NAČRT DRUŽBENEGA RAZVOJA OBČINE ZA LETO 1977
S programom dražbenega razvoja občine za leto 1977, ki ga je občinska sknpšdna obravna-vala 23. decembra so oprede-Ijene le naloge in obveznosti iz družbenega načrta ob&ne za obdobje 1976 — 80,, ki jih moramo opraviti v letn 1977, da bomo do konca srednjeročnega obdobja dosegli to, kar snno načr-JovaH.
Družbenoekonomsld razvoj obane v letu 1977 bo v veliki meri odvisen od razmer, ki bodo v pribodnjem letu prevUadovale na celotnem jngoslovanskem trgu ter na mednarodniih trgih kakor tudi od osnovnih zmadlno-sti razvoja v letu 1976.
V leto 1977 prenašam o neka-teie pozitivne tendence družbe-noekonomskih gibanj preteklega leta, kot: oiivl)aui|e gospodanke »ktivnosti, dasti v indurtrtji, zmanf-ševanje zalog izdeikov, k*r ustvarja ngodnejče možnosti za rast proi-zrodnje, umajanje zaposlov anja, saj je bil nasprotf prejfajfan letoim dose-žen porast v občini le ofcoUi 1,5 %, izboljiaiije likvidnosti, posk»van)a in finantne disdpKne. Denanna sred-stva so se v gospodarstvn' občine povecale za 2,5-kiat, teijatve iz po-riovoffi ramerif ps ntaapale *• poiovico.
Nadaljaiejo se pozitivne Ueodence v znnanjetrgovinski menjavii. V letu 1976 je bil v gospodarstvu i obtine dosežen večji izvoz blaga in storitev ter manjS uvoz, kot smo natfrtovali: lzvoz se je povečal za 34 % uačrtano 28%, uvoz pa le za 5% nučrtano 11%. Konjanktnrna gjbanja v svetu pa   omogo&jo   še   nadaljnj>)o   rast
izvoza blaga. Sprejeti bodo tudi novi predpisi o zunanjetrgovinski menjavi in o deviznem poslovanju, ki bodo izpopolnifi celotni sistem ekonom-skih odnosov s tnjino.
Načrtovanju investidjske nalozbe so skoraj v celoti reaUzinuie. Dogra-jeni so >ečji kapitalno intenzivni investitijski objekti, predvsem v industrijl, ki bodo v naslednjUi letih prispevaH k poživitvj gospodarske rasti v obtini (npr. Sattunus — to-varna avtoopreme. Papirnica Vevie — V. papirni stroj, tiskarna Jožeta Močkrtta, Totra — tovarna pozame-nterije itd.).
Tndi na področju družbenega standarda (ki vUjnčujejo skupno porabo in stanovanjsko gradnjo) so biU doseženi nekateri pomembni rezohati, Ujab temu da program za leto 1976 ni bU v celoti realiriran. Gradnja objektov za dražbene de-javnosti iz I. samoprispevka poteka v skladu z dogovorjenim programom. Pomcmbni rezultati pa so doseženi tucU na področjo stanovanjske grad-nje, saj je bilo v letu 1976 dograjeoib 1469 stanovanj in je program uresni-čen skoraj 90-odstotno.
Poleg pozitivnih tendenc pa prenašamo v leto 1977 tudi nekatere slabosti letošniega leta, kot:
—  prtm«jhno gospodarsko rast; dosežena je bila le 3-odstotna stop-nja rasti ob načrtovani 5,5-odstotni stopnji. Načrtovana rast družbenegfc proizvoda ni bila dosežena predvsem zaradi izpada industrijske proizvod-nje v prvih mesedh 1976 leta, česar ni bilo mogoie v celoti nadoknaditi Idjub   oživljaiiju   povpraSevanja   v kasoejših mesedh;
—  nizko reproduktivno sposob-
nost gospodantva — sredstva za enostavno in razSirjeno reprodukdjo so v letu 1976 ostala nominalno na
isti vBlni kol v predbodnem letu, to
pa pomeni nizjo reahio vrednost oz.
(nadaljevanje na 2. strani)
(nadaljevanje s 1. strani)
manj&o lastno materialno osnovo za nadaljnji razvoj;
—  stagnatijo dnižbene produk-tivnosri dcla — ne nresničtijemo ene od lemeljnih nalog, ki smo si jo po-stavili s srednjeročnim načnom, ij. pove&nje    deleža    produktivnosti dela v prirastu družbenega proizvo-da;
—  gibanje nekaterih obUk pora-be,   dasti   OD,   nad   materialnimi možnoslmi. Ob povečanju produk-livnosti dela za 1 % so se nominalni osebni   dobodki   na   zaposlenega pove&H za 18%;
—  nezadostno pripravljenost za večje investid)ske programe ild.
Temeljni cilj rarvoja za sred-njerofno obdobje 1976-80 je doseči skladnejfii družbenoeko-nomslri razvoj občine z dina-mično rastjo gospodarstva, ki naj zagotovi izboljšanje življenjsldta in delovnib numer delovnega človeka. To naj bi zagotovili $ poprečno letno stopnjo rasti družbenega proizvoda 6,5 % ter i rastjo produktivnosti dela 4,4 % letno.
Da bi do konca srednjeroč-nega obdobja dosegli dogovor-jene dije, se s programom ra-zvoja za leto 1977 postavljajo pred gospodarstvo obtine za-htevne naloge.
Realni družbeni proizvod se mora povečati za 6% in naj bi hitreje rasla industrijska pro-izvodnja(za 7%). Zaposlenost se lahko poveča za 2 %, s čimer bo družbena produktivnost dela porasla za okoli 3%. Na teh osnovah bi se realni osebni dohodki na zaposlenega lahko povečali za 1 do 2 %.
Oživljanje gospodarske aktivnosti vobdini načrtujemo na večjih investi-cijskih naložbah v industriji, pro-metu in gradbeništvu, ki so bile akti-virane v letu 1976 in od katerih pri-čakujemo, da bodo že v letu 1977 dale svoje učinke in prispevale k dinamiki rasti družbenega proizvo-da. Prav tako bodo k oživljanju gospodarske aktivnosti pripomogla tudi ugodnejša konjukturna gibanja na domačih in tujih tržiščih. Pričaku-jemo povečanje izvoza blaga in stori-tev v občinskem gospodarsivu kar za 33 %, uvoz pa naj bi se predvidoma povečal za 22 %. Z republiško reso-lucijo se v Sloveniji predvideva povečanje uvoza predvsem repro-dukcijskega materiala, kar zagotav-Ija tudi industrijskim podjetjem v občini, ki so skoraj 65 % vezana na uvoz surovin, boljšo oskrbljenost z reprodukcijskim materialom. Da bi dosegli krepitev materialne osnove temeljnih organizacij združenega dela, je z resolucijo SRS predvideno, da bodo morala sredstva za osebno, skupno in splošno porabo rasti za 10 % počasneje od rasti družbenega proizvoda, ob upoštevanju s samou-pravnimi sporazumi o temeljih pla-nov opredeljenib prednostnih panog. Za uresničevanje zahtevanih nalog, ki se postavljajo pred gospodarstvo, pa bo potrebno hitreje in učinkovi-tejše vključevanje v integracijske procese, predvsem v vertikalno povezovanje, v reprodukcijske komplekse, ki bi zagotovili reahza-cijo kvalitetnih in smelejšth razvoj-nih konceptov, s tem pa tHdi načrto-vani razvoj.
NEKATERE         POMEMB-
NEJŠE NALOGE, KI JIH MORAMO IZ SREDNJE-ROČNEGA NAČRTA URE-SNIČITIV LETU 1977
—  V   industriji    bo   velika odgovornost na tistih delovnih organizacijah, ki so z dogovorom o temeljih plana opredeljene kot nosilke industrijskega razvoja v Ljubljani. Te bodo intenzivno delale glede uresničevanja inve-sticijskih programov, da bi do konca srednjeročnega obdobja dosegli načrtovano prestrukturi-ranje   ljubljanskega  gospodar-stva. To so: v strojegradnji — Indos;    kemični   indistriji   — Yulon in Teol; v živilski indu-striji Žito in Emona.
Pomembnejše investicije leta 1977 v industriji so: pričetek gradnje II. faze toplarne: grad-nja tovarne za proizvodnjo go-tove in polpripravljene hrane — nosilec HP Kolinska; v industrij-ski coni Most gradnje tovarn: Pletenina, Plutal in Rog. Na območju občine sta z resolucijo SRS opredeljeni tudi dve priori-tetni investiciji na področju bazne kemije, in sicer Yulon kot nosilcc investicije za razširitev kapacitet proizvodnje poliami-dov, v okviru Polikema pa je predvideno nadaljevanje del na projektu dimetiltereftalata, kjer v naši občini obstaja možnost mikrolokacije v energetski coni Dolsko.
—  Na   področju   prometne dejavnosti  je  postavljena  kot
prioritetna naloga v Ljubljani dokončna proučitev izvedbe investicijskega programa teTmi-nalov; nosilci te naloge so Javna skladišča, ZG Ljubljana in Vektor.
—  Med   prioritetnimi   nalo-gami v srednjeročnem načrtu je tudi izboljšanje preskrbe obča-nov. V okviru sprejetega pro-grama bodo leta 1977 zgrajeni v novih   stanovanjskih   soseskah potrošniški  center  v  Štepanj-skem naselju ter samopostrežne trgovine v Zalogu in Polju. Ve-lika pa so tudi prizadevanja tako občinske skupšcine kot krajev-nih   skupnosti   za   izboljšanje preskrbe v zunajmestnih nase-Ijih. Po programu naj bi bil leta 1977 rešen predvsem problem preskrbe v Hrušici, Bizoviku in Senožetih. V okviru poslovnega centra Most pa je treba pospešiti pričetek gradnje tržnice.
—  V kmetijstvu bo ustanov-ljena   interesna   skupnost   za pospeševanje kmetijstva, ki bo v skladu s sprejetim programom nosilka vseh akcij za pospeševa-nje kmetijstva v občini. Skupš-čina občine je sprejela prostorski načrt za potrebe kmetijstva, ki bo omogočil izvajanje kmetijske politike v občini, sprejela pa bo tudi odlok o zaščitenih kmetijah, ki bo preprečil drobljenje per-spektivnih kmetij.
—  Dograjenih bo 1016 sta-novanj, od tega 940 v usmerjenih stanovanjskih soseskah in 76 v individualni gradn(i.
—  Če bodo spre jeta delitvena razmerja dohodka, kot jih pred-videva osnutek resolucije SRS za leto 1977, bo nekoliko več sred-stev za potrebe skupne porabe, kot jih je bilo v letu 1976. S tem bodo delno odpravljeni ali pa vsaj omiljeni do sedaj nekateri nerešljivi problemi na področju družbenih dejavnosti, predvsem tam, kjer je bila razširjena de-javnost največja, kot v vzgoji in izobraževanju,           socialnem skrbstvu, otroškem varstvu itd. Investici jska vlaganja v področje družbenih dejavnosti bodo v letu 1977 relativno velika in bo to vsekakor    zmanjšalo    nesora-zmerja  med  gospodarskim  in socialnitn razvojcm naše občine. Dograjeni bodo objekti, ki izha-jajo iz I. in II. samoprispevka ter nekateri objekti, ki jih še posebej financirajo SIS in TOZD. Tako bodo   na   področju   otroškega varstva   zgrajeni   VVZ   Selo-Moste,   Štepanjsko   naselje,   v Polju ob Rjavi cesti, Novo Polje z enoto v Sneberjah dokončana bo saoacija WZ Arigelce Oce-pek. Na področju vzgoje in izo-braževanja bo zgrajen prizidek pri OŠ Zalog ter na področju zdravstva prizidek pri zdravstve-nem domu v Mostah za otroški dispanzer.
—  Osrednja naloga na po-dročju urbanizma je novelacija GUP, za katero bodo morale ljubljanske   občine   in   mesto Ljubljana zagotoviti 280 milijo-nov din.
—  Na področju komunalnega gospodarstva bo polovica sred-stev  cestnega   sklada   ter  pri-spevka   za   uporabo   mestnega zemljišča  odstopljena  za  sofi-nanciranje 10-letnega programa izgradnje  cestnega  otnrežja  v Ljubfjani.    Preostala    sredstva bodo   namenjena   za   stroške rednega vzdrževanja, del sred-stev prispevka za uporabo mest-nega zemljišča bo vrnjen KS, na območju katerih je ta prispevek pobran,   del   sredstev   pa   bo namenjen investicijam.
Iz sredstev občinskega prora-čuna v letu 1977 ne bodo več zagotovljena sredstva za financi-ranje potreb skupne komunalne potrošnje (redno vzdrževanje cest, zelenic, javne razsvetljave na zunajmestnih območjih itd.). Za Tealizacijo naiog, sprejetih s srednjeročnim načrtom bi bilo za ta del potrebno v letu 1977 zago-toviti okoli 11 milijonov dinar-jev. Tu pa se srečujemo s pro-blemom. V izhodiščih SRS za oblikovanje splošne porabe je namreč predvideno, da se z usta-novitvijo komunalnih interesnih skuonosti njihovo financiranje ne bo več napajalo iz proračunov občin, temveč iz dohodka TOZD. Zato bodo morali de-lavci v TOZD odločati, kakšen obseg nalog iz tega področja so pripravljeni financirati na ob-močju obČine.
—  Oblikovanj^ splošne (pro-računske) porabe v letu 1977 bo odvisno   od   načrtovane   rasti družbenega proizvoda v otrini.
Iz ustavnega načela, da je po-trebno zagotoviti vpliv delavcev v TOZD in občanov v KS tudi na oblikovanje splošne porabe v občini, je v republiški resoluciji izvedeno določilo za prihodnje leto, da se vse vrste porabe v občini obravnavajo kot celota. Tako morajo osebna, skupna in splošna poraba v vsaki občini zaostajati za rastjo družbenega proizvoda za 10 %. Kakšna bodo razmerja rasti med vsemi tremi vrstami porabe in katera od naš-tetih vrst porabe naj ima v okviru skupnega globala rasti prednost, bodo odločali delavci v TOZD neposredno in sočasno.