NO. 23 Ameriška 1 d AMERICAN IN SPIRIT FOR6IGN IN LANGUAG6 ONLY SLOV6NIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND 3, O., THURSDAY MORNING, FEBRUARY 1, 1951 LETO LII — VOL. LH. ODLOK ZN POMENI VELIKO ZMAGO SEVERNE AMERIKE Za resolucijo Zed. držav, da se označi komunistično Kitajsko za agresorja, je glasovalo 44 držav, proti pa sedem. — Rdeča Kitajska je dobila na čelo žig, ki ji gre. kST"* LAKE SUCCESS. — Politični odbor Združenih narodov v torek zvečer z ogromno večino glasov 44 proti 7 označil komunistično Kitajsko za agresorja v Koreji. Ta odlok pa je pustil še vedno^ -odprto vprašanje vojaških in e-konomskih sankcij napram Pei-pingu in general MacArthur tem še ni dobil dovoljenja bombardiranje ozemlja komunistične Kitajske. Ta zgodovinski odlok je bil dosežen v očigled silnemu od poru arabsko - azijskega bloka, ki je zahteval še en poizkus za končanje bojev in za mirovna pogajanja. Preden se je vršilo glasovanje, je Sir Benegal Rau, delegat Indije, poizkusil zadržati pohod proti “nesreči”, češ da bi bilo s takim odlokom konec vsakih pogajanj z Rdečo Kitajsko. Odločilna večina Rau-ov predlog je bil poražen z odločilno večino glasov, oddanih za resolucijo Združenih držav, da se proglasi komunistična Kitajska za agresorja. Za predlog Amerike (da se označi Kitajsko za agresorja) je bilo oddanih 44 glasov, proti pa 7. Velika Britanija in Francija sta glasovali z Ameriko. Proti resoluciji, da se označi Kitajsko za agresorja, pa so glasovali zastopniki sledečih držav: Burme, Indije, Rusije, Poljske, Belorusije, Češkoslovaške in Sovjetske Ukrajine. Glasovanja so se vzdržale: Afganistan. Indonezija, Egipt, Pakistan, švedska, Sirija, Jemen in Jugoslavija. Izjave delegatov Ko so vprašali delegata War-rena Austina, ki se je boril noč in dan za sprejetje resolucije, kaj ima k temu reči, je odgovoril: “Za to naj bo Bog zahvaljen!” SNOW L j Vremenski prerok pravi: Sir Gladwin Jebb, angleški delegat, je izjavil: “Glasovanje ]e izpadlo zadovoljivo.” — Polkovnik Ben C. Limb, zunanji minister republike Koreje, je dejal, da pomeni odlok zmago “sil demokracije in svobode pri Zdr. narodih.” Popoldne pred glasovanjem sta sovjetski delegat Sem j on Carapkin in egiptski delegat Mahmout bej Fawzi zahtevala 24-urni odlog glasovanja, toda sta bila preglasovana. Slovenska pisarna 6116 Glass Ave., Cleveland, O. Telefon: £X 1-9717 DOMAČIJA OB REKI VISLI — danes zvečer ob 7 vaja v Slovenski pisarni. “TRIJE TIČKI” — vaja jutri (petek) zvečer ob 7 v Slovenski pisarni. Tudi Završki fantje so naprošeni, da pridejo k vaji. V Slovenski pisarni in v Oražmovi slaščičarni se dobe za “Tri tičke” vstopnice (po 75 centov). Vstopnice za okoliš Sv. Lovrenca se dobe v tamkajšnjih trgovinah ter pri Mr. Resniku in Mr. Ke-niku. Prireditev (v cerkveni dvorani pri Sv. Lovrencu) se prične ob 4 popoldne. MOHORJEVE KNJIGE smo poslali vsem clevelandskim naročnikom po pošti. OTROCI za pevski nastop pri nedeljski prireditvi (Trije tički) naj pridejo danes in jutri ob 6 zvečer v Slov. pisarno k vaji. AMERIKANCI PRODIRAJO V KOREJI Prednje straže zavezniških čet so že v bližini osmih milj do Seoula. TOKIO. — Pehotni zbori in tanki Zdr. narodov si utirajo pot proti severu in njihova ofenziva | pridobiva stalno na svojem za-1 letu. Ena pehotna edinica je pro-1 drla devet milj iz Suvona in je zdaj najbližja Seoulu. Suvon leži 17 milj Južno od Seoula, kar) pomeni, da je ta edinica v bližini osmih milj do Seoula. Ameriški osmi zbor je pričel! prodirati včeraj zjutraj ob j utiranji zori. Po prvih urah neza-držanega in neoviranega prodiranja je zadel na komunistične čete, ki tvorijo najbrž del glav-) ne komunistične armade. Ameriški prvi zbor na zapad-j nem krilu ima zaznamovati no-| ve uspehe na centralni fronti. General, ki je obtožen kova-!Ta zbor se bori z bajoneti in nja zarote proti Titu, je bil! r°čnimi granatami proti zako-zaprt v Nemčiji skupno s!Panim komunistom, ki so del Stalinovim sinom Jakobom. BEOGRAD. — Bivši general Kam nas vodi pot od tu? — Mornariški strelci na vlaku, ki jih bo popeljal iz enega južnokorejskih pristanišč proti severu, kjer jih čaka borba s komunisti. Jugoslovanski general, tovariš Stalinovega sina, pred sodiščem 120,000 mož močne komunistič-l ne armade. Dalje južno so severni Korej-j ci vrgli s protinapadom 10. Zdravljenje komunističnih gauleiterjev Ob znanem odhodu francoskega komunističnega veljaka Maurice Thorez “na zdravljenje” v Moskvo, piše tržaška “De-mokracjia”: “Velika zaskrbljenost Sovjetov za zdravljenje njihovih prijateljev v drugih državah je že dobro znana lastnost sovjetske zunanje politike. Zdi se, da so sedaj Sovjeti dosegli nov višek v svoji narejeni ljubeznivosti, ko so odpeljali Mau-ricea Thoreza iz njegove domovine v mnogo bolj zdravo vzhodno podnebje. Thorez, ki je glavni tajnik francoske komunistične partije, je bil že en mesec bolan in francoski komunistični list “L’Humanite” ponosno trdi, da je z letalom odpotoval na boljše zdravljenje, ki mu ga lahko nudijo le sovjetski zdravniki, kajti kot vsakdo ve, so tudi doktorje zdravilstva iznašli v Sovjetski zvezi. Drugi francoski listi pa so celo pretirano črnogledi glede sovjetskega zdravilstva in poudarjajo, da se je zadnji tuji bolnik, ki je odšel iz svoje domovine na zdravljenje v svojo drugo domovino — in to je bil bolgarski predsednik Georgij Dimitrov — vrnil nazaj v krsti. Zdi se, da je Thorez šel čez meje neodvisnosti, ki je dovoljena komunistom izven Sovjetske zveze in po Parizu krožijo govorice, da njegove težave niso povsem zdravstvenega značaja. Na vsak način Thorez ne bo tujec v Sovjetski zvezi. Njegov najznamenitejši prejšnji obisk je bil leta 1939, to je takrat, ko so se njegovi sodržavljani borili za rešitev Francije izpod Nemcev. Thorezu pa se ni zdelo primerno, da bi se takrat udeležil tega podjetja. Par dni po Thorezovem odhodu je objavilo časopisje, da je odšel na “boljše” zdravljenje tudi predsednik Vzhodne Nemčije Pieck. Tudi o njegovi bolezni ni bilo pred tem nobenih znakov. ... Po vsem tem sodeč, so moskovski “gaulei-terji” precej rahlega zdravja.” Med tem pa je Ameriška Domovina poročala, da sta odšla “na zdravljenje” v Moskvo Matias Rakosi, komunistični poglavnik Madžarske, in kot zadnji tudi tajnik norveške komunistične partije. . . jugoslovanske kraljevske vojsj pomeni mir v Koreji! Mir pred viharjem! Zavezniška letalska sila je tu Alj 16 SOViaŽltikU ZlOmljeiH VOlja (l0 1)013! v akciji, na seve-| Stalinovega sma v koncentracij-'di neprestano skem taborišču, zanikuje, da je1. , Pf ° -• v ^ L ------- , . ---,............... koval zaroto za strmoglavljenje ! ^ ine Je narodov- Vsi znaki kažejo, da so severni Korejci naveličani boja, ker cer za Zadnjo večerjo, judovski Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Slovenska zadruga— V nedeljo 4. februarja ob 1 popoldne bo delniška seja Slovenske zadružne zveze v Slovenskem domu na Holmes Ave. Vsi delničarji so vabljeni, da se go-:ovo_ udeleže. Pridite — molimo!— Po sklepu seje Zveze Oltarnih društev bo “SVETA URA” v nedeljo od 2 do 3 popoldne v cerkvi sv. Pavla na Euclid in 40 cesti. Molilo se bo po namenu Sv. očeta za mir iz molitvenika Ura češčenja”; govoril bo pre-zvišeni škof dr. Rožman. SND na 80. cesti— Nadaljevanje letne seje SND na 80. cesti bo v nedeljo 11. februarja ob 2. popoldne in NE v nedeljo 4. februarja, kot je bilo naznanjeno. Lastniki certifika-■:ov in društveni zastopniki so prošeni, da vzamejo to naznanilo v poštev. Želite pomagati?— “March of Dimes” polio kampanja je podaljšana za en teden, če želite prispevati ali če bi šli od hiše do hiše pobirat prispevke, pokličite Mrs. Margaret Pavlik, 1184 E. 61. St. tel EX 1-2921. Vaje za Pasijon— Nocoj je vaja za Pasijon na odru SND. Pridejo naj vsi igralci brez izjeme. V petek pa bo vaja v spodnji dvorani in si- Oblačno, sneg, vetrovno in nadalje mrzlo vreme. I Tri na dan Tolmačimo, da so komunistu Tonetu Seliškarju, ko se je mudil lani v Ameriki, sopotniki naročili, naj začne pasjo gonjo na Ameriško Domovino, ki da je trn v peti Titovemu režimu. * * * Ako bi bil komunist Tone Seliškar možak, bi se bil takrat, ko je bil tukaj, ustavil pri nas, pa bi se bili pomenili, kako in kaj. Pri nas je že bil birt Janez,' primanjkuje zdravnikov krasni Janko in drugi taki, pa H0NG KONG. — Oficijelna nismo nikomur odgrizli ne nosu, (^mumiistična časopisna agencija naznanja, da je na korenjski frdnti velika potreba zdravnikov, ker je poleg ranjencev tu-di>mnogo žrtev ozeblin. Iz raznih naselbin LA SALLE, 111. — Dne 11. januarja je umrla Mary Jancer, stara 49 let, samska. Rojena je nila v Peruju; zapušča mater in dve sestri. V bolnišnico se je moral podati Charles Pohar. EDISON, Kans. — Dne 12. jan. je umrl Simon Hribernik, star 86 let. Pokojnik je bil rojen v vasi Golica, občina Tihin, Gorenjsko. V Ameriko je prišel leta 1903. Zapušča dva sinova, Louisa, ki živi v Ogdenu, Utah, in Franka v Detroitu, dalje po pol brata v Coloradu in polsestro v Pennsylvaniji. žena nfu je umrla pred 20 leti. Silen mraz v državi Wisconsin in drugod MILWAUKEE, Wis.—V Lone Rock, Wis., je bilo tako mraz, da je “zmrznil zrak”, ker toplomer ne registrira pod 45 stopinj pod ničlo. Strupen mraz vlada tudi pd; drugih predelih Zed. držav. Kitajskim komunistom jP# i' fte ušes. Ampak komunist Tone si ni lJpal reči nič, dokler je bil tukaj. gele, ko je postavil medse in nas 3,000 milj vode, si je hpal lučati kamenje. Bogve, kaj pravite, ali bo še kdaj prišel sem? Aha, ste uganili, takrat pa, saj imajo tukaj še dri-kelce in tudi ročice smo že videli. f Amerika bo oborožila kitajske gerilce? WASHINGTON. — Vlada ima baje tajen načrt za oborožitev kitajskih protikomunističnih ge-rilcev, ki jih je baje okoli poldrugi milijon. Titovega režima. To je Miljutin Stefanovič, 69 let stari bivši bri-gadni general, ki zanikuje, da bi imel nalog organiziranja bivših jugoslovanskih oficirjev za revolto proti Titu. “Političnih zarot se ne da izvesti s peščico ljudi,” je rekel bivši general, ki se mora zagovarjati s petnajstimi soobtoženci pred vojaškim sodiščem. Stefanovič pravi, da je bil med svetovno vojno zaprt v koncentracijskem taborišču v Luebe-cku v Nemčiji, skupaj z Jako- PROTESTI PROTI SMRTNI OBSODBI NEMŠKEGA DIJAKKA jim vsega primanjkuje. — V platnenih čevljih imajo v [zbor in pred Herodom. Pridite mrazu pod ničlo zmerom mokre noge. GLAVNI STAN 8. ARMADE di neprestane pozornosti zavez-v Koreji. — Dočim se na zapad- niške zračne sile. ni fronti še vedno vrše spopadi. Prav tako si ne upajo iskati BERLIN. — Dijaki zapadno-lmed četami Zdr. narodov in ko-j zavetja v kočah in vaseh, ker so berlinske tehnične univerze so|munisti, ni na drugih frontah!te v bližini front neprestano pod [vsi igralci, ki nastopite v teh [dejanjih. Pričetek vaj točno ob 7:30. poslali verskim in posvetnim ob- skoraj nobene opozicije od stra- lastvom peticije, v katerih ape- ni sovražnika. Zato se je poja- lirajo na intervencijo proti ob- vilo v glavah vojaških vodite- sodbi Josef a Hermana Flade-a, Ijev vprašanje: “Ali je pred na- ki ga je sovjetsko - nemško so- mi nova orientalska past, — ali dišče v Dresdenu obsodilo na smo zlomili sovražniku voljo do smrt. Flade, 18 let stari kato- boja?” liski dijak iz Saksonske, je bil Ako so informacije, ki jih dahom Stalinom lta premierja. Dejal je, da mu in poizkusnega umora.” Veliko j ujetniki točne, tedaj utegne bije večkrat vtihotapljal hrano, število katoliških, protestants- ti pravilna zadnja teorija. Pri adi česar je bil deležen od Ru-jkih in drugih organizacij je ze severnokorejski armadi je čeda-sov posebnih uslug po kapitula-[ prej protestiralo proti njegovi ije manj činiteljev, ki so neob ciji Nemčije. — Mladi Stalin je smrtni obsodbi. Omenjene pe-jhodno potrebni za zmago. Pri bil topničarski poročnik in je ticije so bile poslane tudi pape- bližno tretjina severnokorejskih kot tak prišel v nemško ujetniš- žu, nemškim škofom in zavezni- ujetnikov ima pri sebi pločevi- ivo, kjer je tudi umrl. ski visoki komisiji v Nemčiji. | naste škatlice z opijem in koka- inom, ki ga dobivajo od armadnega poveljstva kakor na primer naši vojaki pivo. Kaj pripovedujejo ujetniki Ujetniki pripovedujejo: “Noči v gorah so strašno mrzle, to da s pomočjo opija in kokaina so nam znosnejše.” Ameriški zdravniki pravijo, da te droge sicer prikrajšajo borce na logičnem mišljenju, toda jim dajejo v borbi nekak laži-pogum. Ujetniki, ki so bili zajeti v zadnjih dveh tednih, so pomanj- Velike pomanjkljivosti radio - televizijskih oddaj v New Vorku letalskimi napadi. Drugi ujetniki so zopet pove-dali, da vse svoje mrtvece sle-, WASHINGT0N _ ; cejo ker nima,o vec potrebne Communicalion kom J. obleke m zalog, katerih ne mo- • . . , , . , rejo spravljati po cestah naprej ' J’ ra2vl n0, a le 1 vers im zaradi neprestanih zračnih naTadeVam v enem ted"“ P»a'"-padov. železniške proge so u- čen samo en odstotek časa radij- sinom sovjetske-[.obtožen “bojkotiranja, agitacije|jejo zadnje dni severnokorejski ničene, zato je odvisna njihova [ teleV1Z1^®kl|1 oada? na Deial ie. da mu m nnizknsnAoa iimnra » VoliVn! u; dobava od dnmardVt nocadov (sedmih newyorskih televizijskih postajah. Rezultat proučevanja je dokazal, da je bilo deset odstotkov časa na radijskih programih posvečenega zločinskim dramam. Informativnim, znanstvenim in potovalnim zadevam je bilo posvečenega 3 odstotke časa, prav nič časa pa ni bilo danega na razpolago arhitekturi, skulpturi (kiparstvu), ekonomiji, vzgoji otrok in ameriški zgodovini. Poruienje 2300 čevljev dolgega moslu preko Sl. Maurice reke v Quebecu, Kanada Ko se je most porušil, so bili na njem štirje avtomobili, ki so padli v ledeno-mrzlo vodo. — Most je bil baje zgrajen pod graftarskim kontraktom. THREE RIVERS, Quebec. — li, v hipu, preden je slednji iz-Včeraj zgodaj zjutraj se je zru- ginil pod ledom in vodo reke. šil 2300 čevljev dolg most, ki je Nato so skakaje z ledne plošče bil razpet preko St. Maurice na ploščo dosegli breg. River, česar posledica je bila, Eden izmed preživelih je izda je najmanj pet avtomobilov javil policiji: “Most se je nena-z osebami vred, ki so bile v doma vdal in podrl. Prihodnji!reisko zimo. Mnogi izmed njih njih, padlo v poledenelo reko v trenutek sem se že znašel v re- imajo silne ozebline na nogah mrazu, ki je znašal 30 stopinj ki.” kakor tudi drugod po telesu. — pod ničlo. j Most, ki je stal pet milijonov čevlji severnokorejske armade Oblasti niso mogle takoj ugo- dolarjev in bil zgrajtn leta 1948 K0 izdelani iz platna in imajo toviti, koliko oseb je bilo mrt- je pokazal prve razpoke lansko podprte iz kavčuka. Posledica vih, ker so bili avtomobili strti leto. Konstrukcija mostu je'*6^ ie> da imajo oni, ki jih no-in pokopani pod stebrovjem in povzročila javen škandal. Libe-'sij°> neprestano mokre noge in prehlad ali še kaj hujšega. Skrivanje po gorah Severnokorejski borci se morajo skrivati v gorah kakor pač vedo in znajo, zakaj zavezniška zračna sila je prekrižala mnogo kljivo oblečeni za strahovito ko- traverzami mostu. Reševalno ralni člani parlamenta so nam-moštvo je kmalu po nezgodi reč trdili, da je bil most zgrajen našlo truplo enega moža, trupel s cenenega materiala pod kon-štirih nadaljnih, o katerih se traktom, v katerem je prevlado-ve, da so se ponesrečili, pa še ni, val graft, sledu. I Policijski načelnik One, ki so preživeli nesrečo, so prepeljali v bolnico sv. Jožefa. Tem se je posrečilo skočiti iz taksija, s katerim so se vozi- je izjavil, da ni mogoče ugotoviti, koliko njihovih računov. Iz istega raz-Ijudi je izgubilo življenje, dok- loga ne smejo kuriti ognjev ter ler ne preiščejo in postrgajo kuhati ali pogrevati svojih jedil, rečne struge. (Ognjev si ne upajo kuriti žara- 21 nacijskih zločincev v Nemčiji je bilo pomilofčenih Sedem izmed obsojenih bo moralo umreti, ker so bili njih zločini preveliki, da bi upravičili pomiloščenje. FRANKFURT, Nemčija. — Ameriške oblasti so rešile včeraj pred smrtjo na vešalih šest nacijskih vojnih zločincev, ki so bili obsojeni v smrt zaradi zločinov, izvršenih nad ameriškimi vojaki. Istočasno so oblasti osvobodile Alfreda Kruppa, znanega jeklarskega magnata, ki je zalagal nemški vojni stroj s potrebnim orožjem. Krupp je bil prvotno obsojen v 12 letno ječo. Vsega skupaj je bilo od 28 nacistov, ki so bili obsojeni v smrt na vešalih, 21 pomiloščenih. — Ostalih sedem pa bo obešenih, ker so bili njih zločini tako veliki in grozni, da ni govora o pomilostitvi. Novi grobovi John Janežič Umrl je John Janežič, star 67 let, stanujoč na 1161 E. 61. St. Pogreb bo v pondeljek iz Zakraj škovega pogrbenega zavoda. Podrobnosti jutri. NAJNOVEJŠEVESTI CLEVELAND, O. — “Divja” stavka železniških premika-čev, ki je deloma okrnila železniški promet v več delih’ dežele, se je razširila tudi na Cleveland, kjer se je pri New York Central sistemu pojavilo nenadoma nadnormalnd število “bolnih” premikačev. SAN FRANCISCO. — Pri zadnji preizkusni eksploziji atomske bombe je bila pogreznjena velika ladja letalonosilka Independence, ki je služila kot preizkuševalni predmet že pri eksploziji atomske bombe ob otoku Bikini. Mornariško poveljstvo ne pove, s kakšnim najnovejšim orožjem je bila ladja pogreznjena. LAKE SUCCESS. — Danes pride razsodba Političnega! odbora Zdr. narodov, ki je označil komunistično Kitajsko za agresorja, pred celotni zbor Združenih narodov. IV ^ /Imeriska Domovin* jonn ^sstragXm. 6117 St. Clair Ave. HEnderson 1-0628 m Cleveland 3, Ohio Published daily except Saturdays, Sundays and Holidays General Manager and English Editor: Mary Debevec Editor in Chief: Anton Sabec; Mg. Editor: Frank A. Turek; Associate Editor: Vinko Lipovec _ NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 3 mesece $3.50. ___ NOVINE ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE” V AMERIKI SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 3 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year; $6 for 6 months; $3.50 for 3 months. Entered as second class matter January 6th 1908 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd 1879. *CE^83 No. 23 Thurs., Feb. 1, 1951 Razgaljenje Tita in njegovega režima v ameriškem kongresu Ker je vprašanje ameriške pomoči Jugoslavia nadvse zanimivo in važno za vse ameriške Slovence in ostale Jugoslovane kakor so tudi zanimiva dejstva, ki so pri tem vprašanju igrala svojo vlogo, zato bomo navedli potek debat raznih senatorjev in kongresnikov, ko je šlo v kongresu za odobritev ali odklon ameriške pomoči. — Vse debate so prevedene iz uradnih kongresnih zapisnikov, ki jih je zbrala in prevedla ustanova “Free Europe” v New Yorku. Debate naj pozorno prebero posebno oni, ki hočejo med nami ustvariti videz, da je “Amerika za Tita in njegov režim” in da ima raje na važni strateški točki sedanjo zdravo in svobodno Jugoslavijo kakor gnilo predvojno državo Jugoslovanskih reakcionarjev,” kakršne krilatice smo ze brali v ljubljanskih komunističnih in tukajšnjih sopotmskih listih. Ob zasledovanju poteka teh debat se jim bodo te utvare in pobožne želje razblinile v nič. Kot rečeno, bomo te debate kongresnih zapisnikov objavili v celoti, dasi ne zaporedoma, ker bomo vmes objavljali na tem mestu tudi uredniške članke o tekočih ameriških in drugih svetovnih razvojih. Polagoma pa bo pod stalnim naslovom objavljeno vse. Vsi tukaj navedeni govori so prevedeni iz kongresnih in senatnih zapisnikov (Congressional Record 8., 11., 12., 13. decembra 1950). Uredništvo. II. RAZPRAVA V SENATU (Congressional Record, 8., 11. decembra) Predlog o pomoči v znesku 38 milijonov dolarjev ter o naknadni odobritvi že nakazanega živeža v vrednosti 31 milijonov dolarjev iz posebnih obstoječih vnmv, je prišel pred senatno zbornico dne 8. decembra. Poročevalec zunanjepolitičnega odbora, senator Conally, je v ta namen pripravil posebno poročilo, v katerem se ne spušča v notranjepolitične razmere v Jugoslaviji, ampak obravnava samo dva vi dika, ki jih je povdarjala Trumanova spomenica; stvarnost potrebe pomoči radi suše in pa velika važnost, ki jo Amerika polaga na zdravje in borbeno sposobnost Titove jugoslovanske vojske, da bi se mogla zoperstavljati, če bi jo Rusija kdaj napadla. Poročilo navaja podatke o posledicah suše, kot jih je navedla že jugoslovanska prošnja z dne 20. novembra. Ti podatki kažejo, da je proizvodnja v primeri z letinami zadnjih treh let letos radi suše padla takole; Koruza na 59%. pšenica na 88%, rž na 83%, ječmen na 87%, oves na 79%, riž je ostal na normalni visim, zele-rcava (predvsem zelje, dinje, melone) na 57%, krompir na §7%, rastlinska olja in maščobe na 88%, fižol na 72% in grah na 57%, Le proizvodnja sladkorja se je zvišala na t08%. Med razlogi, ki jih senatno poročilo navaja kot merodajne, da se zaprošena pomoč odobri, so sledeči; 1 Jugoslovanska vlada je uspešno prelomila s Kremljem. Razpoka med moskovskim in beograjskim komunističnim režimom izgleda, da je globoka in nepremostljiva. 2. Suša je v zvezi s posledicami gospodarske blokade od strani kominformskih držav ustvarila takšen položaj, da je Jugoslavija pred gospodarskim razsulom. 3. V interesu Združenih držav je, da se ohranijo svobodni narodi. ZDA podpirajo vsakega, ki se bori za neodvisnost, posebno za neodvisnost od Moskve. 4. Gospodarski polom Jugoslavije, bi povzročil padec Titove vlade, kar bi imelo za posledico, da Jugoslavija spet pade pod moskovske nadoblast. 5. Moč jugoslovanske armade je danes takšna, da bi mogla igrati važno vlogo pri obrambi zapadne Evrope v primeru sovjetskega napada. 6. Zedinjene Države Amerike so vedno stale na stališču, da naj vsak narod sam zase odločuje o obliki svoje vlade, pa čeprav bi takšna vlada Ameriki tudi ne bila všeč. Pomoč bo fugoslaviji pomagala ohraniti njeno neodvisnost. Končno priporočilo senatnega zunanjepolitičnega odbora senatni zbornici, da pomoč Jugoslaviji odobri, se glasi; “Mišljenje zunanjepolitičnega odbora je, da naj vlada Združenih Držav S. A. podeli Jugoslaviji pomoč v stiski, da bi jo s tem vsposoblia, da nadoknadi škodo, ki jo je povzročila suša v letu 1950 za prehrano ljudstva ter da s tem istočasno tudi odbije nevarne grožnje sovjetskega imperijalizma. SPOMNITE SE S KAKIM DAROM SLOVENSKIH BEGUNCEV! Kupšinci i Puconci Nadaljujemo s popisom prek-murskij občin. Lendarski okraj smo opisali lani i tudi nekaj občin soboškega okraja. Zapadno od Sobote je najprle občina Kupšinci. To je mala občina. Vsega vkuper samo 1300 prebivalcev i to štiraj vesnicaj: Bo-rejci, Crnelavci, Kupšinci i Veš-čica. Nikaj posebnega nega v tej vesnicaj. Tu je vse ravnica. Občina se razprostira na levom bre-gi Ledave. Prebivalci so zvekše-ga kmetje i največ pridelajo pšenico i rž. Nekaj perutnine prodajo tudi v inozemstvo. Prebivalci so po veri mešani, liki je Puconci so vekša občina. Razprostira se severno od Sobote i je tu prva železniška postaja od Sobote proti Hodoši. Prebival-cov je v občini prek 3000. Spodnji del občine se razprostira po ravnini, severni pa že prehaja v breščasto Goričansko. Skoz ob-j čino teče Mačkovski potok i Le-jdava. Poleg rodovitnejšij oddelkov občine so tudi močvirja. Ravninski del je rodovitnejši od goričanskoga. Na nešternij breš-čekaj je nekaj goric, liki zvekše-ga šmarnica. Najvekša vesnica, kde je sedež občine, so Puconci sami. Puconci so poleg Križovec najvažnejši luteranski kraj v skoro več evangeličancov kak' Prekmurji. Tu imajo evangeli-katoličanov. Katoličanom pravi-1 čanci svojo lepo cerkev. Kak jo evangeličane! (luterani) pa- ! Puconci, tak tudi druge vesnice pinci. Vse štiri občine imajo eli! te občine so zvekšega evangeli-malo več ali malo menje kak po ( canske vere. V Puconcaj so leta 300 ljudi vsakša. Posebnost te 1934 odkrili na posestvi kmeta občine je pa v torn, ka so v Čr-' J. Kuharja spominsko soho v nelavcaj i v Borejcaj stalno na- ■ spomin na 150 letnico prve evan-seljeni cigani. V Črnelavcaj je ločiti te hiže, ka so grajene po „ „ „ ednom sistemi i postavljene v le- velki vzgojiteo Šavel Janoš. Ime- . . i •• _• _______Ah 1 geličanske službe bože v Puconcaj. V Puconcaj je bio rojeni pom redi. Tu so imeli cigani svojo cigansko godbo. Ne vemo pa, eli so izda tam tej cigani, ar so jih Nemci med zadnjov boj-nov pokončavali. 21a drugij vesnic puconske občine so eta: Kokrači, Brezovci, Dolina, Gorica, Markišeavci, Polana, Predanovci, Salamenci, Va-neča. Oltarno društvo pri Mariji Vnebovzeti Cleveland, O. — Ker niste bile vse pri zadnji seji, vas tem potom obveščam, da je ostal stari odbor še nadalje. Sklenile smo, da letos ne bomo prirejale nobenih iger ali srečelova. Ker se s samo članarino ne krijejo vsi stroški društva, smo sklenile, da bo vsaka članica prispevala še posebej 50e v blagajno. Nekatere članice še niso plačale članarine. Prosim, da to čimprej storite. Prav rada bi vas obiskala, pa mi žal čas ne dopušča. V nedeljo pri osmi sv. maši imamo skupno sveto obhajilo. Zbrale se bomo v cerkveni dvorani en četrt ure pred osmo. Skupno sveto obhajila bomo opravljale vsako prvo nedeljo v mesecu. Popoldne ob dveh bomo skupaj molile molitveno uro, nato bomo imele kratko sejo. Vse lepo vabljene! nik, Frank Jevc, Frank Ravnikar. Veselični odbor: John Kozjan, Agnes Uršič, Johana Brove. Poslovodja: John Tomažič. Uslužbenca v domovih prostorih: John J. Zgonc m števe Novak. Skupne seje direktorija se vrše vsak tretji ponedeljek v mesecu ob 7 uri zvečer. Seje izvršnega odobra so vsak ponedeljek ob 8 uri zvečer. Louis Balant. iz urada tajnika A, J. C. Euclid, O. — Delniška seja je po zaslugi predsednika Josepha Trebča in podpredsednika Jos. Dur j ave v redu in lepo potekla. Nekateri delničarji so se pritožili, da niso prejeli vabil za sejo. Nič čudnega, ko je veliko naslovov pomankljivih. Nekateri ste se preselili, pa ste pozabili o tem obvestiti tajnika. Pri nekaterih delničarjih imamo zabeleženo samo ime. Za v bodoče Mary Izanec, tajnica. prip0ročam, da vsakdo, ki ni prejel vabila, pošlje tajniku doma dopisnico, kjer naj zapiše pravilen in točen naslov, da ga vpišem, potem bo za prihodnjo sejo vabilo gotovo dobil. Naš oskrbnik J. žigman sporoča, da ima še nekaj nedelj prostih. Vrt za piknike in prostor za balinanje bosta tudi urejena. Vsa društva in klube vabim, da si izbero eno ali drugo nedeljo oziroma praznik za svojo prireditev in tako pomagajo našemu domu do boljšega uspeha v letu 1951. Andrew Ogrin, tajnik. Nov direktorij SND v Lorainu Lorain, O. — Na zadnji seji je bil izvoljen sledeči direktorij SND v Lorainu: Louis Balant, predsednik; Louis Kovolar, I. podpreds.; John Tomažič, tajnik; podpred.; John Tomažič, tajnik; John Kumše, blagajnik; Frances Brešak, zapisnikarica. Nadzorni odbor: John Bruce, John Šuštaršič, William Brešak. Stavbinski odbor: John Kot- Namen drilmefodijske ideje Ob stoletnici Slomškove Bratovščine (Apostolstva) sv. Cirila in Metoda Barberton, O. — Namen ci-rilmetodijskega gibanja je, da se vsi kristjani združijo v eni Cerkvi Kristusovi. Tu pa ne gre samo in edino za pridobitev vzhodnih kristjanov. Znano je, da so se posamezne skupine kristjanov v teku stoletij večkrat odtrgale od celote: Največji razkol je bil res tisti, ki so ga povzročili voditelji vzhodnih kristjanov tekom devetega stoletja v Carigradu (Fo-tij in drugi), a ga dokončno uveljavili v 11. stoletju (Kerula- so prišli iz Carigrada. Zato jih je pozneje tudi isti Carigrad odtrgal od katoliške Cerkve. Sprva bili so škofje v Srbiji, Bolgariji, Romuniji in Rusiji večinoma Grki, ki so potegnili v razkol slovanske narode. V teku stoletij je bilo narejenih že mnogo poiskusov za zopetno zedinjenje. Prišlo je še večkrat do sporazuma, a razne spletke svetnih vladarjev in raznih velikašev in cerkvenih dostojanstvenikov so pravo Zedinjenje preprečile, zlasti ruska rij). Bolgari, Rusi, Srbi, Ukra- Cerkev je bila dekla vlade in se j inči so sveto vero deloma spre- ni mogla samostojno odločeva-jeli od zapadnih misijonarjev, ti. Ruski cezaropapizem, kar; večinoma pa od misijonarjev, ki znači, da je bil car vrhovni po- glavar ruske pravoslavne Cerkve, je bil vedno naj večja ovira za razvoj krščanstva na Ruskem. Za to so se razvile v pravoslavju samem še nadaljne sekte ali verske ločine. Mnogokrat so cele množice pravoslavnih prestopile nazaj v katoliško Cerkev. To velja zlasti o Ukrajincih ali Maloru-sih, deloma tudi o Belorusih. Toda nastopilo je preganjanje od strani ruskih pravoslavnih vlad. S silo in raznimi zvijačami so spravili mnogo tisočev zopet v pravoslavje. Naj hujše nasilstvo se pa vrši nad zedinjenimi Ukrajinci in Belorusi v sedanjem času. Toda dandanes carjev v Rusiji ni več. O boljševizmu je upanje, da se bo na kak način zlomil in da pride prej ali slej do verske svobode pd vsem svetu. Smemo upati, da bo tudi v pravoslavnih deželah prišlo zopet do polnega razcvita krščanske misli in s tem tudi do zedinjenja. To pa samo pod pogojem, da bodo katoličani na Zapadu pravem času spoznali znamenje časa in bodo storili svojo dolžnost. Ta njihova dolžnost ob stoji v obilni molitvi, v gmotni podpori in v vzgoji unionističnih apostolov. Ko bo sprejela Rusija zedinjenje, bodo potem gotovo sledili drugi narodi na Vzhodu. Poleg ločenih vzhodnih kristjanov imamo pa še razne protestantske sekte, ki tudi verujejo v Kristusa, Sina božjega, pa taje razne verske resnice. Tu di za te je potrebno delo za zedinjenje, toda to zedinjenje je v tem, da sprejmo vse resnice katoliške Cerkve in se svoji zmoti odpovedo. Vprašanje zedinjenja vseh krščanskih Cerkva je silno važno. Katoličani čutimo sveto dolžnost, da se zanimamo za to veliko vprašanje in se o njem tudi poučimo. Ko pride resnična svoboda, tedaj moramo biti pripravljeni, da se delo za zedinjenje razvije do naj večje možnosti. Mnogo se je delalo pred zadnjo vojno za katoliške misijone med pogani po vsem svetu. Mnogo se še sedaj dela in še več se bo. Društvo za razširjenje vere (DŠV) je bilo razširjeno po vsem svetu. Nebroj misijonskih duhovnikov, bratov in sester je širilo misijonsko misel. Delali so za to, da bi pridobili pogane za sveto vero. Praznovali so se razni misijonski prazniki, ustanavljala so se misijonska društva, prirejale razstave, tečalji, predavanja, razne pobožnosti itd. Katoličani so radi podpirali misijonarje v poganskih deželah. Torej je bila misijonska misel zelo razgibana. V zadnjih letih komunizem ovira misijonsko delo med pogani vsepovsod. Je že prav, da podpiramo in delamo za razširjanje sv. vere med pogani. Toda v sedanjih strašnih časih je pa v prvi vrsti potrebno, da se vsi, ki verujemo v Kristusa, borimo proti velikim zmotam sedanjega časa, zlasti proti komunizmu, ki hoče ves svet zmaterializirati in zatreti vsako sled vere, predvsem katoliške. Zato se moramo katoličani po vsem svetu združiti za sveto obrambo Kristusove Cerkve. K tej obrambi se naj pridruži še apostolsko delo za zedinjenje krščanskih Cerkva, in . sicer najprej za zedinjenje slovanskih: ločenih bratov s katoliško Cerkvijo. Ako se to doseže, se bo katoliška Cerkev pomnožila približno za 160 milijonov kristjanov. Odprlo bi se ogromno polje za dušno pastirstvo, pa tudi nove možnosti za širjenje katoliške vere med pagani. Odprle bi se nepregledne sibirske planjave za misijonska pota na Kitajsko in Japonsko. Moč, in ugled in blagodejno delovanje katoliške Cerkve — vse to bi se silno dvignilo. Preko brezmejnih ruskih planjav bo hifelo na stotine in stotine misijonarjev oz- ftulturna ftronika Ob Mauserjevi “Zemlji” Ko je pisatelj Karel Mauser pred dobrim četrt letom odhajal Koroškega v Ameriko, je napisal v celovškem “Našem tedniku” (30. avg. 1950.) čudovito lepo slovo. Tam nam pove, da je, preden je odšel na “pot z neznanimi ovinki,” še enkrat obhodil koroško zemljo. Pri Gospej sveti je bil in klečal ondi pred grobom prvega našega škofa Mode-sta. Na Gosposvetsko polje je) šel, kjer je še zadnjič videl ograjeno Pravico.” Obiskal je Ziljo, Podjuno in Rož, potem pa vse skupaj kot svetal spomin odnesel s seboj, hvaležen Koroški za vse, kar mu je v svojem skoro petletnem bivanju na njenih tleh razodela. To je poslovilo, kakor ga more napisati samo resničen pesnik. nanj at pravo vero poganom na Daljnem Vzhodu. Da dosežemo to novo pomlad katoliške Cerkve, se moramo začeti na to delo takoj sedaj živahno in vsestransko pripravljati. V čem obstoji ta priprava in kašnih sredstev se naj poslužujemo, da bomo dosegli ta svoj zvišeni namen, bomo ob drugi priliki zapisali. — A.M. -------------o------ Delničarjem Slovenske zadružne zveze Cleveland, O. — Pogosto čita-mo v tem času poročila v naših časopisih o Slov. nar. domovih, raznih drugih naših ustanovah in korporacijah, znamenje, da smo ravnokar zaključili eno leto narodnega delovanja. Voditelji posameznih ustanov vabijo svoje člane oziroma delničarje na sestanke, da jim poročajo o uspe-Jiih, morebiti tudi o neuspehih. Naj bo že eno ali' drugo, dolžnost vsakega člana ali delničarja je, da se take letne seje udeleži. Tudi Slovenska zadružna zveza, edina in naj starejša ustanove te vrste med clevelandskimi Slovenci, ki posluje že 38 let in ima tri moderno urejene trgovine, za četrto pa že pripravljeno zemljišče in ki je svojim članom izplačala že tisoče dolarjev dividend, vabi na letno sejo. Delničarska seja se bo vršila v nedeljo 4. februarja ob enih popoldne v Slov. nar, domu na Holmes Ave. Vse rojake vabimo, da se priključijo tej slovenski ustanovi, da bodo tako tudi oni deležni koristi, ki jih prinaša. Delničarje pozivam, da se seje gotovo udeleže, da bodo na lastna ušesa slišali poročila o stanju podjetja, katerega solastniki so. Geo. Pancbur, predsednik. __Brazilija ima okoli o00 milijonov dreves, cd katerih pridobivajo surov gumi.__ TisiišKO- SLM11SM' BERILO (DR. KERNA) je zopet v zalogi. Po pošti stane $3.25. Dobite ga v potniški pisarni AUGUST KOLLANDER 6411 St. Clair Ave. Cleveland 3, Ohio U. S. A. Slovenska koroška zemlja pa ni bila veliko doživetje samo pisatelju Mauser ju. Vse slovensko begunstvo iz leta 1945. je nikoli ne bo moglo pozabiti. In to ne: zato, ker ga ni sprejela po starem našem običaju s soljo in kruhom, tudi ne zato, ker ga ni sprejela-moderno s cvetjem in rožami, in tudi zato ne, ker ni imela zanj niti lepe besede. V slovenskih begunskih ljudeh na vetrinjskem polju in drugod ni bilo zaradi tega niti 'sence jeze v srcu niti žal besede na jeziku. Slovenske koroške zemlje slovenski begunec iz leta 1945. ne bo pozabil zaradi koroške bridkosti. Mi, ki smo otroci trpljenja, smo takrat sprejeli za svojo tudi vso slovensko koroško bridkost. Njene trpljenje je tedaj zavestno postalo last nas vseh, kar dotlej ni bilo. V tem je skrivnost srčnega odnosa vseh slovenskih begunskih ljudi do slovenske ko-loške zemlje in njenih ljudi, ki se mu čudi na novih tleh toliko izmed naših starih rojakov. Notranji zmedi leta 1945. je na Slovenskem Koroškem kmalu sledilo jasno gledanje. Redkim joosameznikom, posebno pa sivemu monsignorju Valentinu, ki ni nikoli izgubil jasnegg pogleda, tudi takrat ne, ko je bilo vse zaslepljeno, se je kmalu s prav redkimi izjemami pridružil ves narod. Slovenski koroški človek je opravil preizkušnjo. Draga je bila, zato pa tembolj koristna. Bogu hvala in gosposvetski Materi božji, ako je tudi trpljenje slovenskih begunskih ljudi kaj pripomoglo k tej razjasnitvi! Po tem slovenskem koroškem prerodu iz silnega trpljenja seje zlasti kot prva dvignila Mohorjeva družba v Celovcu, ta danes že sto let stara, pa vendar bolj kot kdaj poprej mlada in sveža dobra slovenska knjižna mati. Letos je že četrtič po drugi svetovni vojski obdarovala (slovenske ljudi s svojim dragocenim darom. V lepi vrsti knjig, ki smo jih mohorjani doslej in zlasti letos dobili iz rok Mohorjeve družbe, je tudi Mauserjeva “Zemlja,” povest iz Ziljske doline. O Zilji je sloven, koroški katol. kulturni delavec dr. Vinko Zwitter v svojem esejistično napisanem potopisu “Tam, kjer pozimi in poleti rože rastejo. . .” (Družina in dom, št. 2. 1949.) zapisal: “Prorokujem: prišel bo čas, ko bo velik mož odkril Slovencem kulturnozgodovinski zaklad, kakršnega slovenski znanstveniki doslej še ne poznajo, narodne in jezikovne svojstveno-sti, s kakršnimi se ne more ponašati nobeno ljudstvo. Ta zakladnica je Zilja! Ziljski človek, ziljski slog, ziljska govorica, ziljska noša, ziljski običaji in še ziljska narava! Tedaj bo še Bela Jeraj ina težko tekmovala z neizmernim pri Zilji nakopičenim kulturnim bogastvom.” Prorokavanje dr. Vinka se: je hitro uresničilo. Gotovo prej kakor si je mislil. Vsaj v eni stvari. Iz ziljskega slovenskega življenja imamo danes, niti dve leti po njegovem prerokovanju, dve lepi leposlovni deli. V neizmerno bogato slovensko ziljsko kulturno zakladnico je s svojim peresom posegel kot prvi pisatelj Mauser, in sicer lani s svojim “Puntarjem Matjažem,” letos pa s svojo “Zemljo.” Vse to pa je prav skromen delček velikega ziljskega kulturnega zaklada. Slovenski človek, kjer koli se ubijaš po svetu, če hočeš biti tudi ti nekoliko deležen bogastva ziljskega zaklada, sezi letos, kakor si lani po “Puntarju Matjažu,” po “Zemlji.” V Klemenja-ku z ziljske Bistrice in Račniku s Simrač in v njunih mladih boš bral v barvitem Mauserjevem jeziku zgodbo Podlipnikovega rodu, od katerega se je šel Karel posebej poslovit, preden je ubral pot čez ocean. J.. S. Družba sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) Ustanovljena 29. novembra 1914. v Zedinjenih Državah Severne Amerike Sedež: Joliet, 111. Inkorp. v drž. minete 14. maja UU NaSe geslo: “Vse za vero, dom In narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOR: Predsednik: PRANK TUSHEK. 716 Raub St.. Joliet, Illinois 1 podpredsednik: STEVE J. KOSAR, 2222 No. Major Ave., Chicago 39, Ul. 2 podpredsednik: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, 111. Tajnik: FRANK J. WEDIC, 301 Lime St., Joliet, 111. Zapisnikar: JOHN NEMANICH. 650 N. Hickory St., Joliet, Illinois Blagajnik: ANTON SMREKAR, 1012 Vine St., Joliet, 111. Duh vodja: REV. GEORGE KUZMA, Wilton Center, Feotone, P. O., IH. Vrh.’ zdravnik: JOSEPH A. ZALAR. 351 N. Chicago St.. Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: ANDREW GLAVACH. 1748 W. 21st St.. Chicago. Illinois ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, 111. JOSEPH JERMAN. 20 W. Jackson St., Joliet. Illinois POROTNI ODBOR: JOSEPH PAVLAKOVICH. 39 Winchell St.. Sharpsbuxg, Pa. MARY KOVAIČ. 2456 So. Avers Ave., Chicago. Illinois FRANK LESS, 1206 Chestnut St., Ottawa, 111. Predsednik AtletiCnega odseka: JOSEPH L. DRAŠLER, No. Chicago, Ul. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA. 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3. Ohio Do 1. jan. 1950 je DSD izplačala svojim članom in članicam in lijih dedičem raznih posmrtnin, poškodbin, bolniških podpor ter drugih izplačil denarne vrednosti do četrt milijona dolarjev. Društvo za DSD se lahko ustnovi v vsakem mestu Zdr. držav z ne manj kot 5 člani (cami) za odrasli oddelek. Sprejme se vsak katoličan moškega ali ženskega spola v starosti od 16 do 60 let. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se za $250.00, $500.00 ali $1,000.00. Izdajajo se različni certifikati, kakor: Whole Ufe. Twenty Payment Ufe in Twenty Year Endowment. Vsak certifikat nosi denarno vrednost, katera se vsako leto viša. Poleg smrtnine izplačuje DSD svojim članom(icam) tudi bolniško podporo iz svoje centralne blagajne, kakor tudi za razne operacije in poškodnine. tabeli. Mesečna plačila (asesments) so urejena po American Experience j DSD je 119.93% solventna, kar potrjujejo izvedenci (actuaries). Uradni jezik je slovenski In angleški. Rojakom In rojakinjam se DSD priporoča, da pristopijo v njeno sredo! Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na gl. tajnika: FRANK J. WEDIC. 301 Lime St.. Joliet, 111. CIGANKA ZALKA (NOVELA) “Ko bova Zalka in jaz skupaj klečala pred oltarjem, in bo dobri župnik, ki te tako rad hvali, nad nama molil za blagoslov iz neba,” je povedal Herman in zardelo dekle stisnil k sebi. “In če je božja volja, Zalka, do tega ni več daleč; povedati ti moram namreč novico, ki je za naju zelo važna. Kaj praviš, kakšno?” Zalka ga je radoveno pogledala. “Te dni pride semkaj moj oče. V gozdarski hiši je že vse pripravljeno zanj. Ostane tukaj precej časa, jaz pa bom porabil prvo priliko in mu razložil o najini ljubezni. Zalka, Zalka moja . . In če on reče ‘da’?” “Joj, Herman, ne bodi hud; moram pa ti reči, da se bojim razgovora s tvojim očetom, čeprav se ga ti vidno veseliš.” “Seveda se tega veselim, in zakajj naj bi se ne? Saj bo odločil o sreči najinega življenja.” “Če pa tvoj oče ne bo hotel o meni nič slišati?” “Čemu bi se vdajala tako črnim mislim?” jo je miril Herman. “To stvari nič ne izboljša. Morala bi se še veseliti, da imam v srcu tako dobre nade ter da morem in smem očetu toliko zaupati.” “Če ima tvoj oče tebe tako rad kakor ti njega, ti res ne bo mogel nobene reči odreči; pa vendar . . .” “Daj, Zalka, upaj in zaupaj kakor jaz in si izbij črne misli iz glave.” morali puške oddati. Pričakovali smo, da bo divji lov zdaj ponehal, pa vse tako kaže, da je zdaj zločincev še več. Zdi se pa tudi, da številna sodrga to priliko izrablja in greši na račun poštenih mož, ki so se skesali. Pri vladi menda mislijo, da to še vedno počenjajo Gauselheim-ci. Tako zdaj prihaja moj oče z mnogimi gozdarji, ki so tam gori postali odveč; pod njegovim vodstvom bomo zoper divje lovce ostro nastopili in zlo končno iztrebili. Jaz sam imam premalo ljudi in sem za tak namen preslab, zato me tudi ne zadene nobena graja.” “To je pa res lepo,” je čisto neprisiljeno rekla ciganka Lena, “da boste temu početju napravili konec. Saj je zares že kar predolgo trajalo. Saj se moramo neprestano tresti za vaše življenje.” “Moj Bog!” je potožila Zalka, “prišlo bo do krvavih spopadov s temi groznimi ljudmi in mene bo zmerom preganjala misel, da si v nevarnosti.” “No, upam, da se bodo ljudje spametovali, posebno še, ko bodo videli, da ne morejo računati z našo prizanesljivostjo. Če bi bili tako neumni, da bi se upirali, bo včasih res postalo vroče; vendar dolgo to - ne bo moglo trajati . . Zdaj pa moram iti. Bog vaju obvaruj in kmalu spet na svidenje!” 9. Ciganka Lena je bila v svojem brlogu sama. Zalka je bila ‘Smem vprašati, zakaj priba- že davno v postelji. Današnji ja tvoj oče semkaj?” je spet vprašala Zalka. Prav tedaj je je prišla k njima ciganka Lena. “Seveda, Zalka, saj ni in tudi ne sme ostati skrivnost. Kakor veš, se je občina Guselheim spuntala, vsi moški so odšli preko meje, a so s svojimi puškami noč in dan vpadali v tukajšnji lovski revir. Pred nekaj dnevi so sklenili mir, vrnili so se in dan je bil za starko močno razgiban: najprej sta tako nevarno prišla skupaj Jur in gozdar, potem je izvedela novico, da so divjim lovcem napovedali vojsko, nazadnje pa zanjo tako važna vest, da kmalu pride semkaj Hermanov oče, nadgozdar Smetim, njen največji sovražnik. Dogodki so se kar prehitevali — vse se je zaostrilo, sad je zorel. Velike Lafte v znamenju srpa in kladiva (Nadaljevanje) Neko soboto v začetku marca italijanski karabinerji areti- posmehljivo škodoželjnostjo]M. ŠKERBEC je starka že gledala svojo zmago, saj mora zmagati, naj se stvari zasučejo tako ali drugače. Vstala je, odšla v kot svojega brloga, tam pokleknila ter previdno in s tresočimi se rokami odvalila kamen. Pokazala se je majhna odprtina; v nji je bila omarica, in vzela je iz nje precej rejeno mošnjo. Oči so se ji pohlepno lesketa- rali in takoj odvedli v Italijo le, ko je mošnjo s številnimi Praznikova fanta, po domače srebrniki in celo svetlimi zlat- Močnikova iz Dvorske vasi. Re-niki izpranila v naročje ter s veža sta v italijanskem končen' krčevito skrivljenimi prsti br- tracijskem taborišču hirala in skala po njih. “Hihihi,” se je umirala od lakote celih 15 me-sama zase smejala, “kdo bi si secev. Italijani so ju zaprli kot mogel misliti, da je ciganka Le- komunista in ju dovedli v interna tako bogata? In ljudje so nacijo, dasi sta bila nabolj odlo-taki norci, da mi jih sami daje- čna protikomunista v celi vasi jo za moje zeli in uroke. Že V Dvorski vasi je bilo kar pre-res, da je tudi marsikaka srna cej komunistov in njih somišlje-pripomogla. Hihihi, če to ni več nikov, pa se nobenemu ni niti las ko smešno: gozdar nori za mo- skrivil. jo hčerjo, hihihi, za mojo hčer- Da ju je ovadil kak komunist, jo, jaz pa si služim lepe denar- je bilo vsem ljudem jasno. Nece z divjimi lovci!” kateri so pričeli takoj sumiti, da Starka se je zamislila. Pa je .je ta grd zločin zagrešil učitelj že spet začela sama s seboj go- Nanut, ki je imel dobre zveze z voriti: “Res je kar čudno, da se Italijani. mi vse tako ugodno razvija. Sredi junija 1942. so komuni-Mladi Šmetlin je kuhan in pe- stični partizani zasedli Dvorsko čen, ta si Zalke nikoli ne bo dal vas, kjer so imeli precej prista-vzeti in bo slepo zdrvel v mre- šev. Tu so ustanovili eno izmed zo. Ko bo moja osveta oprav- svojih “republik.” ijena, pa jaz lepo pobašem svo- Italijani so pričakovali, da bo je čedne denarce in zjutraj ni- postalo njihovemu prijatelju in hče ne bo vedel, kam je izginila zaupniku Nanutu tam v “svobo-ciganka Lena, kakor se je že dni komunistični republiki” pre-prej enkrat zgodilo.” vroče in da bo pribežal v Velike Skozi tiho noč je prodrl gia- Lašče v njihovo varstvo. Toda sen zategel sovji klic. Starka se Nanut se je v komunistični repu-je v strahu zdrznila, brž stresla bliki kar dobro počutil, denar, nazaj v mošnjo, jo polo- Po dveh tednih, koncem juni-žila v skrinjico, ter kamen zava-ha, pa so Italijani z dvema bom-lila nazaj na odprtino, tako da bama iz zraka uničili mlado re-bi niti naj ostrejše oko ne moglo publiko Dvorsko vas. Med ob-ničesar odkriti. Od zunaj pa je streli e van j m vasi s topovi iz spet prišel isti skovik. Velikih Lašč so nesrečni prebi- “Kar lepo počakaj, da spravim 1 valci reševali svoje imetje iz go-svoje denarce na varno,” je reče vasi in se razkropili po vsej brundala sama zase. “Kaj neki okolici. Nekaj malega jih je od-bi spet rad, butec . . da se ve- šlo tudi v gozd k partizanom, de tako trapasto?” Italijani so zdaj pričakovali, Š temi besedami je vzela sve- da bo učitelj Nanut končno le tilko na mizi in jo postavila na zapustil nevarno ozemlje in se okno. Kmalu nato je bilo sli- zatekel k njim v varstvo s svo-šati korake in vidno razburjen 1 o družino v Velike Lašče. To-je v sobo stopil Jur. Ja Nanuta ni bilo. Na svoje ve- (Dalje prihodnjič) piko razočaranje pa so čez nekaj -------o— ---- dni zvedeli, da je njih zaupnik -Umetne bisere so izdelovali seI k partizanom! Kitajci že v 14. stoletju. MAKE MULTIPLE VITAMIN CAPSULES YOUR BUY WORD Whin you wont vitamins that are Potent— Guaranteed full potency, as shown on the label. Easy arid Convenient to take. Economical—■ Ask your druggist for One-A-Day (brand) Multiple Vitamin Cop* sulev Take one capsule each morning and you can forget all about vitamins until next day. Such capsule contains the full basic daily needs of the five vita* •»ns whose requirements in human autrifson have been established. AAflES LABORATORIES, !? Velike Lašče in tam postavil parno žago in se pečal z lesnd trgovino. Bil je “napreden” in Sokol. Kot lesni trgovec je govoril dobro italijansko in je tako navezal dobre stike z Italijan skim vojaštvom. Tudi on je postal italijanski zaupnik. Ko pa se je leta 1941. pričelo pojavljati “osvobodilno” komunistično gibanje, se je Vilar svojimi prijatelji temu pridružil. Začel je služiti obema gos-podoma-komunistom in Italijanom. Podnevi se je družil z Italijani, ponoči so pa ljudje nosili k njemu hrano in druge reči, da je na to vse to pošiljal komunistom v goščo. Ker se je Vilar bal, da mu pri dejo končno Italijani na sled, jo .je junija 1942 popihal v gozd k partizanom v strašno razočaranje Italijanov. V svoji jezi so mu Italijani na to požgali hišo in žago. Po italijanski ofenzivi v poletju 1942 se je poleg mnogo drugih partizanov tudi Vilarja polastilo malodušje. Potom svoje res dobre žene si je iz gozda zopet poiskal zveze z italijansko komando, da bi si omogočil povratek. Italijani so mu obljubili, da ga ne bodo ustrelili, pač pa le poslali v internacijo, toda ie pod pogojem, če privede seboj še 50 drugih skesanih partizanov. Vilar se je baje res na to dogovoril s 50 partizani, da se podajo Italijanom v Velikih Laščah, toda zadnji dan pred de-sertacijo je vsa stvar prišla na uho komunistični komandi in komunistična krogla je naredila konec življenju Vilarja nekje v vrbovju blizu Strug. Da je bil, Vilar italijanski za-j upnik, je gotovo, če in v koliko MALI OGLASI Restavracija naprodaj Na prometnem kraju se pro-, da dobro urejena restavracija poj zelo zmirni ceni. Za naslov vprašajte v uredništvu tega lista. (25) Delikatesna in grocerijska trgovina naprodaj Staro podjetje z dobrim prometom med našimi ljudmi na St. Clair Ave., poleg so tudi 4 sobe s kopalnico, se proda samo ali s poslopjem vred. Če želite kupiti, pustite naslov ali telefon' sko številko v uredništvu tega lista. Vse je moderno opremljeno in ima tudi C-2 licenco za pivo in vino. —(25) Naprodaj V okolici E. 105. St. gostilna s stanovanji — D-5 licenca in krasen 7 sob dom se proda ska paj ali vsako posebej. Za pojasnila pokličite L. B. Jett 10720 Grantwood Ave. SW 1-5512. (25) HIŠE NAPRODAJ Dve hiši na eni parceli, vsaka za 2 družini, sta naprodaj. Za pojasnila vprašajte po 3:30 popoldne na 1150 E. 60 St. (25) Iščejo stanovanje ali kupijo hišo Tri odrasle osebe želijo dobiti stanovanje 4 ali 5 sob, ali tudi rupimo hišo s 4 ali 5 sobami; najraje v collinwoodski naselbini. Naslov pustite v uredništvu tega lista. —(23) Pohištvo naprodaj 9x12 Anglo-perzijska preproga, pohištvo za jedilno sobo in omara za jedilno posodo, “Barrel backed chair,” “Cocktail” miza, “drum” miza, kompletna dvojna postelja iz javorovega (maple) lesa in evropsko tehtnico (vago). Pokličite po5. uri popoldne HE 1-9538. (23) HIŠA ZA 1 DRUŽINO 6 sob colonial hiša, popolnoma prenovljena, z vsemi udob- . . , . , . v , , i nostmi. Poleg je tudi prazen lot. pa je izdajal, m mogoče dokaza- Jo morate da jQ boste ti. Gotovo pa je “zasluga” nekega podobnega italijanskega zaupnika — simptizerja komunistov, — da je lažnjivo ovadil ita-iijanom kot “komunista” dva odlična moža, protikomunista Zabukovca iz Prhajevega. Oba so na to Italijani odvedli v internacijo, kjer je eden umrl od lakote, drugi pa se je po poldrugem letu vrnil domov k svoji mladi družinici duševno in telesno 'ta ovadil Praznikove fante kot strt! To so storili komunistični — komuniste! Po italijanski ofenzivi se je učitelj Nanut “spokorjeno” javil Italijanom kot partizanski dezerter! V gozdu mu ni več dišalo, obupal je nad komunistično zmago! Italijanski komandant ga je takoj ukazal odvesti za pokopališče in ustreliti skupaj z nekim komunistom Pikolnikom iz Strmca nad Velikimi Laščami. Zadnji hip pa se je posrečilo pregovoriti komandanta, da je spremenil svojo obsodbo in je poslal Nanuta v internacijo. To- izdajalci — lažni ovaduhi! (Dalje prihodnjič) »BEST DINNER unU EVER Mori ten®** ^ 0U,C,0US MACARONI Bolj mehki, bolj okusni MAKARONI znali ceniti. Vprašajte na 10106 Gibson Ave. (25) DELO DOBIJO MAŠINISTI TURRET LATHE IN MILLING MACHINE operatorji drugi sift Plača od ure, za nadurno delo in nočni bonus DRILL PRESS operatorji prvi šift Plača od ure in za nadurno delo Mora znati napraviti sam svoj “set up” Vprašajte za Mr. Hasman Federal Foundry Supply 4600 E. 71 St. (Južno od Harvard) (27) lice se dekleta med 18. in 21. letom starosti za delo v finančni inštituciji. Morajo biti vsaj nekoliko vešče tipkanja in knjigovodstva. 5-dnevni tednik—dobre ure v prijetni okolici. Za intervju pokličite HE 1-5670 M Mills Restavracija sprejme takoj srednje staro žensko za delo v restavracijski pekariji: Dobi hrano, stalno plačo in uniformo. Zzlasite se osebno v Mills Restaurant 315 Euclid Ave. (24) Kraška kamnoseška obrt 15425 Waterloo Rd. IVanhoe 1-2237 EDINA SLOVENSKA IZDELOVALNI-CA NAGROBNIH SPOMENIKOV MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 1109 E. 61 St. Tel.: UTah 1-3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila. Delo točno in dobro. VAS MUČI REVMATIZEM? Mi imamo nekaj posebnega proti revmatizmu. Vprašajtf nas. MANDEL DRUG slovenska lekarna 15702 Waterloo Rd. xxxxxxxxxx x xxxxxxxxxxxxxxs: Re-Nu Auto Body Co. Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding. JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street LXXXikXAXXXXXXXXXxK XY Y X X X X X”3 DELO DOBIJO Ti abaci. Tile trije ameriški vojaki v Južni Koreji, se uče kitajskih komunističnih vojaških signalov in melodij, da bodo kasneje mogli mešati komunistične napadalce. TEŽAKI in delavci za ročne truke do 50 let starosti., Stalno delo in plača od ure.. ..THE CLEVELAND PNEUMATIC.. TOOL CO. AIRCRAFT MACHINE RADIAL DRILL MILLING MACHINE ENGINE LATHE TURRET LATHE Visoka plača od ure. Employment urad odprt od pondeljka do petka od 8:30 a.m. do 4 p.m. V soboto od 8 a.m. do poldne The Cleveland Pneumatic Tool Co, 3781 E. 77 St. (blizu Broadway) (26) 3781 E. 77 St. (Blizu Broadwaya) (26) i BORING MILL (Horizontal) OPERATORJI • - - *■* - — m UČENCI Takoj delo za izučene operatorje in moške s tovarniškim izkustvom na “milling” strojih za učence. Plača od' ure in incentive; 55 ur na teden; nočni šift. Employment urad odprt vsak dan od 8 dop. do 5 popoldne; ob sobotah do opoldne. THE OSBORN MEG. C0. 5401 HAMILTON (25) i--------—----------------- ženska za čiščenje j uradov; delo od 9:30 zvečer do j G zjutraj. Mora biti državljanka. Plača od ure. Cleveland Pneumatic Tool Company 3781 E. 77 St. (Blizu Broadwaya) (26) SAND BLASTERS Mora biti izučen za “tanghorn room blast” in “hand: blast machines.” Visoka plača:_________________________ od ure ženska za kuhinjo ciev. Pneumatic Tool Co. i Sprejme se žensko za delo v 3781 E- 77 St. ; kuhinji, poln čas; izučena ima (Blizu Broadwaya) j prednost. Za pojasnila pokliči- (26)te EN 1-9529. (24) I Charles Dickens: '“1 Veiika pričakovanja 1 Po tem prismojenem priznanju sem začel metati travo v reko, kakor da še sam nameravam za njo. “Ali hočeš postati gentleman zato, da ji kljubuješ ali zato da si jo pridobiš?” me je po kratkem premolku vprašala Biddy. “Ne vem,” sem ji slabe volje odgovoril. “Kajti če ji hočeš kljubovati, bi dejala — a ti sam boš to vedel najbolje — da ji bolj dokažeš svojo samostojnost, če se za njene besede sploh ne brigaš. Če pa si jo hočeš pridobiti, bi jaz mislila — a ti sam boš to najbolje vedel — ta ženska ni vredna, da bi si jo pridobival.” Natančno tako sem pogosto sklepal tudi jaz. Natančno to mi je bilo povsem jasno tudi ta trenutek. A kako bi bil mogel jaz, reven in omamljen kmečki fant, uiti čudoviti nedoslednosti, ki vanjo padajo najboljši in najmodrejši ljudje dan na dan? “Mogoče je vse to čista resnica,” sem dejal Biddy, “toda jaz jo grozno občudujem.” Skratka, pri teh besedah sem se obrnil na obraz, se zgrabil z obema rokama za lase in si jih jel puliti. Ves ta čas pa sem se živo zavedal, da je moje srce res noro in zahteva nemogoče reči; in moj obraz bi bil zaslužil, da ga stolčem na kamenju za kazen, da je del takega bedaka. Biddy je bila najmodrejša med dekleti in se ni več hotela z menoj pričkati. Položila je svoji roki, ki sta znali biti tako tolaži jivi, čeprav žuljavi od trdega dela, drugo za drugo na moji roki ter ju rahlo potegnila od las. Nato pa me je nežno potapljala po rami in me tolažila, ko sem z obrazom na rokavu potočil nekaj solz — natančno tako kakor nekoč na dvorišču pivovarne — in bil skoraj prepričan, da mi nekdo dela krivico ali pa vsi, sam nisem vedel kdo. “Nekaj pa me le veseli,” je rekla Biddy, “namreč, da si mi mogel zaupati, Pip. In še nekaj me veseli, da namreč veš, da to ostane med nama in bom jaz tvioje zaupanje tudi zaslužila. Če bi tvoja prva učiteljica (oh, kako klavrna učiteljica in kako zelo potrebna, da bi jo drugi učili!) hotela zdaj kaj naučiti, bi dejala, da ve, kaj naj ti reče. Pa bi se tega nauka težko naučil, tudi si učiteljico že prekosil in zdaj vse to nima več pomena.” Toka je torej Biddy samo mirno vzdihnila zaradi mene, vstala in rekla z drugačnim in svežnim glasom: “Naj greva zdaj še malo naprej ali proti domu?” V blag spomin PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠEGA NEPOZABNEGA IN DOBREGA SOPROGA IN OOETA Anton Hlabše ki je za vedno zatisnil svoje mile oči 4. februarja 1950 Eno leto že Te zemlja krije, odkar si ločil se od nas, tam Ti lepše sonce sije, kjer je pravi dom za nas. Žalujoči ostali: SOPROGA in OTROCI. Cleveland, O., 1. febr. 1951. V blag spomin TRETJE OBLETNICE SMRTI NA-ŠEGA NEPOZABNEGA SOPROGA IN OČETA Jos. Sterle ki je za vedno zatisnil svoje oči 1. februarja 1948 Počivaj mirno, dragi oče, spavaj sladko, moj soprog, božja volja se je zgodila, da odvzel Te nam je Bog. Žalujoči ostali: MARY STERLE, soproga; SINOVI in HČERE. Cleveland, O., 1. februarja 1951. “Biddy,” sem kriknil, vstal, jo z roko objel okrog vratu in poljubil, “tebi bom zmerom vsako reč povedal.” “Dokler ne postaneš gentleman.” “Sama veš, da to nikoli ne bom, tako bo torej zmerom. Morda ti ne bom imel kaj povedati, ker veš vse, kar vem jaz — kakor sem ti že doma povedal tisti zvečer.” “Oh!” je skoraj šepnila Biddy in pogledala proti ladjam. Potem pa je spet rekla z enako prijetno spremembo v glasu. “Naj greva še malo naprej ah proti domu?” Rekel sem Biddy, naj bi šla še malo naprej, in sva res šla. Poletni popoldan je počasi' prehajal v poletni večer in bilo je zelo lepo. Že sem začel tuhtati, ali bi ne bilo bolj naravno in zame bolj zdravo, da živim takole kakor je danes, nego ga igram duraka pri sveči v sobi z ustavljenimi urami in se Estella norčuje iz mene. Mnenja sem bil, da bi bilo zelo dobro, če bi si mogel iz glave izbiti in vse druge spomine in domišljije, ter se pogumno lotiti dela, ki ga opravljam, se ga držati in v njem napredovati. Dejal sem si tudi: Če bi zdaj namesto Biddy stopala poleg tebe Estella, sam dobro veš, da bi te delala nesrečnega! Moral sem si priznati, da to dobro vem, zato sem si dejal; “Pip, kolikšen norec si!” Med sprehodom sva mnogo govorila in Biddy ni rekla nobene žal besede. Biddy nikoli ni žalila, ni bila muhasta, kar je bila danes, bo tudi jutri. Če bi meni kaj hudega prizadela, bi ob tem sama največ trpela, in rajši bi ranila lastno srce ko pa moje. Kako vendar potem prihaja, da nimam ruje rajši nego Estello? “Biddy,” sem rekel, ko sva se vračala proti domu, “kako bi me veselilo, če bi me ti mogla spraviti na pravo pot!” “Oh, kako rada!” “Če bi te le mogel zares vzljubiti — saj mi ne boš zamerila, če tako stari znanki govorim naravnost in odkrito?” “Oh ne, še malo ne!” je rekla Biddy. “Zastran mene lahko vse rečeš.” “Če bi se le mogel vate zares zaljubiti, bi bilo zame najboljše.” “Pa se nikoli ne boš, vidiš, to je.” Meni se tisti večer ni zdelo tako zelo neverjetno, kakor bi se mi bilo, če bi bila o tej reči govorila nekaj ur prej. Pripomnil sem torej, da tega ne moram trditi zanesljivo. Biddy pa je to vedela zanesljivo in mi je tudi odločno povedala. V svojem srcu sem bil prepričan, da ima prav, pa se mi vendar ni zdelo dobro, da je o tej stvari tako trdno prepričana. Ko sva prišla že blizu pokopališča, sva morala preko nasipa in po stopnicah pri zatvorni-ci. Tedaj pa je naenkrat stopil pred naju od zatvornice, ali iz ločja, ali pa morda kar iz blata (kar bi bilo njemu še najbolj podobno) nihče drug ko stari Orlik. V blag spomin ŠESTE OBLETNICE PREZGODNJE SMRTI NAŠEGA NIKDAR POZABLJENEGA SINA IN BRATA Pvt. Raymond F. Medveš ki je dal svoje mlado življenje za domovino na daljnem Guadalcanalu v cvetju svoje mladosti, star 21 let. Padel 29. januarja 1945. Raymond dragi, šest let je že, odkar odšel si Ti na drugi svet, a mi Te ne bomo pozabili, dokler ne bomo vsi v gomili. Bog nebeški pa nam daj, enkrat vsem skupaj uživat sveti ja j. Žalujoči ostali: FRANCES MEDVEŠ, mati; HARRY MEDVEŠ, brat. Cleveland, O., 1. febr. 1951. I 3tt Ufomnru of THE SIXTH ANNIVERSARY OF THE DEATH OF MY BELOVED HUSBAND Pvt. Frank J. Unetič killed in action in France February 1, 1945 at age of 35 They say, time heals all sorrow and helps us to forget. But time so far has only proved how much we miss him yet. God gave us strength to fight it and courage to bear the blow, But what it meant to lose him no one will ever know. We miss his love and cheery ways, please, God, just let him know That we down here do not forget, we love and miss him so. Your loving wife, MARY PRIMOZNIK-UNETIC. Euclid, O., Feb. 1, 1951. “Glej, glej!” je zarenčal. “Kam pa vidva?” “Kam drugam, če ne domov?” “No prav,” je dejal. “Spremil vaju bom do doma, ali pa naj ms obesijo!” O tej kazni obešanja je rad govoril. Kolikor vem, ni besedi pripisoval nobenega jasnega pomena, marveč jo je rabil samo zato, da izziva človeštvo, kakor je uporabljal tudi svoje krstno ime, ali pa zato, da sploh reče nekaj krepkega. Ko sem bil še mlajši, sem si vselej mislil: če bo mene obesil, me bo na ostro in zakrivljeno kljuko. Biddy niti malo ni marala, da bi hodil z nama, in mi je šepni-j la: “Ne pusti, da bi naju sprem-' Ijal. Jaz ga kar ne morem.” Ker ga tudi jaz nisem maral, sem mu kar naravnost povedal, da se mu zahvaljujeva za prijaznost, da pa spremstva ne potrebujeva. Glasno se je zakrohotal in ostal zadaj, a je le krevljal za nama, čeprav v znatni razdalji. Bil sem radoveden, ali ga morda Biddy sumniči, da je imel svojo roko' vmes pri morilskem napadu, ki nam ga moja sestra nikoli ni mogla pojasniti. Vprašal sem torej Biddy, zakaj ga ne' mara. “O!” je rekla in preko rame pogledala nazaj. “Zato ker — ker se bojim, da me ima rad.” “Ti je kdaj povedal, da te ima rad?” sem nejevoljno vprašal. “Ne,” je odgovorila in spet pogledala preko rame nazaj, “nikoli mi tega ni povedal, pač pa se mi vsiljuje, kjerkoli me zagleda.” Kakor nova in čudna se mi je zdela taka ljubezen, le nisem dvomil, da jo razlaga Biddy pravilno. Zares me je zelo dražilo, da si jo stari Orlik upa občudovati, tako dražilo, kakor da je grdo užalil mene samega. h BITE SIZE N READY-CUT SPAGHITTI Že zrezani Spaghetl Hollywood na smučeh — Priljubljeno zbirališče holly-woodskih veljakov je Sun Valley v Idaho, kjer je pokrajina zelo pripravna za smučanje-. Po navadi je tak izlet manj družabnega kot družinskega značaja. Slika nam kaže Rosa-lindo Russell in njenega moža Freda Brissona z njunim sinom Lanceom. —AM) THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride M mm 1 1 Jos. Zolo im Timovi = POGREBNI ZAVOD I 6502 ST. OLAIR AVENUE Tel.: ENdicott 1-0583 COLLINWOODSKE URAD ,5 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 S | £ Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago. Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo. ^iiMmiiim!!HuiitmimiiimimimiiiniiimiiiiiiiiHiiiiiiiiii!iiii!iiiiiiiMiimini!ii? Mi dajemo in zamenjamo Eagle znamke The MAY CO.’S Basement Stotine vrednosti za dojenčke ter večje otroke, ki že hodijo . . . RAZPRODAJA 1 otroškega oblačila ^ Otroške 1.95 2 kosa oblekce Poseben nakup otroških 2 kosa obleke, malo nepravilnih, poznanega izdelka! Jersey boxer in bomba-žaste boxer mode. Najnovejše barve. Mere 2 do 6. Obžalujemo, nobenih telefonskih naročil teh produktov Otroške 1.00 Dureen bombažaste polo srajce z dolgimi ro"00£ Za dojenčke 1.99 OBLEKCE n Solidne barve iz j ličnega bat ista. ‘Tudi bele Philippine oblekce. Nekatere malo zmečkane. Mere 6 do 18 mesecev. Otroške corduroy Overalls $| .49 Otroške bib - top pin-wale corduroy overalls v različnih barvah. Mere 1 do 3. Mal« nepravilne boljše kvalitete srajce-kavi v solidnih barvah. Mere 1 do 4. Otroške kopalne halje Raznih vzorcev za dečke in deklice, gorke blanket kopalne halje. Mgre 3 do 6. 1 .99 * Reg. 39c Rayon Panties Malo nepravilne otroške spod-nje hlačke v pastelnih barvah. Mere 2 do 14. Otroške 1.99 Pinwale Corduroy Overalls - oq ali Boxer Longies 1 Malo nepopolne. Ljubkih vzorcev v vseh barvah. Mere za male “ otroke 2 do 8. Potrebščine za dojenčke 59c E-Z bombažaste srajčke (irreg.)...39c 59c “Pepperell” Receiving blanketi..2 za 1.00 59c Quilted Pads, 17x18 (irreg.) ....3 za 1.00 Umerjene mušlinaste rjuhe, 45x72 inč....1.69 Volneni svetri za dojenčke ...........1.99 Volnene “bootees” .....................59c Veliki iz volne pletem šali ..........3-99 3 kose volneni “bootee” seti ........2.99 Plastic zippered prevlake za modroce....l.99 Dolge bombažaste nogavice .............39c Fine Nainsook Gertrudes..........2 za 1.00