KULTURNO GLASILO ^°$tnl urad: 9020 Celovec — Verlagspostamt: 9020 Klagenfurt Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt p„ b. b ■•ETO XXIV / ŠTEVILKA 32 CELOVEC, DNE 10. AVGUSTA 1972 CENA 2.50 ŠILINGA ” Avstrijski lesni sejem ^ V soboto, 12. avgusta, bo zvezni minister Za kmetijstvo in gozdarstvo, dipl. inž. dr. Oskar Weihs, v Celovcu otvoril avstrijski J 6sni velesejem. Velesejem bo trajal od 12. lir ?° 20. 8. 1972. Skoraj 1600 podjetij iz 28 dr-T'i Zav bo razstavljalo svoje izdelke. Kot že vsa kr eta poprej (letošnji velesejem je že 21. po ai< Vrsti), je tudi letošnji velesejem kombinacija fiied strokovnim lesnim sejmom in sejmom Za izdelke najrazličnejših panog gospodar-w stva. Tako bo poleg osrednjega dela, ki je x p°svečen strojem za predelavo in obdelavo th esa, imela važno mesto razstava pohištva, ri ®senih hiš in najrazličnejših strojev za kme-r> Jlstvo in gospodinjstvo. Če ne bi bilo te |fl ^^binacije, bi se prav gotovo odrekli pre-ežni večini tistih 30.000 ljudi, ki letno obi-igc Scei° razstavišče v Celovcu. / Največ podjetij, ki bodo razstavljala v Ce-■i #0’ je letos iz Avstrije (804 podjetij), iz v “ Nemčije jih pride 297, iz Italije 79, iz Švi-✓ 50; na petem mestu pa je že Jugoslavija ^ a 46 podjetji, ki bo tudi na letošnjem vele-|0. aeimu imela svoj paviljon. V njem bodo pod-& |6tia iz SR Slovenije in Hrvatske razstavljali. a Pohištvo, živila, športno opremo in druge v lzdelke iz lesa. Poleg teh so zastopane se-^da tudi druge države EFTA, EGS ter Vzho-Ri ža’ 63 podjetij pa Pride iz prekomorskih dr- ^ Velesejem bodo popestrile tudi posebne ^ azstave, ki so jih sestavila nekatera stroji K°vna združenja. Tako bo videti žago, mi-|e Zarstvo in razne druge razstave. Zvezno mi-flt, nistrstvo za pouk in umetnost je pripravilo razstavo na temo „Mamila varajo in razoča-raj° ‘, Zbornica za kmetijstvo in gozdarstvo el Pa skuša obiskovalcem približati problemati-c« 0 zaščite okolja. ift 1 X t)c. lUentec V 30. številki Našega tednika smo komen-'|"ali nekatera poročila „Karntner Kirchen-atta“ v velikovški dekaniji. K temu komentarju se je oglasil grebinjski duPnik g. dr. Friedrich Kernler in bistveni 61 njegovega pisma objavljamo dobesedno: meiner AuBerung bringen Sie die Be-^erkung: „Kot vemo, v dvojezičnem Gre-v cerkvi ni nič slovenščine". •p Diese Behauptung entspricht nicht den atsachen. Wir geben zu, daB zvvischen arkt Griffen und anderen gemischtsprachi-®n Pfarren ein Unterschied besteht. DaB ®r in unserer Kirche uberhaupt nichts Slo-anisches zu finden sei, rnussen wir als un-ahr zuruckvveisen. An unserem Anbetungs-y.9 (23. Janner) ist jedesmal ein Gottes-r)!enst in slowenischer Sprache, mit slowe-j'Scher Predigt und slovvenischem Gesang. Slden Tag ist Beichtgelegenheit auch in °Wenischer Sprache. Ich sorge auBerdem a.dr, daB bei Beichtaushilfen sovveit als °9lich immer ein Herr kommt, der beider Prachen machtig ist. Die „Nedelja" und ^ s Kinderblatt „Otrok božji" liegen jeden n°dnta9 in der Kirche offentlich zur Mit-nnne auf. Ich setze mich in der Kirche ein r die Abnahme der Bucher der Hermago-s-Bruderschaft. Jeder, der es vvunscht, s nn mit mir ohne Bedenken slovvenisch r®chen. Auch unterm Jahr singen wir in , r Kirche manchmal slovvenische Lieder. Cl1 bei anderen kirchlichen Funktionen vvirg nach VVunsch slowenisch gebetet. IZ VSEBINE: N°va številka „V presečišču" str. 3 Ur‘stični napotki za Primorsko str. 3 u|turna prireditev v Ločah str. 4 ”Veste, kaj so rekli?" str. 6 »Zakon" Egipt - Libija Pred kratkim so se v libijskem mestu Ben-gazi zaključili pogovori med egiptovskim predsednikom Sadatom in libijskim predsednikom Gedaffijem, na katerih so se dokončno odločili, da se bosta obe državi združili v enotno novo državno tvorbo. Združitev bo potekala postopoma, 1. septembra prihodnjega leta pa bo v Egiptu in Libiji referendum, na katerem bosta ljudstvi obeh držav potrdili odločitev političnih organov. Nova država bo štela 37 milijonov prebivalcev, ozemlje pa bo merilo tri milijone kvadratnih kilometrov; če bo pobuda uspešno izpeljana do konca, bo to največja država na afriški celini. Med Egiptom in Libijo od februarja letos že obstaja federacija, v katero je vključena tudi Sirija, vendar zaenkrat ne predstavlja najbolj tesne vezi med tremi članicami. Ni izključeno, glede na dokaj ne- stabilne notranjepolitične razmere v teh a-rabskih državah, da se njihovi medsebojni odnosi ponovno ohladijo ter bo združitev med Egiptom in Libijo tako padla v vodo. Obe državi sta sklenili sledeče: 1. Ustanovilo se bo združeno politično poveljstvo. Sklep o njegovi sestavi bosta izdala oba državna predsednika. 2. Združeno politično poveljstvo naj se ustanovi čim prej. 3. Združeno politično poveljstvo ustanovi posebne odbore iz zastopnikov obeh republik za ustavne zadeve, politične organizacije, za obrambo ter narodno varnost, za gospodarske subjekte, zakonodajo in sodstvo ter za upravne in finančne ustanove. Podobne odbore bodo ustanovili tudi za pouk in znanost ter kulturo in informacijo. IMOS bo gradil na Poljskem Te dni so predstavniki poslovnega združenja za industrijsko gradnjo IMOS iz Ljubljane ter poljske turistične organizacije „Or-bis“ podpisali pogodbo za graditev sodobnega hotela s 600 ležišči v Zakopanih. IMOS bo za to investicijo dobil 9 milijonov ameriških dolarjev. Vsekakor je gradnja novega hotela z imenom „HOZAK“ pomemben uspeh za združenje IMOS, saj se je lani za to gradnjo na mednarodni licitaciji potegovalo kar 15 gradbenih podjetij iz Švedske, ZR Nemčije, Anglije, Francije, Avstrije in drugih dežel. IMOS bo začel graditi hotel že prihodnje leto februarja, investitorju pa ga bodo predali že do konca maja 1974. Škoctian: Socialisti niso vei enotni Diskriminacija slovenskih društev v občini se nadaljuje Pri seji občinskega odbora v Škocijanu, dne 8. avgusta, se je že ob prvi točki dnevnega reda razvila precej živahna debata. Socialistična frakcija je predložila načrt za zazidavo, ki je med drugim predvideval, da se sme zazidati samo polovica prostora, druga polovica pa naj ostane za parkirne prostore in tako imenovani zeleni pas. OVP se je zavzela za 70 odst. zazidavnega prostora, verjetno zato, ker v stranki prevladujejo hotelirji s Klopinjskega jezera, ki jim je seveda po volji čim večja stanovanjska kapaciteta. Zastopnik Slovencev Wutte se je izrekel za čim več rekreacijskega prostora ob vsaki stanovanjski hiši, torej za čimvečji zeleni pas, bil pa je pripravljen glasovati za kompromisni predlog, če bi se mogli zediniti obe veliki stranki. Po prekinitvi debate — SPO je naprej vztrajala na faktorju 0,5 — je prišlo do vsekakor nevsakdanjega slučaja, da je glasoval župan Jesse (za seboj je potegnil še odbornika SPO Sorgerja) proti sklepu socialistične frakcije za predlog OVP. Po seji je bilo slišati glasove, da je sedaj županu Jes-seju odbila ura županovanja, vsekakor pa je bilo pričakovati županovo potezo, kajti pred nedavnim je moral nehati z zidavo hiše na podlagi odločbe velikovškega okrajnega glavarstva, katerega reprezentant dr. Svetovna povezava tajnih organizacij Kakor poroča „New York Times", je ameriška obveščevalna agencija CIA prišla na sled povezavi znanih političnih terorističnih organizacij, kakor so ..Japonska rdeča armada", ..Ljudska fronta za osvoboditev Palestine", ..Urugvajska organizacija Tupama-ros", IRA (Irska republikanska armada) in še več drugih podobnih gibanj. Med ta gibanja spadata tudi Turška osvobodilna vojska in italijanska organizacija Brigate rosse. Osrednji urad teh organizacij je v Zurichu, podružnice pa v Bejrutu in drugih mestih na Bližnjem vzhodu, po Evropi pa tudi v Tokiu. Sodelovanje med Palestinsko osvobodilno fronto in Japonsko rdečo armado je prišlo do izraza ob atentatu na letališče pri Tel Avivu, kjer je bilo meseca maja ubitih 25 ljudi; atentat so izvršili trije mladi Japonci. Med 26. in 28. majem so se predstavniki nekaterih organizacij sestali z voditelji IRA v Dublinu. CIA je tako odkrila tudi zvezo med preusmeritvami in ugrabitvami izraelskih potniških letal. Holzer je frakcijski vodja socialistov v občini. Po zanje negativnem glasovanju je frakcija SPO zapustila sejno dvorano, s čim občinska seja ni bila več sklepčna in se je morala zaključiti. ■ Na dnevni red seje bi moralo priti tudi B vprašanje nastopov slovenskega zbora B „Danica“ pri občinskih turističnih prire-B ditvah. Izvedeli smo, da je občinski od-B bor za turizem tako sodelovanje že od-B klonil, da se občinsko predstojništvo ni Ob navzočnosti odličnih gostov, med njimi Jovanka Broz-Tito ter vdova bivšega egiptovskega predsednika Nasserja, so v petek otvorili Gorenjski sejem. Sejem traja do vključno 15. avgusta in bo imel — tako kot vedno — komercialni in potrošniški značaj. Obiskovalci se lahko odločijo za nakup na samem sejmu ali pa sklenejo ustrezne pogodbe. Sejem obiskovalcem nudi veliko izbiro blaga, zlasti pohištva, vseh vrst tehničnih predmetov za gospodinjstva in industrijo, blago za konfekcijo, motorna vozila in druge izdelke, ki se uporabljajo v vsakdanjem življenju. Posebno poglavje na sejmu je kmetijska mehanizacija, zlasti lažja, ker je po tej zelo veliko povpraševanje. Velika trgovska in posredniška podjetja, ki se ukvarjajo z uvozom in prodajo tovrstne mehanizacije, so se v tem primeru dobro pripravila in tudi dobila ustrezna sredstva za uvoz. Na razstavnem prostoru, ki je prvič na lastnih sejemskih površinah v Savskem logu, razstavljajo razstavljavci iz 12 držav in seveda tudi domači razstavljavci. Sodeluje 308 firm, od tega 93 iz inozemstva. Pri tem moramo poudariti, da so nekateri razstavljavci iz inozemstva letos prvič na sejmu — Hongkong, Kanada — pa tudi to, da so nekatere države slabše udeležene. Avstrija sodeluje z 32 firmami (lansko leto s 46), Italija z 31 (lani 32), ZR Nemčija 16 (lani 18). Druge države sodelujejo z manjšim številom. To so: Švica 2, Danska 1, Švedska 3, Norveška 1, Japonska 3, Hongkong 1, Indija 1. 215 razstavljalcev je iz Jugoslavije. Razstavljavci imajo na voljo 7500 kvadratnih metrov pokritega prostora, 6000 kv. metrov zunanjega, 4000 kv. metrov prostora je B moglo zediniti in da je župan Jesse izja-B vil: Das kommt nicht in Frage! S pozor-B nostjo bomo zasledovali tudi ta pojav B diskriminacije in z velikim zanimanjem b bomo beležili zadržanje slovenskih man-B datarjev v večinskih strankah. B Na včerajšnji seji smo videli, da so od-B borniki radi pripravljeni glasovati proti B strankarski disciplini, če gre za osebne B koristi; bomo videli, kaj bodo napravili B slovenski odborniki, ko bo šlo za narod-B ne interese? namenjeno gostinstvu in 1500 kv. metrov prostora za zabavne parke. Pri tem omenimo še, da so organizatorji imeli velike težave s pivnico piva, ki pa jih niso uspeli prebroditi, tako da te ..atrakcije" na sejmu letos ne bo. Na sejmu bodo tudi letos kupovali z 2 % popustom, motorna vozila pa z 1 odst. — izvzeti so osebni avtomobili. Letošnja sejemska prireditev pa ne bo imela modne revije — zaradi objektivnih težav — bo pa zaradi tega organizirana kasneje. Sejem bo odprt vsak dan od 9. do 19. ure, po 19. uri pa bo do polnoči zabavno-glas-beni program s plesom. S Koroške so bili navzoči deželna poslanca Lubas in Knafl ter ravnatelj trgovske zbornice dr. W. Dareb. Požar na Djekšah Kmeta Jožefa Krauterja, pd. Potnika na Djekšah je v soboto dohitela huda nesreča. V njegovem skednju je izbruhnil požar, ki je uničil celo poslopje. Pri tem je prišel ob življenje tudi 66-letni Anton Požnar, ki je prenočeval na skednju. Do požara je prišlo, ko je Anton Požnar, ki je bil doma iz Kranja, pa že dolga leta delal pri Lebarju na Djekšah, prenočeval na Potnikovem skednju. Gospodar mu je bil to dovolil. Pač pa je v usodni noči Požnar prišel vinjen domov in si na skednju prižgal cigareto in pri tem zaspal. Cigareta je vnela seno in kmalu je stalo vse poslopje v ognju. Antona Požnarja je dim zadušil in je zgorel. Škoda, ki jo je povzročil ta požar, znaša skoraj en milijon šilingov. Na žalost poslopje ni bilo polno zavarovano. Gorenjski sejem odprt Stran 2 POLITIKA Naš tednik 32 — 10. avgusta 197l| Mnenja o varnosti deva spopad na Bližnjem vzhodu, ne smemo pozabiti na dejstvo, da je potekal po svojih lastnih zakonitostih." Zunanji ministri Avstrije, Danske, Finske, Kanade, Norveške, Švice, Švedske in Romunije odgovarjajo »Medjunarodni politiki" o evropski konferenci „Medjunarodna politika" objavlja v avgustovski dvojni številki odgovore osmih zunanjih ministrov na nekatera vprašanja o pripravah na evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju, ki jim jih je zastavil direktor in glavni ter odgovorni urednik revije Dušan Blagojevič. Odgovarjali so zunanji ministri Avstrije, Danske, Finske, Kanade, Norveške, Švice, švedske in Romunije. Kirchschlager: spoštovanje suverenosti in neodvisnosti Avstrijski zunanji minister Rudolf Kirchschlager je posebej poudaril pomen sklepnih priprav na konferenco o evropskem sodelovanju in varnosti, rekoč, da bo v zadnjih pripravah na konferenco „sila važno najti čim širše izhodišče za rešitve, ki bodo omogočile, da bi Evropa v svojem prizadevanju za varnost, ublažitev napetosti in sodelovanje storila pomemben korak naprej. V vsakem pogledu je to uresničljiv cilj, če dosežemo, da bo bodoči sistem evropske varnosti slonel na vsestranskem in resničnem zaupanju in volji, da spoštujejo suverenost, neodvisnost in ozemeljsko nedotakljivost vseh držav te celine." Sorsa: memorandum finske vlade Na nekatera vprašanja v zvezi s sklepnimi pripravami na konferenco je odgovoril finski zunanji minister Kalevi Sorsa, čigar vlada je v teh pripravah še posebno vneto sodelovala. »Finska vlada je v svoji spomenici z dne 24. novembra 1970 predlagala, naj bi voditeljem misij v Helsinkih priporočili, da se o pripravah na konferenco o varnosti posvetujejo s finskim zunanjim ministrom in da to store, če bo vladam prav, na multilateralnih sestankih v Helsinkih. Znano je, da so vlade ta predlog sprejele in da je prvi del že uresničen. Od decembra lani do danes je finsko zunanje ministrstvo imelo dvostranske pogovore s predstavniki tridesetih vlad. Tako bo uresničen tudi drugi del finskega predloga, saj so zainteresirane države pokazale pripravljenost, da se udeleže multilateralnih posvetov v Helsinkih. Ta hip poskuša finska vlada določiti datum, ki bi bil sprejemljiv za vse udeležence, kakor tudi doseči soglasje o drugih vprašanjih, ki jih bo treba urediti, preden se začno multilateralni posveti." Sharp; za splošno popuščanje napetosti Udeleženci te svojevrstne »okrogle mize", ki jo je organizirala »Mednarodna politika", so posebno pozornost posvetili vprašanju, kako lahko konferenca o evropskem sodelovanju in varnosti vpliva na sosednja območja in sploh na razmere v svetu. O tem je kanadski zunanji minister Mit-chell Sharp dejal: »Glede na to, da bo konferenca o varnosti in sodelovanju, ko bo do nje prišlo, v glavnem posvečena evropskim vprašanjem, bi se bistveno zboljšal položaj, kar zadeva varnost na tem območju — to pa bi moralo vključevati tudi zmanjšanje vojaške konfrontacije — pozitivne posledice pa bi se pokazale tudi na drugih območjih. Eden največjih rezultatov uspešne konference bi lahko bilo splošno zmanjšanje napetosti in spodbuda v prid pogajanjem kot metodi za urejanje najbolj perečih problemov." Kape- Kapelen: zveza med evropsko in svetovno varnostjo Norveški zunanji minister Andres len pa je o tem rekel: »Zdi se mi očitno, da je varnost Evrope tesno povezana s svetovno varnostjo. Važnejši politični dogodki v Evropi rodijo posledice v drugih delih sveta in narobe. Najbolj svež primer, ki to dokazuje, je dejstvo, da sta dve zadnji veliki vojni izbruhnili v Evropi in se razvili v svetovni požar." Vickman: načela ustanovne listine OZN Švedski zunanji minister Christer Vickman je mnenja, da je vprašanje varnosti poglavitno, ter je poudaril, da je treba načela ustanovne listine OZN povezati z evropsko konferenco. Poleg razorožitve je zanj velikega pomena mirno poravnavanje sporov in nesoglasij. »V izjavi švedske vlade v razpravi o zunanji politiki z dne 23. marca 1972 je rečeno, da se bo zaupanje med evropskimi državami okrepilo, če bo na bližnji evropski konferenci o varnosti mogoče doseči soglasje o nekem mehanizmu za izglajevanje sporov. Ena od nalog konference bi lahko bila, da skuša ustanoviti organ, ki bi mu prijavljali spore in ki bi posredoval pri iskanju rešitve ali opravljal arbitažo." političnem življenju ZDA, tudi dejstvo, da s< bili trije ameriški predsedniki med zadnjih petimi predhodno tudi podpredsedniki. Primer Thomas Eagleton je tako n* dvomno povečal možnosti Richardu NixO' nu za zmago na predsedniških volitvah. KANDIDAT JE ZDAJ SHRIVER Senator George McGovern je v izjavi Pč$i radiu in televiziji potrdil, da je imenoval Sat dr. genta Shriverja za podpredsedniškega kan'Pr( didata demokratske stranke na novembrski!1 , predsedniških volitvah. Shriver je znan am*(jv riški diplomat, zet družine Kennedyjevih aktiven politik demokratske stranke. Ve MILIJARDE ZA PROTIRAKETNE PLOŠČADI V EVROPI .lik de li$' ce Andersen: podrobnejši dogovor Na to je svoj odgovor navezal tudi danski zunanji minister K. B. Andersen, ki je dejal: »Po mnenju danske vlade je glavni cilj multilateralnih priprav na konferenco o varnosti in sodelovanju v Evropi v tem, da bi dosegli sporazum o dnevnem redu konference. Treba se je tudi natančneje dogovoriti o tem, kaj naj bo predmet razprave o raznih točkah dnevnega reda, tako da vnaprej zadostno pripravimo skupna tla za vse udeležene države, ki bodo potem lahko po pravici pričakovale, da bo konferenca resnično uspešna. Poleg tega bo treba na tem pripravljalnem sestanku odločiti o sklopu konference in o proceduralnih vprašanjih, to se pravi, da bo treba vedeti, ali bodo komisije dnevno o-pravljale svoje delo, ker v tem primeru bi bilo treba vnaprej določiti, o čem bodo te komisije razpravljale. Naposled pa se je treba dogovoriti tudi o času in kraju konference." Graber: mir je nedeljiv Šef zveznega političnega departmaja Švice Pierre Graber je razvil tezo o nedeljivosti miru, s tem pa tudi o medsebojnem vplivanju razmer na svetu in stanja v mednarodnih odnosih, rekoč: »Mednarodni odnosi se danes razvijajo tako, da dogodki v katerikoli geografski coni neizogibno vplivajo na druga polja svetovne šahovnice, bodisi v pozitivnem, bodisi v negativnem smislu. Skratka, mir in varnost sta nedeljiva. Že zdaj je očitno, da konferenca o varnosti ne bo ostala brez vpliva na konflikte in probleme v sredozemskem bazenu, in sicer ravno toliko, kolikor bo dosegla konkretnih rezultatov. Kar za- Manescu: sporazum o enakopravnosti vseh držav Glede najvažnejših nalog evropske konference je romunski zunanji minister Cor-neliu Manescu dejal: »Predvsem mislim, da morajo evropske države doseči popoln sporazum o enakopravnosti vseh držav, spoštovanju neodvisnosti in suverenosti sleherne dežele, o ne-vmešavanju v notranje zadeve, o medsebojni koristi. Že v tej fazi vzpostavljanja varnosti naše celine je brezpogojno potrebno, da vsaka država prevzame slovesno obveznost, da bo spoštovala ta načela z drugimi državami; ta obveznost bo pomenila, da z ničimer ni mogoče opravičiti kršitve zgoraj omenjenih načel. Nujno potreben je tudi splošnoevropski sporazum, v ustrezni pravni obliki, s katerim bi se vsaka država zavezala, da ne bo grozila s silo ali uporabljala sile v odnosih z drugimi državami, ko bo treba urejati sporne probleme, kakršni so sedaj ali utegnejo v bodočnosti vznikniti med njimi." Po vesteh iz Bonna je zahodnonemš^ *a vlada prišla do zaključka, da je organizacij8 ^ za graditev raketnih ploščadi v Evropi -'jv ELDO (European space vehicle launcher dC'~! velopment organization) predraga ustanova to\ te, ZDA: Eagleton ne bo kandidiral Senator Thomas Eagleton je na tiskovni konferenci v VVashingtonu sporočil, da je odstopil kot demokratski kandidat za podpredsednika ZDA. Z njegovim odstopom je pravzaprav konec enotedenskega političnega viharja, ki je pretresal demokratsko stranko, ko je ameriška javnost izvedela, da se je Eagleton trikrat zdravil na psihiatrični kliniki, toda možnosti Georga McGoverna za predsedniško zmago nad Richardom Nixo-nom v novembrskih volitvah so zdaj nedvomno manjše kot so bile po njegovi prepričljivi zmagi na demokratski konvenciji. McGovern je obenem tudi postavljen pred veliko dilemo, komu naj ponudi to mesto na »demokratski listi". Primer Eagleton je dobil še širše dimenzije, ko je sloviti novinar Jack Andersson objavil, da je policija v zvezni državi Mis-souri šestkrat zaustavila senatorja zaradi prehitre vožnje ali vožnje v pijanem stanju. Eagleton je dementiral poročila in zahteval, naj Andersson predloži dokaze o svojih »odkritjih", toda dokumentov o takšnih prekrških ni v policijskih arhivih. »Associated Press" je sicer odkrila, da je senator napravil štiri lažje prometne prekrške pred štiriindvajsetimi leti, ko je bil star 18 let, toda očitno je tudi, da takšni prekrši ne bi vplivali na Eagletonovo politično kariero, če ne bi javnost izvedela za njegovo zdravljenje na psihiatrični kliniki. Seveda je razumljivo ogorčenje tistih funkcionarjev demokratske stranke, ki so štiri leta pripravljali McGovernovo kandidaturo, in potem doživeli pravi šok, ko je ameriški tisk objavil podrobnosti o Eagletonovi bolezni. Ogorčenje javnosti je še bolj razumljivo, ker je status ameriškega podpredsednika tako pomemben, da je vsako tveganje s človekom, ki je nekajkrat doživljal psihološke krize, nedopustljivo. In končno je najboljša ilustracija, kako pomembna je institucija podpredsednika v Zaman je bilo vloženih v njo 600 milijone' dolarjev; sama Nemčija je prispevala od te-ga 200 milijonov. Nima smisla tako — račU' najo Nemci — trošiti toliko denarja za pro 6 učevanje in gradnjo raketnih ploščadi v EV' a ropi, ko stane postavitev ene ploščadi v £* * * * v' ropi 25 milijonov dolarjev. Američani pa P°'na stavijo še boljšo ploščad vrste Thor-Delt6 9° za 8 milijonov dolarjev. Prevladuje mnenje ___ da se z nemškim predlogom za likvidacij6 organizacije ELDO ne bodo strinjali France Sf zi, ker nočejo zaiti v odvisnost od Amerik6 v tem pogledu. V organizaciji so poleg Z&' hodne Nemčije Francija, Norveška, Belgii6 3 in Avstralija. Velika Britanija je bila članic8 ^ od leta 1962, vendar je izstopila proti konCy c «4 1 tV L, tei tei Ja V prvem polletju 1972 se Židje hitreje iz' gc seljujejo iz Sovjetske zveze. Junija se je iz' ru selilo 3500 Judov, v vsem prvem polletju P9 čh 16.000. V vsem letu 1971 se jih je izselil0 bc 15.000, medtem ko je število židovskih izse1' fa jencev leta 1970 znašalo samo 1000. Zna^ nc je, da se je za Žide zavzel tudi Nixon me® ta svojim obiskom v Moskvi. de lanskega leta. HITREJŠE IZSELJEVANJE JUDOV IZ SOVJETSKE ZVEZE ATENTAT NA SKLADIŠČE NAFTE rQ PRI TRSTU Šk 4. avgusta 1972 so zagorela skladišča na*' sk te pri Trstu. V ta skladišča dovažajo naft° z ladjami iz severne Afrike. Libija, sosed6 sij Egipta, je najbogatejša afriška država, ka( dt se tiče nafte. <4 ,!& Pri Trstu je 25 ogromnih tankov, v kate M to tekoče zlato zbirajo in ga potom naV, voda spravljajo v zapadnonemški Ingolstad* V Preko Koroške in Štajerske pa 410 km dolS odcep tega voda dobiva nafto tudi rafin6' rija Schvvechat pri Dunaju. Do sedaj preiskava še ni dognala so 1 atentatorji v nemški skrajni levici ali pa me° Arabci, ki niso zadovoljni z najnovejšo P°' litiko Libije in Egipta. Na sliki (glej spodaj) vidimo oblake dim9 ki se dvigajo več sto metrov proti nebu- " ■ — Pričevanja o tragični izkušnji naših ljudi DOPOLNJEN PONATIS IZ »PRIMORSKEGA DNEVNIKA" Pravkar je Založništvo tržaškega tiska iz-dalo dopolnjeni in popravljeni ponatis spolov na sloviti prodor pri Kobaridu leta |®17. Zbral jih je Andrej Pagon Ogarev, dalj-P*S| znanstveni pripis k njim pa je prispeval 'a< dr' Ivo Juvančič. Knjižica ima 48 strani, o-^ Premij pa jo je Klavdij Palčič. e, Boji na soški fronti, posebno še slovita U^anajsta bitka, so bili po mnenju naših naipomembnejših zgodovinarjev za nas Slo-^ence »življenjskega pomena", saj so v ve-^ l|(i meri vplivali na povojno določanje mej-|)6 črte po naših tleh. Ta bi zaradi imperialnih apetitov nekaterih držav bila pre-c®j drugačna — in to v našo škodo — če bi ;Ki pijanske čete med vojno zasedle naša tla. lija^nogo premalo je na Slovenskem knjig, ki govorijo in vrednotijo ta dogajanja, tako je-9'ede na pomembnost dogajanja kot tudi 72 Naš tednik 32 ■8 10. avgusta 1972 GOSPODARSTVO — VIDIKI Stran 5 Zveza rajfajznovk na velesejmu v Celovcu KAKO DALEČ IE DANES KMEČKA TEHNIKA Zveza koroških rajfajznovk (der Raiffeisenver-°and fur Karnten) prikazuje na 21. avstrijskem lesnem velesejmu (od 12. do 20. avgusta 1972) v Celovcu trenutno stanje kmečke tehnike. Celovški velesejem se vrši v času, ko niti stanje Poljedelstva niti stanje industrije poljedelskih strojev ni posebno razveseljivo. Nasprotno: pologi je za vse postal zelo resen. Razmere glede kmetijskih dohodkov in prodaje so se le del-P° izboljšale. Temu nasproti pa so cene poskoke v taki meri, kot do sedaj še ni bil slučaj. Z uvedbo novega davka na povišanje vrednosti (Mehrwertsteuer) bodo nekatere cene nujno še °°lj narasle. Kljub tem negativnim izgledom naj kmetje in-vesticije, ki so jih predvideli za leto 1972, čim-Pfej izvedejo. Kajti na Celovškem velesejmu bo-“o poljedelski stroji še deloma po starih cenah “aprodaj. Zveza rajfajznovk se je potrudila, da 16 tudi na tem velesejmu uredila razstavo po- slika 1: Steyr-traktor (100 KS, pogon na vsa sedaj spravila na trg novo razdelilno napravo, ki praktično prihrani človeško delovno moč. Na področju košnje se vedno bolj uveljavlja krožna kosilna naprava. Poleg dosedaj uporabljanih strojev za grabljenje sena je novi stroj za obračanje vedno bolj v rabi. Zato bo prikazan tudi na razstavnem prostoru Zveze rajfajznovk. Pri vozovih za nakladanje bodo razstavljeni zelo uporabni stroji, ki jih izdelujejo avstrijske tovarne in ki bodo naprodaj po starih cenah in nakupnih pogojih. Koristno novost ima tudi naprava za sejanje posameznih zrn. Gre za pnevmatični stroj, ki bo gotovo zanimal zlasti kmete, ki sejejo koruzo. Tudi pri sejalnikih so nekatere spremembe tako glede natančnega sejanja kot tudi glede mno-gostranske uporabe različnega semena. Pri mlatilnicah ni posebnih sprememb. Naše kmete, ki imajo precej živine, bo zani- zastopstvo neke švedske tvrdke. Nadalje vidite vrtno orodje, opremo za domačo delavnico, razno manjše orodje in gozdarske stroje. Kot že zadnja leta bo tudi letos nagradno tekmovanje, po katerem bo izžrebanih deset strojev, med drugim 1 Steyr čelni nakladalnik, 1 zaščitna traktorska kabina, 1 naprava za pašno o-grajo, 1 brizgalna za plevel, kuhinjska posoda, drugo Orodje itd. Nagradno tekmovanje bo neposredno na našem velesejemskem razstavišču. # Razstavišče ZVEZE KOROŠKIH RAJFAJZNOVK bo torej tudi letos nudilo obiskovalcu najnovejše pridobitve tehnike, za katere naj bi se zanimal vsak kmet in vsaka kmetica. Naše osebje bo v vsakem pogledu na razpolago s svojimi nasveti. Kajti mi poznamo le eno nalogo: Pomagati našim kmetom in kmeticam v njihovi borbi za obstoji Nogometni turnir v Bilčovsu V nedeljo je športno društvo Bilčovs (SV Ludmannsdorf) otvorilo novo igrišče, ki leži blizu vasice Potok. Ob tej priložnosti se je predstavilo domače nogometno društvo v okviru turnirja, pri katerem so tekmovala športna društva Kotmara vas, Šmarjeta in Št. Janž. Zmagovalec in najboljša ekipa je bilo Športno društvo Kotmara vas, dočim se je domače društvo placiralo na tretje mesto. Št. Janž je kljub dobri igri dosegel samo četrto mesto. Rezultati: Šmarjeta — Št. Janž 2:2; Kotmara vas — Bilčovs 3:0; Kotmara vas — Šmarjeta 4:0; Bilčovs — št. Janž 2:0. (Berite tudi „Ob robu povedano" v naslednji številki Našega tednika.) štir kolesa s sinhroniziranim pogonskim kolesjem, 16 prestav za vožnjo naprej in nazaj). — Slika 2: „WILD“ razdelilna naprava za seno, prikazana v obratu. — Slika 3: Rezalnik za koruzne storže. Slika 4: Krmilni voz z napravo za izpraznjevanje. nočni čuvaj." »Kje?“ je vprašal Hilton. »Poznaš Standard Matevv Company?“ Hilton se je prepaden zastrmel v sobesed-'ka: „Ti — ti si tam — nočni čuvaj?" prepozno »Seveda. Zakaj se ti zdi to tako čudno?" »Ker----!“ Hilton je nenadoma umolk- nil in zaprl oči. Samo trenutek je premišljal. Potem je spregovoril kratko in hripavo: »Pojdi, greva." * Sully je napeto opazoval okna velikega poslopja. V pritličju je dvakrat kratko in enkrat dolgo zažarela luč. »Vse okay!“ je rekel zadovoljno poleg njega čakajočim članom tolpe. »Hilton je opravil točno po planu. Gremo! Pot je prosta!" Kakor sence so možje smuknili iz avtomobila in se postavili poleg Hiltona. »Je mrtev?" je vprašal Sully in pogledal na tleh ležečega nočnega čuvaja, katerega glava je bila vsa krvava. »Z vso silo sem moral udariti," je odvrnil Hilton. »Zagrabil je že za pištolo." »Dobro!" je pohvalil Suliy. »Za vsak primer ostani tu in pazi! Čez dve uri pride avtomobil po nas. Do takrat bomo opravili." Gotov svojega uspeha je s svojimi pajdaši odhitel v prostor, kjer je bila blagajna. In koj je izurjen strokovnjak, eden izmed članov tolpe, pripravil svoje orodje, da jo čimprej odpre. Naenkrat pa je zasijala stropna razsvetljava. Cevi revolverjev so bile z vseh strani naperjene v zločince. Ko so videli, da ne morejo misliti na beg, so se pustili brez odpora odpeljati. V pritličju je ležal Hilton zleknjen po tleh, kot bi bil mrtev. REDKO NAKLJUČJE Ko je profesor Drago Antoniaci, glasbeni urednik radia v Pulju kupil avto, so mu dali registrsko tablico (s številko 32—79). To pa seveda ni nobeno naključje, marveč predpis, saj vemo, da mora vsak avto, ki je v uporabi, imeti svojo številko. Toda nekaj mesecev pozneje mu je uprava telefona postavila v stanovanju telefon. In telefon prof. Antoniacija ima številko 32—79. To pa ni več tako preprosta zadeva. Nekateri njegovi praznoverni znanci zatrjujejo, da imajo tu prste »nadnaravne sile«, ali telepatija. No, mi, ki v to ne verujemo, pa pravimo, da je to vsekakor zelo redko in nenavadno naključje. BOLNIŠNICA ZA KNJIGE Poznamo bolnišnice za ljudi, posebne bolnišnice za tuberkulozne in tudi za duševno bolne osebe, in morda še druge. Tudi bolnišnice za domače živali imajo ponekod. Toda o bolnišnicah za knjige pa do sedaj še ni bilo slišati. In vendar so tudi te vrste zavod ustanovili v Moskvi. Glavna »zdrav- »Tale dečko," je rekel vodja kriminalne odprave enemu stražniku, »pride v mrtvašnico. Raje bi ga videl na vešalih." Nato se je obrnil k možu v halji nočnega čuvaja in nadaljeval: »Vam bi se zgodilo prav tako, kot vašemu tovarišu, če ne bi bili hitrejši od njega." Zdaj si je Sully začel pri sebi razlagati, zakaj se je bil rop ponesrečil: Hiltona je presenetil in ubil drugi nočni čuvaj. In ta mož je takoj nato obvestil policijo. S tem je lahko svojega pajdaša črtal iz seznama. Ko pa se je patrulja z zločinci odpeljala, je zaostali kriminalni komisar Hiltonu stisnil roko: „Komedija se je obnesla, in to celo dvojno: prvič, ko je bila tolpa prepričana, da je nočni čuvaj ubit, in drugič, ko so bili tudi glede vas prepričani, da ste že na drugem svetu. Pravočasno ste se premislili in s tem, da ste nam razkrili zaroto, ste napravili policiji veliko uslugo. Povrh se vam ni več treba bati, da bi se tolpa nad vami maščevala, ker vsi mislijo, da ste mrtvi. S preiskovalnim sodnikom se bom pa že o vsem potrebnem pomenil. Mislim, Hilton, da se sedaj precej bolje počutite kot pred nekaj urami. Spet ste našli pravo pot. Za to ni nikdar prepozno." »Drži, inšpektor," je odvrnil Hilton in se prisrčno nasmehnil možu, s katerim se je bil pogovarjal v gostilni. »Srečen sem, da sem naletel na Georgea in da je on nočni čuvaj prav v tem podjetju, katero je hotela Sullyjeva tolpa okrasiti. S tem se je v meni vse preokrenilo. Saj vendar nisem mogel ubiti moža, ki je bil poročen z mojo pokojno sestro!" Roland L e b I niča« v tej bolnišnici je biologinja Roško-va, ki zdravi svoje nenavadne paciente, ki jih je načel molj ali ki jih ogrožajo termiti in podobni sovražniki. Roškova pa zdravi tudi knjige, ki jih je očitno načel »zob časa«, ki jim torej grozi konec zaradi starosti, oziroma zaradi rabe. Seveda so »pacienti« gospe Roškove knjige, ki so redki in zato dragoceni primerki. V tej svojevrstni bolnišnici imajo tudi poseben oddelek za raziskovanje, za negovanje in restavriranje knjig. Pravijo, da je v to bolnišnico že pravcati naval »bolnikov«, vsekakor pa več, kot jih morejo sprejeti. PISMONOŠE IN PSI Vsak poklic ima svoje težave. Kaže, da imajo raznašalci pisem največje težave s psi, ki jih nepričakovano napadejo, ko nič hudega sluteč odpro vrata ograjene hiše, da bi oddali poštno pošiljko. Da bi se obranili pred takimi napadi, so se čikaški pismonoše opremili s posebnimi bombicami, ki sicer nimajo ubijalne moči, pač pa vsebujejo zmes, v kateri je največ popra. Pes, ki ga zadene taka bombica, je za dobrih deset minut onesposobljen za ka- niiiiiuiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiiimiiiinmwimiiHiiffliiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiii!y | Poletna pesem | | Minila je pomlad in zdaj poletje | med petjem čričkov bujno zeleni. | Dekleta pojejo; v večerih toplih | mehkč se glas med polji jim gubi. | | Poletje pesem je v zorečem žitu | in veter pleše sredi zrelih trav. | Vesel je kmet: še ni jeseni, | | ko bo osamljen sredi polj obstal. | | Med lehe bujno valujočih njiv | bi človek legel z mrakom na večer § | in bi kot majhno zlato žitno zrno § | molče za nekaj lepega zorel... | nimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmnmraiimmnmmmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMim NEKAJ MISLI POMEMBNIH MOŽ • Določen je vsakomur njegov dan. (Vergil) • Jemo, da živimo; ne živimo, da Jemo. (Sokrat) • Odkritost zmerom zasluži priznanje. (Bismark) • Prijatelj je ena duša v dveh telesih. (Aristotel) • Resnica se ne ravna po nas. Mi se moramo ravnati po njej. (Claudius) • Tuje napake imamo pred očmi, svoje nosimo na hrbtu. (Seneka) • Živi tako, kakor bi sl želel ob smrti, da si živel. (Gellert) kršenkoli odpor, kaj li še za napadanje. Potem učinek tega »peklenskega« izstrelka odjenja, toda pismonoša je že daleč proč. LEPILO ZA RANE Rane, ki nastajajo bodisi pri poškodbah ali pri operaciji, je treba zašiti, da se pretrgano tkivo ponovno zarase. To opravljajo kirurgi. Kljub temu da je v rabi tako šivanje ran že mnogo desetletij, menijo kirurgi, da ta način le ni najidealnejši. Zato si prizadevajo, da bi našli kak drug način, ki bi bil bolj primeren in bolj zanesljiv. Kaže, da so sedaj vendarle odkrili zaželeno sredstvo. Kirurgom z univerze v Co-lumbusu se je posrečilo pripraviti neko lepilo za rane in sicer iz polžje sline, ki se na zraku naglo strdi in prenese tudi močnejše nategovanje. J2a d ob v e o olje DVOJNIK Graški škof Zvverger je povedal Leonu XIII. tole zgodbo: V njegovem mestu je živel človek, ki se je imel za Leona XIII. in nihče mu ni mogel dopovedati, da ni. V norišnici se je mlad jud spravil nadenj in mu začel prigovarjati. Po treh urah trdega prepričevanja ga je vprašal zdravnik: »Ali si kaj dosegel?" „Sem,“ je odgovoril jud, »nekaj že: zdaj misli, da je Leon XII.“ ZANIMIVOSTI PO SVETU do njej s tem, kar imam ravno v roki; prav lahko bi ji stopil . a vrat kot gadu. — Kar ves se tresem, kadar se strežnem : n vidim, kaka nesreča bi se lahko pripetila. Včeraj sem i aiši zbežal proč, še uganil ne boš kje sem bil.“ : »Videla sva te z Dodličko, kako si nekam hitel že pod ) d°č, kakor bi ti pete gorele. — Mislila sva, da greš morda k°larju ali kavaču v vas.“ i i i i i i i ! i i »Nisem šel v vas; — kaj bi si ljudje mislili o meni, če 1 °b košnji hodil v vas. — Nisem se hotel pokazati Iju-erT1: bili bi mi vse brali v očeh, zato sem hitel na polje, ^ifrio Mrazovega ribnika k Dobri in čez Ždire domov. Ko se vračal, sem videl, da imajo pri Hausnerjevih v ^stilni še luč in okna odprta in da pojo; kakor v fantovih letih se mi je nenadoma zahotelo pesmi in piva." „ »Tebi, oženjenemu človeku?" se je začudil Adam in Sele sedaj je opazil, da ima brat še od včeraj na sebi braznično obleko. , »Ne čudi se; ne vem, kaj bi počel ti, če bi bil v mojih ozi,.— pj| sem jn pgi, pozabil sem na vse na svetu in bilo T' je, dobro. Na vrtu pod drevesom sem malo spal in zjut-šel naravnost tebe budit, da le nje nisem videl." — n°vič se je zjezil Martin pri spominu na ženo. »Iskala te bo,“ se je ustrašil Adam. »E, ne bo! Gotovo je prežala, ko sem se opotekal po-d°bi domov in ko sem te zjutraj klical; tako spanje ima kot . a<ška. Me bolj skrbi kosa; moram si jo najprej sklepati; , toPa kot poleno, kosil sem z njo deteljo." Tačas sta ra*a že prekoračila gozdni rob in obstala pri kraju trav-nil na vratu je odvezal, sezul je čižme in nogavice in že je 'J6ciel na tleh pri nizkem štoru. Z nekoliko udarci je zabil vanj babico in enakomerno klepanje se je razleglo po gozdu. Adam je kosil sam prvo red. »Moj Bog, da me le kdo ne sliši," je mislil Martin, »ta sramota, priti zjutraj na travnik in šele klepati koso, tega svoje žive dni nihče ni slišal. Med ljudi bi se ne smel pokazati, povsod bi se mi smejali!" Razbijal je po kosi, samo da bi bil prej gotov. Zraven pa je gledal po strani Adama in je videl, kako mu gre delo od rok; kot salata krhka kar leti od kose in Adam kosi, kakor bi pisal s peresom po papirju. Napak! Martin je udaril mimo, skrhal koso, mora jo zopet sklepati in se mudi brez potrebe. »Zakaj pa gledam, kamor mi ni treba?" se jezi in skrbno popravlja napako. »Zdaj sem pa gotov," je vzdihnil slednjič in poskočil kot jelen. Nasadil je koso, pritrdil jo s ključem na kosišče — in naravnost k Adamu. »Pusti me naprej!" je ukazal in začel kositi. Svoj živ dan ni videl Adam takega kosca. Kosišče je pokalo, kosa je žvižgala kakor strupena, trava je hreščala in se valila za koso kakor zemlja za plugom, zakasneli ptiči in zaspani zajci so komaj uhajali iz toplih gnezd in ležišč. »Martin, pretegnil se boš," je opominjal Adam. Martin nič. »Martin, odnehaj, pretegnil boš še mene!" Martin zopet nič. »Martin, končala se bova!" In ko Martin še vedno ničesar ni rekel in ni odnehal se je razgrel Adam. Niti besedice ni izpregovoril več, toda prekositi se ni dal, Martin ga ne bo prekosil! Adam ima koso »gadovko", brezovo kosišče, oslo iz Horic in še vsaj toliko moči kakor Martin. Samo razvneti se mora, in že se razvnema. Nabrusil je in hitro za Martinom. Pri drugi redi že vidi pred seboj Martinove bose pete. »Martin, pazi na pete," je zaklical veselo. Martin se je ozrl in videl Adama za seboj. In tako sta kosila in kosila, besede nista spregovorila, samo z rokami sta zamahovala in vihtela kose. Senca je bila vedno bolj kratka, proti gozdu se je umaknila, sonce jima je začelo greti hrbte. »Ptički zajtrkujejo," je rekel Adam, »pojdiva tudi midva!" In Martin je ubogal kot otrok. Iz žepa svojega hodničnega suknja je potegnil Adam kakor zagozda velik kos kruha. Razlomil ga in večjo polovico ponudil bratu. »Ti si šel danes na košnjo kakor na ples," — se je nasmehnil pri tem in legel k Martinu v gozdno senco. »Vidiš, tudi ta božji dar imate pri vas bolj okušen kakor pri nas ;naš je kakor brus in vse to radi njene hlastnosti. Njena mati bi si jezik obrabila, preden bi ji povedala, naj počaka, ker testo še ni dovolj vzhajalo, ker peč ni dosti vroča, pa vse zastonj! Mora iz neček in hajdi v peč, — naj bo potem kakršnokoli." „1, to se ti samo zdi tako, ker imaš danes ostro koso, pa pivo prebavljaš — in sva lep kos dela že izvršila," je zagovarjal Adam in z užitkom gledal pokošeni travnik. Lepo se je kosilo, še lepše se počiva. Iz gozda diši po smoli, travnik dehti po cvetju, zemlja diši po prsti in ozračje prijetno hladi potne ude. »Leže ne bova tega pokosila," misli Martin in posluša. V Klenči vabi k maši, — polsedmih zjutraj. »Prav, pa dajva še enkrat," je prijel Adam za koso, potegnil oslo iz oselnika in brusil. (Dalje prihodnjič) kurzeste weg zu kleinen Herren-Freizeithemden Baby-Garnitur 19.80 Kurzarm, bugelfrei 59.80 gevvebt 49.80 Madchen-Slip-Hosen, Herren-Mode-Batisthemden, Baumvvolle 4.90 Langarm 89.— Madchen-Unterkleider ab 19.80 Herren-Mode-Leibchen 29.80 Kinder-Mode-Leibchen Herren-Mode-Pulli, Acryl 99 — gestreift 29.80 Herren-Slip oder -Leibchen Kinder-Dralon-Pullover 39.80 aus gutem Baumwoll-Ripp 10.90 Baby-Kleidchen, Langarm 39.80 Herren-Socketts, Baumwolle 7.90 Herren-Taschentiicher, farbig 2.60 Madchen-Frottee-Kleider 48.— Herren-Turnhosen oder Madchen-T revira-Hangekleider, -Leibchen, Baumvvolle 9.80 aile GroBen 59.80 Herren-Badehosen Damen-Badeanziige aus Helanca 39.80 aus bedrucktem Helanca 119.— Herren-Schniirlsamthosen Damen-Nachthemden in Modefarben 149.80 aus bedrucktem VVaschestoff 39.80 Herren-Frottee-Bademantel 159 — Damen-Slip-Hosen Kinder-Socketts, Baumvvolle oder Perlon 7.90 Frottee oder Baumvvolle, Damen-Hosen aile GroBen 9.80 mit Bein, la Baumvvolle 10.90 Kinder-Hakellook- Strumpfhosen ab 19.80 Damen-Perlon-Unterkleider in vielen Farben 29.— presen Damen-Waschegarnitur Damen-Strumpfhosen Hemd und Kose 49.80 fehlerfrei, in Modefarben 7.90 Damen-Frottee-Kleider in Modefarben Damen-Mode-Bikini 89.— Seidenbrokat-Steppdecken Polster, 169.80 99.— gefullt mit 1 kg Huhnerrupf 45.90 Damen-Mode-Pullover 49.80 Leintucher Damen-Dirndl-Blusen 24.90 aus reiner Baumvvolle 49.— Damen-Moderocke 89.— Liegetiicher 70X140, Damen-Morgenrocke aus gutem BW.-Frottee 39.80 aus Perlonstepp 99.— Frottee-Handtiicher Damen-Acryl-Westen 89.— Strapazgualitat 8.90 Damen-Leinen-Kleider 119.— Badetucher Damen-Jersey-Hosen, Jacguardfrottee 100X150 69.80 modische Facon 199.— Bettbeziige BW. gevvebt, Frauen-Hauskleider kochecht, 130X190 99.— aus gemustertem Perlon 39.80 Polsterbeziige, dazupassend mit ZippverschluB 60X80 28.90 mit Knopfen 35.90 Perlon-Georgette-Tucher in allen Farben 5.90 Acryl-Dekor-Vorh5nge pflegeleicht, 120 cm breit 29.80 Damen-Perlonstriimpfe 3.90 Diolen-Stores Damen-Krauselstrumpfe, 300 cm breit, gemustert 39.80 fehlerfrei 9.90 Sommer-Kieiderstoffe ab 9.80 BH, Markenvvare 19.80 Mode-Crimplene-Kleiderstoffe Damen-Miederhosen 14.90 einfarbig oder gemustert 79.— fiHMins KBOlhOUS Vfflach um SAMONIG-ECK Obiščite nas v času Celovškega velesejma! HLEVSKE NAPRAVE Montiramo najmodernejše hleve za govedo in prašiče. Vsa dela vam opravljajo izkušeni delavci. Pridite, brezplačno vam svetujemo! ANDREJ URBAS Vdlkermarkt - Velikovec Telefon 04232-521 SENDEN SIE MIR AUS DEM SONDERANGEBOT: 10 Vorstecker, 10,5 mm . . S 45.— 25 Vorstecker, 10,5 mm . . S 100.— 100 Vorstecker, 10,5 mm . . S 350,— Gevviinschtes bitte anzeichnen! Postkarte geniigt! KURT MARKTL & Co. Landmaschinen 9020 KLAGENFURT JUGOSLOVANSKO VINO JESENI DRAŽJE? Pričakovati je, da se bo že to jesen vino podražilo, samo zvezni izvršni svet mora še izreči svoje soglasje k temu. Vinska podjetja so namreč poslala zvezni vladi zahtevo, da se cena vina zviša za 15 do 30 odstotkov, češ da je zasebnim vinogradnikom treba ponuditi višje odkupne cene za grozdje. Tako bi lahko vinarne odkupile več grozdja in ga predelale s sodobno tehnologijo, s čimer bi dobili večje količine kvalitetnega vina. Bati pa se je, da se bo zaradi podražitve precej zmanjšala poraba vina. POHIŠTVO ZA DOM IN GOSTE Rutar-Center Obiščite nas na velesejmu v paviljonu vinarska zadruga ■ Prvovrstno izbrana črna in bela vina B morske ribe, kraški pršut, paški sir ter M balkanske Specialitete na žaru Haš tednik Izhaja vsak četrtek. Naroča se na naslovu: „Naš tednik", Celovec, Viktringer Ring 26, 9020 Klagenfurt. — Telefon uprave 82-6.69. — Telefon uredništva in oglasnega oddel^ 84-3-58. Naročnina znaša: mesečno 10.— šil., letno 100.— šil. Za Italijo 3400.— lir, za Nemčijo 24.— DM, za Francijo 30.— ffr., za Belgijo 300.— bfr., za Švico 25.— šfr., ?? Anglijo 3.— f. sterl., za Jugoslavijo 60.— N. din, za USA, Avstralijo, Kanado in južnoameriške države 7.— USA dolarjev na leto. — Lastnik in izdajatelj: Narodni svet korošK'n Slovencev. — Odgovorni urednik: Janko Tolmajer, Radiše, p. Žrelec. — Tiska Tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu, Viktringer Ring 26. bh ha ch S Z? / <- / ,2 % S S? g-* £=<%■?