Izhaja vsak Četrtek. Cena mu jo 3 K na leto. (Za Nemčijo 3 K 60 vin., za Ameriko in drugo tuje države 4 K 60 vin.) — Posamezno Številke so prodajajo po 10 vin. Spisi in dopisi so požiljajo : UredniStvu Domoljub a", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. Narofinlna, reklamacije in ln-serati pa« UpravniStvu »Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. V Ljubljani, dne 18. avgusta 1910, Ob cesarjevi osemdesetletnici. Naš ljubljeni vladar Franc Jožef I. obhaja 18. avgusta osemdesetič svoj rojstni dan. Kdo bi mogel v kratkem povedati, kaj je vse storil naš ljubljeni cesar v teku svojega dolgega življenja za svojo državo, za svoje narode! Lepe besede je zapisal o tem naš knezoškof v kratkem pastirskem listu vernikom ljubljanske škofije, ki se glasi tako-le: Rojstni dan vladarja praznujemo slovesno vsako leto. Saj vemo, da cesar vlada v imenu božjem, da je namestnik božji, ki naj stori in zapove vse, kar je potrebno, da se ohrani mir in pravica in moremo napredovati v vsem, kar je potrebno za našo časno in večno srečo. Cesar se zaveda svoje dolžnosti, pa tudi svoje odgovornosti pred Bogom. In kako težke so njegove dolžnosti dandanes, ko je toliko sovražnikov božjih na zemlji, pa na vse mogoče načine, s spletkami in prekanjenostjo otežujejo tudi cesarju delo po volji božji v pravo korist sebi izročenih narodov. In koliko mora trpeti ravno naš cesar! Sovražniki mogočne Avstrije se-jejo nemir med narode; narode dražijo in hujskajo celo njihovi zastopniki, ki bi morali po vesti skrbeti za mir med njimi, za medsebojno sporazumnost in pravičnost in za napredek po potrebah sedanjega časa. Razpor med narodi in pa ovire v skrbi za politični, gospodarski in družabni napredek slabi Avstrijo, razjeda njene moči in ji izpodko-pava ugled pri sosedih. Zraven pridejo verski nemiri. Sovražniki božji hočejo razdreti Cerkev: zato boj zoper versko šolo, boj zoper zakrament sv. zakona, zasramovanjc sv. Očeta, zaničevanje škofov in duhovnikov, izpodbijanje verskih naukov in čednostnega življenja po nesramnih knjigah in umazanih časopisih, klic za ločitev od Rima. Tudi ti nemiri pretresajo Avstrijo v njenih temeljih. In to satansko prizadevanje mora gledati SOletni starček, ljubljeni naš cesar Franc Jožef I. Kako mora vse to pogubno vrvenje in drvenje boleti njega, ki samo to želi in se samo za to trudi, da bi bili narodi njegovi srečni, mirni, v blagostanju, zvesti Bogu in njemu; kako mora njega skeleti v srcu, da kljub dobri volji more hudo le nekoliko ovirati, ne pa popolnoma preprečiti. Pa vendar on ne obupuje, marveč zaupno se obrača k Bogu proseč za ono modrost in za ono moč, ki je potrebna, da spozna in zatre one peklenske sile, ki njegove narode hujskajo zoper Boga in bijejo boj tudi zoper njegov prestol ravno zato, ker hoče biti zvest Bogu in narode vladati po njegovi sveti volji. Tudi mi se obračaj mo k Bogu in molimo prav presrčno za našega, v skrbi za vse narode osivelega cesarja, naj ga podpira Bog in naj njegove korake 21 vodi tako, da pride do končne zmage in ustanovi mir med narodi na podlagi pravice. Take molitve naj puhte k Bogu posebno letos, ko naš vladar izpolnjuje 80. leto svoje starosti. O, da bi po tolikih mučnih borbah in bridkih vsaj zadnja lela življenja miru in v tolažbi in v vc- izkušnjah preživel v selju! Kdor pride v Ljubljano zlasti z Dolenjskega, radovedno gleda, kako poglobujejo Gruberjev kanal, in ljudje z glavo zmajujejo, ali se bodo ti stroški poplačali. Povejmo svojo misel o osuševanju ljubljanskega barja! Ko je inženir Podhagsky pred leti izdelal načrt za osuševanje ljubljanskega barja, je mislil samo na to, kako bi povodnji odpeljal po Gruberjevem kanalu in po Ljubljanici. Njegov načrt je bil enostranski, kajti izkušnja nas uči, da. se barje nc sme izsušiti, ker izsušeno barje jc slabijo od mokrega barja. Vodna višina Ljubljanice je sedaj 285 metrov in 50 centimetrov nad morjem. Če bi se ta višina za cela 2 metra znižala, tedaj bi se talna voda na barju tudi tako poglobila, da bi šota bila ločena od vodne gladine, ki jo napaja, in to bi jako slabo vplivalo na rodovitnost barjanske zemlje. Čisto napačno je mnenje, ki ga imajo nekateri, da se mora šota odstraniti in da se naj obdeluje spodnja plast. Ravno šota je za poljedelstvo, če se prav obdeluje, tako dragocena, da jo je treba pred vsem ohraniti in izrabiti. Če bi se šota izrezala in požgala, bi ostala veliko manj rodovitna spodnja plast, ki bi jo bilo mogoče le z velikimi stroški, s pridnim obdelovanjem in gnojenjem, za poljedelstvo pridobiti. Ljubljansko barje se bo moralo za vse čase obdelovati kot barje. Priroda ne trpi sile, ampak treba se ji je prilagoditi in njeno naravo pametno izkoristiti. Ze dosedanji poizkusi obdelovanja barja so pokazali, da se dajo doseči na njem izredno bogati uspehi, če se z barjansko zemljo pravilno ravna. Šota ljubljanskega barja ni slabša, ampak boljša od druge prsti, samo prav jo je treba izrabiti in voda, ki je potrebuje, se ji odvzeti ne sme. Šota ima v sebi mnogo dušika; to je ona prvina, ki je rastline največ potrebujejo za svojo rast. Če zemlji zmanjka dušika, mora se ji po gnojenju zopet ta tvarina nadomestiti. V tem oziru se je šota ljubljanskega barja kemično preiskovala, in dognalo se je, da je na enem hektarju površine z globino šote 20 cm — dušika 7200 kg, kalija 2700 kg, fosforove kisline 870 kg, apnenca 23.900 kg. Sedaj pa računajmo vrednost! Če bi se gladina talne vode znižala za 2 metra, tedaj bi šota na površini 7200 ha bila na suhem. To Soto bi izrezali al; požgali, ostanek bi se izpremenil v prah, ki ni za poljedelstvo za rabo. pa računamo 1 kg dušika v gnojilu na 1 K vrednosti, tedaj bi po pokončanju I te šote barje izgubilo dušika v vredno. ^ sli 52 milijonov K! To je vrednost, ki je danes resnic, no v barjanski zemlji, a bi se izgubila, če bi sc z barjem tako ravnalo, kakor nekateri mislijo. Kako drago sc plažu. jc kalij in fosforova kislina kot umetno gnojilo! To vse jc pa v šoti in bi šlo v nič, če bi se šota uničila. Potem bi ju | drago kupovali umetna gnojila. Iz tega se tudi razvidi, da jc silno nespametno, šoto na barju zažigati, kajti ravno najbolj potrebne snovi gredo z dimom v zrak. Če vidim, da barje požigajo, se mi zdi ravno tako, kakor bi videl kmeta, ki si z bankovci fajfo prižiga. Barjani morajo torej šoto ohraniti, kajti šota je za bodočnost bogati vir, iz katerega bo poljedelec dvigal svoje zaklade. To jc ena! Druga je pa ta, da se osuševanje barja ne sme tako vršiti, da bi barja le vodo jemali, ampak barju bo trelm tam, koder mu bo zmanjkalo, vode tudi napeljati. Zaradi povodnji se morata Ljubljanica in Gruberjev kanal poglobiti. A morajo se tudi napraviti ■/.:i- -tvornice, s katerimi sc bo vodna gladina lahko zvišala, tako da se dvigne talna voda po celem barju. Pa ne \c \o! . Tudi pritoki Ljubljanice bodo morali , dobiti zatvornice, da se bo ob suši da lahko napeljevala na potrebne • kraje. Kako nespametno bi bilo uničevanje šote, se razvidi tudi iz tega, da l>i bili vsi stroški za osuševanje barja ven vržen denar, če bi se hkrati zgornja plast barju odvzela. Potem bi se tudi površina barju znižala — saj mnogo sc je že — in tedaj bi ob povodnji na znižani zemlji zopet voda stala. Kakor čujemo, se je prvotni načrt * za osuševanje barja že zelo izpremenil v tem smislu, kakor smo ga zdaj opisali. Nc misli sc več na tako daleč sega- • joče osuševanje, kakor ga je namera- ' val inženir Podhagsky, ampak zmagal je smisel za pametno kmetovanje. Barjani pa naj varujejo svojo šoto! j /□C3C3CaC3C3C3C3nC3aEZPSr3C3r„3ianl LJn ! ac3E3C3C3CTcac3aa£3caca£3 '•""■Hi .» POLITIČNI POLOŽAJ V AVSTRIJI- i Kako sodi o njem posla-' n e c U d r ž a 1, predsednik »S 1 o-vanske Zveze«. Poslanec Udržal t je govoril na nekem shodu svojih vo-livcev in izjavil, da so češke stranki ( preslabe, da bi same mogle izvojevat , svoje zahteve. Zato si morajo iskat: Čehi prijateljev-podpirateljev. Take do ( be v »Slovanski Uniji«. A razmere. »j vladajo v »Slovanski Zvezi«, so za il°j sego uspehov neugodne, ker manjk^ U jfeiotrebne sloge. Dobre razmere in odno-gaji posameznih v »Slovanski Zvezi« Združenih strank se morajo ukrepiti in Jitrditi, potem je mogoče šele upati .uspehov! — Isti poslanec Udržal v ne-ikem češkem listu razmotriva politični položaj. Podamo le glavne misli. Najprej obžaluje, da ne postopajo češke stranke edino v boju zoper Nemce. Za prospeh Slovanstva so ustanovili Čehi in Slovenci »Slovansko Zvezo«, pa kljub .vsem njenim prizadevanjem do danes niso še združeni v njej vsi slovanski narodi avstrijski. Celo izstopili so iz nje češki radikalci, nekateri Čehi zabavljajo »Zvezi«, češ da je premalo češka. Novoslovani pa celo dvomijo, ali je »Zveza« sploh potrebna. Drugim (realistom) pa ne gre v glavo, kako bi bilo poleg zamotanega češkega vprašanja obenem reševati še celo ogromno kopo nujnih vprašanj drugih v »Zvezi« združenih slovanskih narodov. Med drugim pravi poslanec Udržal, da Čehi sami jnikakor niso tako močni, da bi mogli voditi politiko v velikem merilu, in zatn si morajo dobiti dobrih zaveznikov. 'Ako bi si pa ne znali najti zaveznikov, s tem bi storili največjo napako. — Kako se utegne naš politični položaj dalje razvijati, se ne da že sedaj dognati; prav možno je, da utegne nenaden preobrat političnega položaja na .Ogrskem razčiščujoče vplivati tudi na avstrijske politične razmere. Poslancu U držalu se ne zdi verjetno, da bi vlada Stegnila razpustiti avstrijski državni zbor. — Glede sklicanja deželnih zborov se vlada še ni odločila. Najbrž določi to cesar 18. avgusta, ko bo ta dan zaslišal ministrskega predsednika Bienertha. — Čehi prirede velik z 1 e t na Dunaj; dunajska policija ga jim je sicer dovolila, a prepovedala je nositi po Dunaju narodne znake, peti na ulici narodne pesmi, ukazala, naj opuste vsak glasen demonstrativen pozdrav, in sploh vse, kar bi se moglo smatrati izzivajočim Dunajčane. Kako se pač boji vlada za svoje nervozne dunajske Nemce! DEŽELNI ZBORI; DRŽAVNI ZBOR. Kakor se čuje iz poslanskih krogov, bodo sklicani deželni zbori 20. septembra k dvatedenskemu zasedanju. Češki deželni zbor bo sklican samo v slučaju, ako bo doseglo pogajanje veleposestnikov (o tem je »Domoljub« že poročal) ta uspeh, da bo zagotovljeno, 3a bo deželni zbor rešil vsaj najpotrebnejše vladno predloge. Tudi istrski deželni zbor bo sklican le tedaj, ako bodo imela pogajanja med Hrvati in Lahi aspeh v vseh narodnostnih in gospodarskih vprašanjih. — 4. oktobra bodo iajbrže sklicane delegacije na Dunaj, ned 14. in 18. oktobrom pa bo sklican Iržavni zbor, ki pa bo zboroval le do t., listopada, nakar bodo neprenehoma ibprovali deželni zbori do 20. listopada. )d 20. listopada do 21. grudna bodo cončana posvetovanja delegacij. V stem času bo imel seje proračunski od-lek za leto 1911. Če se bo izkazala zbor- nica v začetku nedelavno, jo bo vlada najbrže razpustila in imeli burno nove volitve prihodnjo spomlad. HRVAŠKI SABOR. Ban Tomašič se jc mudil prejšnji četrtek v Budimpešti, gotovo radi volitev na Hrvaškem, saj je viada že začela s pripravami za saborske volitve, za katere se tudi stranke že pridno pripravljajo. Zlasti se gibljejo Srbi, ki se boje, da hoče Tomašič število njih zastopnikov skrčiti. Smo že poročali, da si prizadeva Tomašič ustvariti novo delovno stranko; radi tega pa vse druge vladi nasprotujoče elemente odstraniti iz sabora. — Listi so poročali, da je imel ban Tomašič že prejšnji torek v rokah kraljevo lastnoročno pismo, s katerim naj se razpusti hrvaški sabor. — Sedanja hrvaška zbornica bo sklicana zadnjič 22. velikega srpana k njeni zadnji seji, v kateri ji ban naznani, da je razpuščena, ker s sedanjim saborom ni mogoče uspešno deio. —■ Kakor se razvidi iz pogajanja banovega z raznimi strankami, iz katerih bi ban rad napravil močno, enotno vladno stranko, se banu tudi v novoizvoljeni zbornici ne bo tako gladko pletla in razvijala politična nit, kakor bi si on hotel, ker bo stala proti močni unionistiški stranki krepka državnopravna opozicija. ČRNA GORA. Ruski car pošlje k jubileju črnogorskega kneza oddelek ruskega bro-dovja in nekega ruskega velikega kneza. Naš cesar pokloni knezu Nikiti za jubilejni dar 'dva krasna konja z vso hlevno opremo. — Krona za kneza N i k o 1 o je že naročena. Izvršuje se, po načrtu svetega sinoda ruskega, v Moskvi. Krona in tudi diadem za kraljico bosta iz čistega zlata in dragoceno okrašena. Oboje bo dar ruskega carja in laške kraljice Jelene črnogorskemu dvoru. Tudi vse druge stroške slavnosti kneževe 50 letnice poravnata ruski in laški dvor. ŠPANSKI KULTURNI BOJ, Španski marljivi katoličani hočejo po celem Španskem organizirati močno propagando za ustanovitev organizacij v obrambo katoličanstva. Sestavili so že glavni odbor, ki naj organizu.je veliko protivladno manifestacijo. Ljudstvo je večinoma mirno, a še zelo razburjeno, posebno še radi tega, ker je Kanalejas z orožjem preprečil mnogoštevilne shode katoličanov. Kanalejas, ki se že sedaj no čuti več varnega in si je naročil za svojo osebno varnost cele policijske čete, namerava predložiti zbornici, po francoskem vzgledu, predlogo za ločitev cerkve od države. NEODVISNOST EGIPTA. Egiptovska narodna stranka name, rava letos, meseca septembra i.ajbrže, prirediti kongres, na katerem bodo proglasili neodvisnost Egipta. Angleži, ki bi bili s tem najbolj živo prizadeti, je lahko umevno, da se trudijo za ves svet, da bi se propovedal ta za nje lahko kaj nevarni kongres. A najbrž se Angležem ne bo posrečilo preprečiti kongresa. BOJI TURKOV Z ARABCI Kakor poročajo listi, se je vršil v bližini Medine hud boj turških čet z arabskimi rodovi. Turške čete so imele le malo mrtvih in ranjenih, Arabci pa so se morali umakniti in pobegniti z bojišča z velikimi izgubami. O MORITVI DRUZOV, o kateri smo zadnjič poročali, nam je še omeniti, da je poslala turška vladal nad Druze štiri vojaške bataljone in en oddelek z brzostrelnimi puškami, da 2 njimi ostro kaznuje njih kruta grozot dejstva, saj so bili požgali tri vasi iff umorili nad 50 ljudi. BELGIJSKI KRALJ namerava iti na svojem potovanju it Dunaja v Belgrad in Carigrad. Možno je tudi, da obišče ob povratku Črno Goro. NEMIRI V PERZIJI. Mesto Teheran je v vojnem stanju. Vse javne trge straži orožništvo in policija. Vlada je proglasila, da bo areto-; van vsakdo, ki se bo prikazal po solnč-nem zahodu na cesti. Kdor ne bo obstal na prvi klic, bo ustreljen. Razveljavljeni so vsi potni listi'in mestni vhodi zaprti. Položaj postaja vedno resnejši. Baktiari so zasedli poslopje perzijske zbornice (parlament). Perzijsko ljudstvo noče več izročati orožja. — V nedeljo 7. velikega srpana so Baktiari plenili po hišah v Teheranu bivajočih' Rusov in tujcev. Ruskim podanikom povzročeno škodo povrne perzijska vlada. Nove čete perzijskih revolucionarjev se bližajo Teheranu. Ruski podaniki so pobegnili na ruski konzulat, ki ga straži j o kozaki. a Alkohol in dušne bolezni. »Nič me bolj ne razžalosti, kakor obisk norišnice. V resnici, ako ne bi vedel, da so nesrečneži, katere ondi zaradi varstva njih samih in drugih ljudi dan in noč stražijo, ljudje, tedaj bi mislil, da so nespametne, da divje zveri v človeških oblekah. Kdo je tako pokvaril podobo božjo? Kdo je provzročil to strašno nesrečo na teh pomilovanja vrednih bitjih? Pri mnogih, zelo mnogih je provzročitelj alkohol.« (Besede strokovnjaka.) To dejstvo se je dokazalo najprej v deželah, kjer je pijančevanje najbolj razširjeno, namreč v Ameriki in v. združenih kraljestvih Velika Britanija in Irsko. Iz Amerike se je že v začetku preteklega stoletja poročalo, da je tretjina vseh norcev največjih ameriških norišnic znorelo vsled preobilega uživar nja alkoholnih pijač. Leta 1851 je rekel neki imenitni angleški državnik na podlagi 201etne- ga vestnega raziskavanja, da je šest desetin vseh dušnih bolnikov v Ameriki in na Angleškem zbolelo le vsled ne-zmernosti v opojnih pijačah, zlasti v pitju žganja. Med 5721 norci je bilo v škotskih norišnicah približno tisoč norcev, katerih bolezni vzrok je bil alkohol, kar so zdravniki sami potrdili. Zelo veliko pa bi bilo število bolnikov, ako bi šteli zraven tudi one bolnike, pri katerih je alkohol lc pospeševal bolezen. V richmondski bolnišnici na Irskem je polovica norcev takih, ki so znoreli vsled uživanja alkoholnih pijač. V Berolinu je vsak tretji dušni bol-nik-delavec zbolel vsled nezmernosti. Približno tretjina vseh norcev v renskih in šleskih mestih se ima tudi zahvaliti za svojo nesrečo alkoholu. Žganjepivci pa ne provzročijo samo samim sebi dušne blezni, ampak tudi svojim potomcem. V nekem velikem zavodu je med 300 umobolnimi otroci 145 takih, katerih stariši so bili žganjepivci. Neki francoski učenjak pa trdi, da je poprečno polovica umobolnih otrok od starišev, ki so žganjepivci. Ako že samo ta dušna bolezen pro-vzroči toliko nesreče in gorja, kakšna podoba bi nam stopila pred oči, ako bi videli vse gorje, ki ga napravljajo vse dušne bolezni! In ako pomislimo, kolikim otrokom so prikratene vesele ure mladosti brez njihove krivde, tedaj se moramo čuditi odgovornosti, katera teži očete-žganjepivce. Kajti tudi ti otroci imajo nesmrtno dušo in so otroci božji; tudi ti imajo svoje angelje varuhe in ti bodo enkrat nastopili kot tožniki pred sodnim stolom Najviš-iega. Abstinenca na romanju v Palestino. Nemški list »Kreuzfahrer« piše: Večkrat se je že vpraševalo, se li more prestati na potovanju v Palestino brez opojnih pijač. Splošno mnenje je, da se ne more. Naj navedem tu poročilo nekega abstinenta, ki se je cel čas romanja zdržal opojnih pijač: Kooperator N. N. in moja malenkost sva se tudi udeležila romanja v Palestino in izkusila, da se more prebiti na potovanju brez opojnih pijač. Nikdar nisva imela morske bolezni, maševati sva mogla vsak dan, spala sva vedno dobro in tudi žeje nisva preveč trpela, dasi je bilo na sporedu tudi najtežje potovanje v Jeriho in k Mrtvemu morju. Na ladji nama je nadomestovala alkohol dobra mesna juha, ki smo jo dobivali vsak dan, nekoliko tudi limonada in črna kava. Sicer se pa more tudi sadje seboj vzeti. V Sveti deželi nama je pa najbolj gasila žejo črna kava z vodo mešana ali limonada ali grozdje; zadnjega se ne sme posebno veliko jesti, kakor tudi drugo sadje ne, da se ne dobi mrzlice. 41 Kako so mi vendar pred odhodom v Sveto deželo svetovali, naj pijem vino! Tako zelo so zame skrbeli in tako so verovali v alkohol, da ugasi žejo, da so mi prerokovali, da ne bom nazaj prišel, ako ne bom pil opojnih pijač. Ravno nasprotno je resnica! Prenesel sem najhujše težave in tako zdrav sem nazaj prišel. Neabstinentje so pa tožili čez žejo, katero jim je provzročevalo močno vino, dasi so ga z vodo mešali! Dalje pravi še ta abstinent : Ker so mi vsi svetovali, da naj pijem na potovanju opojne pijače, sem vprašal svojega zdravnika, ki mi je pa zagotovil, da bom opravil s črno, z vodo mešano kavo. Bil sem vesel, da mi nc bo treba piti kislega namiznega vina! ... Na potovanju smo imeli dva dni na morju vihar; skoro tri četrtine romarjev je bilo bolnih za znano morsko boleznijo, mi abstinentje ne. Vsak dan smo sveto mašo brali! Dobro spali! Oba dneva, ko je divjal vihar, ni niti polovica duhovnikov brala svete maše . . . Vse to naj potrdi abstinente v boju, jih navduši, obenem naj jim služi to poročilo za krepak odgovor nasprotnikom! Tako se glasi zanimivo poročilo. Gotovo je, da ni potreba vina piti v najhujši vročini, kar je dokazalo tisoč in tisoč vojakov v Indiji in Afriki. Cele armade so dokazale, da je alkohol v vročih krajih naravnost škodljiv. hm hm. Zgodovin, povest. — Priredil Javoran. (Dalje.) Na zemljo je legal večerni mrak pustne nedelje. Naenkrat so zažareli na vseh bližnjih gričih in gorah veliki kresovi in pošiljali svoj ognjeni soj daleč po okolici. Videlo se je, kakor da bi bil ves blejski kot v ognju. In v tre-notku so vedeli vsi prebivalci, kako velik in kako pomemben čas da se jim je približal. Ob prvem pogledu na žareče griče je vsakega obšel nekak strah in bojazen, srce se mu je krčilo in v duši so se mu porajale vsaltojake bolestne misli, češ, nemara so ti ognji, ti kresovi znaniki moje nesreče, moje popolne pogube, nemara prinašajo ravno ti ognji strašno žalost in nesrečo moji ženi in otrokom; in ob takih mislih je vsakemu postalo tesno pri srcu in marsikomu je porosila trudno lice grenka solza sočutja in skrbi zase in za svojce. Tako se je ob prvem pogledu vsakdo nekoliko zbal svoje predrznosti, toda kmalu se je pomiril, ojunačil, v glavo so mu prišle nove, vesele j še in upapolne misli in samozavestno se je udaril na junaška prsa, češ, ti kresovi so začetek moje sreče, moje svobode, ta ogenj mi naznanja vesele bodoče dne« 3 ve, ta žar in soj, ki obseva nocoj našo griče in gore, mi kaže veselo bodočnost moje družine, katere ne bo več tlači/a in stiskala brezskrbna gospoda, ampuV 1 kateril bo zapovedoval dober in milosrčen gospodar. In ob slednjih mislih so se vsakemu dvignila prsa in upajoče oko je porosila solza veselja, zakaj ; vsakdo je bil prepričan, da gre v boj za svoje pravo in za svoje pravice in za pravice svojih dragih in da če tudi v tem boju podleže, ga ne more dolete/i večja nesreča in sužnost, kakor ga tare sedaj, ko mora tlačaniti brezčutnemu Hartmanu in ko zase pravzaprav nima nikake pravice. Take in podobne občutke so vzbujali v srcih blejskih kmetov ognjeni žarki, ki so naznanjali, da se čas krvavega ženitovanja bliža, in opominjali; naj bodo vsi pripravljeni za odhod na ženitovanje. Po vaseh so se začele razlegati ve- jj sele, deloma celo drzne bojne pesmi in vsaki jc sledilo glasno ukanje. — Vj Bodeščah je bilo vse pokonci, ljudje so tekali od hiše do hiše in se zmedeno pogovarjali in pripravljali. Po cesti je prihitelo nekaj oseb in kmalu nato se je začula godba. Glasovi gosli so doneii po vasi, zdaj tako jasno in drzno, tla so navduševali in ojunačili vse poslušajoče, zdaj zopet tako milo in nežno, da so globoko segli vsakomur v srce in vzbudili v njem milobo in sočutje. — Takoj nato so začeli peti trije glasovi:: C »Že ognji po gorah žare, naznanjajo veseli dan; k ženitovanju nas bude: zato vsi svatje zdaj na plan!' Močno njih plamen plapola, njih soj obseva nas; in žar njihov naj up nam da, da nam zašije sreče čar. Naj kruteži še bolj besne, naj z mečem pridejo nad nas: vendar — nam srca govore, da jutri naš je čas!« Kakor bi škrjančlti žvrgoleli, so se razlegali jasni glasovi mladih grl P° ulici v noč in navduševali poslušajoče, Po hišah so se odpirala okna in radovedne oči so zrle na cesto, da bi spo' znale pevce. Vsaki kitici je sledile krepko ukanje in nazadnje je bil nekaj % časa molk.---Toda kmalu so se zopet oglasile gosli; krepko so odmevali njihovi glasovi in vmes je kmalu za-donela milo in nežno, komaj slišno p«' tresujoča pesem: »Ah, svoboda zlata, zate mi gori srce — in veli, naj pridem pote, ker ženin te čaka. Jaz svobodo ljubim; vse moje želje po nji hrepene; nji svoje srce radostno obljubim. kot ognji nocoj plamte čez dobravo.« Pevci so odšli. Glasovi strun so se Slišali še nekaj časa, a tudi ti vedno bolj motno in vedno bolj tiho, nazad-Jije že jedva slišno. Zdaj je naenkrat potegnil veter in še enkrat prinesel v itas vrstice: »Ah, svoboda zlata, zate mi gori srce — :--« » V hišah je potihnilo, a v srcih je gorelo in vrelo dalje in vsakdo je težko pričakoval jutra. Zjutraj ob prvem petelinjem petju se je naenkrat zaslišal močan, čuden klic, kakor bi kdo zatrobil na močno trombo ali kakor bi zatulila v goščavi od puščice zadeta divja zver. Nekaj Strašnega in groznega je imel na sebi ta glas, tako da je šel skozi mozeg in Kosti. Prišel je izpod Kamnjega in se raz-,lfcgel po dolini proti Bodeščam in glasil se je kakor dolgo raztegnjeni ■Miooooo«. Ko je prišel ta strašni glas do vasi in hiš in ko je zopet ravno tako strašno an grozna odmeval od bližnjih gora, je ,vsakogar obšlo neko tajinstveno in likoro neznosno čUvstvo; In zopet je zadonel isti glas, ali celo več glasov; počasi in strašno je donelo po planjavi: »Čas je!« »Čas je!« je odmevalo ravno tako strašno tisočkrat ©d skalnih sten. »Čas je!« je šlo zdaj bliskoma od hiše do hiše, od koče do koče, od ust «lo ust. Dol in breg sta oživela; povsod so prihajali bojevniki, oboroženi z raznovrstnim orožjem, veselih lic in krepkih rok. »Danes se začne ženitovanje,« so vpili vsi vprek, »danes začnemo plesati!« Obenem so vsi veseli in navdušeni metali klobuke v zrak in krepko uka-nje je pozdravljalo zaželjeno jutro. Ob istem času, ko so se po vseh vaseh pripravljali in zbirali bojevniki, je ikorakala po cesti iz Radovljice proti iBledu mala četica clobro obroženih vo- jakov. Videti jim je bilo, da so že utrujeni, da so torej morali napraviti že dolgo pot. Prekoračili so Bohinjko in potem obstali, da se nekoliko odpočije-jo. Vsi drugi so posedli tik ob cesti in si zakurili ogenj. Le eden se je oddaljil od njih in šel proti bližnjemu gozdiču. Bil je to velik, lep mož z razmršeno črno brado. Večkrat je potegnil z roko po glavi, si obrisal potno čelo in oči in nato močno zmajal z glavo. Kar naenkrat je vstala poleg njega neka črna postava. Mož je hotel hitro skočiti, toda že je ležala na njegovi rami tuja roka in šepetajoč glas mu je dejal: »Le sedi, Bregar, mene se ti ni treba bati. Saj sva bila pred kratkim skupaj. — Da ste vendar prišli!« Ob istem Času, ko so se po vseh vaseh pripravljali in zbirali pojevniki, je korakala po cesti lz Radovljice proti Bledu mala četica dobro oboroženih vojakov. »A, ti, Štefan!« mu je presenečeno odgovoril vojak. Kaj je novega? Ali je še mirno? Ali ste se že uprli? Ali pridemo pravočasno?« »Že sem se bal, da ne pridete. Zdaj pa prihajate ravno prav; ravno danes smo začeli upor. Kajne, saj je gospod Andrej s svojo večjo četo tudi za vami? — Toda povej vendar, zakaj si tako žalosten! Ali se ne veseliš z nami vred že vnaprej naše zmage?« »Seveda se je veselim; in še bolj se veselim, da morem pomagati svojim domačinom ob tako težkih dnevih, —s Ali nekaj drugega je, kar me teži Po-, misli, če naletim na Brdih ali kje drugje na svoje prijatelje in znance, potem pride na dan vsa moja sramota in nesreča; — celo Zalka me bo zaničevala.« »Zalka nima nikakega povoda, da bi te zaničevala. V tvoji zadevi ne vi-, dim prav nobene sramote. Sicer pa, France, nihče te ne bo spoznal, verjemi mi; gosta brada te je popolnoma pre* drugačila in vojaška oprava tudi.« »Tako, nihče me ne bo spoznal!« je neverjetno odgovarjal vojak, »in vendar, zakaj si me pa ti spoznal na prvi pogled?« »Hihihi,« je samozavestno pokaš-ljeval možek; »kar vidim jaz, tega tisoč drugih ne opazi. Slišim res ne dobro, a vidim pa kakor lisjak. Sicer pa tudi nič drugega nimam, kakor svoje dobre oči. — Toda, France, saj pride Andrej, ne?« »Seveda pride. Razdelili smo se na dva oddelka. Nekaj nas je šlo naprej kot nekaka predstraža; Andrej z glavno četo je pa še zadaj.« France je hotel govoriti še dalje, toda besede so mu zastale v grlu in moral je prenehati. Nekaj časa je molčal, potem je pa nadaljeval otožno: »Usoda me je odločila v nesrečo. Bog ve, me li Nigana počaka v Krškem! Štefan, nesrečen sem, a ne samo sam, ampak vsakogar, s komur pridem v dotiko, pahnem v nesrečo.« »France, tega ne verjamem. Ljubi Bog ni nikogar odločil za nesrečo,« ga je tolažil Štefuljček; »nekaj časa nas pač skuša, ko pa enkrat prestanemo poskušnjo, potem nas pa poplača s tem večjim blagoslovom, kakor nam priča Job. Zato le nikdar ne obupati, nikdar ne izgubiti poguma, ampak vedno zaupati na Gospoda. — Da mi boš verjel, da se prav nič ne bojim za tvojo srečo, pazi, France, kaj ti povem: Če bi ti na svetu ne imel nobenega prijatelja več, teclaj je in ostane kroparski možek tvoj prijatelj. Name smeš vedno računati in če boš kdaj potreboval pomoči, tedaj veš, na koga se imaš obrniti. — Štefuljček zna in premore mnogo.« V znak prijateljstva in v slovo sta si podala roke. (Dalje prih.) /MYMVMY4VMVMV4YMYMVMY4YMVMVMYMVMVMYMYMVMYMVMVMYMW RAZGLED PO DOI1IOVINI IWMVMVMVMVM se je tako lepo po sporedu izvršilo, da. dela vso čast prirediteljem. Volitve se bližajo v Belikrajini. Kandidat S. L. S. deželni odbornik Evg. Jarc pridno prireja shode na Dolenjskem. Liberalci še slepomišijo in nima- i Slavlje avstrijskega slovanskega gasilstva, ki se je v nedeljo in na praznik vršilo v Ljubljani, je bilo mogočno, pa to slavlje je došlo 11 Poljakov, 814 pehov, 351 Moravcev, 230 Hrvatov, 56 Primorcev, 82 Štajercev in približno 5000 Kranjcev. Slavnostno zborovanje, sveta maša v Zvezdi, sprevod po mestu, pred deželnim dvorcem, pred mestno hišo, popoldanska vaja, zborovanje Zveze kranjskih gasilnih društev, druga gasilska zborovanja — vse jo kandidata, a pomagati si hočejo na drug način. V »Slov. Narodu« zbirajo laži o belokranjski železnici, da bi vsaj poskusili, koliko še dolenjsko ljudstvo v nje veruje. Imajo pa smolo; kar trdijo danes, morajo drugi dan že popravljati in tako hodijo sami sebi v škodo. Prav tako. Laž ima kratke noge. Duh liberalnega učiteljstva. Med tem ko se krščansko misleče učiteljstvo zbira v Slomškovi zvezi ter se navdušuje za uspešno delo za ljudski blagor na podlagi krščanskih načel, si zbira tudi liberalno učiteljstvo razkropljene ude. Priredili so shod v Novem mestu. Na tem shodu je neki učitelj, ki pride na dekliški licej v Ljubljani, govoril, da vidi med učiteljstvom preveč črno-rumene in preveč belo^rumene barve. (Črno-rumena zastava je namreč cesarska, belo-rumena pa papeževa). Kaj se to pravi? Mi tolmačimo to izjavo tako, da jim ni všeč, da so še mnogi udani Avstriji in katoliški veri. Ta izjava pač svetlo označuje duh liberalnega učiteljstva. Tej izjavi namreč nihče izmed liberalnih učiteljev ni ugovarjal. Tak mož naj potem podučuje slovensko žensko mladino, in to v letih, ko odrašča in potrebuje najbolj ukrepitve značaja. Radovedni smo, kako stališče bode temu nasproti zavzel vladni zastopnik; država namreč podpira to šolo. Da se ljudstvo odtujuje takemu učiteljstvu, je popolnoma umevno! Po Ljubljani se govori, da cesar ne potrdi izvolitve Hribarja za ljubljanskega župana. Te govorice so spravile liberalce v veliko razburjenost in začeli so ugibati, kdo je temu kriv. Po stari navadi se seveda zvrne krivda na S. L. S. Koliko je o potrditvi ali nepotrditvi resničnega, nam ni znano, značilno pa je, kako delajo liberalci politiko. Na svetovno potovanje je krenil te dni iz Londona č. g. župnik belopeški J. Lavtižar. Najprej pojde v Ameriko v New York, potem v San Francisco in nadalje na Japonsko in Kitajsko. Na to potovanje je mislil in se pripravljal že Štiri leta. Namerjal je izročiti se v varstvo slavnoznanega obratrftga podjetja Cook in sin, ki je zahteval, naj vloži 5000 kron. Gospod pa si je premislil in Bedaj potuje popolnoma na svojo roko. Minister javnih del Ritt dospel je 5. t. m. dopoldne iz Trsta v Bohinjsko Bistrico, kjer ga je na kolodvoru pozdravil c. kr. okrajni glavar Župnek iz Radovljice. Opoldne sprejel je minister obisk okrajnega glavarja in zastopnika »Deželne zveze za tujski promet« g. dr. Krisperja. Informiral se je obširno o razmerah tujskega prometa na Kranjskem in razgovarjal o različnih ukrepih, s katerimi bi se zamogcl povzdigniti tujski promet. Odlikovano dalmatinsko oljkino olje. Na mednarodni razstavi oljkinih olj v Aix en Provence je bila med 13 nefrancoskimi olji na šestem mestu odlikovana dalmatinska zbirka z diplomo zlate svetinje in srebrno svetinjo. Prvo odlikovanje zavzema med sedmimi določenimi odlikovanji drugo, sre-6> brna svetinja pa četrto mesto. Dalmatinska zbirka sc nahaja v italijanskem oddelku. Visok gost v duhovskem letovišču ob Bohinjskem jezeru. Nadškof goriški dr. Franc Borgia Sedej je obiskal nedavno duhovsko letovišče pri Sv. Duhu ob Bohinjskem jezeru v spremstvu deželnega šolskega nadzornika g. Primožiča, ki je prideljen ministrstvu, in deželnega šolskega nadzornika v Zadru g. Zavadlala. Knjigovodski tečaj, ki ga je priredila »Zadružna zveza« v Ljubljani, je obiskovalo 18 gospodov. Ogledali so si ob tej priliki mizarsko zadrugo in škofove zavode v št. Vidu in pa tobačno tovarno v Ljubljani. Slovensko zasebno gimnazijo, ki se bo otvorila v Gorici, bo, kakor poročajo laški listi, baje vlada prevzela v lastno režijo. Stenski koledarji za leto 1911 so žc izšli v tiskarni J. Krajec nasl. v Novem mestu. Tisk v štirih barvah je prav lep in splošen vtis koledarjev zelo prijeten. Glavno zalogo za Ljubljano je prevzela prodajalna »Katol. tisk. društva« (prej Ničman). Cena komadu 40 vin., po pošti 10 vin. več. Priporočamo koledar najtoplejše. 25-letnica mašništva. Te dni sta praznovala 251etnico mašništva v Ljubljani gg. Ivan Ambrož, c. kr. kurat vojne mornarice, in Ivan Kunauer, župnik na Golem. Še mnogo let! Imenovanja. Predsedstvo finančne direkcije je imenovalo geometra II. razreda Franca Omerzo in Fr. J. Z i-pančiča za geometra prve vrste v X. činovnem razredu. — Abiturijent Jož. Vrtovec je imenovan za davčnega praktikanta. Soproga državnega in deželnega poslanca g. Povšeta ponesrečila. V Dolu si je na izprehodu zlomila nogo soproga gospoda državnega in deželnega poslanca Fr. Povšeta. Na izprehodu ji je izpodrsnilo ob malem kamenčku tako nesrečno, da si je v gležnju zlomila nogo. Samoumor Slovenca v New Torku. Iz New Yorka se poroča: Dne 26. julija zjutraj je našel rojak Schreier Romana Fekonjo v njegovem stanovanju na 95. iztočni ulici mrtvega, in sicer je ležal v kopalni banji popolnoma slečen in plin je bil odprt. Roman Fekonja je bil akademični slikar in mojster v svojem poklicu, toda sreče ni imel ne v delu, niti v zakonskem stanu. Lansko leto je potoval v staro domovino z ženo, a nazaj je sam prišel, žena ni hotela ž njim. Tu je bil poslednji čas vedno otožen in iz tega se sklepa, da si je sam segel po življenju. Roman Fekonja je bil rodom iz Ljutomera na Spodnjem Štajerskem in obiskoval ter dovršil slikarsko akademijo na Dunaju. Star je bil 37 let. Slovenec umrl v Ameriki. V Baber-tonu, državi Ohio, je umrl dne 6. julija Slovenec Jurij Jankovič. Rojak ponesrečil v Ameriki. Iz Cle-velaiula se poroča: Ponesrečil se je dne 21. julija rojak Anton Zupančič, stanu- joč na vogalu Manchester in Handy st, v Collinvvodu. Delal je v zalogi za loti neke tovarne. Ko je šel proti prostoru kjer je dvigalo, misleč, da je dvig,//o zgoraj, in da bo šel mimo ali čez, pa mu zmanjka naenkrat pod nogami ;a\, f in pade v globoČino 40 čevljev, kjer je na mestu mrtev obležal. Zupančič je bil star 27 let, doma je bil iz Zubhe pri Temenici. Nov telovadni odsek Orla. Dne 21. avgusta bo pri Sv. Gregoriju ustanovni shod izobraževalnega društva s telovadnim odsekom Orla. Vrli mlade, • niči se pridno vadijo in nastopijo na dan ustanovitve že v kroju. Belokranjska železnica. Z Dunaja se poroča: Zgradba belokranjske železnice, ki bo tekla iz Novega mesta skozi Črnomelj v Metliko, je stopila v nov štadij. Železniško ministrstvo je preskrbelo, da bodo podrobni načrti še letos izgotovljeni in se bodo predložili ministrstvu. S tem se izpolni nujna želja kranjske dežele in upati je, da bo zdaj tudi ogrska vlada izpolnila v zadnji pogodbi sklenjena določila ter začela graditi železniško zvezo, ki bo predvsem v korist Dalmacije. — Ta vest potrjuje, kar smo mi proti brez-, vestnim liberalnim liujskarijam dosledno povdarjali: belokranjska železnica se bo gradila! Ravnokar je izšla v založništva v Ljubljani naša ^Družinska pratika za leto 1911", z zelo raznovrstno zanimivo vsebino ter mnogimi, letos, posebno izbranimi slikami. Dobiva se od sedaj nadalje v vseh trgovinah. Cena 24 vin. izvod, po pošti 10 vin. več. Kdor bi je ne mogel dobiti pri domačem trgovcu, naj si jo naroči v Ljubljani pri „Katoliški bukvami" ali pa v prodajalni „Ka-tolišk. tiskovnega društva". Zahtevajte povsod le našo „Družinsko pratiko" s podobo sv. Družine. Raz-prodajalci dobe znaten popust. Jeruzalemsko romanje. Doslej imamo 520 romarjev. Nekaj moških se še sprejme v III. in nekaj žensk v II. razred. Romarska knjižica »Jeruzalemski romar« je razposlana. Ce bi je kdo ro« marjev ne bil dobil, naj jo zahteva odi odbora. Romarji, ki se v Ljubljani pridružijo, bodo morali priti že prejšnji dan (1. septembra) v Ljubljano, ker vlak drugo jutro odhaja že ob 4. uri 20 minut zjutraj. Ker bodo torej potrebo^ vali prenočišča, ga jim je odbor pripravljen preskrbeti (ali zastonj ali za plačilo), — toda le tistim, ki se za to posebej priglase. Kdor torej želi, da mu odbor prenočišče preskrbi, naj piše odboru. Ljubljanske prijatelje in somišljenike pa prosimo, da naznanijo, če morejo za tisto noč odstopiti kako posteljo. — Cas odhoda v Sveto deželo se bliža. Upamo, da bo jako lepo. Romarji se že vesele blaženih dni svetega potovanja. Kakor rečeno, nekaj oseb sc šc sprejme. Še je odprto, pa dolgo ne bo .več. nr-ir-ir-»-n-ir-innr-inr-ir-ir-ii~ či v tovarni, in sicer dopoldne od 9. do 10. in od 11. do 12. ure, ali pa pri, zapisnikarju Matiju Maček na Javornilcu. Dne 11. septembra priredi skupina tudi svoj društveii shod pri Vodičarju na Jalvorhiku, na kar se že sedaj opozar-. jate, ker bo na njem poročal načelnik »Jugoslovanske strokovne zveze« sam. g Iz šmarce. Na željo ljudstva se v nedeljo, dne 21. avgusta popoldne ob 4. uri ponovi igra »Tri sestre« in »Kova-* čev študent« po že znanem sporedu. —> Vstopnina bo 20, 40 in 60 vinarjev. Torej uljudno vabimo prijatelje zdrave zabave! g Podbrezje. Kat. slov. izobraževal-, no društvo je priredilo dvakrat pred-, stavo (8. in 14. avgusta). Igrali ste se dve igri: »Dr. Vseznal in njegov sluga Stipko Tiček« in »V ječi«. Igrali so ve-i činoma naši Orli. Vsi so dobro izvršili svoje uloge — posebno Stipko, ta je res tiček. Obisk je bil prvikrat prav dober, vdrugič je bil tudi zadovoljiv. Uspeh —■ moralni in materij alni — prav dober.: Nakloni nam ljubi Bog nekaj dobrot-, nikov, da bi imeli kmalu svoj »Društveni Dom«, ki je neobhodno potreben v Podbrezjah. g Iz Sostrega se poroča, da priredi dekliška Marijina družba romanje na Dobrovo pri Ljubljani v nedeljo dne 21. avgusta. Udeležilo se bo čez sto deklet. Odhod iz Sostrega ob 6. uri zjutraj in 71 na Dobrovi slovesen vhod v cerkev ob 8. uri. g Iz Smlednika. Zadnji »Domoljub« je sokola nekoliko prijel za njegov dolgi kljun. Ker je že mlad in ima precej hudo kri, se je silno razsrdil na »Domoljuba«. »Domoljub« pa se za jezo takega sokoliča menda ne bo dosti zmenil in ga, če ne bo miroval, v prihodnje Se bolj trdo prijel. Kakor se čuje, bo napravil sokol sedaj telovadnico, seveda zunaj na prostem, morda v Drago-čajniškem gozdu, kamor zahaja v družbo k znanim ticam, ki imajo ondi svoja zavetja. Za sokola je pač bolj imenitno, namesto v cerkev, pa v gozd v spremstvu mladih kavk. Srečno pot! — Društveni dom pridno raste in če da Bog, bo prihodnji mescc žc pod streho, zatorej, mladeniči, oklenite sc našega društva, sokol pa naj hodi svoja pota! g Iz Tržiča. Naši Orli so priredili pred tedni izlet v Goriče. Ondi je bila telovadba. Sklenilo se je tam ustanoviti telovadni odsek, katerega se ta-mošnji vrli fantje zelo veselč. — Natakarici v gostilni Perko je nek uzmovič odnesel okrog 700 kron denarja. Pil je v gostilni in porabil priliko, ko jc odšla natakarica iz sobe, za tatvino. — Na Begunjšici sta našla tržiška orožnika prestreljeno glavo onega fanta iz Begunj, o katerem se je pisalo, da ga je baje Bornov lovec Eisenpas ustrelil. Obravnava, ki je bila žc končana, se bo najbrže morala še enkrat vršiti. Kakor se vidi, ni stvar tako nedolžna, kakor sc je bralo iz sodnijske prve razprave. Tržiška gg. orožnika zaslužita vso pohvalo, da se jima je posrečilo najti glavo, za katero so drugi preiskovalci zaman dolgo stikali. — Kakor se čuje, je občinski odbor končno le sklenil zgraditi prepotrebno zgradbo za požarno hrambo. Stala bo na posestvu gosp. tovarnarja Goekna. g Sorica. K. s. izobraževalno društvo Selca priredi v nedeljo, 21. t. m. izlet v Sorico. Spored: 1. Nastop Orlov. 2. Petje, govor, igra »Tri sestre«. — .Vabimo! g Šmartin pri Kranja. Izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne 21. avgusta v zadrugi veselico s sledečim sporedom: 1. Tamburanje. 2. Petje. 3. Srečolov. 4. Prosta zabava s šaljivo pošto. Pri veselici sodelujeta društveni moški in ženski zbor. Začetek ob 3. uri popoldne. Ob neugodnem vremenu se veselica preloži na prihodnjo nedeljo. K obilni udeležbi vabi odbor. g Trata v Poljanski dolini. Dne 7. avgusta je imel v prostorih izobraževalnega društva predavanje gosood pravnik Pavel Cvenkelj. Občinstvu, ki se je tako pridno udeležilo predavanja, da je bila društvena dvorana Čisto napolnjena, je podal sliko zgodovine slovenskega kmetiškega stanu. Velika pozornost, s katero so poslušavci sledili g. predavatelju, je pričala, kako zelo so se ljudje zanimali za to snov. Upamo, da nas g. Cvenkelj kmalu zopet razveseli s kakim predavanjem. Izobraževalno društvo nripravlja društveno prire-8» ditev, ki se vrši dne 28. avgusta. Dekleta marljivo študirajo šaloigro, ki se takrat uprizori »Kukavica modra ptica ali boj za doto«. Po predstavi bo srečolov. Pričetek po popoldanski službi božji. Možje in žene, fantje in dekleta, udeležite se, da se boste pri pošteni zabavi dobro nasmejali. Gostje iz sosednjih župnij dobrodošli! g Iz Križa pri Tržiču. Z barvo na dan! Čemu še uganjati hinavščino? Tako si je pač mislil liberalec, ki je zmage pijan napisal v »Gorenjca« dopis o zadnjih občinskih volitvah v Križah. Tako je prav! Vsak naj ve, pri čem da je! Kdor je dosedaj še mislil, da ni liberalcev v križki občini, ima sedaj črno na belem, da se je motil. Že to, da se zmaga proslavlja v »Gorenjcu«, mora vsakemu odpreti oči. Saj ne izide številke, da se ne bi »Gorenjec« zaletel v katoliško duhovščino in cerkev, da ne bi z gnojnico oblil vsaj par župnikov in škofa vsaj enkrat ne ugriznil. Vso svojo liberalno dušo pa pokaže dopisnik, ko pade čez Marijino družbo in psuje župnika z »devičarskim generalom« in lopne po škofu »zaradi rdečih bukvic«. Kot pristen liberalec ošabno zmerja z backi one može, ki niso volili z liberalci, tiste pa, ki so volili po njegovi volji, povzdigne kot »zavedne in neodvisne kmete«. Da bi mu ne smuknili z vrvice, na kateri misli, da jih ima privezane, se jim prilizuje in jih hvali: »Vsa čast jim, da se nc puste koman-dirati iz farovža, katerega morajo sami vzdrževati in plačevati!« Najrajši bi seveda videl, da ne bi farovža vzdrža-vali in plačevali, potem bi tudi župnika in nobenega duhovnika ne bilo v župniji, potem bi bili za liberalce zlati časi. Saj komaj čakajo, kdaj ne bo nobenega duhovnika več na svetu! No, v čust Križan? :n moram povedati, da z malo izjemami vsi obsojajo dopis v »Gorenjcu«. Tistih par liberalcev, kar jih je v župniji, se zelo moti, če misli, da ima vse »zavedne in neodvisne kmete« v svojem žaklju, in da bodo s tem, če jih hujskajo zoper župnika, svoj liberalizem med nje spečali. Po vsi domovini so prišli liberalci ob vsako veljavo, ali naj ravno Križani to zavrženo robo spravijo do časti? Jo bodo že še spoznali do dobrega! Ze sedaj se jim zdi čudno, zakaj je bilo nekaterim toliko na tem, da so spravili v odbor par alkoholikov in nekaj takih, o katerih vrabci na strehah čivkajo, da še svoje velikonočne krščanske dolžnosti niso opravili, kako naj šele opravljajo dolžnosti kot odborniki za celo občino! Pomagati je morala laž in zvijača! Ali ni bila mar laž, da hoče župnik Arha za župana? Saj ta še za kandidata ni bil postavljen! In pa agitacija s sebenjskim vodovodom! Da je zagotovljenih že 40.000 K od dežele in države, če bo občinski odbor za to, če bo pa zmagala »farovška stranka«, pa ne bo dovolila vodovoda! Ni res, da je vodovod zagotovljen. Vložiti se mora prej prošnja z načrti na dež. zbor. Če dež. zbor dovoli Dodporo, dovolila jo bo tudi država. Kdo pa ima večino v, deželnem zboru? Ali mar liberalci? Kaji pa so sploh storili liberalci za kriško občino, ko so bili gospodarji v deželi?, Povejte in pokažite! Vprašajte pa Bve- J žane in Gojžane, kaj je Slovenska Ljudska Stranka storila zanje že v prvih par letih, kar gospodari v deželi, | potem pa iščite pomoči pri liberalni' stranki in jo podpirajte! Res je, kar jo rekel star mož v neki občini, kjer so volili za odbornike same liberalce: »Kakršne može zaslužijo, take pa imajo!« In par lfberalcev v kriški občini hoče * da bi zanaprej pomagal liberalen po- ij slanec Turk, ki so ga klicali na pomoč tudi k zadnjim občinskim volitvam! Zmage pijani sedaj vpijejo v »Gorenjcu«, da je župnik sramotno propadel pri občinskih volitvah in pripravljajo občino v slabo ime, ko da bi res bila liberalna in bi liberalci res imeli vso komando v občini. Morda se bo kmalo pokazalo, da ni res! Vložila se je pritožna zoper volitve. Če bodo ovržene — potem se bodo vršile nekoliko drugače kot prvič. Torej počakajmo! npr-ir-ir-ii m ir-»nt-ir- šim sovražnikom. Temeljit govor je bil sprejet z burnim odobravanjem. G. Škulj pa v kratkih besedah opisuje, 82 kako se je ta Dom zidal — zares ljudsko delo, proseč blagoslova Domu in tako požrtvovalnemu ljudstvu. Ob tem govoru smo se spomnili na težke dneve dela in truda, a ta trenutek in današnji dan nam je bil že obilo plačilo. Javna telovadba se je vršila pod vodstvom vrlega načelnika br. Jeločni-ka v najlep|em redu. Proste vaje, telovadba na orodju, zlasti pa moreška (igra s sabljami) nam je nad vse ugajala. Telovadbi je prisostvovala množica, kakršne že dologo ni videla naša dolina. Tudi Tabor še ni imel menda toliko obiskovalcev ko ta dan. Ljudska veselica v bližini Doma v nalašč zato •prirejenem šotoru s petjem, srečolo-vom, govori in godbo se je razvila naj-prijazneje. Saj so pa bili dobitki tako vabljivi, da se je moralo poskusiti pi-ščeta, race, kokoši, zajce, golobe in še srnjak in druge žive in nežive stvari, vse dar naši vrlih žena in mož. Vse točke so se izvršile v lepem redu in miru kljub dežju. Nasprotnih glasov ni bilo čuti. Kot omenjeno so nas posetili v obilem številu bližnji in daljni sosedje in prijatelji. Zlasti je bilo zastopano izobražev. društvo in Dekliška zveza na Blokah, na okrašenih vozovih so se pripeljali. Ž njimi vrli naš prijatelj poslanec Drobnič. 7?strpan je bil Stari trg, Dobrepolje, Sodražica, Draga in drugi. Brzojavno so slavlje pozd.d-vili poslanec Jaklič, župnik Jereb in nadučitelj Štrukelj. Slovesnosti primerno je bila okinčana tudi dolina. Vas Hrib in Tabor v krasnih zastavah. Dom je bil pa okinčan, zlasti dvorana vsa v vencih ko nevesta današnjega dneva. Mlajev in slavolokov — dar vrlih Travničanov (Bartol 13, Levstek 19, Vesel 37, Lavrič 33, Bambič 10, Levstik 7 in Knaus ml. 17) je pa kar lep gozdič, kolikor jih še ni imela naša fara. Vse okrasje delo naših Orlov in Dekliške Zveze. — Zares veličasten praznik je bil dan blagoslovljenja našega Doma. Vsem, ki so k temu pripomogli izrecna zahvala: veleč, dekanu g. dr. Knavsu, br. Jeločniku, bratom telovadnih odsekov, vrli neutrudno delujoči orlovski f/pdbi iz. Škocijana, sosednjim društvom, pevskemu zboru in g. pevovodji, darovalcem mlajev in dobitkov, prodajalcem in prodajalkam istih, vrli gospej Iv. Bartol in g. Jos. Moharju 2a izborno postrežbo in vsem ostalim so-trudnikom. Ta dan je dal v obilni meri čast in priznanje požrtvovalnemu našemu ljudstvu, dal dokaz, da se delo našega ljudstva tudi drugod priznava in spoštuje. To je bil dan, kakršnega še ni videla naša dolina in ga ne bo, tako vzklikajo ob lepih spominih naši prijatelji. Vsaj malo plačilo našemu ljudstvu za ogromno delo, več pa mu bo dal Dom sam. Obenem pa je bil ta dan krasna manifestacija krščanskosocial-ne misli, v čije taboru je naš vrli Loški potok. d Iz Radovice. Zlato mašo obhaja na Radovici v nedeljo, dne 21. t. m. č. g. Peter Režek, vpokojeni župnik v Litiji. Roien na Krašnjem vrhu št. 13 dne 72 29. junija 1837., posvečen dne 29. julija 1860 je pel svojo novo mašo na Radovici dne 19. avgusta 1860. Isti dani obhaja njegov brat Ive pa svoj'o"zl&ttt poroko — torej na svidenje! d Požrtvovalnost ribniške liberalne »Posojilnice« presega že vse meje. Kdor opazuje razmere v zadnjih časih, uvi-deva čim dalje bolj, da ne zasluži ta »Posojilnica«, da bi ležal v njej pošteno prislužen ribniški denar. Kot zvesta podpirateljica vsega, kar je liberalno, je začela sedaj trositi na debelo po ribniški dolini med naše nepokvarjeno ljudstvo največje in najslabše smradi-lo »Slovenskega Doma«, ki naj bi bilo ljudem v napredek! Smešno! Taka gr-dobija! — List se ljudem usiljuje in kdor ga vrača, je že na piki, a vrača ga vse, razven onih, ki slepo kimajo za raznimi ribniškimi liberalnimi zape-ljivci. — Stariši! Pomislite, da imate otroke! Kaj bo ž njimi, če bodo videli v vaših rokah tako umazanost. — Liberalni »dobrotniki«! Imejte pred očmi poštenost našega ljudstva, da ne bode še bolj zapuščalo »Posojilnice«, kakor jo sedaj. Zgodilo in godilo se vam je že hudo; večkrat ste v zadregi, a je zastonj vaše otepanje. Ljudje že vedo, kje edino se pravično in prav razpolaga z njihovim denarjem. — Ribniški župan že zopet omahuje. Pravijo, da ni več dolgo, da odstopi. Butara je prevelika in breme pretežko. Za njegove dobrote ga napadajo celo njegovi najbližji somišljeniki. Pri vsej kolobociji, ki vlada pri nas, je on vendar še nekaj vreden. Upeljal je nered pri policijski uri, nered v občinski pisarni in zmedeno ribniško liberalno politiko. Pokoj bo trdo zaslužen! d Vače. V našem izobraževalnem društvu je preteklo nedeljo, 14. t. m. predaval g. poštar Slavko Ravnihar iz Ljubljane, ki smo ga člani z napeto pozornostjo poslušali, kajti tako poljudno in praktično še nismo slišali govoriti o gospodarskih stvareh. Tudi navzočim Orlom je v ognjevitih besedah priporočal čednost, pcust^ašenost in ono pravo mladeniško junaštvo, ki zna premagati samega sebe. Hvala mu lepa! — Za nedeljo 28. t. m. je zopet naprošen neki gospod, ki predava za vse člane ob navadni uri. — Blagajna je še danes učitelj in vzgojitelj na Vačah, iz jeze nad našim društvom se še ni razpočil. Izobrazbi je bil pa že od nekdaj gorak. Od njega, ki je na gimnaziji že v drugi šoli zmrznil in v Kopru prezgodaj nehal študirati — le naj pokaže spričevala, — ne smemo zahtevati, da bi naše otroke kaj prida naučil. Pač pa znajo njegovi učenci njemu neljube osebe javno in pri belem dnevu psovati in zaničevati, kar je danes samo na Vačah mogoče. Ponoči pa njegovi ponočni pajdaši vršijo to nečedno opravilo ter delajo za probujo ljudstva, ko bi ravno dotično ljudstvo rado spalo. Tako Blagajna zamaši vrzel v svoji izobrazbi ter si pomaga naprej. Ko je prišel k nam, začel je takoj okoli sebe zbirati tudi mladino, navadno ne najboljšo. Od ča- sa do časa je svojim kajonom dal kako novo društveno ime. Mi smo pa čim-dalje več vzroka imeli imenovati jih s pravim imenom. Po občinskih volitvah so fantje našega mišljenja kot pametni odnehali in pustili Blagajnetovim po, nočno patrolo v trgu. Kaj o tem govore zadnje leto zapisniki sodišča v Litiji, ne bomo naštevali. Kako sta dva njegova izzivača o Veliki noči napravila pretep, kako je bil 16. junija zvečer krajni šol-, ski predsednik a kamenjem napaden, kako so se na sv. Reš. Telesa zvečer po groznem preklinjevanju njegovi »bra-i tje« kar med seboj stepli, kake nezaslii šane škandale je zadnji čas uprizarjala stranka stranišča, nam je še živo v spo-minu. Ne bomo o tem govorili, čeprav, lonec že tako vre, da reno privzdiguje* Pač pa pribijemo, da je 30. julija pisalo glasilo, teh ljudi, ki je preumazano, da bi jc kdo tožil, da so nas navadili že ob Ave Mariji hoditi spat. To je in mora biti res. Kar je pa v isti številki pisal list o hiši krajnega šolskega nadzornika in o našem katehetu, to je pa pred nekaj tedni Blagajna sam govoril. Ker. se je pa neki naš fant Z Vač drznil 7. t. m. iti po deveti uri zvečer po gorenjem delu trga, sta ga dva pobalina po nači-i nu stranke stranišča s kamenjem na-t padla in letela za njim. Eden ga doteče in zgrabi, nakar se fant v silobranu ni znal drugače nego z nožem braniti ter, je zadal tistemu dve malenkostni praski. To vse mi obsojamo, preišče naji sodišče, kdor je kriv, naj bo kaznovali* Za posameznika pa ni celota, ni društ-: vo odgovorno, sicer bi mi še Blagajnetu rekli klerikalec, ker je polovica učitelji stva na naši strani. Stranka stranišča naj le trobi z največjo trompeto! notranjske novice □C3C3C □aonna D □ □ in n Slovesno odkritje spomenika po« kojnemn kanoniku in slovenskemu pisatelju dr. Frančišku Lampe-tu se vrši v Črnem Vrhu nad Idrijo dne 21. avgu-t sta. Če kdo, zaslužil je pokojni naš ro-j jak, da proslavimo njegov spomin oti desetletnici njegove smrti. Vsaj je bil on ustanovitelj in večletni urednik pr-< vega ilustrovanega slovenskega lepo* slovnega lista. Vse njegovo življenje je bilo delo za narod. In ravno prenapor-« no delo za narodov prospeh mu je izi srkalo življenjsko moč in ga pahnilo Vi prerani grob. Bil je pokojni izmed znamenitih mož, kakoršnih nam mati Slo-, venija ni veliko rodila. Slovenci! Poi kažimo z mnogobrojno udeležbo, da znamo ceniti svoje velike može. Spored slavnosti, za katero se posebna vabila ne bodo razpošiljala, je ta-le: 1. Ob poli 10. uri sprejem gostov. 2. Ob 10. uri sv* maša s cerkvenim govorom. 3. Ob 11* uri slavnostni govor in odkritje sporhe-i nika. 4. Ob 12. uri kosilo pO raznih go-< stilnah. 5. Ob 2. uri popoldne večernice. 6. Po litaniiali dekanijski shod izobra- že valil ih društev idrijske dekanije. .7. Ob 4. uri odhod k odkritju spominske plošče v Zadlogu. 8. Ljudska veselica s petjem, godbo, šaljivo pošto itd. v prostorih g. župana Dominika Rudolf. — Za goste iz Ljubljane je najprimerneje, da odidejo iz Ljubljane z osebnim vlakom ob 5. uri 2 min. zjutraj in pridejo v Logatec ob 6. uri 21 minut, odtod z vozovi v Črni vrh. Da ne bo v Logatcu primanjkovalo vozov, se lahko pošljejo iz Črnega vrha, kar pa morajo seveda cenjena društva že prej prijaviti pripravljalnemu odboru. Želi se, da sploh društva poprej naznanijo vsaj približno število udeležencev, da se jim more vsestransko postreči. Torej, dne 21. avgusta vsi v Črni vrh! n Senožeče. Sena je pri nas letos veliko; zato je pa tudi cena padla sramotno nizko. Posestniki so v lanski suši poprodali živino, zato imajo letos izvanredno veliko sena na prodaj. Tržačani pa znajo to zelo spretno izrabiti. Od domačinov kmetovalcev pa se nihče ne gane proti temu izrabljanju. Ali bi ne kazalo nekoliko urediti skupno prodajo sena ali pa povzdigniti živinorejo? — Poletna vročina prežene vsako leto iz Trsta v naš trg nekaj letovičarjev »na zrak«. Vendar ne pride jih toliko, kakor bi jih bilo, ako bi merodajni činitelji obrnili več pozornosti tudi na to panogo narodnega gospodarstva. Naši »napredni modrijani« menda še ne vedo, da obstoja nekje na Kranjskem društvo za povzdigo tujskega prometa in to društvo tudi še ni slišalo, da so nekje v bližini Trsta Senožeče. Pri nas še vlečejo načela: »vsak zase« in »klerikalci hUjskajo«. n Vrhpolje. Kam greste v nedeljo, 21. t. m.? Prijatelji zabave pridejo v iVrhpolje k igri »Revček Andrejček«, ki jo priredi izobraževalno društvo ob pol 4. uri na dvorišču M. Lavrenčiča št. 26. Mešani zbor bo zapel krasni, pa težki skladbi Nedvedovi »Naša zvezda« ter »Nazaj v planinski raj« in par ljubkih narodnih pesmic. Odbor prosi slavno občinstvo, da v največjem številu po-seti našo krasno prireditev. Na svidenje torej v nedeljo 21. avgusta! n V Cerknici bo 21. avgusta velikanska ljudska slavnost. Še enkrat opozarjamo nanjo. Vrši se dopoldne in popoldne. Pričetek ob 9. uri s slavnostnim obhodom po trgu. Potem sv. maša na prostem pri sv. Roku in ravnotam javen ljudski shod. — Popoldne slovesne litanije in nato javna telovadba notranjskih Orlov ter zanimiva ljudska veselita s srečolovom na vrtu gospoda Janeza Martinčič. Sodelovala bo slav. rudniška godba iz Idrije ter razni pev-Bki zbori. Vršijo se že obširne priprave. Pošteno slovensko ljudstvo se za to Blavnost splošno zanima. Ker nasprotniki ne morejo drugače škodovati tej prireditvi so si izmislili o Orlih za se-flaj dve laži, s katerimi hočejo begati celo zveste pristaše S. L. S., da bi se nad Orli zgražali in se prireditvi odtegnili. Upamo, da ljudstvo Orle pozna ln ne bo verjelo liberalnih laži, če. si iih tudi še sto izmislijo. Uljudno vabimo bratske sosednje odseke in društva ter Pošteno; slovensko prebivalstvo k prav imiogoj>rojni udeležbi. — Predsedstvo cerkniškega okrožja Orlov. n Vrhniške novice. Na kljuki se je vjel. Pri gradbi Josip Kun-steljnove vile na Vrhniki je dne 12. t. m! zdrsnil raz str-eho krovec z eterni-tom ter priletel »na ob kapu narejen oder s tako močnim sunkom, da se jc slabo napravljeni in z eternitom obloženi oder podrl. Krovec bi bil padel z visočine 12—15 metrov, a je za srajco obvisel na kljuki za strešne žlebove. Na obupen klic so prihiteli delavci in pristavili lestvo, po kateri se je rešil gotove smrti. — Otrok je padel s k o z i o k n o. 12. t. m. je pustila žena opekarja J. Bartel-na na Vrhniki svoja dva otroka v kuhinji, ko je nesla možu kosilo k opekarni. Mlajši, okrog 2 leti star deček, je zlezel na okno, ki se mu je odprlo ter padel z glavo na rob spodaj stoječe posode za vodo ter se potem zvrnil v vodo. Otrok je bil takoj mrtev. — Konj je udaril v glavo po-sestnikovega sina Franc Homovca na Vrhniki. Z očetom sta na travniku naložila voz sena in ko je hotel zapreči, ga je konj udaril nazaj s tako silo, da je padel; zadal mu je precejšnjo rano na licu. — Ogenj v Lenarčičevi tovarni. V nedeljo, dne 14. t. m. ob pol 2. uri popoldne je začelo goreti v Lenarčičevi tovarni za parkete v Verdu. Vneli so se parketi v sušilnici. Sreča je bila, da so ljudje ogenj takoj zapazili in z neumornim večurnim delom preprečili, da sc ogenj ni razširil na v bližini stoječa poslopja. čebelarski shod v Postojni se vrši 21. t. m. ob 3. uri popoldne pri gospodu Teodorju Dekleva. Na shodu bo predaval zastopnik osrednjega čebelarskega društva iz Ljubljane. Vabijo se vsi sosednji čebelarji, da se shoda obilno Udci.-c. Cantica saera, Cerkvena pesmarica I. del za čveteroglasni moški ali ženski zbor, drugi popravljeni natis, priredil Ant. Foerster, natisk odobril in dovolil knezoškofijski ordinarijat ljubljanski. — Ta že tako dolgo pogrešani I. del omenjene pesmarice je ravnokar izšel v zalogi »Katoliške bukvarne« in obsega 70 raznih deloma že znanih, deloma novih napevov domačih in tujih skladateljev. Obseg vsebine se deli na pet delov. Prvi del obsega mašne pesmi, drugi del pesmi cerkvenega leta, tretji del Marijine pesmi, četrti del pesmi svetnikov in peti del napeve k blagoslovu, katerim je pridejan tudi psalm »Laudate Dominum«. Na koncu se še nahaja Haydnova zahvalna pesem in avstrijska himna. S to zbirko sta »Katoliška bukvama«, kakor prireditelj, naš nedesežni in najzasluženejši skladatelj g. Foerster, ustregla vsem cerkvenim in drugim moškim ter ženskim zborom. — Priporočamo torej to praktično in hvaležno pesmarico vsem zborom, posebno slavnim ravnateljstvom srednjih in višjih šol, kakor tudi slavnim vodstvom zavodov. — Cena lično vezani in razločno tiskani knjigi je 2 K 40 vin. in se dobi v »Katoliški bukvar-ni« v Ljubljani. D □ Jo Redno življenje. Sodnik ulomilcu: »Povejte no, kako je mogoče, tla v teh letih Sc vedno lahko po strehah piezate!« — »Gospod sodnik, to stori moje redno življenje!« V šoli. Profesor: »Gospodje, vidite ta strup je tako hud, da če ga mački na jezik kunemo, najmočnejšega človeka umori!« čudno, šolski nadzornik naleti v gostilni na več učiteljev, ki prav pridno pi.jo: »To je vendar čudno! Prej so bili učitelji zmeraj lačni; sedaj, ko so jim plačo zboljJane, so pa zmeraj žejni!« V Afriki. A: »Vi pridete iz Afrike, kjer ste pomagali železno cesto delati. Ali se zamorci pri tem kaj zanimajo?« — K: »Pa še kako! Tri inženirje so že pojedli!« — A: »Ali imajo pa ženske kaj prednosti pred moškimi pri zamorcih?« — B: »Imajo, in sicer to prednost, da jih pri kosilu najprvo pojedo!« ženska tolažba. Stara devica: »Ženska ima pa vendar vsaj eno tolažbo: da se lahko večkrat omoži, pa le enkrat obsedi!« Izjema. Micka: »Janez, ali mi boš ostal zvest, če te k vojakom vzemo?« — Janez: »Bom, samo če me ne narede za koprola!« Pri blagoslovljeni« zastave. Župan: ». . In tako. zabijem ta žebelj s srčno željo: naj raste, cvete in zori!« Osebni davek. Mlad poročenec napove svoje dohodke, dobi pa ulogo nazaj s pripombo: »Pogrešamo premoženje vaše žene.« — On zapiše spodaj: »Jaz tudi!« Pred sodnijo. Sodnik mazaču: »Celo najbolj nevarne bolezni ste zdravili pismeno!« — Mazač: »Seveda, pa le zavoljo nalezljivosti!« Hitro sc je premislil. Jud, ki se je zadavil z ribjo kostjo, zdravniku: »Gospod doktor, rešite me, dam vam, kolikor hočete!« — Ko mu zdravnik kost iz grla spravi, vpraša za račun. — Zdravnik: »Deset kron!« — Jud: »Kaj, deset kron? Saj je cela riba veljala le dve kroni!« CLiMflXino(oriiiapelro[ei Najoenejši obrat. Bachrich & Co. tovarna za motorje Dunaj XIX; 6 Heiligenstadterstr. »3. 4 Čevljarske pomočnike sprejme takoj in za trajno delo čevljarska tvrdks Ivan Stnrekarja vdova v Mokronogu. 236" LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 10. avgusta: 19, 67, 45, 53, 12. Trst, 13. avgusta: 74, 15, 3, 81, 73. Line. 13. avgusta: 69, 68, 74, 6, 57. 62 —— 1 i- Tržne cene gospodarske Zveze za 100 kg. Ljubljana V Ljubljani, dne 16. avgusta 1910. Deželni pridelki: Pienlca...... Rž ......... Ajda........ Ječmen...... Oves........ Proso belo .... Proso tumeno . Koruza stars . . Koruza nova . . Leča........ Grah....... Larcno seme Grašica...... Domača detelja Gorenjska repa Fižol Ribnlčan Fižol Prepellčar Fižol Mandalon Čebula ... Krompir.... Zelje »veže Zelje kislo brez soda....... Repn sveža ■ . . Repa kisla brez soda....... Brinje....... Kumna ..... Orihl....... Gobe suhe .... Ježice....... Želod . Smrekov! storži. Seno........ Slsma....... Stelja....... Cena £2 10 u ! it is m 10 11 24 2(1 SIS 22 Živina, meso živa vaga: Goveda pitana Teleta težka . Teleta mala . . Prašiči..... KoStruni .... Ktiretninain drugo: Maslo kuhano od K 2(iU-— do . . Maslo surovo od K 260 — do . . Slanina sveia (Apeli)..... Slanina preka- jena ...... Mast svinjska. Loj........ Jajca 100 kom Plianci..... Golobi...... Raca....... Gos........ 80 Ino na debelo Riž Rangon od K 2o- - do ... . Kava Santos od K lllll — do ... Sladkor...... Petrolej...... Preklic. Obžalujem žaljive besede, katere sem izustil zoper Matija jeraja, posestnika v Podgorji. 2352 Alojzij Stražar. Ženitbcna ponudba. Udovec brc3 otrok: in lesni Irgovcc na debeli se 3eli seznanili s kak° gospodično v starosti 20 do 30 lef ier s premoženjem najmanj 3000 kron, hibi bila^mojna iudi ne^oli^o pisave in računstva. Vdove brey otrok niso izključene. 2354 1 Le resne ponudbe naj se 3 natančnim r.aslovom in ak.o mogoče s S^ko, pošljejo do l^onca t. meječa v 3aprtem pismu na naslov „Zvestoba" na upravo Domoljuba. Razjasnite mi, grof Erindur kako je to mogoče: Poletje; krasno vreme; in vendar sem' prehlajen kakor sredi zime. Kaj storiti? — Zelo enostavno! Poletni ka-tari vendar niso nič redkega. Če ga pa dobimo, kupimo si Skatljico Fayeviti pristnih sodenskili mineralnjh pastilj in ga tako poženemo. Fayeve pristne sodenice učinkujejo gotovo in prijetno, tako da ni treba potenja in drugih neprijetnosti, in pri tem so pa tudi poceni. K 1'25 škatljica, ki se dobi v vsaki lekarni, drogeriji ali prodajalni z mineralnimi vodami. - Generalno zastopstvo . Guntzert, c. in kr. dvorni založnik, Dunaj Grosse Neugasse 17. t3 W. Th IV., 1. Za takojšni nastop se išče hišni sluga samec ali oženjen brez otrok, ki je zmožen tudi nemščine. Prednost imajo prosilci, ki se razumejo tudi na oskrbo vrta in so že službovali v enakih službah. Ponudbe naj se pošiljajo na oskrbnlšlvo graščine barona Borna pri Sv. Ani nad Tržičem, Gorenjsko. 2361 Malo posestvo, »ESoSSrHSS vrtom in 8 oralov zemljišča, pol ure od Ljubljane, ie naprodaj. Več se izve pri FR. GOLOBU, Ižanska cesta štev. 53._2300 1-1 Vsled rodbinskih razmer prodam iz Pr°ste kjeft roke prav po ceni svojo (fc2T ' Živinski hlev in H hiši spadajoče zemljišče (Vi zemlje). MATIJA VADHJAl, na S(ui encu 9, občina Hrenovice, pošta Hraše, Notranjsko. 2315 1 kg sivega sliubljenega perja K 2, polbe-iegii K 2-80, belega K 4, finega K 6, najboljšega skubljenega K 8, sivega puha K 8, belega K 10, prsnega pulia K 12, od 5 kg r.adalje poSImne prosto. Dovršene postelje bogato napolnjene, iz zelo gostega jako trpežnega rdečega, modrega, belega ali rumenega inlet-nanking-biaga 1 pernica vel. 180X116 cm z blazinama, velikost 80 <58, napolnjena z jako lepim mehkim perjem K 16, s polpuhom K 2«, s pu!:om K 24; posamezne pernice K 12, 11, 16, vzglavnica K 3, 3-50,1. - Pernice 180X110 cm velike K 15, 18, 20: vzglavnica 90X7» ali 80X80 cm K 4 50, 5, 5-50. Spod. pernica iz gradia 180 <116 cm K 13, 15. Razpošilja proti povzetju poštn. prosto pri naročilu od lo K dalje. M. Berger v Dešenici St. 1010. Češki les. Za neugajajoče denar nazaj al: se blago zamenja1 — Ceniki o Žimnicah, odejah, prevlekah In vsem drugem posteljnem blagu zastonj in poštnine prosto. 2293 ii EfcLB" zajamčena oblastveno pomada neškodljiva zavarovana 2134 Strogo solidno, ir.rojfokrat Izboljšana, hitro učinkujoča. Pospeši rast obrvi, la> in brada. Varule prad prezgodnjo osivelostjo, odstranjuje prhljaj. Odlikovana v Parizu 1909 z zlato ko-lajno, čast. diplomo In čast. križcem. Dobiva sc pri gospej Kamili Mitzky, Maribor (tolarsko) Gcitliejeva t. 2s Naročila samo proti povzetju ali če se poSlje denar naprej. — Cena: 1 lonček K 2— in K 3-50, 8 lončki K 5 - in K 8 50. 5-1 I, Vrhnika ne ordinira od 19. avgusta lo Posestvo je naprodaj. v vasi Dobravica ob drž. cesti v lepem, ravnem, vinor. kraju na Dolenj., ki obstoji iz: vel. sadn. vrta, hiše, hlevov, kozolca, njiv, travnikov, gozda in pašnika. Zelo pripravno za živino in prašičorejo. Proda vsled rodbinskih razmer lastnica Ana Klrn, Dobra-vioa 8, p. Št. Jernej, Dol. 2341 1 zložna, cena ln varna vožnja 2927/OT Cunard Line Bližnji odhod iz domače luke Trsta: Ultonia 23-/8., Carpatia 13./9., Pannonia 27.'9. 1910. IzLiverpola: Lusitanija (najboljši največjim najlepši parnik sveta), 27./8., 17./9., 8./10., 5./11., 17../12. Mauretania 20./8., 10./9., 1./10., 29./10., 19/11., 10./12. 1910. Pojasnila in vožne karte pri flndrcj Odlasek, Ljubljana, Slomšk. ul. 25, blizu cerkve Srca Jezusov. Cena vožnji Trst-New~Jork III. razred K 180'— za odraslo osebo vštevši davek in K 100'— za otroka pod deset let vštevši davek. Kuverte s firmo, - - pisma, ■ ■ - račune itd - izvršuje natančno po : naročilu : : Katoliška: : tiskarna : v Ljubljani. Kdor zida ali rabi cementne izdelke naj zahteva cene od tvornice cementnih izdelkov Josip Cihlar Ljubljana, Dunajska cesta 67. 2331 B B 8 B i s B Parna opekarna IB 2360 Josip Lavrenčič v Postojni u> priporoča razno opeko, kakor zarezani strešnik I. in II. vrste, strojni strešnik (kavler), strojna korite. (žlebake), opeko za tlak in zidno opeko najboljše kakovosti, po nizkih cenah in v poljubni množini. iBBaBBmratcaTOcgrafta^iaKiitjflBaijgiegiBgeijES