našem mestu in Sloveniji. Pripravili smo jim bogat kulturni program, v katerem je nastopal tudi Ismail. Ismail pa je nam, bivšim sošolcem, prebral pismo v slovenskem jeziku, potem pa še svojim sedanjim sošolcem v bosanskem jeziku. Podelili smo jim obeske prijateljstva, medene srčke svečarst-va Puž, glinene izdelke OPTE Ptuj in sladkarije iz Mercatorja. Starši in učiteljice so bili v tem času gostje v zbornici, kjer jih je sprejela ravnateljica Fahira Kalajdicsalihovič. Okušali so bosanske sladke specialitete in popili pravo bosansko kavo. Popoldansko druženje smo nadaljevali z ogledom mesta, Ismailovega stanovanja, spoznavanjem drugačnih kulturnih znamenitosti, se sproščeno sprehajali na najbolj znani Baščaršiji, veselo barantali in kupovali ter na koncu zavili še v džamijo. Celodnevno potepanje smo končali v pravi bosanski restavraciji z okušanjem bosanskih specialitet, ki jih je naročala Ismailova mama Remza, Ismailov oče Mustafa pa nas je počastil z izbrano pijačo. Prijetno druženje smo zaključili s svetlobo lune in uličnih svetilk. Naslednji dan smo s panoramsko vožnjo in ogledom znamenitosti zaključili bivanje v Sarajevu. Potovanje nam je ostalo v nepozabnem spominu. Spoznavanje drugačnih kulturnih znamenitosti nam je zapolnilo še tako radovednost in odgnalo marsikatero senco. Prisrčna zahvala družini Duraković! Zahvaljujem se tudi sponzorjem in donatorjem, ki so omogočili naše potovanje: Terme Ptuj, Perutnina Ptuj, Ptujske pekarne in slaščičarne, Mercator, Opte Ptuj, TIC, Bolnišnica Ptuj, Kivi, Komunalno podjetje Ptuj, podjetje Gradur, ordinacija dr. Aljoša Toša, družinsko podjetje Bolcar, Medičarstvo in svečarstvo Puž, družini Bračko. Posebna zahvala pa je namenjena vsem staršem otrok 3. a-razreda, ki so se udeležili potovanja, sodelavkam, prijateljicam, babicam, zttankam. Besedilo in foto: Silva Forštnarič Iz OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj Uspešen konec šolskega leta Ob zaključku šolskega leta 2005/06 smo se ozrli po naših dosežkih in zadovoljno ugotovili, da je za nami še eno uspešno leto. Učenec Benjamin Muster je postal najboljši športnik osnovnih šol MO Ptuj za 1. 2005/06. Nejc Krepek je najboljši bralec na šoli. Zelo uspešna sta bila mlada tehnika Barbara Kolednik in Slavek Žnidarič, prav tako likovniki, računalničarji, kolesarji in pevski zbor. Športniki 10. maja smo v Slovenski Bistrici nastopili na področnih športnih igrah OŠPP. V atletiki smo dosegli tri zlate, tri srebrne in štiri bronaste medalje. V malem nogometu so dečki osvojili 1. mesto. Na državnem polfinalu v malem nogometu so dečki 18. maja v Murski Soboti dosegli 3. mesto. V atletiki so na državnem prvenstvu 26. maja v Ljubljani učenci in učenke dosegli ekipno 3. mesto. Benjamin Muster je osvojil 1. mesto v teku na 300 m in je bil 14. junija za svoje tekmovalne dosežke (6. medalj) razglašen za športnika šole, 19. junija pa je bil na proslavi v OS Ljudski vrt razglašen za najboljšega športnika osnovnih šol MO Ptuj. Naši učenci so se udeležili tudi regijskega tekmovanja Specialne olimpiade, ki je bilo 24. maja v Mariboru. Tam so osvojili tri zlate, šest srebrnih in dve bronasti medalji. Junija smo bili na državnih igrah Specialne olimpiade v Strunjanu. Dosegli smo tri zlate, tri srebrne in eno bronasto medaljo. Najuspešnejši tekmovalec je bil Marko Bratušek, ki je prav tako blestel na regijskih igrah. 22. junija so štirje dečki in dve deklici nastopili na prijateljskem srečanju nogometnih ekip ob predaji igrišča z umetno travo osnovnošolcem MO Ptuj. Mladi tehniki 13. maja smo se v Ljubljani udeležili državnega tekmovanja mladih tehnikov. Barbara Kolednik je dosegla 2. mesto v obdelavi usnja, Slavek Žnidarič pa 3. mesto v obdelavi kovin. Likovniki Z dvema grafikama smo oktobra 2005 sodelovali v Žalcu na 12. bienalu otroških grafik na temo Moj grafični original. Januarja 2006 je ustanova Fundacija za pomoč otrokom -Jesenice denarno nagradila naše štiri učence, ki so likovno ustvarjali na temo Bolni otroci, stiske otrok in družin pri nas ter naša ekologija. Na regijskem izboru likovnih, literarnih in fotografskih del Evropa v šoli 2006, ki je bilo na Ptuju, je sodelovalo deset učencev. Vsi so se uvrstili na državni nivo. Marko Tliš in Šolska ekipa na 38. slovenskih športnih igrah osnovnih šol s prilagojenim programom. Fotoarhiv OŠ dr. Ljudevita Pivka Ptuj Boris Murko sta se uvrstila med tri najboljše v svoji kategoriji. Za nagrado sta dobila petdnevne aktivne počitnice v enem od domov Centra šolskih in obšolskih dejavnosti. OŠ dr. L. Pivka je maja v Šoštanju postala ena od petih nagrajenih šol na 38. razstavi Likovni svet otrok. Na mednarodnem natečaju Otroški portret sta bila med najboljšimi portretisti izbrana tudi dva naša učenca, Nejc Krepek in Jožek Hvalec. V maju pa smo se v Črni na Koroškem udeležili 8. likovne kolonije, ki jo je organiziral Center za usposabljanje, delo in varstvo. Bralci 8. junija je bila na šoli podelitev bralne značke. Zlati bralci so prejeli posebna knjižna darila, ki jih je tudi letos pripravilo Društvo bralne značke Slovenije - ZPMS. Najboljši bralec letošnjega šolskega leta je Nejc Krepek, imeli pa smo tudi šolski kviz iz mladinske književnosti in pravljic. Računalničarji 15. marca smo se v Škofji Loki udeležili šestega državnega tekmovanja računalničatjev pod naslovom Z računalniki skozi okna. Dejan Bošnjak, ki je tekmoval v programih Word in Powerpoint, je dosegel 6. mesto. Pevski zbor Naši pevci so 13. aprila v Trbovljah nastopili na reviji otroških pevskih zborov pod naslovom Zapojmo, zaigrajmo, zaplešimo. Kolesarji 19. junija so šolski kolesarji uspešno prestali praktični preizkus znanja, ki ga je šola pripravila ob sodelovanju s Policijsko postajo Ptuj. Teoretične izpite so opravili 24. aprila. Silvester Vogrinec Izvrsten uspeh maturantov na spomladanski poklicni maturi na LU Ptuj Spomladanski izpitni roki poklicne mature so spet srečno in uspešno končani. To velja tudi za maturante Ljudske univerze Ptuj. K spomladanskemu roku poklicne mature jih je tokrat pristopilo kar 52, in sicer v okviru treh različnih srednjih šol: Ekonomske šole, Gostinske šole in Predšolske vzgoje. Povedati velja še, da smo v ponudbo naših izobraževanj v letošnjem šolskem letu priključili dve obliki programa Predšolske vzgoje: poklicni tečaj, namenjen gimnazijcem, ki želijo opraviti prekvalifikacijo za poklic, ter klasični srednji strokovni program, namenjen vsem s končano osnovno, poklicno ali katerokoli drugo srednjo šolo. K spomladanskemu roku poklicne mature so tako prvič pristopile tudi udeleženke poklicnega tečaja Predšolske vzgoje in vseh 13 (to bo za nas očitno srečna številka) je maturo tudi uspešno opravilo. Za prihodnost vzgoje predšolskih otrok se torej na Ptuju in okolici ni več bati. Maturanti Ekonomske srednje šole, vpisani pri nas, so dosegli 96,6 % učni uspeh, maturanti Gostinske srednje šole pa 94,5 % uspeh. To so rezultati, na katere smo lahko ponosni tako mi kot tudi naši udeleženci, saj nas uvrščajo v družbo najuspešnejših slovenskih šol. Na Ljudski univerzi Ptuj se sicer z dosežki naših dijakov ponašamo že vrsto let - pohvalimo se lahko z uspešnostjo, ki nam jo zavida marsikatera izobraževalna ustanova. Ob tej priložnosti vsem maturantom za izvrstno opravljeno življenjsko preizkušnjo še enkrat čestitamo in jim želimo mnogo uspehov tudi v bodoče! Mag. Petja Janžekovič Doživeti Stockholm Švedska, država, ki sem jo že od nekdaj želela spoznati. Kot zaprisežena popotnica sem jo doslej spoznavala po koščkih. Letos pa sem imela srečo, da sem dva meseca živela v osrčju države, saj sem prejela ponudbo Fakultete za socialno delo Ljubljana, da sodelujem v projektu Leonardo da Vinci -Mobillity, ki ga financira Evropska unija. Po začetnem oklevanju, kako na pot, ali z letalom ali z osebnim avtom, sem se skupaj s še dvema kolegicama podala na dolgo pot z avtom. Večina tistih, ki sem jim pripovedovala, kam in kako grem, me je nejeverno gledala, le kako bom to izpeljala. Pa je šlo! Po 2206 kilometrih sem v začetku aprila prispela v veličastno mesto mnogoterih mostov, jezer in morja. Prvi pogled na zaledenele vode in prečudovito mesto je bil še zimski. Ali je voda, ki sem jo videla okrog stavb, morje ali jezero, sem ugotovila šele čez čas. V Stockholmu me je presenetilo izjemno veliko število otrok, predvsem majhnih, še v vozičkih, saj je izgledalo, kot da imajo vsi Švedi majhne otroke. Videla sem jih povsod, na ulicah, v trgovinah in v muzejih. Mimogrede, večina muzejev je brez vstopnin, saj država želi s tem vzpodbujati obisk muzejev. Za vsakega otroka, ki pride v vrtec ali šolo prvič, organizirajo skupno srečanje, kjer poskrbijo tudi za brezplačnega prevajalca, če otrok in njegovi starši ne znajo njihovega jezika. Prav tako mu je prevajalec na voljo v začetku šolanja, dokler se ne nauči jezika. Za vsakega šolajočega otroka dobijo starši, ki imajo švedsko državljanstvo, kar veliko denarja. Država pa podpira tudi šolanje odraslih. Na Švedskem je kar veliko primerov, ko se npr. trgovec ali bolničar odloči za študij komercialista ali zdravnika in se potem tudi zaposli v svojem novem poklicu. Švedi zelo skrbijo za svoje okolje in dosledno sortirajo odpadke. Stockholm se kljub temu ne more pohvaliti s čistočo, saj sem, predvsem v središču, videla veliko umazanije, česar v manjših mestih ni. Na avtobusu ali na vlaku nisem opazila, da bi starejšim odstopili prostor. To Švedi komentirajo tako, da bi lahko bil kdo užaljen, češ da ga imajo za nesposobnega. Je pa na ulicah izjemno veliko ljudi z različnimi oviranostmi. tudi na vozičkih in takšnih, ki imajo različna pomagala. Zaposleni so celo v restavracijah in državnih ustanovah. Vključevanje otrok z ovirami v redne osnovne šole Moje potovanje je imelo dva namena: strokovno in popotniško. Lahko bi opisovala, kako sem obiskala čez dvajset muzejev, se sprehajala ob čudovitih parkih in jezerih, plula ob obalah nepozabnega arhipelaga ali kako sem dve uri čakala švedskega kralja ob njegovem šestdesetem rojstnem dnevu, a se bom osredotočila na strokovno plat mojega potovanja. Bivanje in strokovno podporo mi je nudila Stockholms Universitet - Socialhögskolan (Univerza v Stockholmu, Fakulteta za socialno delo). Vse tri kolegice nas je dražila tema ovi-ranosti - disability. Moje področje raziskovanja je bil šolski sistem in kako poteka vključevanje otrok z ovirami v redne osnovne šole. Pri raziskovanju mi je stala ob strani mentorica Eva. Med bivanjem v Stockholmu sem posebej zaznala, kako se trudijo posvetiti osebi, si zanjo res vzamejo čas in noben mobitel v času pogovora ne pozvoni. Eva mi je uredila obiske na treh osnovnih šolah, v rednih in posebnih oddelkih. Šole, ki sem jih obiskala, so imele okrog 350 učencev od 1. do 6. razreda. Nekatere so imele posebne oddelke za učence z oviranostmi, v katerih je bilo od dva do osem učencev, v drugih so bili učenci s posebnimi potrebami vključeni v redne oddelke. Tudi pri njih se zgodi, da kakšen posebni oddelek ukinejo. Šole dobijo različne vsote denarja, odvisno od podpore, ki jo otrok potrebuje. Oprema razredov in šol je izjemno dobra. Imajo veliko pripomočkov, posebnih stolov in miz, več kuhinj, telovadnic, več kotičkov ... Posebej mi je bila všeč šola, ki je imela velikansko svetlo avlo, ki ji je dala prostoren in prijeten videz. Avla je bila okrašena z zastavami iz celega sveta, saj jo obiskujejo učenci od vsepovsod. Posebni oddelki so na Švedskem v sklopu rednih šol, saj Švedi zagovarjajo politiko osnovne šole za vse (School for All). Bila sem v razredih, kjer so imeli otroci različne oviranosti. Otroci, ki potrebujejo pomoč, imajo asistente in prilagoditve. To na Švedskem ni cenjen poklic in je tudi malo plačan, zato se asistenti zelo hitro menjujejo. Bila sem v razredu, v katerem je učenec s težjo obliko avtizma. Učenec ima zase specialno pedagoginjo, ki mu je na voljo ves čas pouka. Otrok ne govori veliko in z njim se je težko sporazumevati. Učiteljica je menila, da vključitev takšnega otroka pozitivno vpliva na ostale učence, saj postanejo bolj senzibilni in pripravljeni pomagati drugim. V vseh šolah imajo učenci okrog poldneva kosilo, ki je okusno in raznovrstno. Otroci si lahko sami vzamejo, kar želijo. Zraven pijejo vodo ali mleko in jedo njihov tipični trdi kruh z maslom. Učenci sami pospravijo mize. Za kosilo se razporedijo po razredih in nikjer ni čutiti gneče ali naglice. Vse poteka zelo umirjeno. Učenci po kosilu vedno odidejo ven, tudi če je mrzlo ali malo dežuje. Za igranje ima vsaka šola več igrišč. Vse v šolah je brezplačno -tudi kosilo in pripomočki, ki jih uporabljajo, kar pa ne pomeni, da jih uničujejo. Nikjer nisem videla, da bi kdo grdo ravnal s pisali, knjigami ali s čim dragim. Starši plačajo le popoldanske aktivnosti. Posebej sem si zapomnila dan, ki sem ga preživela z učenci v gozdu. Vsi otroci so imeli za preobleči vrhnja nepremočljiva oblačila in večina gumijaste Darija Erbus v družbi s švedsko učiteljico in učenci Utrinek s Tullgardenskolan škornje, kot smo jih nekoč nosili tudi pri nas. Učiteljice so otrokom (z oviranostmi) pokazale, kako se lahko igrajo. Otroci so se kotalili po mokrem in peščenem hribu, skakali čez potok in tudi kdaj padli v vodo. Učiteljice so jim le občasno priskočile na pomoč. Po igri v gozdu je sledila kava. Skoraj nisem videla Šveda, ki ne bi pil kave v velikih količinah. Ker je imela učiteljica le eno skodelico, jo je nesebično odstopila meni, zase pa vzela prazno plastično škatlo od makaronov ter si tja nalila kavo. Ja, takšni so Švedi -praktični in iznajdljivi. Otroci z oviranostmi ne govorijo veliko, le tu in tam kakšno besedo, sporazumevajo se pa z znaki. V šolah menijo, da je zanje bolj pomembno kot znati brati in pisati (kar si želijo starši), da se naučijo samostojnosti za svoje poznejše življenje. To ne velja le za otroke z ovirami, velja tudi za ostale. Darija Erbus, svetovalna delavka na OŠ Ljudski vrt POKLICI NAS! o ČE POTREBUJEŠ o POMOČ, o POGOVOR, o INFORMACIJE o ali SVETOVANJE 031 519 902 > svetovanje in pomoč odvisnikom, staršem, osipnikom, žrtvam nasilja in zlorab, dolgotrajno brezposelnim in vsem drugim družbeno izključenim posameznikom ... <1 DRUŠTVO ARS VITAE - društvo za pomoč odvisnim od nedovoljenih drog Letni koncert pevskih zborov osnovne šole Mladika V veliki telovadnici OŠ Mladika smo lahko 20. junija prisluhnili letnemu koncertu pevskih zborov, ki delujejo na tej šoli, predstavili pa so se tudi učenci izbirnih predmetov s področja glasbe. Tako smo lahko videli in slišali pevski zbor 1. razredov, otroški pevski zbor, mladinski pevski zbor, učence ansambelske igre in učence glasbenega projekta. IMa odru se je tako zvrstilo okoli 150 učencev, vse zasedbe pa delujejo pod vodstvom mentorice in zborovodkinje, učiteljice glasbenega pouka. Letni koncert je bil zasnovan kot prikaz celoletnega dela na področju glasbe. Tako smo poleg petja in igranja na različna glasbila slišali tudi, kaj vse so med šolskim letom počeli. Učenci I. razredov so imeli pevske vaje med glasbenimi uricami v sklopu podaljšanega bivanja. Otroški pevski zbor ima za sabo kar pestro leto, saj so na povabilo CID nastopali ob prihodu dedka Mraza v mestu, sodelovali so na šolskem prazničnem koncertu, peli ob otvoritvi igral na šolskem dvorišču, slišali smo jih tudi ob dnevu šole. Prav tako so se udeležili območne revije otroških pevskih zborov ter se za konec predstavili še na letnem koncertu. Še aktivnejši so bili učenci mladinskega pevskega zbora, ki so decembra izvedli praznični koncert, najprej v Domu upokojencev na Ptuju, nato pa še v šoli ter na povabilo župana nastopili na prireditvi pred Mestno hišo. Pevci so vadili le tri dni in naštudirali program desetih pesmi, s katerimi so ob 8. marcu ponovno razveselili varovance Doma upokojencev. V začetku aprila so se za tri dni odpravili na intenzivne pevske vaje v Dom Škorpijon, kjer so se ukvarjali z dihalnimi vajami, vokalno tehniko in pridno študirali nove skladbe. Nastopili so tudi za učitelje iz Finske, ki so bili na obisku šole. Nato so se udeležili območne revije mladinskih pevskih zborov in se uvrstili med najboljše zbore ter se za nagrado predstavili še na medobmočni reviji v Črešnjevcu pri Slovenski Bistrici. Sodelovali so še ob dnevu šole, zapeli na prireditvi ob 120-letnici Turističnega društva Ptuj, šolsko prepevanje pa so zaključili z letnim koncertom. Učenci ansambelske igre so celo leto pridno vadili spremljave z Orffovimi glasbili, s katerimi so popestrili petje otroškega pevskega zbora. Nekaj spremljav so prispevali tudi učenci glasbenega projekta, ki so si za svoj letni projekt izbrali prav pripravo letnega koncerta pevskih zborov. Učenci glasbenega projekta so se preizkusili tudi kot tonski mojstri, kar jim je odlično uspelo. Letni koncert pevskih zborov OŠ Mladika je bil pravi dogodek, saj je bil program kolaž celoletnega dela mladih pevcev in njihove zborovodkinje, saj smo lahko slišali vse od zelo sodobnih glasbenih zvrsti, slovenskih ljudskih in umetnih pesmi, sodobne zborovske glasbe, naro-dno-zabavno pesem, pa vse do tujih umetnih, ljudskih in popularnih pesmi. Slišali smo kar dvaindvajset skladb, program pa je povezovala Karmen Ivančič. Jasna Drobne TOM TELEFON 080-1234 TOM telefon za otroke in mladostnike v stiski (vsak dan od 12. do 20. ure). Klic je brezplačen! yyra/t 25 Pozor leteči predmeti Iz žonglerske konvencije na Irskem Od 8. do 16. julija se je na Irskem, v Millstreetu, odvijala 29. Evropska žonglerska konvencija. Žonglerji, ki so pred enim letom preplavili Ptuj, so se letos srečali na Irskem in en teden uprizarjali žonglerske in cirkuške atrakcije. Mladi & mesto, The youth & the city Mednarodna mladinska izmenjava na Ptuju Na Ptuju do konca julija poteka mednarodna mladinska izmenjava z naslovom Mladi & mesto, ki jo gosti CID Ptuj. Vlogo gostiteljev pa opravljajo: IMuša Topolovec, Lea Kolednik, Dominik Rasi, Mitja Čolig, Dušanka Šekuljica in Matija Puž. V goste so prišle mladinske skupine iz Burghausna v Nemčiji, iz Banske Štiavnice na Slovaškem in iz Nikozije na Cipru. Projekt je v največji meri financiran s sredstvi evropskega programa Mladina, del sredstev pa prispeva tudi MO Ptuj. Tema izmenjave je povezava med ustvarjanjem in prostim časom mladih. Prav zato smo jo povezali z mestnim parkom na Ptuju, ki ni več prijeten, varen in miren prostor za preživljanje prostega časa različnih generacij, ampak je zelo pogosto središče vandalizma, povezanega s popivanjem. Najpogostejši objekt izživljanja so luči in koši za smeti. Zato so si udeleženci za ustvarjalni izziv vzeli likovno predelavo košev za smeti. S projektom želimo opozoriti na uničevanje v mestnem parku in hkrati pokazati primer dobre prakse preživljanja prostega časa mladih. Ideja projekta - mladi so lahko močna ustvarjalna sila, ki zmore z znanjem in talentom pozitivno zaznamovati naše mesto, pa tudi katerokoli okolje. Sklepna prireditev izmenjave bo v petek, 28. julija, ob 19. uri v mestnem parku. Na njej se bodo predstavili udeleženci izmenjave, nastopili bodo nekateri mladi ptujski ustvarjalci. Najpomembneje pa je to, da bodo ob tej priložnosti udeleženci izmenjave v mestnem parku ptujski javnosti dali v uporabo dvanajst povsem novih, ustvarjalno poslikanih košev za smeti. Vabljeni vsi, ki vas zanima nova podoba košev v parku ob Dravi! Konvencije so se udeležili tudi člani in sodelavci društva Povod in žonglerskega društva Novi rokodelci, ki so bili organizatorji največjega dogodka v Sloveniji v lanskem letu. Millstreet, ki šteje tisoč petsto prebivalcev, je gostil več kot dva tisoč žongleijev iz celega sveta. Konvencija seje odvijala v Green Glan Arena, kjer je bila 1993. leta tudi popevka za Evrovizijo. V sedmih dneh si je bilo možno ogledati 84 predstav svetovno znanih žongleijev, cirkusantov in zabavljačev, parado in razna tekmovanja, ki so del te prireditve. Naslednja konvencija bo na povabilo občine Atene v Grčiji, v olimpijskih objektih. Tudi to je dokaz, da je Ptuj gostil veliko in pomebno prireditev. Dejan Klasinc, Miha Potočnik, Vlado Lovrenčič, Franjo Pavlek in Robert Križanič; udeleženci 29. Evropske žonglerske konvencije na Irskem. Pojedina pri Trimalhionu Vikend. Končno! Ko lahko odpočije ude, misli, si privošči čebljanje ob pijački. Zve nove čenče v mestu in z oranžnimi hlačnimi nogavicami privablja zgrožene poglede, češ kakšna pa hodi okrog. Pust je že mimo! "Aja? A zaprta je?" začudeno vpraša prijateljico, "kako to? Zaradi nogometa?" "Ne ravno zaprta," odvrne prijateljica v odgovor, "bolje rečeno prestavljena. Ja, zaradi nogometa. Tam, na Mestnem trgu in še velik TV-ekran so zrihtali, da bodo lahko prenašali vse tekme!" hihitaje konča. "Neverjetno!" Torej se zdaj en mesec ne bo potikala po kleti. Kje bodo pa zdaj preživljali pozne večere? Večere, ki so se ponavadi (zaradi diskusijskih ali čisto navadno kvartopirskih razlogov) zavlekli pozno v noč. In vse to zaradi Juzbala?! Vseeno se je odločila poskusiti in večer prebiti ob zvokih histeričnih komentatorjev in nasilnih navijačev (pa seveda zato, ker je imela v dobrem zastonj pijačo). Tekme so se končale, a živahnost je rasla, nikomur še ni dišalo po domu, noč je bila še mlada. "Pa zdaj?" "Tu se bo zdaj zdaj zaprlo. " "Ja kam pa še lahko gremo?" "Na Prešernovi nas bodo tudi začeli kmalu ven metati!" "Mhm." "Kaj pa Jadrnica?" "Da bi šli tja?" "Nisi resna. " "Pa gremo pogledat!" "Še nikoli nismo šli. " "Ne znajdem se na tej sceni. " "Kaj potem!" "Pa gremo pogledat, da se prepričamo, če se tam res zbira "ptujska smetana. " "Ptujska smetana! Saj se šališ! Morda samooklicana?!" Smeje so se na koncu vendarle odločili za. In so šli. Že pri vhodu jih je vanje zaletaje se pozdravila množica žura željnih mladcev in mladenk, katerih oblačila so se svetila kot novoletne jelke, katerih vonjave so spominjale na parfumerijo, kjer nimajo prezračevanja. Ogromni mogotci, imenovani vratarji, so v črnem spremljali dogajanje pri vratih in le tu pa tam spustili koga noter. Imeli smo "srečo", da je manjša skupinica ravno odhajala. Omara nas vzvišeno pogleda in nam odpre vrata. Tu je zdaj po novem srčika družabnega življenja na Ptuju, pomisli. Kot četica se prerinejo do šanka. Naroči sok. Prijateljica je srečala znanko in prisedli smo k njihovi mizi. Zaenkrat prav prijeten klepet. Malo je opazovala. Gneča prepotenih, belih in od solarija temnih teles, zmes kozmetike in raznih cvetličnih in morskih dišav. Ljudje pa kot da so uniformirani: dekleta z bodisi oprijetimi črnimi hlačami bodisi mini mini krilom, z majčko z obveznim dekoltejem, ki se lahko nadaljuje v zapeljive proporce. Pri fantih je podobnost še večja: poleg obveznih modrih kavbojk (kar se le da oprijetih!) še pretesna srajčka svetlo modre, črne ali bele barve. Z zimskimi žabami (bilo je preklemano mrzlo!), žametnim krilom in zimskim puloverjem se je počutila kot nuna. "Glej, saj sem najbolj oblečena oseba tukaj!" hahljaje pomigne prijateljici. Ni imela kaj početi tam. Dolgočasili so jo tečni mladeniči, ki mislijo, da lahko dobijo vsako žensko, neumne mladenke, ki kar naenkrat pozabijo na dostojanstvo (pa ni konservativna!!), smrdljiv vonj po alkoholu iz ust mimoidočih, ki so jo grabili za rit, ko se je želela prebiti do sanitarij. Za piko na i pa še na steni na velikem TV-ekranu opazi, da vrtijo pornofilm, ki je v tistem trenutku res ni zanimal. "Ta scena res ni zame ..."prišepne prijeteljici, "gremo?". "Sem mislila, da ne boš nikoli vprašala!" Pravzaprav se bo vseeno raje potikala po Prešernovi ali čepela na Mestnem trgu, spremljaje vedno večjo evforijo na travi... Barbara Ferčec ODPRTO MESTO 26.8. - 2.9.2006 JUBILEJNA PETA IZDAJA Festival Ptuj - odprto mesto je postal v svojih prvih petih letih eden najpomembnejših kulturnih dogodkov na Ptuju. Medtem ko se festival sam razvija, istočasno vzpodbuja vse ostale v okolju. To je projekt, v katerega je vključenih največ aktivnih posameznikov in organizacij s področja kulture, izobraževanja in mladine na Ptuju. Festival je mednarodno pomemben. Zaradi prepoznavnosti in pravih pristopov je bilo za nadgradnjo ekipi festivala, ki jo vodi Robert Križanič, zaupana tudi organizacija 28. evropske žonglerske konvencije, kije bila največji dogodek na Ptuju v zadnjih desetletjih. Vsi dogodki so brezplačni! Natančen program bo objavljen na spletni strani www.odprtomesto.com in v programski brošuri, ki bo dostavljena v vse nabiralnike na Ptuju. Dodatne in popolne informacije pa zmeraj na povod@triera.net. V programu 2006: Poseben program za otroke. Mestno gledališče Ptuj bo sodelovalo z izvrstno sprejeto monodramo Pavlek, ki ga igra Peter Trnovšek. Dva dni letnega kina, ki je neobhoden del vsakega pomembnega mesta v poletnem času. Renesančni plesi nas bodo vrnili v romantično obdobje gosposke preteklosti. Pater Mirko Pihler je več kot le duhovnik, je tudi nadvse atraktiven rokohitrec. Ognjeni šov skupine Infire iz Gradca, ki je letos nastopila tudi v Torinu na olimpijskih igrah. Vrhunski žonglerji in ulični gledališčniki, ki se bodo vedno radi vračali na Ptuj. Pa še otroci ptujskih vrtcev, dom upokojencev Ptuj, plesna šola Mambo, eko - kulturna instalacija, likovna kolonija za mlade, delavnice ulične animacije, Loesje... %/t 27 * v Varnostni pas -vez z življenjem Ministrstvo za promet in zveze - Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Republike Slovenije (SPVCP) želi do sprejema novega Nacionalnega programa varnosti cestnega prometa z interventnimi ukrepi opozoriti na nekaj najbolj perečih problemov varnosti v prometu in s širšimi akcijami vplivati na ravnanje ljudi. Zato je med 5. in 20. junijem organiziralo akcijo Varnostni pas - vez z življenjem. V to akcijo so bili poleg občinskih svetov za vzgojo in preventivo v cestnem prometu vključeni policija, člani združenj šoferjev in seveda občinska redarstva. Na seji SPVCP, ki je nosilec akcije, so bile med navedene razdeljene naloge, in sicer je bil za vsakega izdelan razpored s točno določenimi urami in mesti za izvajanje te akcije. Tako je bilo za našo redarsko službo dogovorjeno, da v navedenem času sodelujemo trikrat tedensko po eno uro v dopoldanskem in eno uro v popoldanskem času ter opozarjamo voznike in sopotnike na pripenjanje z varnostnim pasom, in sicer ob izhodih iz gramoznega parkirišča nad Potrčevo cesto, parkirišča pod gradom ob Raičevi ulici in parkirišča za avtobusno postajo pod Potrčevo cesto. V akciji so sodelovale štiri redarke; skupaj osem dni po dvakrat dopoldne in popoldne. Nepripete voznike in sopotnike so na varnostni pas v tej akciji le opozarjale, ustno ali z gesto. V času opravljanja akcije je: - z gramoziranega parkirišča nad Potrčevo cesto odpeljalo ali pripeljalo 473 vozil, od tega je bilo 113 oseb nepripetih; - s parkirišča ob Raičevi ulici pod gradom 307 vozil, od tega 134 oseb nepripetih in - s parkirišča ob Potrčevi za avtobusno postajo 81 vozil, od tega 28 oseb nepripetih. Skupaj je torej bilo v 861 vozilih 275 nepripetih oseb. V prvih dveh dneh seje večina opozorjenih po opozorilu pripasala. Pozneje pa opozoril niso več dosledno upoštevali, in to predvsem mlajši vozniki in njihovi sopotniki. S to in podobnimi akcijami želimo prispevati k večji osveščenosti in varnosti voznikov, saj so posledice pri prometnih nesrečah zaradi neuporabljanja varnostnega pasu največkrat katastrofalne. Jožica Težak Varnostni sosvet namenil pozornost aktualnim varnostnim problemom Med pregledom varnosti je varnostni svet na junijski seji ugotavljal, da je stanje že dalj časa nespremenjeno in ugodno, da se mladoletniško prestopništvo ponekod celo zmanjšuje, je pa v letošnjem letu opazno povečanje vandalizma. Del razprave je bil usmerjen k skupnemu delovanju lokalne skupnosti, policije, inšpekcijske službe, sodnika za prekrške, tožilstva in sodišč, kjer naj bi ne glede na neodvisnost posameznih služb zagotavljali dobro sodelovanje in prioritetno reševanje aktualnih oblik ogrožanj naše varnosti. Na področju zagotavljanja večje prometne varnosti je bil predstavljen Program varnosti cestnega prometa, ki zajema aktivnosti tudi do leta 2007. Kljub temu da na državnem programu z nekaterimi aktivnostmi zaostajajo, pa je bila izpeljana akcija Varnostni pas - vez z življenjem. Program zajema tudi naloge pri reševanju infrastrukturno najbolj kritičnih točk za prometno varnost (Zagrebška cesta, Potrčeva cesta, Maistrova ulica. Ormoška cesta, Osojnikova cesta) kot tudi izobraževanje vseh kategorij udeležencev v prometu. O programu Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj bo razpravljal tudi mestni svet. Ker so počitnice tukaj, je bilo mnogo predlogov za zagotovitev varnosti v tem času. Policija bo poskrbela za povečan nadzor na pomembnejših lokacijah in ob izpostavljenih časovnih terminih. Dogovorjeno je sodelovanje policije in inšpekcijskih služb pri nadzoru prodaje alkohola mladoletnim in vinjenim osebam. Pri pripravi programa aktivnosti v času počitnic je bilo veliko pozornosti usmerjene k obveščanju staršev in mladih o možnostih preživljanja prostega časa, ki jih ponujajo šole in razne organizacije ter društva. O zagotavljanju večje varnosti otrok v novem šolskem letu bo Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu še razpravljal. Kot novost bo cel september uvedeno varstvo otrok na poti v šolo. Sodelovali naj bi člani ZŠAM in drugih organizacij ter društev. Varnostni sosvet se je ukvarjal tudi z nekaterimi konkretnimi primeri ogrožanja varnosti in predlagal konkretne ukrepe, ki bi jih opravile pristojne službe. Razprava ni zaobšla vandalizma na pokopališčih, v starem mestnem jedru kot tudi ne zažiga vojašnice. Kot problem se ocenjuje ponavljanje oškodovanj premoženja, ki pa ga izvajajo pretežno eni in isti povzročitelji. Vsega ni moč rešiti na lokalnem nivoju. Težišče problemov je v predpisih, ki dajejo kršiteljem bistveno preveč pravic. Naj ne bo odveč nasvet občanom, da o vseh oblikah ogrožanj čim prej obvestijo policijo. Če želijo ostati anonimni, lahko pokličejo tudi na anonimno številko 080 12 00. Čas je bil vedno zaveznik uspeha, zato ga namenimo raje pristojnim službam kot pa povzročiteljem škode. Mag. Janez Merc Slogan 'Varnostni pas - vez z življenjem" je na mestu, kajti pogosto ravno pravilna uporaba varnostnega pasu reši marsikatero življenje. Foto: Črtomir Goznik Člani Koronarnega društva Ptuj se sestajajo najmanj enkrat na mesec Tedenska telovadba, meritve krvnega tlaka, predavanja, zdravstvena vzgoja Koronarna bolezen srca je v Sloveniji in tudi na Ptujskem s svojimi posledicami (srčni infarkt in angina pektoris), podobno kot v svetu, glavni vzrok smrti. Prav zaradi tega ima Koronarno društvo Ptuj s svojo dejavnostjo pri preprečevanju pojavov novih koronarnih zapletov in tudi smrti pomembno vlogo. Že od lanske jeseni je dvakrat v tednu organizirana telesna vadba, ki jo vodijo strokovno usposobljene medicinske sestre JZ Zdravstvenega doma Ptuj in Splošne bolnišnice dr. Jožeta Potrča Ptuj. V dveh skupinah redno telovadi 24 članov, ki jim je telesna vadba še posebej koristna v prizadevanjih za boljše zdravstveno počutje. Naj večje zanimanje je za zdravstvena predavanja in za zdravstveno vzgojo nasploh. Za izvajanje te naloge v Koronarnem društvu Ptuj skrbi strokovni svet, ki ga sestavljajo: dr. Stanko Janžekovič, dr. Metka Uhan - Petek, dr. Anemari Malešič, Nataša Panikvar in Karmen Panikvar - Žlahtič. Koronarno društvo Ptuj se z vsemi člani sestaja najmanj enkrat v mesecu. Pred sestankom je vselej aktualno zdravstveno predavanje s temo, ki člane najbolj zanima. Na vsakem sestanku je organizirano merjenje krvnega tlaka, ki ga opravijo naše prizadevne medicinske sestre. To vselej naredijo pred telesno vadbo in po njej, ko izmerijo tudi pulz. Koronarno društvo Ptuj bo v kratkem začelo meriti tudi holesterol v krvi. Društvo izvaja vse leto projekt Vseživljenska rehabilitacija v okviru sprejetih programov, kot so: rehabilitacija, vadba in druge fizične aktivnosti, zdravstvena vzgoja - vseživljenjsko učenje, laična pomoč - tečaji reanimacije, podpora članom, dodatno usposabljanje vaditeljev, rekreativna in kulturna dejavnost, šola zdravega življenja, psihološka pomoč in samopomoč ter drugi nasveti in delavnice zdrave prehrane. Izvajanje omenjenih programov je vezano na precejšnja sredstva. Društvo ne bi moglo tako delovati, kot deluje, če ne bi naletelo na tolikšno razumevanje JZ Zdravstveni dom Ptuj, ki je društvu na široko odprl vrata. V ptujskem zdravstvenem domu društvo izvaja telesno vadbo, zdravstveno vzgojo vseživljenjske rehabilitacije in drugo dejavnost. Doslej je najbolj uspela organizacija telesne vadbe, zdravstvena vzgoja in priprava delavnic zdrave prehrane. Takšna je bila tudi 11. maja na srečanju v Perutnini Ptuj, ko so se člani seznanili z napakami o zdravi prehrani in z varovalnimi izdelki Perutnine. Sodelujemo tudi na raznih akcijah. Pripravljamo tečaj za oživljanje v primeru srčnega zastoja, ki bo v jeseni, in več zanimivih predavanj. V okviru rekreativne in kulturne dejavnosti smo se odločili, da pred dopusti obiščemo Slovensko Bistrico z namenom, da si ogledamo kulturnozgodovinske zbirke in stalne razstave v slovenskobistri-škem gradu. Obiskali in ogledali si bomo tudi cerkev na Ptujski Gori. Sedež Koronarnega društva Ptuj je v JZ Zdravstvenem domu Ptuj, Potrčeva 19/a. Potrebne informacije o društvu dobite na telefonski številki 040 502 079. Franci Golob V Sloveniji deluje devet koronarnih društev in klubov. Od lanske jeseni ima Koronarno društvo tudi Ptuj. Tako ptujsko kot druga društva so pomembne, če ne najpomembnejše organizacije srčno-žilnih bolnikov v stabilni fazi bolezni, ki delujejo zunaj zdravstvenega sistema. S pomočjo zdravnikov, psihologov, medicinskih sester in drugih strokovnjakov s področja vseživljenjskega učenja organiziramo programe vseživljenjske rehabilitacije. S programi, ki jih izvajamo, pomembno prispevamo h kvalitetnejšemu življenju naših članov. To je tudi vodilo za številne koronarne bolnike, da so se prostovoljno vključili v Koronarno društvo Ptuj. Vključili se niso le tisti, ki že imajo težave z zdravjem, temveč je veliko zdravih, ki želijo kaj narediti, da ne bi zboleli. Ptujsko društvo šteje 70 članov. Člani lahko postanejo tudi zdravi posamezniki, ki so zaradi dejavnikov tveganja močno ogroženi pred koronarno boleznijo, in tudi svojci bolnikov. Del telovadne skupine Koronarnega društva Ptuj. Foto: Franci Golob Kaj je koronarna bolezen? Koronarna bolezen je bolezen, pri kateri so zožene venčne (koronarne) arterije srca. V veliki večini primerov je bolezen posledica napredujočega kopičenja arterosklerotičnih oblog na notranjih stenah žil. Obloge vedno bolj ožijo svetlino žil in s tem veliko bolj ovirajo dotok sveže kr\’i, bogate s kisikom, v srčno mišico. Stanju, pri katerem je srčna mišica slabo prekrvavljena, pravimo ishemija miokarda, za katero sta značilna vedno večja poškodba in vedno slabše delovanje srčne mišice. Človek ima lahko koronarno bolezen, ne da bi zanjo vedel. V takih primerih govorimo o poteku bolezni brez težav. Neredko je pri takih bolnikih pivi znak bolezni srčni infarkt ali nenadna srčna smrt. V večini primerov pa se koronarna bolezen kaže z napadi bolečin pri srcu. Tako sliko bolezni imenujemo angina pektoris. (iz zloženke Koronarna bolezen: obvladovanje dejavnikov tveganj) Najboljši športniki osnovnih šol Mestne občine Ptuj Razigrano in raznoliko občinstvo v telovadnici OS Ljudski vrt je ustvarilo športno in sproščeno ozračje, ki je z bogato sceno in raznovrstnim programom sestavilo uspešno in očem všečno dveurno celoto. Zlatim odličnjakom - prejemnikom plaket MO Ptuj - so se 19. junija pridružili še najboljši osnovnošolci v športu, torej na tistem področju, kjer so še posebej pomembni vztrajnost, volja in odrekanje ter vrednote, ki pristajajo mladim: strpnost, fair play, spoštovanje in prijateljstvo. "Laskavi naslovi medobčinskih in državnih prvakov so svojevrsten dosežek, ki vas uvršča med najuspešnejše športnike v slovenskem prostoru. Lahko ste za zgled tistim, ki prihajajo. Izpopol- njujte se tako, da boste še večkrat promovirali svoje mesto. Vsi moramo imeti pred očmi predvsem šport kot celoto, ne pa samo interes posameznika. Iskreno vam čestitam," je v uvodnem nagovoru poudaril Marjan Lenartič, predstavnik Športnega zavoda Ptuj. "Šport s svojimi pojavnimi oblikami postaja v vzgojnem, rekreativnem in tudi tekmovalnem smislu vse pomembnejša kulturna vrednota sodobne družbe. Podobno kot na ostalih področjih družbenega življenja prihaja tudi v □d leve: Marjan Lenartič iz Zavoda za šport Ptuj, Urška Urek, najboljša športnica OŠ MO Ptuj, Dejan Zavec, boksar, Benjamin Muster, najboljši športnik OŠ MO Ptuj, in dr. Štefan Čelan, župan MO Ptuj. Prvaki MO Ptuj na medobčinskih tekmovanjih osnovnih šol in najboljši posamezniki oz. ekipe na državnih prvenstvih Prvaki MO Ptuj na medobčinskih tekmovanjih KROS POSAMEZNO - medalje so prejeli učenke in učenci prvaki MO Ptuj v krosu! KRAJNC ALEN Ljudski vrt 1995 POPOVŠEK LARISA Ljudski vrt 1995 ČRNIVEC ALJAŽ Ljudski vrt 1994 TEPEŠ ANA Ljudski vrt 1994 EMERŠIČ GORAN Ljudski vrt 1993 LISJAK NUŠA Ljudski vrt 1993 KRUŠIČ NIKO Ljudski vrt 1992 PERNAT KARIN Ljudski vrt 1992 ZUPANIČ GREGOR Ljudski vrt 1991 SULEJNAMI MAZIFE Ljudski vrt 1991 EKIPNO - prejeli so pokale 1. Ljudski vrt - UČENCI 1. Ljudski vrt-UČENKE ATLETIKA - posamezno. Prejeli so medalje kot prvaki MO Ptuj. KRANJKOVIČ MATIC Mladika 60 m VOVK SARA Ljud. vrt 60 m TIKVIČ BLAŽ Grajena 60 m ŠTUMBERGER MAJA Ljud. vrt 60 m TETIČKOVIČ ŽAN O. Meglič 300 m ŠKERGET URŠKA Breg 300 m VIDOVIČ DOMEN Breg 300 m BILANOVIČ REBEKA Mladika 300 m ŠALAMUN ALEŠ Ljud. vrt 1000 m MALOVIČ MARUŠA Ljud. vrt 1000 m VRBANČIČ MARTIN Ljud. vrt 600 m POPOVŠEK LARISA Ljud. vrt 600 m PODGORŠEK JURE Breg Daljina ZUPANIČ NINA Ljud. vrt Daljina HORVAT LUKA Ljud. vrt Daljina MAHORIČ PATRICIJA Breg Daljina REBERNIŠEK MATEJ O. Meglič Višina ROJKO VESNA O. Meglič Višina JUSTIN V. TRATNIK O. Meglič Višina MAROVIČ INGRID Mladika Višina MARKEŽ KRISTJAN Grajena Žogica STANET KARMEN Mladika Žogica JERENEC FILIP Ljud. vrt Žogica ZORKO EVA Grajena Žogica BRATUŠEK DAVORIN Ljud. vrt Krogla UREK URŠKA Ljud. vrt Krogla 4 X 100 Mladika 4 X 100 4 X 100 Ljud. vrt 4x100 1. Franjkovič Matic 1. Zupanič Nina 2. Šimenko Samo 2. Šeruga Nika 3. Črnko Matjaž 3. Tetičkovič Nina 4. Meznarič Tomaž 4. Sabo Živa Ekipni prvaki v kolektivnih športnih panogah in v judu, (vseekipno). Prejeli so pokale! UČENCI UČENKE 1 HHHUMiM KOŠARKA Olge Meglič KOŠARKA Olge Meglič ROKOMET Ljudski vrt ROKOMET Ljudski vrt ODBOJKA Ljudski vrt ODBOJKA Breg MALI NOGOMET Grajena MALI NOGOMET Olge Meglič JUDO - VSEEKIPNO - OŠ Olge Meglič šolskem športu do nenehnega napredka in iskanja novih - boljših načinov in poti pri poučevanju kakor tudi pri načrtovanju, izvedbi in procesu vadbe. Vsem skupaj čestitam za dosežke in vam želim, da bi se vaša uspešna pot še nadaljevala," je mladim nove perspektive predstavil župan MO Ptuj dr. Štefan Čelan. Zupanu sta se pri podelitvi medalj, pokalov in posebnega priznanja MO Ptuj pridružila Marjan Lenartič in Dejan Zavec. "Težko se je povzpeti na vrh, še težje se je na njem obdržati. Kljub temu sem prepričan, da boste podobno uspešni tudi v prihodnje," je zaželel veliki mož ptujskega športa Dejan Zavec. Za najboljšo športnico in športnika osnovnih šol MO Ptuj na osnovi rezultatov šolskih športnih tekmovanj OŠ na državnih prvenstvih v šolskem letu 2(X)5/06 sta bila izbrana: Urška Urek iz OŠ Ljudski vrt (2. mesto na državnem prvenstvu v judu in v suvanju krogle) in Benjamin Muster iz OŠ dr. Ljudevita Pivka (1. mesto na državnih igrah osnovnih šol s prilagojenim programom). Prejela sta posebno priznanje Mestne občine Ptuj in poseben pokal! Lista kandidatov je bila potrjena na sestanku športnih pedagogov OŠ MO Ptuj, ki je bil 14. junija. Ivo Komik 30 -///prč/zt Na mednarodnem golf turnirju prvi Belgijci EGA Challenge Trophy - Men 2006 potekal prvič na Ptuju Med 6. in 8. julijem je potekal na igrišču za golf na Hajdini pri Ptuju mednarodni turnir EGA Challenge Trophy - Men 2006. Organizatorji so poudarili, da je za Slovenijo velika čast, da je lahko gostila golf turnir takšnega nivoja. Za mesto z okolico je bila nedvomno koristna in dobrodošla športna in siceršnja promocija. Na evropsko prvenstvo so se plasirale tri reprezentance, žal med njimi ni slovenske. Dan pred pričetkom turnirja je bila na dvorišču ptujskega gradu otvoritvena slovesnost s kratkim kulturnim programom in sprejemom članov desetih evropskih golf reprezentanc za kvalifikacije na evropsko prvenstvo, ki bo v naslednjem letu potekalo na Škotskem. Člane sodelujočih reprezentanc so v kratkem nagovori, pozdravili župan mestne občine Ptuj Stefan Čelan, predsednik Golf kluba Ptuj Franc Gojčič, predsednik Golf zveze Slovenija Marijan Jurenec in predsednik komiteja EGA Championship Richard Heat. Organizatorji turnirja EGA Challenge Trophy - Men 2006 so bili: Evropska golf zveza, Golf zveza Slovenije ter Golf klub Ptuj. Sodelujoče reprezentance so prišle iz Belgije, Hrvaške, Češke, Estonije, Turčije, Grčije, Madžarske, Poljske, Slovaške ter iz Slovenije. Slovencev prihodnje leto žal ne bo na ekipnem članskem evropskem prvenstvu na Škotskem. Za prvouvrščenimi Belgijci (1090 udarcev) so Slovenci zaostali za polnih 39 udarcev, Turki so bili drugi s 1120 udarci, Čehi pa tretji s 1122 udarci. Pravila EGA so jasna, po kvalifikacijskih turnirjih imajo pravico igranja le prve tri uvrščene ekipe. Po besedah Mirka Kunšiča igralci Matjaž Gojčič. Miha Studen, Nejc Pogačar, Sebastjan Ajster, Gaber Burnik in Matic Meža zadnjih devet igralnih polj niso zmogli in znali obdržati drugega mesta. V zaključku so jih prehiteli Turki in Čehi. Do nastopa na evropskem prvenstvu 2007 jih je na koncu ločilo sedem udarcev. Glavni trener Daniel Kraljič je bil prepričan, da bodo zmogli. Stavil je na najmočnejšega, Matjaža Gojčiča, ki pa sam vsega bremena, čeprav na domačem igrišču, ni zmogel. Tudi v končnem seštevku je bil domačin po treh dnevih drugi s tremi udarci nad parom igrišča. Drugi najboljši je bil Miha Studen z 11 udarci in končnim 12. mestom. Kapetan slovenske ekipe Slovenska ekipa na EGA CHALLENGE TROPHY - MEN 2006 je prav tisto, kar najbolj boli. Verjamem in tudi prepričan sem, da so ostali fantje dali vse od sebe in jim ne morem ničesar očitati. Prav tako na zadnjih luknjah nisem vedel rezultata ostalih igralcev, saj bi v nasprotnem primeru zadnje luknje odigral nekoliko drugače in mi zmaga ne bi spolzela iz rok. Prehitele so nas reprezentance, ki smo jih v začetku leta na ekipnem tekmovanju v Španiji, ko je bila ekipa sestavljena le iz štirih in ne šestih igralcev, brez težav premagali -to potrjuje dejstvo, da je v Sloveniji nemogoče zbrati šest enakovrednih tekmovalcev in prav zaradi tega je breme le na nekaterih igralcih, ki pa morda niso pokazali vsega, kar so sposobni. Vsekakor pa se zavedam, da v primeru nastopa na svetovnem prvenstvu, ko zastopajo državo le trije, lahko premagamo še marsikoga drugega in naredimo prijetno presenečenje. Le dovolj finančnih sredstev še moramo zbrati, ker le-teh Golf zveza Slovenije ne namerava nameniti in prav zato bo vsaka pomoč dobrodošla," je povedal M. Gojčič. Staša Cafuta Foto: Mirko Kunšič Otvoritvena slovesnost na ptujskem gradu Kapetan slovenske ekipe Matjaž Gojčič med igro Matjaž Gojčič nam je po končanem turnirju povedal, da je bila sama organizacija turnirja izvrstna, saj sta se tako Igrišče za golf kot Golf klub Ptuj skupaj potrudila, da je vse potekalo brezhibno. Igrišče je bilo vrhunsko pripravljeno, saj so ga pohvalili prav vsi tekmovalci. "Kljub dobremu rezultatu posamezno je ostal pri meni, kol kapetanu ekipe, grenak priokus, saj se na koncu nismo uspeli uvrstiti na prihodnje EP. Žal je bila po treh dneh igre razlika res minimalna in to Vrhunska atletika na Ptuju V središču zanimanja gledalcev Mednarodnega atletskega mitinga za veliko nagrado podjetja Keor, ki je potekal prvi julijski dan, je bil skok s palico, najatraktivnejša in hkrati najbolj zahtevna atletska disciplina. Navdušila sta Jure Rovan in Američan Adam Keul, ki sta oba zmogla 540 centimetrov, Slovenec pa je zmagal zaradi manjšega števila poprav na predhodnih višinah. Žal sta bila oba ob dobrih poizkusih neuspešna na višini 555 centimetrov, ki predstavlja normo za nastop na letošnjem evropskem prvenstvu. Tesno jima je sledil mladi Andrej Poljanec, ki je preskočil 530 centimetrov, vsi trije pa so pristali na vrhu lestvice najboljših rezultatov mitinga. Pri ženskah si je nagrado pritekla Sara Orešnik v teku na 400 metrov za rezultat 54,57 sekunde. V najkvalitetnejši disciplini ženskega programa gre omeniti še rezultat drugouvrščene Hrvatice Anite Banovič, ki je zaostala četrt sekunde (54,81 sekunde). Dolgoletni slovenski reprezentant Igor Primc je brez težav slavil v metu diska, ki je letel zelo solidnih 58,58 metra. Izpostaviti je potrebno tudi dosežke v moškem teku na 400 metrov, kjer je ciljno črto najhitreje prečkal Avstrijec Ralph Hegny iz Kremsa (47,47 sekunde), drugi je bil Jože Vrtačič iz Novega mesta (47,86 sekunde), tretji pa spet Avstrijec Matthias Beham iz Linza (48,12 sekunde). Veliko je obetal tudi sprinterski Zmagovalna trojica na 800 metrov od desne -Natalija Sbull, Laura Pajtler (obe AK Keor Ptuj) in Nina Kraševec. obračun na 100 metrov, ki je bil najbolj množična disciplina mitinga, v kateri je nastopilo več kot petdeset tekmovalcev, od tega pa jih je 16 že teklo pod 11 sekundami. Na koncu sta se v finalu pod omenjeno mejo spustila le član slovenske štafete 4 x 100 metrov Matjaž Borovina (10,80 sekunde) in hrvaški olimpijec Josip Šoprek (10,89 sekunde). Vzrok za slabe nastope sprinterjev je bil močan protiveter, ki je omenjenima pihal v prsi s hitrostjo 1,9 metra na sekundo. Iz istega razloga je pri ženskah za letošnjimi najboljšimi rezultati zaostala tudi reprezentantka Pia Tajnikar (12,02 sekunde). Na drugem koncu stadiona pa je skakalcem v daljino pihalo v hrbet. Ugodne razmere je izkoristil trenutno naš najboljši skakalec Jan Žumer (760 centimetrov), pri daljših skokih pa je žal prestopil. Med zmagovalce mitinga se je vpisala tudi domačinka Natalija Sbull na 800 metrov (2 minuti in 11,69 sekunde), ki je v odsotnosti Nine Kolarič najmočnejše orožje Ptujčanov. Sbullova je skozi celoten nastop nadzirala tekmice in rutinirano zmagala, na zmagovalnem odru pa se ji je na tretjem mestu pridružila Laura Pajtler. Izkazal seje tudi Aljoša Vajda na 2000 metrov z zaprekami, saj je v svojem prvem teku v tej disciplini osvojil drugo mesto v času 6 minut in 32,82 sekunde. V konkurenci mlajših mladincev velja izpostaviti dve zmagi domačinov - Mateja Krušiča v metu diska (43,25 metra), kar je njegov osebni rekord, in Mitje Horvata na 100 metrov ( 11,65 sekunde). Uroš Esih Polonca in Nejc -mojstra borilnih veščin Od 13. do 22. junija so na društvu Akademija bojevniških veščin Ptuj (ABV) potekala izpitna polaganja za šolske pasove (KYU) in mojstrske stopnje (DAN) v karateju (veščina "prazne roke"), aikidu (goloroka samoobramba), iai-doju (samurajsko mečevanje), ken-jutsu (japonsko tradicionalno mečevanje) in kendu (športno mečevanje). Polonca Zorman in Nejc Raj sta postala mojstra aikida, Polonca je osvojila še črni pas v iai-doju, Nejc Ciglar pa je postal juniorski mojster karateja. Polonca Zorman je vsestranska športnica v borilnih veščinah. Na ABV Ptuj vadi od januarja l. 2001. Črnemu pasu (l. DAN) v karateju je dodala še dva mojstrska naziva, in sicer v aikidu (veščina je znana tudi po filmih Stevena Segala) in iai-doju (uporaba samurajske sablje - katane). Ima zlato medaljo v karateju z 9. mednarodnega pokala v Ljutomeru in je članska državna prvakinja v iai-doju ter viceprvakinja v kendu. Izurjena je tudi v rokovanju z noži sai, ki jih je promovirala Jennifer Garner s filmoma Elektra in Dardevil. Polonca ima še l. KYU (tjavi pas) v kendu in 2. KYU (modri pas) v ken-jutsu. Je predsednica ABV Ptuj. Nejc Raj je mojster karateja in aikida (oboje l. DAN). Bil je juniorski državni prvak v kendu in iai-doju, osvojil pa je tudi več medalj na tekmovanjih v karateju. Nastopil je na Številnih demonstracijah borilnih veščin. Izurjen je tudi v rókovanju z nunchaki, dve palici povezani z verigo, ki sta bili zaščitni znak Bruce Leeja. Na ABV vadi od l. 1997. Za svoje dosežke, prijateljski odnos na treningih, lik športnika in mojstra je na društvu prejel častni naziv hikari no senshi in v dar dobil katano, samurajsko sabljo. Takšno katano dragonhead ali "zmajeva glava" je nosil Duncan MacLeod v TV-seriji Highlander. Pred izpitno komisijo, ki ji je predsedoval Silvester Vogrinec, mojster borilnih veščin (6. DAN), renshi in strokovni vodja ABV Ptuj, je bilo osvojenih 46. pasov in nazivov. Od tega so višje pasove osvojili: v karateju Denis Đalapa - l. KYU (mojstrski kandidat) in Matic Čeh - l. KYU (rjavi pas), v aikidu Matjaž Horvat in Nejc Ciglar - l. KYU (mojstrski kandidat) in v iai-doju Nejc Ciglar -l. KYU (rjavi pas). Na društvu je zraven ostalih članov in članic trenutno aktivnih sedem mojstrov borilnih veščin. Matjaž Horvat Mojstra borilnih veščin Polonca Zorman in Nejc Raj /yra/t 32 V novi sezoni velika nagradna igra NK Drava -"Z navijanjem do sparka" Pred vrati je pričetek nove sezone državnega nogometnega prvenstva najelitnejše nogometne lige v Sloveniji - PrveLige Telekom Slovenije - in najbolj priljubljenega športa na svetu. v Uspel turnir ŠD Panorama Ptuj Praznovanje 15-letnice osamosvojitve je Športno društvo Panorama lepo zaokrožilo z organizacijo malonogometnega turnirja ekip Spodnjega Podravja, ki ga bodo udeleženci še dolgo pomnili po odlični organizaciji, s čimer je prireditvena ekipa s predsednikom Janezom Gornikom na čelu, vodjo sekcije za mali nogomet Milanom Štalcerjem, Vladom Potočnikom, Igorjem Hrženjakom in Jankom Simoničem presegla pričakovanja. Velika nagradna igra "Z navijanjem do Sparka" bo premamila prav vsakogar Nogomet je šport za vsakogar, poln emocij in strasti, ki ne pustijo ravnodušnega prav nikogar. Za prihajajoče državno nogometno prvenstvo so se v ptujskem nogometnem klubu odločili za najprivlačnejšo marketinško akcijo doslej, ki bo na modro-belo tribuno morda premamila tudi tiste, ki doslej niso hodili na Mestni stadion. : Na domačih tekmah jesenskega dela bo izžreban novi spark Že na prvi domači tekmi, 5. avgusta, ko se bodo modro-beli pomerili s Koprom, bo po končani tekmi izžreban srečnež, ki se bo domov odpeljal z novim jeklenim konjičkom, Chevro-letovim sparkom. Kar devet srečnežev se bo domov odpeljalo z novim jeklenim konjičkom V jesenskem delu državnega prvenstva PrveLige Telekom Slovenije bo na domačih tekmah podeljen nov avto. Skupno bo tako kar devet ljubiteljev nogometa bogatejših za novega jeklenega konjička. Nagradna žrebanja bodo potekala od 5. avgusta pa vse do 4. novembra. Več o nagradni igri in "Z navijanjem do sparka" lahko preberete na www.nkptuj-klub.si. Odgovoriti morate zgolj na nagradno vprašanje in z nekaj sreče ... In kaj morate storiti za sodelovanje v veliki nagradni igri, ki jo prireja Nogometni klub Ptuj v sodelovanju s sponzorji? Odgovoriti morate zgolj na nagradno vprašanje, ki bo zastavljeno na nagradnem kuponu, ki ga boste dobili na sami tekmi ob nakupu vstopnice. V nagradni igri lahko sodelujete tudi z odgovorom preko dopisnice. Na dan same tekme bo nagradno vprašanje zastavljeno tudi na spletni strani kluba www.nkptuj-klub.si. Do konca prvega polčasa lahko dopisnico z odgovorom oddate v sparka pred glavno blagajno, pred vhodom na stadion. Pripisati morate tudi vaše kontaktne podatke (ime in priimek, naslov, pošta in kraj, davčna številka in telefonska številka). Za vsako posamezno tekmo bo zastavljeno novo nagradno vprašanje. Kdo lahko sodeluje v nagradni igri? V nagradni igri imajo pravico sodelovati vsi državljani RS, razen tistih, ki delajo v NK Ptuj in njihovih ožjih družinskih članov. Barbara Stopinšek Enotna je ocena končnega vrstnega reda, da je zmagala res najboljša ekipa in da si tudi druge zasedbe zaslužijo mesta, ki sojih zasedle na koncu. Pričakovanja igralcev Panorame, da bodo v boju za tretje mesto premagali ekipo Čistega mesta, so ostala neizpolnjena. Slednja se je predstavila kot čvrsta, uigrana in borbena celota, kljub temu pa so gostitelji igrali dopadljivo in v prvem delu zanesljivo. Sam vrh je pripadel ekipi Mi vsi, ki je navdušila s hitro igro, veliko teka, kombinatoriko, organizirano obrambo in sodobnim pristopom. Pokazala je ključ do uspeha: izredno disciplino in odlično kreativnost. Nogometašem Pletenke se je videlo, da so se fizično upehali. A upehan igralec nima koncentracije, ne more kakovostno igrati naprej, ne more se vračati v obrambo. Izidi: Polfinale: Čisto mesto - Pletenka 4 : 5, Panorama - Mi vsi 2 : 4 Za 3. mesto: Panorama - Čisto mesto 3 : 6 Za l. mesto: Pletenka - Mi vsi I : 4 Zmagovalna vrsta: Boštjan Ferčec, Matej Murat, Robi Bratkovič, Boštjan Fras, Robi Šoštarič, Boštjan Jerebič, Jani Krampelj, Mitja Mahorič. Štiri prvouvrščene ekipe, najboljši strelec turnirja Miha Leben (9 zad., Pletenka) in naj vratar Boštjan Ferčec (Mi vsi) so iz rok čelnih mož ŠD Panorama prejeli denarne nagrade in lične pokale organizatorja. Glavni pokrovitelj prireditve je bil Bar Panorama Ane Leber. Vsa srečanja je korektno sodil Borut Janžekovič iz društva sodnikov MNZ Ptuj. Milan Štalcer, ŠD Panorama: "Turnir je minil v športnem duhu in sijajnem ambientu. Nedvomno bodo športne vezi, stkane v preteklosti, živele tudi vnaprej, še posebej z novimi idejami, novimi prijateljstvi in predvsem z organizacijskim žarom, za katerega smo z naše strani nedvomno poskrbeli." Ivo Kornik Na skupščini NK Ptuj potrdili mandat predlaganemu upravnemu odboru Na skupščini NK Ptuj v juniju je predsednik upravnega odbora Robert Furjan podal poročilo o delovanju kluba in upravnega odbora v lanskem letu. "Pred tremi leti in pol nihče ni verjel, da lahko Ptuj premore nogometnega prvoligaša. Tem nejevernim Tomažem smo dokazali ravno nasprotno. Celo več, NK Ptuj je danes stabilen prvoligaš z izkušenimi igralci in mladimi nogometnimi talenti, ki bodo v naslednji sezoni s podporo z modro-bele tribune krojili sam vrh na lestvici državnega nogometnega prvenstva," je odločno poudaril predsednik upravnega odbora Robert Furjan. Prisotni na skupščini so potrdili tudi spremenjen Statut ter nov mandat upravnemu odboru. Predsednik ostaja Robert Furjan. Podpredsedniško funkcijo bosta opravljala Marijan Pongrac in Damjan Zmazek, člani upravnega odbora pa bodo še generalni sekretar na Ministrstvu za notranje zadeve mag. Zvonko Zinrajh, poslanca Franc Pukšič in Branko Marinič. Sebastijan Žlebnik, dr. Robert Čeh, Simon Starček, Janez Vrabl, Fredi Kmetec, Beno Majhenič, Milan Petek, Nani Matjašič, Sani Dolar in mag. Stanislav Glažar. Načrte za prihodnost pa so kovali ludi po skupščini na prijetnem klepetu ob pogostitvi. Barbara Stopinšek èfi/syra/i 33 PROGRAM - za AVGUST IN SEPTEMBER ZA ODRASLE IN MLADINO 30. in 31. Anton Tomaž Linhart: MICKA, režiser Rene Maurin, avgust Mestno gledališče Ptuj, veseloigra Grad Vurberk ob 20.00 - za izven ZA OTROKE Vpis v otroški abonma Lutka in Račka za sezono 2006/2007. Za lanske abonente od 18. do 27. septembra, za nove pa od 28. septembra do 6. oktobra. 1. september Anton Tomaž Linhart: MICKA, režiser Rene Maurin, Mestno gledališče Ptuj, veseloigra Grad Vurberk ob 20. 00 - za izven VSE INFORMACIJE: 02/749 32 50 cRd piuj Center interesnih dejavnosti Ptuj Osojnikova 9. SI - 2250 Ptuj www.cid.si, cid@cid.si tel. 02 780 55 40 in 041 604 778 POČITNIŠKI PROGRAM Vse poletje je na ogled RAZSTAVA LIKOVNEGA KROŽKA GIMNAZIJE PTUJ Razstavo so pripravili mladi likovni ustvarjalci s ptujske Gimnazije skupaj z mentorjem, akademskim slikarjem Dušanom Fišerjem. POČITNIŠKI PROGRAMI CID PTUJ IN PROGRAMI DRUGIH ORGANIZATORJEV, KI JIH POMAGAMO IZVESTI V CID Brezplačni programi so označeni s simbolom it. Ime programa Kratek opis Prostor Ciljna skupina Termin ELEKTRO DELAVNICA Ù Izdelovanje električnih vezij za zabavno elektroniko. Delavnica bo izhajala iz različnih interesov udeležencev, predznanje ni pomembno. CID Ptuj osnovnošolci od 12. leta dalje enkrat tedensko ob sredah ob 10. uri, vse počitnice SKLEPNA PRIREDITEV MEDNARODNE MLADINSKE IZMENJAVE * Slovesnost ob zaključku mednarodnega mladinskega projekta s kulturnim programom Mestni park širša javnost 28. 7. ob 19. uri MLADINSKI PROJEKTNI ZBOR II. Delavnice vokalne tehnike za mlade pevce v mladinskem zboru z zborovodjem Robijem Fegušem. Prijave so obvezne. CID Ptuj. organizator KUD Musica Ptuj, Frankovičeva 8, Ptuj, www.musicaptuj.com tel. 040 630 897. 040 900 775 učenci predmetne stopnje OŠ 23. 8.-25. 8. od 10. do 18. ure ZAČETNI TEČAJ ŠPANŠČINE Začetni tečaj španščine za mlade z Ano Fras. Prijave so obvezne. CID Ptuj mladi od 13. leta dalje 28. 8.-1. 9. 16.30 do 18.00 ZAČETNI TEČAJ FLAMENKA Začetni tečaj flamenka z Ano Fras. Prijave so obvezne. CID Ptuj mladi od 13. leta dalje 28. 8.-1. 9. 18.30 do 20.00 SEJEM PROSTEGA ČASA it Informacije za otroke, mlade in starše o možnostih aktivnega preživljanja prostega časa na Ptuju v novem šolskem letu, ki jih ponujajo številne organizacije. Novi trg širša javnost 2. 9. od 10. do 12. ure Številni ptujski organizatorji ponujajo tudi mnoge druge programe za otroke in mlade na področju športa, kulture, izobraževanja in zabave. Te informacije so zbrane v brošuri Poletje na Ptuju 2006, ki je še vedno na voljo v CID. MLADINSKI INFORMATIVNO SVETOVALNI CENTER - brezplačna uporaba interneta in elektronske pošte, - informacije o možnostih sodelovanja na mednarodnih taborih in izmenjavah, - kartice popustov za prenočevanje v mladinskih hotelih, - kartice popustov EURO<26, - indeks Nefiks, v katerem lahko zbiraš informacije o neformalnem izobraževanju, prostovoljnem delu in sodelovanju v mednarodnih programih v času šolanja, - naslovi mladinskih prenočišč po vsem svetu, - brezplačne mini žepne karte Ptuja za obiskovalce našega mesta, - različne informacije o zdravju, varnosti, o virih pomoči v stiski, o mladinskih organizacijah itn. Med počitnicami je CID odprt nekoliko drugače kot med šolskim letom: od ponedeljka do petka od 9. do 18. ure, v času od L do 18. 8. od 9. do 12. ure. Ob sobotah med počitnicami je CID zaprt. 34 f/fs/rn/t TOVtsf- Potrčeva 23, PTUJ, tel.: (02) 7878-490 (1), faks: (02) 7878-492 Označene dni dežura TOPr.etonja - SNS, Srečko Šneberger - Lista KS mesta Ptuj, Dejan Klasinc -SMS, Ivan Jurkovič - N.Si Nova Slovenija. Naklada: 8.750 izvodov. Na podlagi zakona o DDV sodi PTUJČAN s prilogo Uradni vestnik Mestne občine Ptuj med proizvode, za katere se obračunava DDV po stopnji 8,5 %.