----- 286 ----- Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja., Državni zbor je sklican na 5. dan t. m. Ali Be bode začel ta dan ali ne, zdi se nam zelo dvomljivo, kajti deželni zbor češki začel se je še le danes in odmrjen bi mu bil po takem^ le zel6 kratek čas. Sicer pa je dandanes še verjetnejše, da deželni zbor češki ne voli poslancev v državni zbor, in ako on ne pošlje poslancev, ne bode državnega zbora. Kaj neki bi bil tudi tak „državni" zbor, ako bi najimeni-tejše kraljestvo „nekdanje" Avstrije ne bilo zastopano v zboru? Poljaki pa menda tudi pridejo z ogrado, Kranjci, Dalmatinci in Tirolci gotovo le z ogrado in protestom zoper decembersko ustavo — komu bi tedaj podoben bil tak „državni" zbor! Tudi 12 poslancev konservativne stranke v gornje-avstrijskem zboru se je z deklaracijo odpovedalo deželnemu zboru. — Zmaga Prusov povzdiguje čedalje bolj ošab-nost nemških avstrijskih centralistov. Kova „Presse" ponosna o tej zmagi je vrgla krinko z obraza in vriskala te dni tako-le: „Zmaga Nemcev čez Francoze je zmaga nemškega elementa v Avstriji!" Čedalje očitnejše je tedaj, kaj da ^ustavoverci" nameravajo: ali gospodarji biti vsem drugim narodom v Cislajtaniji kakor so Magjari v Translajtaniji — ali pa se v naročje vreči Prusom! Pangermanizem je tedaj zdaj parola v Avstriji — kakor je dr. Costa dobro rekel v kranjskem deželnem zboru — ne pa panslavizem. Osode polni časi se tedaj bližajo revni Avstriji. — Stare srebernešestice se jemljejo od 1. dne tega meseca do konca meseca le še pri dunajski glavni kaši po 10 novih kraje. Od prihodnjega meseca oktobra naprej jemale se bodo le po vrednosti srebra. Saj tako se že glasi oklic na Ogerskem. Cesko. 23., 24. in 25. dan avgusta so za češko deželo in za vso Avstrijo zgodovinsko važni dnevi. Cujte Slovenci! zmogli so pri vseh volitvah za deželni zbor naši bratje SJovani in oni, ki stojijo na državo-pravnem stališču Ceske. Al ne samo v mestih in na kmetih ampak tudi v obeh skupinah velikega posestva — samo sijajna imena možakov proti judovsko-liberalni koteriji nemške kazine, in sicer v skupini fidekomisni z večino 14 glasov, v skupini nefidekomisnih z večino 19 glasov. In kako sijajna imena zgodovinskega češkega plemstva so na priliko: Schwarzenberg, Lobkovic, Thun, Martinic, Nostic in drugi. — Ceski narod je govoril! On bode vse druge narode rešil sile nem-škutarske; po tej zmagi se bodo „verfasaungstreuci" vrgli v staro šaro, in Bog daj! da se povzdigne iz te šare sprava in mir med vsemi narodi! To želijo oni možaki, ki so zdaj v večini deželnega zbora, in so roko sprave podali Nemcem; ali jo bodo oni sprejeli, videlo se bode kmalu, — kajti danes, 30. avgusta, ko se začel deželni zbor v Pragi, se bode rešilo to: ali hočejo Nemci pravični biti Slovanom in se vstopiti na državnopravno stališče ž njimi ali ne. Slava junakom Čehom! Iz Dalmacije. Fml. Rodič je na veliko radost Slovanom v Dalmaciji imenovan za ces. namestnika, Ljubiš a pa za predsednika deželnemu zboru. In tako je konec glorije zagrizenega Italijana Lap ene in njegovih pridružnikov. Zbor dalmatinski pošlje poslance v državni zbor, al samo v ta, da volijo v delegacijo in se udeležijo državnega proračuna glede na nevarni voj-skini stan. Iz francosko -pruskega bojišča. Francoski armadi se čedalje huje godi; zmirom je nesrečna v bitkah tako, da pruska armada se pomikuje vsak dan bolj do Pariza, in da bode oblegla glavno francosko mesto. Nihče ne bil verjel, da je kaj tacega mogoče! In vendar je res tako. Že je visi poveljnik oklical prebivalcem Pariza, naj se za več časa oskrbijo z živežem ; kdor tega ne more in se tedaj ne more v bran postaviti sovražniku, naj že zdaj beži iz mesta. Pruska armada je res silovita, poldrugi milijon vojakov more na noge postaviti previdenih z najstrašnejšim orožjem in strelivom. Kako da je Napoleon mogel tako silo na dvoboj klicati nihče ne razume. Godi se Francozom taka kakor 1866. leta avstrijski armadi. O Napoleonu pa nič več ne duha ne sluha; iz začetka se je s svojim 141etnim fantom komedijo vojaštva igral, zdaj ga nikodar. Njegova zvezda bledi in utegne kmalu ugasniti popolnoma. Miloval ga menda nihče ne bode. Strašen pa bode boj okoli Pariza — krv bode v potocih tekla. Ubogo človeštvo. Francoska vlada je zaukazala, da morajo vsi ptuji Nemci zapustiti deželo. Da je to med N