Štev. 274 V Tršin. v toriK C. oktobra 1911 uthik xttn jzhija vsak dan zjutraj, tudi ob nedeljah In praznikih. — Uredništvo: »lica sv. Frančiška Asiškega 5L 20, L nadstr. — Dopisi naj se pošiljajo aredniStvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračaja — Izdaiatclj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Lastnik konsorcij lista -Edinosti'. — Tisk tiskarne .Edinosti". — Telefon uredništva in uprave Jtev. 11-57. — Naročnina znaša: Za relo leto K 40 —, pol leta K 20-—, tri foesece K 10 -, za nedeljsko Izdajo za cela leto K 8 --, pol leta K 4'—. i----Posamezna številka v Trstu in okolici: 10 vinarjev. ' EDINOST $ Posamezne Številke zastarale 20 vin. Oglasi trgovcev in obrtnikov mm po vin; osmrtnice, zahvale, poslanice, vabila, ogLsi denarnih zavodov mm pO SO vin; oglasi v tekstu lista do pet vist K 20.—; vsaka nadaljna vrsta K -* — Mali oglasi po 8 vin. beseia, naj nanj pa 8) vin. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti". Naročnini in reklamacije se pošiljajo upravi lista. — Plačuje se izključno !e upravi .Edinosti*. — Uprava in Inseratnl oddelek ta nahajata v ulici sv. FrančiJ'ca U št iO. Poštnohra litai&ii rahia št 841.65J = Posamezna številka izven Trsta in okolice: 12 vinarjev. "(JEZNA ARHADNA POROČILA. AVSTRIJSKO. i DUNAJ. 7. (Kor.) Uradno se Javlja: Italijansko bojišče. — Nespremenjeno. . ■ - Balkansko bojišče. — V Albaniji ponovni boji zadnjih oddelkov cb Skumbiiu. — V južnem mejnem Gremiju Stare Srbije nobenih večllh bojnih dejanj. Načelnik generalnega štaba. 1 NEMŠKO. BERO LIN, 7. (Kor.) Veliki glavni stan javlja: Zapadno bojišče. — Armada kraljeviča Ruprelila: V. Flandriji in pred Cambraijcni miren dan. Bcehncva armada: Severno St. Ocen-, fina se nadaljujclo težki boji že od srečne septembra neprestano. Kinb ponovni zastavitvi večjih skupin ni mogel sovražnik izvo!ev&ti tu nobenih imenovanja vrednih u-V-. iov. Tudi včeraj so se izjalovili rij> - - - *.~padit izvršeni dopoldne severe- ------Chaieleta in na obeh straneh t '-sa, popoldne pa na široki fronti ševe: ..o St. Ouentina. Sovražnik, ki je cb sominskem prekopu pridobil prvotno proti Essigny le Petitu na prostoru, je b:l z uspešnimi protisunki in ponočniml akcijami potisnjen nazaj do Kemsueac^irta. • Apmada nemškega cesarfeviča: Sovražnik je pritiskal motno proti našim novim postojankam cb Aisni in Sulpnessi, med Pontavertcia in Bazaneourtom in izvršil na več Krajih napade. Boji s o se razvili pri Pontsvertu, Berry au Bacil, na obeli straneh cesto RauiiS—Neufchatei in pri Baz&ncourtu. SovnRnik ie bil povsod odbit; na posameznih točkah so so vzdržali nianiši oddelki na severnem brej?« Siiippesa. Z močnejšimi siiami je napadel sovražnik ob Arne-u in zapadno St. Eti-enna; tudi tu so bili njegovi napadi vsled naših prctisnnkov brez uspeha. Na bojni fronti v šampanji Je nastopil včeraj no 10 dnevnih srditih bejih odmor. Vzhodno Etienna, pri Orieulllii iii Autrvu so bili zavrnjeni delni napadi, na mnogih točkah estale fronte močnejši poizv edovalni sunki sovražnika. G; !Iwitzeva armada: Med Argoni in Mezo £0 Amerikanci nadaljevali svoje sr-dit2 nar-ade. Pešpolk št. 147 je odbil so-vrežižika na višinah vzhodno Aire. Težišče sovražnih naoadiv je bilo tudi včera." i:a obeh straneh ceste, ki vodi iz Ciiar-ren-iva v Rom^es. Sovražni navai se je popclnoma izjalovil. Amerikanci ^c imeli zopet ležke izgube. BEROLIN, 7. (Kor.) Večerno poročilo: Deini boji severno St. Ouentina in v Šanpanji. Mej Argoni in Mozo so bili srditi napadi Amerikancev odbiti. Prvi generalni kvartirmojster pl. LudendonL SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko uradno poročilo. 6. okt.: Živahni topovski dvoboji na Pasubiju in v odseku Posine. V ozemlju Montella in cb Piavi so razpršile naše baterije na pohodu se nahajajoče sovražne čete mi povzročile požare in eksplozije v postojankah nasprotnika. Ha Stiliskein sedlu je eden naših oddelkov iznenadil neko sovražno stražo in ujel par mož. Na Col del Rcssu smo pregnali sovražne patrulje z ročnimi granatami. — Albanija: Naše čete prodirajo proti Elbasanu in so dosegle Lindas. Srbsko uradno poročilo. 5. okt: Srbi so potisnili nova avstro-ogrska in nemška ojačenja proti stari srbsko-turški meji in ujeli sto mož. Francosko uradno poročilo. 5. okt.: Macedonsko bojišče: Zavezniki so prisilili v Albaniji se nahajajoče avstro-ogrske Čete, da so se umaknile na elbasar.ski cesti do stočišča Skumbiia in Langajice. Sovražnik Je bi! pognan tudi preko Dibre. 6 okt. pop.: Zasledovanje se je nadaljevalo ponoči ni vse.i fronti oh Suippesu. Na levem krilu so prekoračili Francozi prekop A?€ne pri Sapig-neulu in dosegli AscuHlac. Daiie vzhodno se bližajo Francozi Aumencourt le Petitu. Gorovje No-gent I* Abc=se je v rokah Francozov in je že prekoračeno. Prodiramo na splošni črti severno Ponire! e—Ta vanncs—Fpoy. Na desnem krilu smo zmedli Pont Faverger. Ob Arnesu smo napredovali severno Veke. Južno Ailctte se bojujejo itali-jar.sVe enote pri Ostelu in Soupirju. Potem ko so zasedle Soupir in drevored te vasi. sor imele severovzhodno odtod težke bore. Osvojile so po težkem boju nemške jarke na planoti Croix sans Tete in 5 cio Metz. Severno St. Ouentina sa .nadaljujejo boji pri Leslinsu z enako srditostjo. POD I. ISTE K. SI302HSK3 gledališče o Trsio. Otvoritvena predstava. Po dolgem času — v peto leto Že gremo — si je zapet otvorilo naše slovensko gledališče za novo sezeno. Dclga so bila res ta leta, in naše občinstvo je zelo težko pogrešalo ves ta čas resnične gledališke umetnosti na najem skromnem, a vendar zato še bclj priljubljenem domačem odru Bili smo brez gledališča, ako izvzamemo predstave, Vi so j Mi prirelr.li cb raznih slavnbstnh prilikah šolski ctrcci naših CM šol pod vodstvom svr;ega učitcTistva, ali kako v to bolj ali man? poklicano društvo, toda naše Dramatično ćru'tvo, kateremu je bila poverjena skrb za naše gledališče, je iz lahko uml'ivih vzrokov počivalo in čakalo boljših časov: ni bilo za naše gledališke ne vodstva. ne igralccv, in rekel bi tudi skoraj, niti občinstva. Ko so se Jani razmere nekoli zbolišale in ublažile nekoliko one trdote, ki so nam jih nalagale izrecne razmere v ožlem vojnem ozemlju, pa ss ie vendar začelo tudi pri nas živahnejše zani- Angleško uradno poročilo. J narod po tri delegate. Zdi se, da bo pređ- 4. okt zvečer: Ponoči smo nekoliko napredo- log Sprejet_ vali s-verozapadno Le Chateleta. DUNAJ, 7. tfzv.) Središčna stranka go- 5. okt opoldne: Včeraj smo znatno napredovali J sposke zbornice je imela danes sestanek. Jugovzhodno Beaurevoirja in severno Gouya in.I na katerem sta-poročala baron Beck in Le Chateleta in ujeli 800 mož. Idr. Klein o posvetovanjih z zunanjim mi- Angieško poročilo iz Palestine. . nistrom grofom Burianom. Nekdanji fi- , „ , M , , , , , nančni jnunster dr. Klein je naglašal; da 5. pekt.: Položaj le neizpremenjen. Severno in jc rg^jiev jugoslovaii^kega vprašanja nuj- zapadno Damaska je ujela naša konjenica na po- ■ - — - - izvedovalnih pohodih nad 15.000 mož. Od pričetka operacij, v noči .18. septembra, je bilo privedenih nad 71.000 ujetnikov in uplenjenih 350 topov; vrh tega je ujela arabska armada kraia Huseina S000 mož. V to število so všteta turška poveljstva 16., 24., 19. in 53. divizije, ostanek posadke v Maanu, Ali Yerbi paša in nemške in avstro-ogrske čete (206 oficirjev in 3000 mož). Glasovi o mirovni ponudbi. DUNAJ, 7. (Izv.) Tukajšnji listi objavljajo le redke vesti o morebitni vsebini odgovora predsednika »Wilsona. Vendar pa soglašajo vsi v tem, da bo stavil Wilson protiprodloge, ki bodo dalakosežnega pomena. Zahteval bo najbrže izpraznitev vseh zasedenih ozemelj in izročitev orožja. Sobotna avirjenca našega guvernerja v Crnlgori, grofa .Clam Martinica, se opravlja v zvezo z izpraznivijo Črnegore. Iz Berolina S3 javlja^ da sta Hindenburg in Ludendorff izjavila, da odstopita takoj, kakor h'tro bi bilo sprejeto načelo o izpraznitvi zasedenega ozemlja. CHIASSO, 7. (Kor.)-Italijansko časopisje je objavilo včeraj mirovni predicg W'ilsonn. Agenzia Štefani piše: Prvi vtis '30 nagiba h globokemu nezaupanju. Naša dolžnost je, da ohranimo hladno kri. — »Giornale -gumile Dramatično društvo, da se je z vso resnest-Jo začelo pečati z obuditvijo stalnega slovenskega narodnega gledališča v Trstu. Priprave so po vsem dolgoletnem mrtvilu gotovo zahtevale tr.ncgo truda. Premagati je bilo treba- nafraznovrstnejše težave: vse so se pa vrtele pred vsem okoli denarnega vprašanja. Vse naše prejšnje cledalISke sezone so vkljab razmeroma visokostoječim prireditvam in vkljub razmeroma dobremu obisku zaključevale s primankt'ajem, ki je tako rastel od sezene do sezone in čimdalje tem bolj obremen'al Dramatično dpštvo in mu izčrpaval do skrajnosti vse razpoložljive vire. Treba je bilo torej graditi takorekoč vse iznova, če se je hotelo pričeti z novo. res umetniški zasnovano in tudi kolikor fe mogoče dovršeno izvajano sezno, a bilo je predvsem treba — gradiva, denarja. Našli so se med j našim občinstvom ljudje, ki so precej globoko po-' no potrebna. General Danki se je zavzemal za vojaško diktaturo. Odgovarjal mu jc krepko bivši finančni minister - baron Engel. PRAGA, 7. (Izv.) »Narodni Politirka« objavlja vest, da se bo zbornica z oziram na pričakovanje Witeonovega odgovora odgodila in da bo /ned tem sestavljena nova vlada- Češka narodna skupščina odgodetia. DUNAJ, 7. (Izv.) Za jutri v Prago sklicana češka aiarodna skupščina* na katero so bili povabljeni 3 Juguoslovani in 3 Poljaki kot delegati, je bila danes zjutraj od-godena do odgovora predsednika Wilsona na mirovno noto osrenjih vlažiti. Italijani zahtevajo olenzivo proti Avstriji. LUGANO, 7. (Izv.) »Giornale d* Italia« objavlja članek, v katerem naglasa potrebo, da se napade Avstrija in opozarja, da ■se bo morala Avstro-Ogrska bojevati od-sedaj naprej zopet na dveh frontah. Frnucheet o*Esj>erey namerava korakati proti Carigradu. LONDON, 7. (Izv.) »TLmes« poročajo iz Soluna: Generalissimns solunske armade, Franchcet dT Esperey, je izjavil deputaciji tukajšnjega prebivalstva,, da bo ententna armada kmalu udarila proti Carigradu. v Volksratova navodila sleda samoodločevalna pravice, DUNAJ, 7. (Kor.) Vclksrati v posameznih deželah so bili pozvani, naj odrede vse priprave za izvrševanje pravice samoodločevanja Nemcev v Avstriji. -- - . . ŠTjanska bolezen ns Bunsja in v Pra^. DUNAJ, 7. (Izv.) Vsled sklepa zdravstvenega sveta so zaprli danes tu vse meščanjke In ljudska šel2. Gledal ska komisija je razpravljala tudi o vprašanju, ali naj se odpovečo vse gledališke predstave in koncerti. PRAGA, 7. (Izv.) Hadi španske bolezni so bile zaprte danes tu vse šole. Koncert pevske r? efrušiva »Lislnskl«. na DUNAJ, 7. (Izv.) V soboto je imelo tu hrvatsko pevsko društvo »Lisinski« (80 članov) slavnostni koncert Dame so bile večinoma v slovenskih in hrvatskih narodnih nošah. Uspeh je bM p opol en. Občinstvo je zasedlo vse obširne prostore. Opazit? je fcilo številne jugoslovanske in poljske poslance in rknpnega finančnega mlnOntra dr. Spitzmiillerja s soprogo. ^— Predstava je bila prirejena na korist »Češkemu srcu«. Po koncertu je bila družabna zabave, «na kateri so se prepevale vse slovanske himne. 0 zažtilsn! mi. \ - Fr. pL Suklj«. . 1 • \ ii - : . ■ — Avtonomija v Jugoslaviji. Ustava kake države, še bolj pa njena uprava mora se prilagoditi naravnim razmeram. Le tedaj bode ustrezala svojemu namenu, zasiguratl prebivalstvu varni obstanek in razvoj. In baš radi tegtf je zelo verjetno, da se upravna sistema« docčia primerna Ercesovin* fit f reniff, ne bi povsem ne-€prčme!ijcna brez očitne Škode mogla - vpeltati ob Seči ali Krki. V tem pogledu nikar nobene te-snosrčnosti med zakonodajalci in organizatorji naše samostalnosti! Zgodovinsko in državnopravno ločeni skozi toliko stoletji se lažje privadimo eden drugemu, ako se bemo mogli prosto gibati po svoje. Prepotrebna asimilaciia vseh treh gran, iz ka^ terih je sestavljen troimenski narod jugoslovanski, se morda najbolj pospeši, ako se vsakemu plemenu omogJastfia nasproti ljudstvu je pa ta gospoda — izrecno povdarjamo, ne vsi — čestokrat obenem preponižna nasproti svoifm višjfm, slepo orodje v rokah birokratskih mogočnežev. Te razmere so skozinskozi nezdrave ter kriče po reformi. Po mojem mnenju bi se glavni nedostaki dali odpraviti po mojem predlogu. Ljudske potrebe zadebile bi svoje glasne zagovornike in branitelje v vladnih svetnikih, vzetih iz krogov deželnih poslancev. V stiku z njimi izginila bi ona ysvetovna odtujenost«, katera označuje zagrizenega birokrata. In omililo bi se razmerje deželnega poglavarja k podrejenim uradnikom, zmanjšala bi se pretirana nadvlada njegova, ker z ene strani bi ga vezala odgovornost nasproti deželnemu zboru, z druge ne bi mogel pometati vsaj z onimi svetniki ne, katere si jih je izposodil iz deželnega parlamenta. Deželni zbor naj bo Izvoljen na podlagi splošne, enake, taTne volilne pravice iz vse dežele, torej iz vsega ©zemlia od Spielfelda po?enši doli do jadranske obali. Predsednika si Izbere sam; v kom- dohodke, tako, da deželnim zborom v pokritje deželni potrebščin ne preostaja drugega, nego pomagati si z dokladami na cesarske davke. V tem pogledu trebalo bo intenzivnih finančnih in dav-čnopolitičnih študij, da pri preustroju naše Jugoslavije o pravem času uredimo problem samostalnih deželnih dohodkov, ter na trdno podlago postavimo deželno gospodarstvo. naravna.edaTiško vodstvo je pač vodila prL do-Icčevanjfl^poreda mise!, da bi podalo nekaj izvirnega, demačega. Gotovo hvalevredna- misel, tcda. kakor rečeno, stvar ni za oder. ali kvečjemu s samimi prvovrstnimi igralci, katerih pa. žal. na.se gledališče ne premore. Ga. Pavlin-Skrblnškova nI bila v polni meri dorastla svoji nalogi v ulogi gospe Briglte. Bilo Je v nje! vse premalo življenja, vse premalo naravnega kretanja in prav tako premalo Izrazite mimil-e, in celo g. Skrblnšek. ki Je v zadnjem trenutku prevzel uIoto pisatelja Matiam. ker mu je pristojna oblast Šele dan pred predstavo dovol'la sodelovanje na odru. nI bil ves v svoji ulogi. Pač značaj, zarisan Nv neVnteriji značilnih potezah, a ne popolno. Gdč. Mezgečeva je prav dobro podala temperamentno Vido v "prvem de'anju in prav tako tudi »zpremembo v" drugem; zelo porabna domača mrč. katera še potrebuje vztrajne vajčTa obeta naT-bo!*e. Gdč. Bizlakova je fmela neznatno ulogo shižkin!c. a kot taka je bila dobra. G. Kralj v ulogi profesorja Travna je bil v prvem dejanju razmeroma dobro kos svoji nalogi, v drugem dejanju pa Je ravno v hipu največjega afekta zelo motila ona stereotipna njegova požari Razne peSS&lčree t?®sif. Katere VVilsonove točke so važne za avsiro-osrrslio monarhijo? Med 14 točkami Wilsoaiovega mirovnega programa so za avstro-ogrsko monarhijo in Nemčijo posebno važne sledeče: Deveta točka zahteva, da naj se pDpra.vijo meje Italije po jaono razločnih narodnih črtah. Deseta točka zahteva, *la naj se da narodom avstro-ogrske monarhije, katerih mesto mod narodi mora biti zajamčeno in varovano, prilika za avtonomen razvoj. Ta točka je za monarhijo najbolj občutna, ker bodo o njenih notranjih vprašanjih odločevale tuie vlasti. Enajsta točka zahteva neodvisnost <;n samostojnost balkanskih držav. Jako važna je trinajsta točka, ki zahteva združenje vseh ozemelj, na katerih prebiva izključno poljsko prebivalstvo, v -neodvisno polfoko državo s prostim dohodom k morju. Iz vseh navedenih točk j a razvidno, da gre vsekakor za bodoče razmerje monarhije napram njenim južnim in severnim delom, torej za bodočo sestavo monarhije. Nemčija je prizadeta posebno po'osmi točki, k! pravi: krivica, ki jc bila 'Storjena Franciji 1. 1871 v alzaško-Jotarln-škem vprašanju, se mora zopet pGpraviti. Dalje jc prizadeta Nemčija po vprašanju Poziianjske, ki bi morala v smislu trinajste 'VVilsonova točke pripasti poljskemu kraljestvu. Seveda pa ie treba izrecno naglašati, da gre pri teli točkah le za temeljene podlage, o katerih se bo razpravljalo na mirovni konferenci. Dosedaj vsaj Av-' strija in Nemčija niste še prevzeli noben»:h dolžnosti, po katerih bi bila mirovna ponudba obenem tudi že resignaeija na gotova ozemlja. V dunajskih političnih krogih prevladuje mnenje, da bo odgovoril W$£ion na mirovno ponudbo šele v drugi polovici tega tedna. Rusija zahteva revizijo Brest-LHovs^ega miru. Ruski ljudski komisar za zunanje stvari Čičer n jc poslal imenom sovjetske vlade Turčiji noto, v kateri jo obdolžuje, da je s svojim nastopom v Kavkaziji prekršila m:rovno-pogodbo, sklenjeno v Brestu. Nota cčita Turčiji, da so osmanske čete zasedic province Kars, Ardahan In Batnm. nc da bi se povprašalo tamkajšnje prebivalstvo,, da so nasilno rekrutirale v deželi, plenile in izvršile ccio vrsto gro-zodejstev. Vrh tega so se redne turške čete polaitiie mesa Baku. Pogodba med Turčijo in Rusijo jc postala vsled tc<*a ni-' čeva in neveljavna. Sovjetska vlada je ro-siala dalje tudi Nemčiji noto, v kateri obvešča nemško vlado o vsebini Radckovc-ga članka v »Izvestjih«, objavljenega pod naslovom »Senca Rusije«. Članek se pritožuje nad krutim mirom. meča. ki je bil. vsiljen ru^Scssai narodu in predlaga izpre-membo mirovne pogodbe, sklenjene v Brestu. Aprev l^aeilsks sftfarl. Jutri, 9. t. m., se prične proti predložitvi izkaznic za nakup kruha, živil ter mesa in maščob razdeljevanje dodatnih izkaznic za sladkor, veljavnih za mesec november t. 1. ter normalnih in dodatnih izkazn c za maščobe, veljavnih od 14. oktobra do 10. novembra t. I, Izkaznice se bodo dobivale pri krušnih komisijah tekom uradnih ur (od 9 do 12 dop.) od '^rede, 9. t. m., do torka 15. t. m. (izvzemši nedeljo). Prebivalstvu se ponovno pripo-roča, da naj ob prejemu prešteje izkaznice. Predal a Jtyr5v3/ Og'is. 10 kg na rdeče Izkaznico. Razdeljevanj« 8. oktobra. — Cena SO vin. za kg. Stara mitnica: 2101—3100 (29) Madonnlna 24, 3101—3500 (29) Risorta 17. 3501—3700 (29) Sette- močno nazaj nagnjeno telo in navzdol stejmicne roke s skr^inlmi pestmi. Tako ga poznamo enakega, odkar nastopa na našem odru. G. Mart'n-Čevid v ulosi zdravnika je bil hvalevreden. Splošno to delo, kakor smo že rekli, samo po sebi nI posrečeno, in tako tudi uprizoritev v splošnem nI b!kr posrečena: mankalo je skupne igre. Mimogrede naj pripomnimo, da je bila Sepetalka znatna preglasna, kar je tupatam naravnost ze!o motilo, na druži strani pa so bili nekateri igralck pretili, tako da j!h skoraj ni bilo čuti. V »N'bnistk!« je Ime!a zepet glavno ulogo ga. Pavlln-Skrbinškcva, in smo tu prav tako kot v »Materi« pogrešali živahne, temperamentne Ijrre, zlasti v prizorih, kjer naj bi prihajal na dan krepko izražen občutek. G. Kra!j v ulogi gardneza stotnika je bil tu znatno boljši kot v prvi igri in prav tako se je tudi ?r. Vcnčinn precej debro vživel v ulogo vodje revohicijcnarne stranke. Le krepkeje bi bil 5e lahko Izražal svej vt>!iv na Tatjano. O. Vidmar je zasnoval svojo sicer majhno ulogo natakarja — policijskega vehnna prav dobro In Jo tudi primerno izvedel. In enako tudi g. K. Širok dogo policijskega Častnika. V splošnem velja tudi. 1 strmi II. iontanc 16, 37C1-^!7G0 (29) Mcd:a 24, 4701—4900 (29) Mcdia 52. — Sv. Jakob: 1301—1500 (1) Rivo 10. — Barko vije 1—336 (16) Barkovlje 234. cena S2 vin. kg. — Greta; 121—481 (12) BarkovJJe 234, cena 82 vin. za l.z. — Ro|aa: 301—500 (14) Bo-rocvič G3. Koks. 10 kg aa mudrt Izkaznice, — Ccaa K 2*70 za 10 kilogramov. Nova mitalca: 421—825 (2) Amafia 4. I—1C0 (3) Ams-Iia 4. — Stara taltcija: 551—M52 (54) Mcdia 24. _ Sv. M. M. Zzr. 1—200 (43) Erta 4. Pomaci vatli. Smrtna kosa. Po kraifcqn presledku enega leta ie neizprosna smrt izrabila ugledni carodni družini -Oa. i^rčičovl v Sv. Ivanu Že drugega sina Josipa, kel Z:lev sveiovus volne. Pred par ir.cseci ie bil na topuslu, in z dep^dajenjem sn.o gledali ui&go-vo evcteeo in krepka postavo. A zdaj Zc počiva v dnljni Ukrajini. t:e da bi dočakal vsiajenja svojega naroda, Interesa ie tako !hib$l. Preostalim naše iskreno sola'jc! Lc s!yfe c*cst I' bemme. Kakršna Je pisava, tak je človek. Sustersičeve »Novice« pišejo v sedanjih :\e!ercsrt5h Časih in o stvareh, ki p-or. erjaio bo-deCnost nas Jugoslovanov: »Vzrok da pl. Št-klje s-edaj pise o ustavi in upravi le z-elo zaj&niv. Do-brj upravniki so namreč predestinirani niinister-prczidcn'.je. P. šuklje se cotovo potemniš za tc 'cdi.Crto mesto v bodoči Jugoslaviji, toliko boli. Ker so nv.! z?«pno povedali, da bo bodoči ju^osio-vLn.-kl in"nis!erp_rezldi]um v — deželnem dvorcu •Kranjckem. kjer jc tako lepa h!?«a eprava — eh, Irko lepa! —. pa kateri se pa ?e vedno valja dr. Šusier^ič! Cela oprava sam žamet, pomislite, sa-.rr.e preJvr'r:^ blago, ki se danes v vsaki kavarn! proda lah1, o pod roko meter za T-0 tisoč kron v zlain! Tak žar et! Ka tak žamet spada brez dvoma pler.e.-.'t^a Su!.,!£tn ra:r.ct! Sarr.o. če se pl. Šu-.Mie ni urez?.1! Jugoslovanske ministre bo seveda določil Naro-:"iii Svet. Ta Steie že danes 53 Članov icl! kcTiko.-Torei toliko bedečih ministrov, kakor fih nima ccia Kvrcpa. In Hog ve. če bo kandidatura /pl. ScMJefe všeč dr. Jeriču In prof. Refecu! Nam Jsczdi. da nc bo nič iz vsega. Pa naSih mislih ne ho rt ?ukl-e m msterprezident, ampak — Pa5;č. • Pl. S u Mie ima siccr lepo brado, ampak PsSIČ lc : lepše in kdor ima bcJj representabe! brado, ta bo 'ras mož! Človek brez ve?rc72ntabcl brade pa -C • sjte-^ JCr 1 ; kraste, IfŠal, garje in sli a? kotne bolezni -czdia^i hitro in s:gu:no domačo ir.-.ziio Pffčt.:!* — I* umažp, nima duha. se no:e tor^j tu>U uz dan rabit: Velika posoda K 5. XaJalje pfšek za koie. en-i čkuiijaJk i.—. Dobi ?e oboje izvzetju ali ak-j »o p 5!je denar taprej. — Ka-iov: Paratcl-Werke. lekarnar U!mer — B:;dI;E:>c£ta Vili'51 Rozsa litea 21. roiib n>ki loi:.*e!: K ;>. I^ M^fa : pj £ IN. ta var-tvo t»bi;uLlji',"e f "" sraUP-3 In đ^giille kupuje po najvišji n* cenah dobrozna -z urama In zlatarn i A. P9VH u Triitu Irji Stare milnice ^ii^r-rl »ra vcechi t> Štev. 3. 4 mr p % Tužne r a srca J vlja soprog Viktor Cods-ten*, hći Jolanda, staiši Marija in j Josip Kale v imenu vseh sorocJn kov to pKža os;no vest vsem rrTjatefcem in zna cc-m. Pogreb se bo vršil v sredo, 9. t. ni, ob zutrai iz l iše žalosti pri Sv. M. Magd. B vio št. 74. TRST, 7 oktobra 19i& Brez pcscbccs3 obvestila. Novo rosrebno podietje. Corso 47. M —-- t S tu/n'm srcem naznatjjnnm rsem eorotlni-Vorn, prijateljem i"d zn;id»ai, d i je n.iša vreb aga sopio^a, u.ati, oziroma liči ia secira, gospa O ct r Cera j. 6. t in ob 10 zvečer po 3 dnevai mučni buiczui mirno v (:-o po u zaspala. i 03:et> predrage so lo Mril v torek, «^ne 8. Mn. o ' 21! poj»ol inc iz hiše žalosti uL Induatiia It. 2 na pokopal Sčo k Sv. Ani. TKST, 7. oktobra 1918. Fran, soprog. Koza. hči. Fran. sin. Ostali sorodniki. Kovo pogrob^o p Ujetje. Corso 47. Češko Budievič'ia Resf^ivraclla (B g sokova uzorna češka gostiTna v Trstu) se nahaja v ul. G. Galatti (zraven glavne pošte.) Slovenska postrežba in slovenski jedilni listi. se računaj j po S vin. »cieds. — Debe!o tfskane nila vojaka in žnlinia iz omare fV® nC^'jba ia i besede se računajo dvo^ao. Najmanjša pristojbina irlS v Tr?tu se je prese!lfa na Corso St 15 v biv^o 2lafsm?co G. Zercowitz & Relio. - Velika fzbera srebrnih In zlatih ur. uhanov, prstanov, verižic 5;d, Cene zmerne. Cene zmerne. Za cslzbele vsied starosti, za siubosti \ žclodcu in j j proti izgubi tcJesne inoci jc stari \i :£ki-konjak ie j' već stclctli znan kot priznano krer-iiino sredstvo, j ki oživila duh in teld. Jia.šilia 4 pelliterskt stekleni-' j ce franko za K SS. VirraKbelo in rdeči bursundec od ! 56 I naprej ćci.'er jc še kaj zaloge po K liter. i EEmmmv hiktl, oefepesfJiiik, p a iGolic m Koniiali, S!oS. 1 r-o!or n^ fcenc'n 11 F^, 1 ?ut^mol i! mj cilinder G MP, 1 !:omp!c!no n^pr.tvo za sti-» šerjchmeJ a, 1 I c ečan4:i jarein, 1 žuga za izdelavanic remejnov, itroje za izdtlo-an]e iczane opexe, zidake, vspenjače, žc-leznine od okroine peč!. Nat-rčnejša pojssni't daje last n k FRANJO ŽAGAR, Markovec, Sta it g pri R k.k;,. rove In stare, vsa!io innožrno. Cepini in plačani po nsjvlšiilj dnevnih cenah. — ADOLF NAGEL, ul Squcro I%iiOvo št. 3.| Išče vešče posredovalce za mesto in okolico ii§aj. Brtjež in druga k- žne Vnesli oupr »vi ??itr«> i t N.guruo duinače ra «z lo rar&'Ok Xu umii^, inma duha. se inorn t dl rez da-i rabili \>Ii'cx rm«rtilti K \ roabu s i loaelck iC 11. Kadaljc lc PA!' A -TOL za varstvo o Cutlji-o ki že. Slut jn K 3. l>ubi se o ojo ak » bc p šlj»"» »'i* j dcaar, u'.i jior^etja ?TR-1OV : Pa:atol-V.'.:ko, i samar Ulm r, Bud-mpa ta VI , CCs^1 I o-sa ut*a 51. ZOBOZDRAVNIK Dr. J. Cermak v Trstu. u1I:a Pont* vscc'ila I? vogal ulice deli2 PoU} Izdiranje zob:. v brez bo a leein. — Plomb — UA Blu/.kinja; doH hrano m ILB a« Itčne pla •. L*L sr. Frmnćiš! a al i '7 fft ta'"°j v t*x»>vioo g sj>od čn I, Emožna iven>k-?gat oem5ke podjitja. Corso 4». H. 8tl 32 5 (VAllhiH 80 Bu n* Vrzovlaku od St Petra dn 115il *IIl Trsta vej alki, ži lezniCarikl i » se dni s i dokumenti ter nck fRR«tn(l #a tiho i dober paznik tovarniških sprejme SE kotlor. Naslov: Tovarna Von-s crv Ifajn & Ens >bdo, Untag (I*tra>. " PnililrA in rdeče Čebul« tef artičoko^ iir.:»m eUUtnB na pr ><3ai ▼ Teli«i ninoSini po am-rnih e-.iaH. Ante Afiitiovi«, Trst, B;»adeiija (Sv. Ivan» št. 21 0 Vnni ra k »a a zemljiščem v nepo-rrdr.t bh-AUpl » ftiui m* ta ali v bllii^i oxo » L Cena lo 4t».'03 ŽL Ponudb« poi na inser. od «. Ednrtti Z8 ir o vknjižbo raznoiaga n trn. tržašku okolico .to 25 m K. tTliea Amalia 2«, L rr^J. 284« eiasKe pode ma na jrodaj do tl'Alo^z Dol nc, P< osek. • Btaro vipnvsko i« a na p-»d .j V £ll J liuiU| zmernih conah -ko društvo v Kobdil n St 15, Stan el (Primorsko) ■•v m h io 8 6 «tan vanj« »n 2 prodajaln -eama. 40 OOO K letni doh«»dek Cena > i-O ' K, majhen o stase k ^saldo) 15.0JJ K. Kauči«' Kava na Universo. • Stsplm bih« o4 50.0 0 do 50j.0(>J K. Kauč f, kavama Uiilverso. a 2^-1 fj Eft4ft£«fff Anton Jarki ft poa'oje ▼svojem ateljei v roiosrni t T«tu. vu^Su p«^ st io. Mm sulico ."leuči naslov: Auton kupujem. Ponudbe z natnit o ©en«, javljajoč kol kost na Kulčić, Zagreb, Pr4ax 12 8222 Silino iro flfiela. pzzzz. ^ je.c in flroboiae. — Jmk»b Levi, Trat, olica S. M* col o 10 e;/ c I rr ra ^ (m U r^ j I ki sna pisati ^a stroj SS išč©* 0?. M Mm, mMi L TfSt, UIIS3 del Ftn! ti 15, »m m n V $$ H 1 U iS b M H m g • ofe 9 V, Kfia mM\] mM rer »i* Trst Uict Cesn tli mmi M S (luli) p3SU;j2) Kapital in pszarva K 23,-03.033.— Fllijalkc: Duaaj Te^crlio Aia s: V —'J Oub.-ov.tic, Kjior Ljubljana, Metkov ć, Opatp, Split, rueni Vloge na knjliisa 3 1 i ° o Zsdar. Vloso R3 ka]i2iC3 gacie, zastavna pisma, prij.iffft.te, delnice, srčike, vaiuto.de i ie, pro nese itJ. Daie »rcduime na vrtdnostiie papirje in D ag j ležeče v jtvnilt sk!,tdi ći'i. — Safe >epo>itS. — Prod ja srečk razredne. loterie. Za ^ar vanje vsakovrstnih paai i&v pioti kurarrf iz u ^ revizija ž e^« »ja s-ečk itd. brezpačno Stavbni k elit, rem >our; kreriti. — Borzna o r tf!a. — — Inkaso.---Menjalnica.--Esk->mp: menic Telef nI: 1463, 1793 in 2t»oG. Brzojavi JADRANSKA Uradila ura: od 9 da 1 popatcina ■ BI II I I I M lil IMI II I 1 llJini i kup! takoj za sstovins v vsaki množini tovarna u Ufhmz^. Paradifnlke se plalule se 1 K kg. Dovoz se pisca. Iščejo se pcli^povalcf. marna Rc mm a mmm, mm Ostra)