KOFER, 5. oktobra 1951
CE OBSTOJI ZELJA, DA SE TRŽAŠKO VPRAŠANJE (ZARES RESI, POTEM SE JE TREBA LOTITI REŠEVANJA TEGA VPRAŠANJA BREZ PROPAGANDNIH KAMPANJ IN PREVRAČANJA ETNIČNEGA NAČELA, PAC PA Z MNOGO REALIZMA IN RESNIČNO ŽELJO, DA BI PRIŠLO DO SPORAZUMA
Cena 5 din
V ENA ME M JU OBNOVE italijanskega imperializma
Italijanski imperialisti so se menda šele pred kratkim prebudili iz sna ter doumeli, da so izgubili imperij. Bridka resnica jih je morda celo podžgala, da so si močno zaželeli njegove obnove. Za začetek naj bi priključili k Italiji Julijsko krajino ter Dalmacijo; v slabšem primeru pa vsaj nekaj večjih mest. Da bi izvedli svoj načrt, so izbrali najboljše strokovnjake. Ko so De Ga-spèrijif predlagali etnično linijo, se je nekoliko zamislil, potem pa dejal: Našli smo rešitev, imamo argumente. Obnavljati bomo začeli naš imperij! Dan je bil takoj signal in ves zbor italijanskega tiska s kom MI: ormisi i vred jé zagnal krik, ki se je slišal sicer daleč v svet, toda vsak pošten in 'obveščen človek se jé moral ob tem kriku smejati. Kaj naj bi bila »etnična linija«, za katero se ogrevajo zadnje čase italijanski imperialisti in si poleg vsega v svoji naivnosti še zamišljajo, da se bodo našli ljudje, ki jo bodo sprejeli z odprtimi rokami? Ta »etnična linija« naj bi bil prvi korak v gradnji imperija, ki bi pa pomenil novo cepljenje ozemlja in delovnega ljudstva, ki je doprineslo že velike žrtve v boju proti nacifašizmu. Mesta, v katerih je rrekaj Italijanov, naj bi bila priključena k Italiji, ostalo pa naj bi začasno ostalo pod Jugoslavijo. Koliko je ta načrt otrdfcji, ne bo težko razumeti. Toda, ali je sploh mogoče potegniti etnično mejo, če so pa vsa »italijanska« naselja v Julijski krajini (čistih italijanskih nase-lj pa sploh ni) obdana od kompaktnega slovanskega prebivalstva. Seveda, ni mogoče. Toda, kar je nemogoče za normalnega človeka, je pač mogoče pa italijanske iredentiste. Vejica, za, katero se oprijemljejo, je kaj krhka. Pred nekaj dnevi je tov. Kardelj v zvezi s tržaškim vprašanjem med ostalim dejal tudi tole: »Nismo na pr. še slišali nobenega predloga, da se obalna naselja v bivših italijanskih kolonijah, ki imajo italijansko večino, odvojilo od svojega zaledja ter priključijo k Italiji.« Res . je, da so nekatera mesta v Julijski krajini mešana, toda vendarle pričvrščena na ozemlju, ki je slovansko.
Ne more biti govora p tem,, da bi se slovansko prebivalstvo žrtvovalo zaradi italijanske manjšine italijanskemu imperializmu. Večja upravna središča ne nastajajo preko ,noči in jih ni mogoče zaradi tega odvojiti od daledja. Vsi tisti, ki danes na ves glas kričijo, pozabljajo, da je bil italijanski iimpénìajizem: v Julijski krajini poražen, ker ni imel pravice do tega ozemlja. Naravnost smešno je, da še .italijanski imperialisti skušajo tu lastiti še neke pravice. Bili so razbiti in premagani od tistega, ki je moral prenašati najstrašnejše narodno zatiranje. Sedaj pa da bi prišli nazaj. To, kar predlagajo, je le obupno .iskanje nekih prijemov, ki pa so zaradi senilnosti italijanskega imperializma docela jalovi. Pri nas ne bj izlepa našli človeka, da bi se radevolje zopet podajal v jarem tistih, .ki so ga izkoriščali. V svoji nemoči že zopet kričijo, da je Trst italijanski, pozabljajo .na množično priseljevanje, na raznarodovanje, zatiskajo oči pred .resnico, da živijo SloVenci v Trstu že več kot tisoč let, da stoji mesto na ozemlju, ki je popolnoma slovensko.	1
Italijanski imperialisti so že v preteklosti .delali .zelo »velike« načrte, jih deloma že »izvrševali« (med ostalim so .iz Istre odpeljali v Abesinijo avstrijsko ozkotirno železnico, ker je to .zahteval strateški načrt), toda zgradba, ki je bila na trhlih osnovah, je končno padla z velikim hrupom.. Sedanji itali jan-sRl imperlaii-stični načrti niso .boljši od prejšnjih. Znano je, da jabolko ne pade daleč od drevesa. Novi italijanski imperialistični voditelji so za las -podobni svojim staršem. Po velikem šumu in ropotu^ bo sledil molk. Pokazalo se bo zopet, ;da je delovno ljudstvo pri nas mnogo zrelejše, kakor si zamišljajo italijanski imperialisti. Ne bo nasedlo nakanam, kajti te so tako jasne in tako mešetarske, da njihovo bistvo lahko razume tudi človek, TU se ni nikdar bavil z visoko politiko.
Ce bi se De -Ga-speri zanimal za obnovo porušene Italije, deloval na tem, da se zmanjša beda italijanskega delovnega ljudstva, .bi bilo pač pametno in pohvale vredno. Imperialistični lisjak pa vendarle ne more spremeniti svoje narave, ne more preko kr.cte2 svojih naredbodajalcev in čakajo ga zategadelj novi porazi.
ZUNANJI MiNKSTER EDVARD KARDELJ PRED * LJUDSKO SKUPŠČINO F. L. R. J»
EB, GOSPODARSKI IN DROBI RAZLOGI
E 0 TEM
da je STO sestavni del jugoslovanskega nacionalnega ozemlja
Potrebni so odločni, ukrepi za vzdrževanje stanovanjskih zgradb
Začetek pouka v ribiški šoli
dočasno z drugimi šolami v oz ju je .bila odprta v Piranu tudi •ška šola. Odprtju so prisostvo-; poleg učnega t osebja tudi pred miki ljudske oblasti in Komuni-ne partije.
loramo podčrtati, da ima ta Ilc pomen za nadaljnji razvoj riva v našem okrožju. Vprašanje rtja te šole je bilo predmet živih govorov med onimi, ki so odgo-ni za ribolov v okrožju. Občutena bila potreba, da se številčno ob-ijo kadri, katere so sestavljali 50 totkov stari morski delavci, noia prirastka pa ni bilo in se Je rilo ribičev zmanjševalo iz leta leto.
,ola je enoletna, pouk je večino-praktičen in sta le po dve uri ivno določeni za teoretičen pouk. o ki je v .prostorih pomorskega nikuma, obiskuje 20 učencev. Pri ktičnem pouku se poslužujejo za aj ribiških bark, ki so last ri.bi-Z2druge v Piranu. V teh dneh bedo dobili na razpolago večjo torno ladjo. Prišli -bodo tudi ne-eri specializirani ribiči, ki bodo II mlade gojence. ,
Na skupni seji Ljudske skupščine in'Sveta narodov je minister za zunanje zadeve Edvard Kardelj odgovarjal na postavljena vprašanja glede stališča jugoslovanske vlade do revizije mirovne pogodbe z Italijo in do Svobodnega tržaškega ozemlja in izjavil; .
Tovariši ljudski poslanci!
Obe vprašanji, ki sta mi bili tukaj zastavljeni, se dejansko nanašata na isfi problem in m.i zato dovolite, da hkrati odgovorim i na prvo i na drugo vprašanje.
O ljesediiu tristranske deklaracije, ki se nanaša na revizijo nekaterih določb italijanske mirovne pogodbe, so vlado FLRJ obvestile vlade ZDA, Velike Britanije in Francije istega dne, ko je bila ta deklaricija objavljena.
Nameravana revizija se ne nanaša niti na določba o nekdanjem odstopljenem italijanskem ozemlju niti na določbe o reparacijah. Navzlic temu je vprašanje o reviziji mirovne pogodbe z Italijo za našo državo izrednega pomena in zasluži, da bi ga temeljito preučili, preden bo vlada zavzela svoje stališče. Glede na to vam danes ne morem dati pojasnila o dokončnem stališču vlade, saj je, kakor sem dejal, celotno vprašanje v proučevanju.
Vendar ne more hiti nobenega dvoma, da se bo vlada pri določevanju stališča ravnala po posebnih intére-sih, ki jih ima Jugoslavija pri tem vprašanju. Očitno Je, da je Jugoslavija pri tem vprašanju bc-lj zainteresirana kot katera koii država, Ki je podpisala mirovno pogodbo z Italijo. Ta posebni interes se ne pojasnjuje samo s tem1, da je Italija sosedna država Jugoslavije1, inhrveč tudi s celotno zgodovino razvoja italijansko - jugoslovanskih odnosov v poslednjih tffeh desetletjih.
Kar zadeva vlado FLRJ, Jo je v celotni njeni politik; pròti Italiji vodila želja, da bi bila fcrž ko mogoče in v najfččji meri Odstranjene negativne piolitične, moralne in materialne posledice napadalnosti Mussolinijeve Italije proti Jugoslaviji, da bi se v prihodnje naši odnosi z Italijo zares razvijali v smeri zagotovitve miru in prijateljskega sodelovanja med obema sosednjima narodoma. Ta želja je bila zlasti izrazita spričo napadalnih groženj, ki so jim danes izpostavljeni narodi nasploh, Jugoslavija pa še posebej. Gotovo je, da je v takšni situaciji dolžnost miroljubnih sil, da store vse, kar je v njihovi moči, da bi odstranili vse tiste elemente zaostrovanja v mednarodnih odnosih, ki bi lahko v kakršnem koli oziru koristili napadalcu. .Piasi odnosi z Italijo se niso vselej razvijali v duhu teh naših želja. Nikakor nè želim zanikati, da so biìi v tèj smeri doseženi nad vse pozitivni rezultati, ki so znatno prispevali k medsebojnemu sodelovanju, ostala pa je še vrsta negativnih pojav iii nešteto važnih neurejenih vprdša-nj, ki zèlo Za- ( virajo naše sèdanjè òd'òoSè z Italijo. Tukaj je predvsem nekaj problemov, ki neposredno izvirajo iz mirovfo pogodbe in ki še Vedno disi rVèjèsi. Pri tem mislim prédVséni nà reparacije, restitucije, rioioéitvc mèjne Črte med Italijo in Jugoslavijo itd.
Tu je še bo:no vprašanje jugoslovanske narodnostne manjšine v Italiji in končno ja tu še posebno zaostreno vprašanje Svodobnega tržaškega ozemlja, ki ga sovražniki miru vstrajno izrabljajo, da bi izpodkopale vše napore pri razvijanju miroljubnega sodelovanja med Jugoslavijo in Italijo.
Pri tem je' treba omeniti še protijugoslovanske gonje, ki jih v Italiji periodično organizirajo in ki na las spominjajo na podobne pojave v preteklosti. Odgovorni in neodgovorni ljudje dajejo spričo takšnih gonj izjave, v katerih »poudarjajo ‘pravico« do jugoslovanskega narodnega ozem-!j-, pri čemer ne spominjajo samo Svobodno tržaško ozemlje, marveč celo tudi Dalmacijo.
Težko nam je istovetiti takšne akcije z uradno politiko italijanske vlade, vendar jih ne moremo niti podcenjevati, saj je duh, ki vlada v tej protijugoslovanski gonji, ki združuje tako lašistične kakor kominformisti-čne elemente v Italiji, isti duh, El
je svoj čas navdihoval, priključitev jugoslovanskega ozemlja Italiji, v drugi svetovni vojni pa italijansko napadalnost proti Jugoslaviji ter, razdelitev le-te med nemške, italijanske, madžarske in bolgarska osvajalce. — Zlasti pa ne smemo podcenjevati takšnih pojavov tudi zaradi tega, ker odgovorni ljudje v Italiji zelo pogosto poudarjajo, da mora italijanska vlada upoštevati takšno »njeno mnenje«, ki »ima jugoslovansko nacionalno ozemlje za naravno smer italijanske ekspanzije«.
iz vsega tega izvirajo težave v naših o Claesih z Italijo, ki seveda nikakor ne morejo prispevati K ustvaritvi tistega vzajemnega zaupanja in medsebojnega razumevanja, brez katerih si ne moremo zamisliti novi kurz v jugoslovansko-italijanskih odnosih, ki bi bil tako v interesu krepitve
samo zato, ker je tuje gospostvo v njih zapustilo svoje sledove. Nismo na primer slišali niti enega predloga, da bi se obalna naselja v bivših italijanskih kolonijah, ki imajo italijansko večino, ločila od svojega zaledja in se prikijučiia k Italiji. Vsakdo ve, da! bi bil tak predlog nesmiseln, ker mesta spadajo k svojemu zaledju in svoji okolici, ki določa etnični in nacionalni značaj tega ali onega ozemlja. Toda glede Svobodnega tržaškega ozemlja se slišijo danes popolnoma drugi glasovi. Po teh glasovih bi bilo edino tu mogoče doseči nekaj, kar velja sicer povsod na svetu za nemogoče.
Na pariški mirovni konferenci je jugoslovanska delegacija dosledno zavzemala stališče, da mora biti razmejitev med Jugoslavijo in Italijo izvršena na podlagi etničnega načela,
miru v Evropi, kakor tudi v interesu narodov Jugoslavije in Italije;
V to kategorijo vprašanj sodi tudi zahieVa, naj bi tržaško vprašanje reševali na podlagi tristranske deklaracije iz leta 1948, se pravi zahteva, da sé prizna. Italiji pravica do Svobodnega tržaškega ozemlja. Vi veste, da jugòslcvapska vlada ni nikdar privolila v takšno zahtevo ih zdi sé ini nepotrebno prepričevati vas, da tega tudi v prihodnje ne bo storila. Kar zadeva samo -pravico do tega ozemlja, je to seVedia vprašanje zdsé. Etnični, gospodarski in drugi razlogi govore o tem, da je Svobodno tržaško özeihije sestavni del jugoslovanskega nacionalnega Ozemlja. Toda ne bóm sè spušča! v takšno diskusijo, feèr se mi zdi, da nima v sedanjih konkretnih pogojih nobene praktične vrèdhosti. Se več, leRa lahko samo zavre praktično reševanje vprašanja.
Ce bi imel v tem pogledu kaj reči, potem bi se mimogrede rad dotaknil samo vprašanja tako imenovanega etničnega načela v reševanju tržaškega Vprašanja. Ker se o tem načelu danes v Italiji zelo mnogo govori, bi vas želel opozoriti na nekoliko dejstev.
Razmejitev na podiagi etničnega načela se je po navadi razumevala in tako smo jo tudi mi razumeli, kot razmejitev vzdolž črte, kjer se stikata dve kompaktni etnični zemlji, pri čemer se posamezna mesta z mešanim nacionalnim sestavom, niso jemala kot poseben elèment, marveč kot sestavni de! etničnega ozemlja, na katerem so. Vi veste, da vsako dolgotrajnejše tuje gospostvo nad tujimi ozemlji navadno pušča sledove v obliki nacionalne mešanica prav v mestih. Toda to ne pomeni, da je taka mesta treba ločiti od naravne okolice
to je 9* podlagi načrt?, i^er se stikata ifempaKf?!’© Jö|os!$vansko in ita-iijansko etnično ozemlje. Ta črta je praV v tem konkretnem primeru iž-recjfio jièno ih ostro izražena. Toda konfèrènca jè skièhlia, haj sé razmejitev ne izvede ha podlagi etničnega načela v òmehjehèm smisžh, temveč na podlagi tako imenovanega »etničnega balansa«, sè pravi tako, da mora, tolika Jugoslovanov ostati v Italiji, kolikor bo os-tälp Italijanov v Jugoslaviji. Pri teši se je mislilo na Italijane, ki žive v mestih globoko v notranjosti jugoslovanskega etničnega ozemlja. Rezultat jè bil ta, da so zaradi ločenih italijanskih kolonij v nekaterih mestih, Znatni dèli strnjenega jugoslovanskega etničnega ozemlja pripadli Italiji in da je mnogo več Jugoslovanov ostalo v Italiji kot je Italijanov ostalo v Jugoslaviji. Tako so reševali v Parizu.
Sedaj pa, ko se rešuje vprašanje Svobodnega tržaškega ozemlja, isti ljudje naenkrat postavljajo vprašanje obratno. Oni pravijo: tržaško vprašanje je treba rešiti ha podlagi etničnega načela, se pravi tako, da mora obalni pas v mestih, v katerih je večina Italijanov, pripasti Italiji. O teoriji »etničnega balansa«, ki je na pariški konferenci igrala odločilno vlogo, ni tu niti sledu. Pozabljena je iz preprostega razloga, ker na primer skujmo število vseh Italijanov v coni B predstavlja daleč manjšo številko, kot je število Jugoslovanov samo v mestu Trstu. In tako pridemo do nesmiselnih poizkusov, da Sè v imenu »etničnega načela« mesto ločuje od svojè naravne okolice in da okoliša ostaja brez Središča. Razumljivo je, da takih predlogov ne inorejo narekovati nikaki upravičeni nacionalni interesi.
Vstavi! sem se nekoliko obširneje na vprašanju etničnega načela samo zato, ker v inozemstvu razlagajo to vprašanje s težnjo, da bi napačno priKazali stališče jugoslovanske vlade. Toda to vprašanje je nemogoče pravilno postaviti samo, če imamo pred očmi celotno zgodovino razmejevanja med Jugoslavijo in Italijo in nikakor drugače. Ce se to vprašanje postavi tako, potem je jasno, da ne gre za italijansko, marveč za jugoslovansko prfevico Svobodnega tržaškega ozemlja.
Toda vsi veste, da bi bilo danes, kot sem že prej dejal, nesmiselno začeti diskusijo s teh postavk. Danes stojimo pred izvršenim dejstvom, da obstojita dve coni Svobodnega tržaškega ozemlja, kar je rezultat druge svetovne vojne in povojnega razvoja mednarodnih odnosov.. To stanje se lahko spremeni samo s sporazumom med Italijo in Jugoslavijo, in sicer saino v okviru, v katerem je tak sporazum v današnjem času lahko dosegljiv. Obstoječe stanje je treba vzeti v obzir kot realno dejstva, ki ga z besedami ni mogoče spremeniti, še manj pa reševati s silo ali pritiskom. Ponavljani, rešiti ga je mogoče samo sporazumno. Potem takem morata imeti pbe vladi dovolj realističnega smi-sla; kaj je mogoče in kai ne. Zdi se nam, da na italijanski stran: s tem ne računajo dovolj.
Dovolj poguma imamo, da si priznamo, da v zvezi z mirovno pogodbo in pri takem položaju, ki je s tem nastal, tržaškega vprašanja ni mogoče rešiti na podlagi pripojitve celotnega Svobodnega tržaškega ozemlja Jugoslaviji. Toda mi moramo hkrati reči, da je popolnoma izključeno, da bi se moglo to vprašanje rešiti na podlagi tristranske deklaracije, to je na podlagi zahteve, da se Svobodno tržaško ozemlje priključi Italiji. Ponavljam, kar sem rekel pred kratkim; Najti' je tteba tretjo rešitev, tako tretjo rešitev pa je mogoče doseči samo, ako obe strani hočeta sporazum, to je, ako zares hočeta in želita, da bi jugoslovansko - italijanski odnosi stopili ha novo: pot, na kateri bo resnično mogoče odstraniti vsaj najtežje, kat je v preteklosti zastrupljalo odnose med obema državama. Kšr zacleva jugoslovansko vlado, je stSrifa in Ko storila tildi v prihodnje vse potrebne napore v tej smeri, toda žrtve, ki jih lahko damo za ta smoter, imajo svoje meje, čez katere mi v nobenem primeru ne moremo iti in ne bomo šli.
Vse to so dejstva, s katerimi bo .seveda vlada FLRJ morala računati pri odrejanje Svojega političnega stališča do Vprašanja revizije mirovne pogodbe i Italijo.
Zdéip sé mi je potrebno reči nekoliko. .piÉtrìti-h béSièà ,né llè kot odgovor tovarišem poslancem, ki so me vprašali, marveč ža toi, da bi ponovno podčrtaj nžšiednje: Ce obstoji želja, da še tržaško vprašanje zares reši, pòi èia še jé treba lotiti reševanja tèga vprašanja brCz propagandnih kampahj in prevračanja etničnega načela, pač pa ž mnògo realizma In resnično željo, da bi prišlo do sporazuma. ;
Stanovanje je osnovni pogoj življenja, in je za delovnega človeka odločilnega pomena. Zato je treba, da se stanovanjske zgradbe vzdržujejo tako, kot to zahteva način njihove uporabe.' Ce pogledamo okoli po Istrskem -okrožju, vidimo, da je vprašanje vzdrževanja stanovanjskih zgradb zanemarjeno. Stanovanjske zgradbe se v veliki meri dovolj me vzdržujejo, še manj pa obnavljajo in gradijo.
To nazorno potrjujejo podatki popisa zgradb, stanovanj .in poslovnih prostorov v Istrskem okrožju po stanju 1. 10. 1950, ki je -zajel večja naselja, kot so v koprskem okraju Ankaran, Izola, Koper, Piran, Portorož, Sečovlje, Semedela, Strunjan in Sv. Lucija in bujskem -okraju Basanija, Brtonigla, Buje, Grožnjan, Novi grad ih Umag. Podatki -tega popisa kažejo, da je od 6.735 zgradtb potrebnih manjših popravil 3147 -zgradb in večjih popravil 1378 zgradb, a- 51 zgradb pa povsem neuporabnih. To je porazno stanje za stanovanjski sklad in je s tem delovni človek težko prizadet. Ljudska oblast, zavedajoč se pomena pravilnega vzdrževanja stanovanjskih zgradb, je v izačetku tega leta -izdala poseben odlok o vzdrževanju stanovanjskih zgradb. Lastniki in upravitelji stanovanjskih zgradb so se kljub tem predpisom -izogibali dolžnosti v redu opravljati in vzdrževati stanovanjske zgradbe ter so se pri tem sklicevali na nizke najemnine in- na pomanjkanje finančnih sredstev. Deloma je treba temu dati -prav. Najemnine so bile do konca julija -tega leta resnično -prenizke. Od 9.756 stanovanj v zgoraj navedenih krajih je 6.785 stanovanj plačevalo ali -bilo o-cenjenih le z mesečno najemnino do 100 din, dočim je 2535 stanovanj plačevalo ali bilo ocenjenih z mesečno najemnino od 101—200 din. Iz tega je razvidno, da je 90 :% vseh stanovanj, ki so pretežno dvosobna, plačevalo najemnino mesečno do 200 dinarjev. Razumljivo je, da tako stane glede najemnine ni moglo ugodno vplivati na vzdrževanje stanovanjskih zgradb. Poleg tega je -bila še občutna spekulacija z izkoriščanjem- dohodkov od stanovanjskih zgradb.
Zato je ljudska oblast z uvedbo novih gospodarskih ukrepov, ki so bili v Istrskem okrožju uvedeni s 1. avgustom tega leta, začela tudi urejati vprašanja -najemnin in vzdrževanja stanovanjskih zgradb. V skladu z novimi ekonomskimi cenami so bile preračunane najemnine. V zvezi z -novimi najemninami pa je zadnja skupščina okrožnega ljudskega odbora -izdala tudi poseben odlok -o dopolnitvi -odloka o vzdrževanju stanovanjskih poslopij.
S tem odlokom o dopolnitvi se je u-stanovil poseben amortizacijski sklad stanovanjskih zgradb, ki ima namen, -da se lastnikom oziroma upraviteljem stanovanjskih poslopij zagotovijo finančna sredstva za izvršitev velikih popravil ali kapitalnih remontov -in del obnove stanovanjskih poslopij. Pod velika popravila ali kapitalne remonte štejemo delo, ki se morejo -predvidevati- vnaprej po izkušnjah -in -po pogojih uporabe stanovanjskih poslopij in ki imajo namen, da .izvršijo zameno -ali popravilo večjega ali manjšega števila iz-
rabljenih ali popravljenih delov, ki so -bistveno važni za sta-novanjsko poslopje ali ki tvorijo njegove temelje in konstrukcijske -dele in -bistveno dvigujejo vrednost stanovanjskega poslopja. Taka velika popravila so predvsem:	pokritje streh, obnova
strešneg| stola, obnova zunanjega in notranjega ometa, obnova oken in vrat, obnova stopnišča in podobno.
Sredstva amortizacijskega sklada stanovanjskih zgradb se zbirajo iz plačil 70 -% najemnin pobranih v smislu odredbe o najemninah stanovanjskih prostorov z dne 14. 8. 1951. Ta sredstva vlagajo lastniki oziroma upravitelji stanovanjskih poslopij najkasneje do 15. vsakega meseca na bančni račun, ki jim ga sporoči pristojni krajevni oziroma mestni ljudski odbor. Lastniki oziroma upravitelji stanovanjskih zgradb morajo v ta namen en izvod -pismeno narejene pogodbe v treh dneh po sklenitvi te pogodbe -dostaviti pristojnemu ljudskemu odbo-ru.
Tega vplačila pa la-hko pristoj-nl ljudski odbor oprosti lastnike oziroma upravitelje praviloma eno -in -dvo-družinskih stanovanjskih poslopij, v kolikor ugotovi, da dobro vzdržujejo stanovanjska poslopja, a so najemniki pretežno le ožji sorodniki. Ce se pa take zgradbe malomarno in v redu -ne vzdržujejo, pa lahko ljudski odbor to oprostitev -vsak čas lahko -prekliče.
Iz amortizacijskega sklada stanovanjskih poslopij se -pokrivajo do tišine -izvršenih vplačil posameznih lastnikov oziroma upravnikov stanovanjskih poslo-pij izdatki za velika popravila in za dela obnove, kolikor jih pristojni ljudski odbor prizna p'o višini -in vrsti izdatkov za pravilne, potrebne in primerne. Pristojni ljudski odbor pa lahko odredi, kolikor gre za izvršitev velikih popravil in del obnove stanovanjskih poslopij, da se ta dela- izvršijo tudi proti volji lastnika oziroma upravnika stanovanjskih -poslopij in da se krijejo iz amortizacijskega -sklalda stanovanjskih poslopij.
Ti predpisi o vzdrževanju stanovanjskih -poslopij, ki so v našem o-krožju -nujno potrebni in so temeljnega pomena za normalizacijo življenjskih pogojev delovnega človeka, zahtevajo široko sodelovanje prebivalstva za točno izvajanje teh predpisov. Predvsem morajo ljudski odbori takoj ukreniti vse potrebno, da se zagotovi izvršitev teh predpisov od 1. avgusta tega leta dalje. Na drugi strani pa je treba, da se zakti-vizirajo stanovalci sami oziroma hišni sveti, da namreč izkoristijo navedene -pra-vne predpise v svojo lastno in obče dobro. Zavedati se je, namreč treba, da je vzdrževanje stanovanjskih -poslopij v -interesu vsakega poštenega prebivalca Istrskega okrpž-ja, tako lastnikov in upravnikov stanovanjskih zgradb, kot tudi stanovalcev — najemniko-v samih. Načelo gospodarsko smotrnega upravljanja se -mora na podlagi naših novih ukrepov v gospodarstvu odraziti tudi na .področju upravljanja in vzdrževanja ' gospodarskih poslopij, ki je eno temeljnih pogojev ureditve in dviga življenjskega standarda.
Predsednik italijanske vlade De Gašper) sé je po skoraj enomesečnem potovanju v ZDA, kamor je odšel da bi razpravlja! -z: ameriškimi državniki o reviziji mirovne pogodbe, o perečem gospodarskem položaju v držaVi i-n o tržaškem vprašanju, se je v nedeljo vrnil v Rim. Ves mednarodni tisk, posebno pa še italijanski in tržaški, je obširno komentiral njegove izjave, ki jih je dal na atlantski konferenci v kanadski prestolnici Öttawi in v ameriškem kongresu v Wàshingtonu. V -času -svojega posjšnstva v ZDA je 'predsednik italijanske vlade sicer dosegel nekaj uspéhov glede revizije vojaških členov mirovne pogodbe iri o posojilih, ki jih -bo dobila od Amerike italijanska industrija, ni pa mog-èl doseči nobenega uspeha glede tržaškega vprašanja, ker o -tem ne odloča samo rimska vlada. Jugoslovanski zunanji minister Edvard Kardelj je v svojem nedavnem govoru v skupščini jasno in odločno povedal, da je ne-
MEDNARODNIH POLITIČNIH DOGODKOV
Nekam klavrno izgleda ta vrnitev Ce Gaspej-ija,. Ko je odhajal na svoje potovanje v Ameriko, kjer naj bi po svojem globokem prepričanju na mah osvojil vsa srca Američanov, zlasti pa Trumana, da ne bi mogli nikakor odoleti njegovim željam, je vladalo v vseh imperialistično - ire-deritističnih -krogih čisto drugačno vzdušje. Cuti je bilo samo Rosano nad bosano o rešeniku DC O asp e riju, ki gre v Ameriko, dà osvobodi Italijo vseh njenih nadiog! Posebno pa bo -prišel nazaj s Trstom v žepu. Ali se hi sam svečano obvezal pràd svojimi oftču'đova’ci, da je STO na vrhu njegovega zunanje političnega programa, da je začetek in konec njegovih naporov, da ga mora do-■ biti, naj velja že kar hoče, ali pa naj si »opeče prste«. Zato je tudi odsloèil slavohlepnega Sforzo, da se ne -bi tudi on kaj sončil v njegovih uspehih, čeprav je .bil toliko časa verni Sluga klerikalnega režima. — Spričo teh velikih napovedi niso napravili posebnega vtisa niti bojni klici »dol s diktatom«, ki so tudi spremljali De Gasparijevo pot. Moralo se je dobiti vtis, -da se ^ bo mb prihodu De Gasperija v Ameriko vsa m i ré-vii a pogodba z Italijo raztrgala sama od sebe, -kakor pravijo, da se je zgodilo v židovskem templu z za-grihjaJo-m, ko jè staro vero izpodrinila nova; Evropska javnost je nekako brez sape pričakovala, kako bo ob spretnosti novega čarovnika, ka-
FS*imS§€Q
kor na pritisk gumba skočila iz pepela stara Italija, kar s svojim ranj-kim ducejem vred. O oborožitvi se je le bore -malo -govorilo.1 saj De Gasperi ni šel zato po svetu, da bo kaj dal, marveč da bo kaj vzel.
Toda. čim je prišel med velike gospode, ki vladajo zapadni svet, je kar naenkrat izgubil pravo besedo in veljavo. 'Posadili so ga nekam v zadnjo klop in lahko je spregovoril le kadar je dvignil roko. O Trstu, za katerega je, kakor je sam že prej toliko govoril, pravzaprav prišel, se sploh ni- dalo mnogo reči, saj je bil dnevni red zborovalcev čisto drugačen. Zato tudi ni našel pravih poslušalcev, da bi pred njimi odprl svoje govorniške zatvornice o predmetu. za katerega se je -pripravil. Zgodilo se je celo, da mu zbrani zborovalci niso hoteli niti ponoviti ono melodijOzno tristransko -izjavo, ki so jo doslej vedno navili njegovemu predniku, kadar si jo je ta zaželel.
In vendar je -De -Gasperi z uspehi svojega potovanja zadovoljen. Ko je stopil na domača tla je smatral za "svojo dolžnost, da to tudi- takoj -poudari ih obvesti svojega predstojnika Enaudija, -kako jè s svojim romanjem »dosegel vse cilje«, ki si jih je zastavil. Vendar teh ciljev sedaj
iz previdnosti ni Se enkrat ponovil. Zato še je pa njegov tisk' takoj opravičil, da si samo bedaki lahko predstavljajo, da sè da priti do lune v vodnjaku, ali s pritiskom gumba rešiti : vsa vprašanja. Sramežljivo pristavlja, da so lahkoverni eni, ki so račiinal-i, da se -da že s prvega potovanja v Ameriko prinesti Trst »v žeptf«. To je -pa vse drugačna mu-! zika,1 kot ona, ki je spremljala De Gasperija,, ko se je podajal nä svojo ■neučakano ekspedicijo.
Pèdoba je, da je ta -udarec s kolom' -po glavi imperializma tako omamil • sosedne šoviniste in iredentiste, da kar ne morejo priti k sebi. Saj še na-prej varajo sam; sebe. Eia, eia alala! Dobili šo že vse! »Diktat« se je na mah zrušil pod silnimi udarci njihovih strašnih gobcev. Ce Trsta nimamo kakor pravi De Gasperi kar - že »v žepu«, ga imamo pa vsaj v ' roki. Saj so dobili pravico do obo-1 ro-ževanja. Novi tanki in nove divi-zije_ bodo kar na mah usmerile svoj pašo romano naravnost na Trst in ipotem seveda naprej — na-prej proti ' Vzhodu. Milo rečeno lahko ugotovi-. mo, ' da so to .iluzije norcev, ki se nikdar ničesar rie nauče in. ničesar ne pozabijo. Tako jim še vedno šumi po ušesih že davno -izvedela -pesem' o osmih milijonih bajonetov, ki
so se rzgu-bili -tam .nekje v jugoslovanskih pečinah in afriškem pesku. Hoteli ibi videti te -divizije, ki po računih tržaških in drugih fašistov imajo tako malo posla z ono obrambo, za katero se je šel mimogrede De Gasperi tudi -ponujat v Ameriko, kakd bodo -usmerile svoj junaški korak preko Soče in Krasa. Ne bi utihnil samo 'za vedno -poklik »alala«, marveč tuđi spomin na njega!
Hvala bogu, da nismo -samo mi, temveč še drugi, na katere se sedaj streša šovinistična jeza. Fašistovska ljubezen je bila vedno zelo praktična.. Ona -ni bila nikdar -niti -platonska' niti sentimentalna. -Ona ljubi vedno onega,, ki več da. Ko pa nič več noče ali ne more dati, se pa ta ljubezen spremeni kaj hitro v črno sovraštvo. Zato so se šli za »darove«, ki jih je De Gasperi prinesel iz Amerike zahvaliti darovalcem' na ta način, da so jim postavili bombo pred hišo. Veseli nas, da imajo tudi drugi prili-ko spoznati pravo vrednost, šovinističnega zavezništva in prijateljstva. -Na .isti način se pripravljajo ‘nagraditi tudi De Gašipe-rija, ko bo ta -prisiljen polagati račune o svojih »uspehih« v tujini. Najbrže pa že sedaj iz previdnosti pogleda pod mizo in pod poste-ljo, ali ni tam nastavljeno neko da-rilo svojih neugnanih miljèncev.
Reš divne ražmere in civilizirani običaji -nosilcev večtisočletne kulture!
mogoče rešiti tržaško vprašanje na oo-dlagi tristranske izjave iz 20. marca 1948, kot je zahteval in še zahteva De Gasperi, marveč je mogoče doseči pravičen sporazum samo v skladu z interesi in težnjami obeh narodov. — Ce obstaja želja da pride do rešitve tržlag-kega vprašanja je poudaril Kardelj, tedaj ga je treba urediti brez irendentistične kampanje, marveč -z' iskreno željo -za • dosego sporazuma. Edvard Kardelj je v svojem govoru izjavil, da Jugoslavija n-ikoli ne bo pristala na rešitev tržaškega ozemlja na po-dlagi »etnične linije«.
Položaj na Koreji se v zadnjem času. ni prav nič zboljšal. Nasprotno, še poslabšal se je. -Kakor znano, so pogajanja že zdavnaj zašla -na mrtvo točko. Predstavniki sil OZN zahtevajo, da bi prišl-o do premirja s pogojem, da bi zavezniške čete ostale na svojih sedanjih položajih, Severni pa se temu protivijo in postavljajo kot pogoj za premirje, da se čete združenega poveljstva umaknejo na 38. vzporednik. Te dni je prišel v Tokio svetovalec ameriškega zunanjega ministrstva Bohlen in se sestal z generalom -Ridgwaem. Politični opazovalci menijo, da se bo najkasneje v treh dneh' pokazalo, ali so sklepali v Tokiu o tem. -da se bo. vojna nadaljevala, ali pa 'bodo poskusili z novimi mirovnimi predlogi. Vsekakor nov močan na-pad sil OZN, ki so ga .začele včeraj zjutraj, in srditi protinapad Kitajcev in severnih Korejcev kažeta, 'da ne bo prišlo -tako hitro do premirja na -Koreji.
Spor med Veliko Britanijo i-n Perzijo glede petrolejskega vprašanja se je še bolj poostril. Anglija je vložila -pritožbo. Varnostnemu svetu OZN, ker perzijska vlada ni upoštevala sklepe haaškega sodišča o tem vprašanju. Sovjetska zveza se -je uprla,, da bi o tem razpravljali v OZN. Tu-di jugoslovanski delegat je glasoval proti sklepu večine in zagovarjal listin-o OZN, ki ne predvideva, da bi morali sklepi haaškega sodišča dovesti do tega, da bi morala OZN razpravljati o tem vprašanju. Anglija je vložila ta protest, ker so njeni strokovnjaki morali za-
pustiti aba-danska petrolejska polja in čistilnice. Da bi vsaj delno ublažil to napetost med Angl-ljo in Perzijo, -bo perzijski ministrski -predsednik Mosadek odpotoval v Kratkem v Ameriko. Sicer pa Veliko Bri-sanijo skrbijo tudi številna druga notranja vprašanja, zlasti v zvezi s splošnimi volitvami, ki se bodo začele 25. oktobra 1951. Oborožitveni program, ki -bi ga po vojaškem proračunu morali -izpolniti v škodo življenjske ravni ljudstva, je naletel na precejšnje -nezadovoljstvo. Kakor je znano, je temu najbolj nasprotoval voditelj levice v laboristični stranki Bevan, ki sicer ne nasprotuje oborožitvenemu programu, poudarja -pa, da bi ne smel biti tako obsežen in vplivati na življenjski standard ljudstva. Nedavni 'kongres labor 1stične stranke v Scarboroughu, na katerem je Bevanova levičarska skupina dobila večino v strankinem izvršilnem odboru, je -dokazal da ima Bevan veliko število pristašev.
Zapadno nemški ministrski predsednik kancler Adenauer že več dni nadaljuje z razgovor-i -s tremi zavezniškimi visokimi komisarji. Predmet razgovorov je že toliko premleta nemška oborožitev, vprašanje stroškov za vzdrževanje okupacijskih sil, vprašanje nadzorstva nad porur-sko industrijo itd. Adenauer ima prt tem velike težave, ker v marsičem nemški social - demokrati s Schumacherjem na čelu ne soglašajo z njim. Pa tu-di -predlogi vzhodno-nemškega-ministrskega predsednika Grottewoh-ia o izvedbi splošnih volitev v vsej Nemčiji niso ostali brez odmeva, čeprav je očitno, da želijo Sovjeti s to -svojo vabo -samo preprečiti ali-vsaj zavlačevati ponovno nemško oborožitev. Nemški narod si namreč mnogo bolj želi enotn-ost, kakor pa ponovno oborožitev, ki mu bo naprtila nova težka -bremena.
Listi so prinesli te dni vest, da je pred kratkim eksplodirala v Sovjét-ski zvezi druga atomska bomba. To čfokazuje, da Sovjeti še nadalje izdelujejo atomsko bombo, čeprav trdijo, Ra je njiiiov program za atomsko silo posvečen izključno miroljubnim namenom.
POMEMBNOST
AVTOPODJETJA
Adrije
V NAŠEM GOSPODARSTVU
Tokrat nameravamo opisati delo in življenje kolektiva, ki ima .največjo vlogo v našem cestnem prometu, bodisi to pri prevažanju potnikov, turistov kakor tudi blaga.
Z NIC JE ZRASTL0 VELIKO MODERNO AVTOPODJETJE
Poleg morskega prometa zavzema v našem okrožju važno vlogo cestni promet, ki. nas povezuje z vsemi mesti in vasmi, z železniško p :bgc do Ljubljane^in zaledja sploh. Ni dVoma, da. je naš. cestni promet z rtrija leta tako naglo poraste), prav zaradi našega .hitrega goispoidarske-g :t razvoja., Naši ljudje, vedo to n '.jlepše povedati. Pred ..vojno je, menda vsako leto enkrat privozil v naše vasi..kak avtomobil. To.pa zaradi slabih cest. Fašističnemu režimu seveda ni bilo na tem, da bi povezal naše vasi z mesti. Gradil je ceste, kjer je pač imel naajveč koristi Od njih.
Po osvoboditvi je začela ljudska oblast resno misliti na to. Popravljati je začela že obstoječe ceste, graditi nove itd. Potrebno je bilo povezati naše ljudstvo na deželi z mesti. Vzporedno s tem so rastle tudi potrebe' avtomobilskega parka. Koper je všebolj dobival lice gospodarskega, kulturnega in prometnega središča Slovenske Istre. Zdaj niso več zadostovala prevozna sredstva, ki so po dvakrat ali trikrat na dan vozil skozi Koper. Na avtobusni postaji je bilo vedno več
p.	riti ko v. S tem pa je naglo naraščal tudi transportni promet. Nujno je bilo treba v tem pogledu kaj narediti.
In iako je 1946. leta nastalo lahko rečemo z nič, z dvema kamionoma znamke »Dogge«, ki so jih preuredili v pomožne avtobuse za prevoz potnikov iz Kopra v bolj oddaljene kraje kakor Novi grad,, Umag in Buje, avtopodjctje Adria. To je bilo'vse. Potrebe po prevoznih sredstvih pa so vsebolj naraščale.
Novo avtopodjetje se je kmalu povezalo « s pokrajinskim avtopod-jetjelri v Ajdovščini, ki je priskočilo Adriji ,rfa pomoč z nekaj kamioni in a v io vlakom. Adria takrat ni i-mala niti hlastne delavnice. Šoferji s še spominjajo, kako so morali ti učiti zrak v gume na roko. Iz dneva v dan pa so sé po zaslugi dobrega vodstva podjetja razmere izboljševale. Podjetje Adrija se je polagoma razvijalo. Promet se je nekoliko-izboljšal, toda v naše vasi še vedno niso vozili avtobusi, čeprav so bile marsikje ceste dobre, ker so . jilr. s..«prostovoljnim delom popravljali! To pa zaradi pomanjkanja, prevoznih sredstev. Adrija je takrat opravljala skoraj ves naš potniški in blagovni promet. Naš gospodarski in politični ter kulturni razvoj je šel dalje in s tem vzporedno je« bilo nujno potrebno povečati. avtomobilski park.
Ves dobiček, ki ga. je še mlado avtopodjetje prejemalo za oprav-Ijenje vošpje so ■ investirali v nova prevozna,,sredstva, v orodje in druge potrebščine, ki so jih rabili za delavnico. Kakor se je naglo ražšir-jal; a v topa rk, .tako se, je, tudi modernizirala, delavnica, kjer so opravljaj}. manjša popravila na avtomobilih. VeiclpD bolj pa je bilo pri av-topodjfit.iu pereče vprašanje prostorov, garaže in delavnic.
Končno je Adrija investirala del svojega dobička v te. namene. Na precej širokem travniku pri križišču. y Sag;- rlc-ii so začeli kopati temelje'' novim poslopjem, ki so bila prav za prav namenjena za nov dijaški,. .dejta.. Načrte so potem spremenili.' In danes lahko vidimo v Semedeli novo veliko moderno avtopodjetje. Garaža s precej velikim dvoriščem, številne delavnice, kakor mizarska, kovaška, montažna, stružna, delavnica za električna popravila in skladišča, vse to in vrvež avtomobilov po parku, odmevi udarcev težkih kovaških kladiv v prostornih'delavnicah, živahnost, ki je zdaj tli; daje vtis • mogočnega podjetja, ki se. lahko kosa s kakršnim kihi te vrste. Letos so začeli opravljati tudi taka dela pri pokvarjenih' avtomobilih, za katere smo morali prej dajati dragocene devize, Skratka generalna popravila, montiranje novih voz, vse. to opravljajo zdaj zia celo okrožje v
Delo in življenje kolektiva
delavnicah Adrije. Avtopark pa razpolaga z devetimi avtobusi, štirimi pomožnimi avtobusi, s sedmimi av- -toviaki, oismimi navadnimi kamioni, dvema, poltovornirha avtomobiloma in šestimi .avtotaxi. Ko so ustanovili v Bujah okrajno avtopodjetje, je pamreč Adrija veliko svojih vozil dala novemu avtopodjetju.
Z današnjo zmogljivostjo vzdržuje Adrija v., našem, qkj-pzju enajst rednih avtobusnih prog,’ na..katerih obratujejo najmanj po ’ dvakrat dnevno. Proga Koper—Portorož pa obratuje vsaki dvè uri.
DELAVCI SAMI UPRAVLJAJO PODJETJE
S prevzemom podjetja v upravljanje je delavski svet takoj začel resno delati ih si na svojih zasedanjih postavili naloge, ki jih uspešno izvaja. Iz svoje srede je izvolil najboljše člane v upravni odbor, ki
ni bilo. Pomeni torej, da so po zaslugi delavskega sveta, ki jim je pravilno tolmačil nove gospodarske ukrepe, delavci zadovoljni. Večina kolektiva pa ne gleda samo na lastni interes; ampak prav tako na interes podjetja. To pa je prvi in o-snovni pogoj za še nadaljnji pro-cvit in razvoj avtopodjetja Adrija.
KAKŠNE NACRTE IMAJO?
Prav je, da nekaj povemo tudi o načrtih delavskega .sveta avtopodjetja Adrija. Na zadnjem zasedanju je bilo veliko govora ó izvedbi letošnjega plana podjetja. Postavljeni so bili tudi roki n. pr. za ureditev skladišča tekočih goriv, asfaltiranje dvorišča, ureditev transformatorske postaje in tako naprej. To bodo prav- gotovo izvedli. Malo težja pa bo naloga zmanjšati režijske stroške, uvesti splošpo varčevanje, izboljšati vse, kar se da delovno disciplino in organizacijo dela,
ADRIJA je nabavila več avtobusov znamke »Mercedes Benz«
se skoraj vsak teden po potrebi sestaja m rešuje tekoče naloge. Najprej je bilo treba v podjetju skrbeti za izboljšanje delovne discipline, kajti to je prvi pogoj za solidno in uspešno delo. Velik napredek so v tem pogledu dosegli. Neupravičenih izostankov beležijo vsak dan manj. Po direktorjevem mišljenju se je delovna discipjlina izboljšala najmanj za 50%. To je najpomembnejši uspeh delavskega sveta.
Z uvedbo novih gospodarskih u-krepov je avtopodjetje Adrija, kakor ostala podjetja v našem okrožju, nekako bolj sproščeno in delavci vse bolj čutijo, da so sami gospodarji svojega dela, Prav zaradi tega . so tudi izboljšali disciplino in povečali delovni učinek. Na zad-njcim Zasedanju delavskega sveta dne 23. septembra so razpravljali o organizaciji dela, da bi bili delavci po oddelkih pravilno razporejeni. Veliko je že naredil delavski svet v tem pogledu. Medtem ko so bili ■ prej nekako raztreseni in so se posamezniki zaradi tega velikokrat sprehajali med delovnim časom, so zdaj razdeljeni po oddelkih in skupinah. V skupini pa je sleherni delavec odgovoren za svoje delo. Poleg tega pa ,so delavci vse bolj zagrizeni v delo, kajti več ko bodo narodih, več bodo tudi zaslužili. Delavski svet in upravni odbor se zadnje . čase ukvarjata z uvedbo akordnega načina dela, ki bo nedvomno prinesel izboljšanje. Sicer nekateri oddelki že tako delajo, n. pr. montažni in mizarski. Vozači pa delajo še. vedno na normo. Norma na avtovlaku je prevoziti 900 polnih kilometrov. Za to dobiva svojo redno mesečno plačo, -kakršna mu pač pripada po novem plačilnem sistemu. Ce pa to normo preseže, dobi za opravljeni tonski kilometer 0,50 dinarja. Vozači na avtobusih pa morajo opraviti na mesec 1.800 km. Ce to presežejo dobijo od 4—5 dinarjev na kilometer. Povprečni mesečni prejemki delavca znašajo v delovnem kolektivu Adrija 16.500 dinarjev. To je seveda osnovna plača, bre-z doklad in prejemkov za nad normo opravljeno kilometražo itd. Ves kolektiv je s temi plačami zadovoljen. Pritožb za enkrat še
dvigniti produktivnost, reducirati osebje na minimum to je na najsposobnejše in aktivnejše, skratka vse to je povod za pocenitev prevoznih tarif in konkurenco ostalim prevoznim podjetjem v Jugoslaviji. Zadnje čase se je ta konkurenca že precej razvila. Naša podjetja raje najamejo prevozna sredstva iz Jugoslavije, ker so cenejše. Toda to se bo v kratkem ustavilo, saj tudi v Jugoslaviji uvajajo nov finančni sistem, kakor je pri nas. Tarife se bodo potem malo razlikovale. Glav-
no je, da stremi avtopodjetje Adria z zdravo konkurenco za znižanje prevoznih tarif.
Nadaljnji načrti delavskega sveta o razširitvi podjetja so predvsem ti: nabavljati nova prevozna sredstva, dokončati z deli garaže in delavnic, zgraditi novo, upravno in stanovanjsko poslopje v bližini podjetja. V tem poslopju bo imel kolektiv svoj rdeči kotiček, dvorano za prireditve, svoj kulturno zabavni in razvedrilni klub. Lepo bo takrat pri Adriji, ko kodo vsi ti načrti uresničeni. Menimo, da z vstrajniim delom vsega kolektiva bodo prav gotovo vse dosegli.
POTNIKI SE SE VEDNO
UPRAVIČENO PRITOŽUJEJO?
Kljub tolikim izboljšanjem našega ' cestnega prometa, bodisi'potniškega in transportnega, dobiva avtopodjetje Adrija vedno pritožbe, predvsem potnikov, ki zdaj potujejo v udobnih in modernih avtobusih in ki so se pred leti vozili v ta-koimenovànih »bunkerjih« kakor imenujejo pomožne avtobuse. Se na te velikokrat niso prišli vsi, ki bi se bili radi vozili. Pa pustimo to ob strani. Da bi bile pritožbe vsaj resnične, da bi bilo to kolektivu v spodbudo za nadaljnje izboljšanje našega pontiškega prometa. Kakor kaže, pa take pritožbe pontikov le škodujejo in razburjajo osebje no avtobusih. Poudariti pa je treba, da se pritožujejo prav tisti potniki, ki najbolj kršijo pravila reda in snage na prevoznih sredstvih. S tem nikakor nočemo zagovarjati sprevodnike in šoferje, ki so pri tem najbolj prizadeti. Vedeti moramo, da še marsikateri sprevodnik nima pravih odnosov do ljudi — potnikov, ni vljuden, včasih krši red tudi s tem, da vzame v avtobus veliko več potnikov, kakor je predpisano. To bi ne smeli, kajti v slučaju nesreče, kdo bo odgovarjal? Res je tudi, da so nekateri sprevodniki popolnoma nedisciplinirani ne samo pri delu pač pa tudi v svojem privatnem življenju kvarijo ugled avtopodjetja. Vendar je treba razumeti, da si delavski svet in upravni odbor pri Adriji prizadevata, na vse načine odstraniti take ljudi iz njihovega kolektiva, ker ti poleg tega da kvarijo ugled podjetja tudi sabotirajo pri delu, so svojeglavi in nočejo razumeti kaj je prav. Nekaj takih ljudi je avtopodjetje Adrija prav zaradi tega odsolovilo. Tako e prav in tudi potrebno, kajti člivek, ki s svojim delom več škoduje kakor koristi, se mora še u-čiti preden prične opravljati delo ki mu ga skupnost zaupa. Upravni odbor in delavski svet pri Adriji pa bosta vedno skrbela za vzgojo delavcev in stremela za tem, da bo zaživelo v njihovem kolektivu prav kulturno, pestro, bogato in ustvarjalno človeka vredno življenja.
G. B.
Upravni odbor kmečke nabavno-prodaine zadruflB v Vanganelu dobro fešuie svoje naloge
V torek zvečer sem se slučajno znašel v Vanganelu, pa me je tovariš Belič povabil na sejo upiav-nega odbora kmečko nabavno prodajne zadruge.
Rasi sem se odzval povabilu, keime je zanimalo, kako bodo reševali važne naloge, ki jih ima tak odbor.
Na dnevnem redu so imeli delo kmečke nabavmo-prodajne zadruge, vprašanje dokončne izgradnje za-družbenega doma, preskrbo prebival-tsva s svežim kruhom in mesoni in razno.
Po kratkem pregledu tekočega dela, ki je zahtevalo nujne rešitve, so se člani odbora do podrobnosti pogovorili, kako bodo praktično rešili ta vprašanja. Ali ne bi mogli zaradi preskrbe s kruhom tako napraviti, kot so napravili Pobežani, je predlagal eden izmed članov. Pri Pobegih namreč sami pečejo kruh. Za sedaj je težko, ker je zdaj trgatev in ne bi kazalo ovirati dela. Saj so lahko videli, koliko dela je, ker so pri sprejemanju grozdja delali kar celih 24 ur za-, poredoma, da delo ni zastalo. Tovariš Belič se obveže, da bo to vprašanje rešil v Kopru s pekom, ki bo poskrbel, da napeče dnevno toliko kruha, «kolikor bo potreba. Kruh bodo že kako pripeljali iz Kopra. Ta rešitev j«e le začasna.
Manj težav bo z odprtjem mesnice, ker je prostor že zgrajen. Dvakrat na teden bi lahko «klali in tako zadovolili vse ljudi. Mesarju bodo dali za učenje enega pomagača, da ne bodo ostali za slučaj kake bolezni brez mesarja.
Zadružni dom je sedaj nekako mrtev kapital, ki nič ne nese, so ugotovili vsi člani. Eden izmed njih je poudaril, da je tudi ljudstvo takega mnenja. Treba bo vse napraviti, da ga v čim krajšem času dokončajo. Potreben bi bil kredit, da bi vzidali okna, vrata in vložili podove v dvorano za prireditve in vse druge prostore. Ves potrebni material je že na mestu, tudi barva. Zaprosili bodo za kredit pri I-strski banki, seveda z odobritvijo vseh članov zadruge in bodo v ta nmen sklicali občni zbor. Vsa dela
morajo dokončati še do konca leta, da bodo potem lahko namestili v zadružni dom urade krajevnega LO, urade zadruge, gostilno, skladišča, prosvetno društvo in drugo. Tako bo zadružni dom začel vršiti tisto nalogo, za katero je bil zgrajen.
Na vrsti so bila še razna druga manjša gospodarska vprašanja, tako nabava kolov za vinograde in drugih artiklov, ki jih člani zadruge rabijo. Sklenili so, da bodo za to poskrbeli ob priliki, ko bo kdo šel v kraje, kjer jih lahko dobi, in tam stopil v «direktno povezavo s tamkašnjimi zadrugami ali privatniki, ki z njimi razpolagajo.
Ko so iz svoje srede določili še predsednika, so mu povedali, dà je kar naravno, da ne bo sedel samo v uradu, treba bo tudi ven in se zanimati za vse.« Tudi ti boš moral včasih obleči umazane brgeše«, so mu v šali ponagajali, kar pa je tovariš predsednik že prej razumel. Odvisno je od nas vseh, so zaključili sejo, če bomo dobro delali, bo šlo robro naprej in bodo tudi ljudje zadovoljni. Da se ne bo nakopičilo preveč' vprašanj, so določili imeti sejo odbora vsakega 6. v mesecu.
Kar zadovoljen sem se poslovil in na povratku proti Kopru odobraval dalo tega upravnega odbora. Nič brezpotrebnega mlatenja prazne slame, nič lovljenja za besedami. Vsako vprašanje so pograbili v živo in ga rešili po kratki debati. Tak upravni odbor je zrel za reševanje vseh gospodarskih vprašanj kraja.	Ji. P.
IZ
KANIPEL
SALARE
Ze davno govorijo v Kampel-Sala-ri, da bodo zmanjšali osebje KLO. Koncem leta 1950 je bilo na KLO Kampel-Salara zaposlenih 8 oseb. Letos so ostali le 4, to je predsednik.
USTANAVLJAJMO PROSTOVOLJNE GASILSKE CETE
DA 5E- OBVARUJEMO POŽAROV
Delo in uspehi nekaterih kolektivov ob preprečevanju požarnih nevarnosti
Avgusta letos je komisija pri okrožni notranji upravi pregledovala «podjetja, «ki so manj ali več izpostavljena požarnim nevarnostim. V mar* sikaterem podjetju je ugotovila nepripravljenost za preprečitev «požara, ki bi se pojavil na kakršenkoli način in povzročil veLikansko škodo celotnemu našemu gospodarstvu. Zlasti podrobneje je ta komisija pregledala skladišča tekočih goriv, transforma-so v «podjetjih izpostavljene nevar-toka, skratka najnevarnejše točke, ki nostim požara. Pri tem je komisija torske postaje, instalacije električnega zadolžila delavske svete v podjetjih in upravne odbore ter jim nakazala smernice, na podlaigi katerih naj bi se v podjetjih zavarovali proti požarom. V prvi vrsti seveda pridejo tu y poštev prostovoljne gasilske čete.’ Vsako podjetje naj ima svojo gasilsko četo, ki naj bo pripravljena vsak trenutek v primeru požara preprečiti njegovo razširitev. V nekaterih kolektivih so v tem pogledu že nekaj naredili, «drugje se pa izgovarjajo na razne težave in zapreke. Zato bo prav, da s pričujočim člankom povemo nekaj o delu prostovoljnih gasilskih čet v «naših «požara najbolj nevarnih podjetjih in jim s «tem začrtamo nadaljnje smernice ter da se na ta način tudi izognejo težavam i«n pomankljivostim, «ki ji«h imajo naše mlade prostovoljne gasilske skupine pri svojem začetnem delu. Preden bi to navajali, je še potrebno posebej poudariti, «da bi moral sodelovati v teh gasilskih organizacijah sleherni nag delavec, ker če se «bo v tem oziru dobro «pripravili, bo lahko
preprečil tudi požar. S tem ne le da bo koristil celotnemu gospodarstvu, skupnosti in «podjetju, temveč še najbolj sebi samemu, kajti dejansko bo na ta način obranil svoj kruh. Morda se bo glede na to kdo oglasil in dejal, da je važnejša izpolnitev plana. Tako so v yačetku postavljali skoraj po vseh naših podjetjih, kšr pa je bilo napačno in zgrešeno. Kajti pojavlja se vprašanje: in če bi nastal požar in uničili podjetje, kar se lahko nenadoma in nepričakovano zgodi? Vse hi uničil. Toliko v razumevanje tistim, ki to vprašanje še zanemarjajo, ki zavlačujejo z ustanavljanjem prostovoljnih gasilskih čet. Pa tudi našim vasem, naj bo «to v napotilo, da začenjajo razmišljati -o prostovoljnih gasilskih organizacijah, kako bi čim laže preprečili požar, če bi se pojavil. Saj po Sloveniji in po vsej Jugoslaviji imajo tudi po vaseh prostovoljne gasilske čete. Zakaj bi jih ne imeli tudi; pri «nas? «Do požara «pri-- de največkrat prav tedaj, ko se nihče niti ne zaveda. Zato naj nas v bodoče ne najde več nepripravljene, pač pa da se ga bomo znali braniti, za kar pa moramo biti dobro pripravljeni ali še bolje, da se ga še prej obvarjemo. To je naloga novih prostovoljnih gasilskih čet.
Pa se malo sprehodimo po «naših podjetjih in poglejmo, kaj so v tem pogledu naredila. Avtopodjetje «Adrija« v Semedeli je eno izmed požara najbolj nevarnih podjetij. To je vsakomur razumljivo. Tu je Skladišče za tekoča goriva, razni varilni aparati, mizarske delavnice in druga vnetljiva sredstva. Nevarnost za «požar je pri
»Adriji« vsak trenutek. Nekdo bo morda pomotoma vrgel cigaretni o-gorek na tla poleg skladišča goriv «in poižar ter eksplozija ne «bo «daleč, če nihče ne bo več kot toliko na to pazil. Tako se je pred dnevi zgodilo, da se je na primer vnel varilni aparat. Nihče ni bil zmožen, da bi ta požar preprečil, razen delavca Prašnikarja, ki je na požar vrgel odejo in ga tako pogasil, če«prav bi s. tem ne smel, ker tako gašenje ni priporočljivo, zakaj obstaja nevarnost, da še odeja zgori. Tovariš Prašnikar je bil zaradi tega pohvaljen tri tudi -nagrajen. V ostalem se pri avtopodjetju »Adrija« «zelo zanimajo, da bi se pravočasno obvarovali «poižara. Povsod, kjer obstaja nevarnost, lahko berete na napisih: Prepovedano kaditi. Tu pa tam imajo na zidovih raz-obešene ročne gasilne aparate. Z njimi sicer ne znajo še vsi ravnati, «kar je prav za prav napa-ka gasilskega društva, ki šteje 34 članov, da ne poskrbi kakega predavanja, «kjer ibi se člani vadili uporabljati gasilske potrebščine. Z zgraditvijo novega skladišča bodo tudi tekoča goriva na varnem mestu. Gasilsko društvo se je začelo gibati in smo lahko prepričani, da uspehi ne boido .izostali.
V Izoli sm,o «obiskali tovarno Arri-goni. Na «prvi pogled bi človek dejal, da je tu gasilsko društvo popolnoma na tleh. Samo v kakšnem stanju imajo transformatorsko postajo, pa skladišče goriv! Ne smemo pa zanikati, da ima gasilska četa, «ki šteje samo šest ljudi, ker se jih ne da pridoibiti več, «kajti vsak se gasilstva tako «boji, «da si misli, da, če bi šel gasiti
po«žar, se ne vrne več ž,iv med tovariše, življenja pa da ne da tako poceni, čeprav so gasilci razobesili v svoji sobi napis z velikimi črkami: Uno per tutti, tutti per uno — lepo opremljen prostor z motorno črpalko in ostalimi gasilskimi «potrebščinam!.
No, pa smo se napotili v piransko ladjedelnico. Tu so pravilno razumeli nevarnos* požara. Lahka rečemo, da so v tem oziru najboljši. Gasilska četa šteje 23 prostovoljcev. Zavarovali so transformatorsko postajo- varilno peč itd. In še marsikaj imajo v načrtu, tako da ne bol v njihovem podjetju nevarnosti za po«žar.
V Kopru smo še obiskali podjetje »Istra Bena«. Morda je že vsakomur znamo, kakšna nevarnost obstaja tu zaradi požara. Nekdo mi je pravil, da če bi v tem podjetju nastal požar, istočasno pa seveda tudi zelo močna eksplozija, lahko računamo, «da razruši velik del Kopra, drugi «del bi pa morali gasilci zelo vestno braniti pred požarom. Ne moremo trditi, da je to res, ker «da tega še ni prišlo, pač je bolje kakor «da to v Kopru doživimo, da se bencin raje razstreli tam nekje v solinah, kjer «bi ne povzročilo «toliko škode. Je pa vsekakor treba novo skladišče. Ni se kaj obotavljati. Nekateri so pred tem strahom zbežali iz Kopra. Treba je «torej zgrabiti za lopate in krampe ter zgraditi precej daleč iz Kopra
tajnik, administratorka in finančni referent.
S prvim oktobrom bosta le dva. Dne 20. IX, t. 1. so na «2|i>orU volil-cev dokončno sklenili, da bo dnevno v službi tov. «Kocjančič Danilo — tajnik — in administratorka. Furlamič Lazar «pa še vedno ostane predsednik. Predsednik bo prihajal na KLO po potrebi 1—(2 krat tedensko.
Zanimivo je, kako načrtno dela in se skuša dvigniti pri nas krščansko-demokratska skupinica pod slavnim vodstvom Novaka Vincenca.
Ob volitvah 16. aprila lani se je ta skupina oglasila in predlagala svojo kandidatno listo. Izid volitev je bil 0,41 %. Najbrž so volitve slabo Izpadle, ker je v tem času Novak -bil v Trstu. Pozneje se je Novak vrnil in začel zbirati skupaj svoje ovce.
Imeli so priliko in so zato dali svoj delež, da bi organizirali ljudstvo, «ki naj bi na Zbore volilcev »razrešilo« današnje organe KLO ter si «izvolil! za predsednika Perošo Erminija iz Kamipela. Ljudstvo i-z Kampel-Salare pa ni izvolilo njega, ker ga dobro pozna, saj 16. aprila niti volil ni, za«kar je tudi bil «izključen iz Partije. Po drugi strani pa tudi niso pozabili, da tov. Peroša ima 3 otroke z dvema tovarišicama. Zaradi tega se t-ov. Pe-irošu ne bi izplačalo delati na KLO, kajti plača brez otroških «doklad mu ne «bi zadostovala, da bi preživljal tri otroke.
Tako je tov. Vincenc ostal tudi sedaj poražen s svojo čredico.
Kaj «naj sedaj naredi ta demokra-lizirana «krščansko-demokratska skupinica. Morda se bo pripravljala na drugi »colpo«.
SV. ANTON — V noči od nedelje na ponedeljek, je nenadoma unirla Marija Turk, predsednica krajevnega odbora AFZ. Ta nenadna smrt je zelo prizadela vse vaščane, ker je bila pokojna še pred dnevi zdrava in čila.
Pokojna Turkova je bila nacionalno zavedna žena. V času, ko je Italija zasedla naše kraje, se je začela odločno boriti, da se nacionalni du«h v vasi očuva. Ves čas italijanske okupacije je bila odločna protifašiistka. Rada je čitala jtnjige in časopise in se tako sama izobraževala ter pridobivala znanja in razglednasti. Njen brat se je moral umakniti v Ameriko zaradi preganjanja od strani fašistov.
Za časa narodnoosvobodilne borbe je «kot stara žena po svojih močeh pomagala pri OF. Po osvoboidit-vi je z veseljem sprejela nalogo in si prizadevala, da je krajevna organizacija AFZ dobro delala. Večkrat je z govori nastopala na množičnih sestankih. Ob priliki večje kulturne prireditve, je podarila veliko isvilerio. cantavo vojakom JA.
Izrekamo težko prizadeti družini iskreno in občuteno «sožalje,-*
TRIBAN. Zadnje deževje je tu pa tam napravilo tudi precej škode. Tako je posestniku Francu Sabadinu iz Klafutov pri Marezigah zasulo precejšnji del travnika, ki ga ima pod Tribanom v vanganelski dolini. Mestoma je nanesla voda po več kubičnih metrov grušča in kamenja. Temu bi se v prihodnje dalo izmakniti, če bi «popravili odtočne jarke ab straneh ceste, ki prav na tistem kraju napravi oster viseč ovinek. Vsa voda, ki se je nabirala med vinogradi «po jarkih, se je tam «stekala skupaj in je zaradi viseče lege začela trgati zemljo in kamenje, ter vse skupaj odnesla v dolino.
Tudi drugače je cesta, ki pelje od koprskega pokopališča na bližnico proti Vanganelu v zelo slabem sta-njtu. Rabijo jo vsi, ki imajo tam v bližini zemljišča in vinograde, popravlja pa je ne nikoli nobeden. Včasih je bil na tej cesti stalni cestar.
Nov način .trgovanja s kmečkimi pridelki
Način zadružne trgovine je bil vedno način zaupanja članstva do svojih zadrug. Vsa«k član zadruge sc- mo-a zavedati,- da je zadruga ne sam « njegova listano-'?, mn \ c <• del njegovega premoženja in mora zaradi tega gledati na zadrugo z zaupanjem kakor jo ima v vsak sestavni del svojega imetja.
Vojni dogodki in revolucionarna doba so izbili zaupanje pri ljudeh. Normalizacija gospodarstva pa zahteva povrnitev zaupanja. Naravno
ODMEVI DE GAŠPERJEVEGA
OBISKA V AMERIKI
Se nekaj dni in trgatve bo konec
»PISMO ŠE » TEČAJE ^ PRVE POMOČI
RDEČEGA KRIŽIH
De Gasperi se je vrnil iz Amerike in se pripravlja na bitko z opozicijo v parlamentu, ki mu očita, da iz Amerike mi «prinesel Trsta in še marsičesa, kar je povprečen Italijan pričakoval zaradi besne šovinistične in iredentistične kampanje italijanskega tiska, ki je spremljala «De Gasperijevo potovanje.
Italijanski tisk. tudi vladni, pa sedaj ne more prikriti svojega razočaranja, ker De «Gasiperi ni ničesar dosegel <o tržaškem vprašanju. Niti obljub tokrat ni «bilo. Listi ne morejo« skrivati svojim bralcem, da tristranska izjava iz leta 1948, po kateri sa Amerika, Anglija in Francija obljubile tržaško ozemlje Italiji, sploh ni bila omenjena. Da bi prikrili čimbolj to neprijetno dejstvo, «podčrtujejo neke uspehe na gospodarskem področju. Opozicijski tisk pa «je začel pisati,, da ni De Gas«peri glede Trsta ničesar dosegel ter z desne in leve ostro «napada vlado.
Zanimivo je, da so ameriški listi, ko so kometirali De 'Gasperijev obiskj in razne uradne izjave, ki so bile( izdane ob tej priliki v Washingtonuj objavili tudi komentar agencije Asso-. Ci?ted Press, ki pravi, da Truma-
nove izjave o ameriški pomoči Italiji in ipa trojna «izjava treh velesil o reviziji italijanske mirovne pogodbe, izdana 26. IX. v Washingtonu »dve dejanji«, katerih namen je okrepiti De Gasperijev položaj. Mišljena je tu okrepitev «njegovega osebnega položaja kot predsednika vlade, kar so Amerikanci skušali napraviti z «dobro uspelo režijo ob priliki De Gašperjevega obiska. «Neki tržaški list je pisal, da je De Gasperi najmanj štiridesetkrat stisnil roko «predsedniku. Trumanu, da je govoril v kongresu, da je bil imenovan za častnega doktorja itd- To je vsekakor precej in osebno je De Gasperi lahko zadovoljen. Toda kako je «z ostalimi uspehi njegovega «potovanja, o tem bomo citirali nekatere ameriške liste.
V listu »Vashington Post« je napisal Walter Kuhn, da so ameriški predstavniki jasno povedali Italijanom, da ni mogoče upati, da «bi «bil spremenjen uvo«d v mirovno pogodbo, ki govori o fašističnem napadu. Prav tako ne bo mogoče spremeniti člena 17 pogodbe, ki izrecno prepoveduje obnovo fašističnih organizacij na italijanskem ozemlju. Kot vidimo, ta lisi n« kemem ira preveč laskgvg po-
ložaja Italije in trditve De Gašperja, da ni v Italiji fašistov, ga niso prepričale. Isti list je napisal o tržaškem vprašanju, da tega vprašanja ni mogoče rešiti brez sporazuma med Italijo in Jugoslavijo.
«Sploh je bilo ob tej priliki, tržaško vprašanje predmet precejšnje pozornosti ameriškega tiska, ki v , glavnem« opozarja Italijo, naj si ne dela utvar. »New York Times« je v tej zvezi napisal, da je težava v tem, da Italijani pripisujejo Ameriki pretirano sposobnost, da lahko stori vse, kar oni želijo. List sicer priznava, da bi bilo zelo lepo za «De «Gašperja, če bi prinesel Trst v žepu (domov, toda »ni nobenega mirnega načina za rešitev tržaškega vprašanja, razen sporazuma med Italijo in Jugoslavijo,« «pravi list. Isti list posveča tržaž«kemu vprašanju poseben članek, v katerem med drugim piše: »De Gasperi «ne bo prinesel domov Trsta. To mu bo gotovo povzročilo neprijetnosti. Vendar je neizbežno, da je tako.« List «končno tolaži Italijane. da za tak položaj De Gasperi ni kriv in da noben «politik in «nobena stranka ne bi mogla «doseči «kaj več.
Londonski »Times« pa je omenil, da’ hi bila jugoslovanska vlada pri-
pravljena rešiti to vprašanje z neposrednimi pogajanji, vendar se italijanska vlada upira in se sklicuje na to, «da tristranska izjava iz leta 1948 predlaga povratek vsega tržaškega ozemlja ood Italijo. Italija tolse «morala zavedati, da če je mirovna pogodba zastarela, velja isto tudi za tristransko izjavo. Tako je napisal »Times« in ta njegova izjava je vzbudila v italijanskem tisku precej histerične «komentarje.
Podobno so pisali tudi francoski listi kot n. pr. »Le Monde«, ki je poudaril, da sta mogoči glede Trsta dve rešitvi: prvič: Francija, Velika Britanija in Amerika bi predlagale konkretno posredovanje med Italijo in Jugoslavijo — jn-«drugič: neposredna pogajanja med obema državama, da se enkrat za vselej reši to kočljivo vprašanje, kot pravi list.
Vsekakor se bo morala tudi italijanska javnost prej ali slej sprijazniti z ‘dejstvom«, da je tristranska izjava iz leta 1948, zastarela in bo morala začeti gledati bolj trezno na tržaško vprašanje. Morala «bo priti do spoznanja, da s histerijo in besnim zaganjanjem ni mogoče rešiti tega vpraša, _................................
je, da je s sprostitvijo trgovine povezana tudi spretnost in gibčnost posameznikov pri izvrševanju trgovskih poslov.
Da bi se povrnilo zaupanje pri trgovskem poslovanju in da bi se dejansko prišlo do samolniciative, v trgovini, so zadruge primorane vpeljati nov način trgovanja že pri samem temelju to je pri odkupu poljedeslskih pridelkov. Prav zadruge so ona temeljna trgovska podjetja na vasi. Zadruge odkupujejo vse in pošiljajo blago v potrošnjo in predelavo. Zatorej se začne pri njih uvedba splošnega zaupanja v trgovini, ki potem preide tudi na ostale panoge gospodarstva.
Nov način trgovanja bo tudi dvignil domači trg, ker se bo na njem pojavilo več blaga in na ta način o-živela tudi mala trgovina.
Zadruge bodo odslej sprejemale blago od svojih članov v komisijsko prodajo; to pomeni, da bodo blago plačale članom, ko ga bodo prodale, kar bo trajalo mogoče 2 ali 3 dni. Zadruga pa lahko za ta \čas kreditira svojim članom i,ndu-«strijsko blago, odnosno blago za Idnevno potrošnjo.
Pri odkupu grozdja za vinsko ki «J, kjer gre za večje «količine se pa kmetovalcem izplačuje predujem od 30% od vrednosti prodanega grozdja, za razliko se pa člani priznajo pa račun pri zadrugi odnosno pri podjetju »Vino«. Ta znesek se bo članom izplačal ko bo vino prodano. Tudi v tem primeru gredo lahko zadruge kmetovalcem na roko, da jim da gotove višine kreditnega « zneska.
Ta način poslovanja bo 'naučil kmetovalce na kreditno poslov;-n v -, kakor je že v navadi v naprednejših državah, kjer je kmetijsko za družništvo zelo razvito kakor na Danskem, Inozemsikèm in Skandinaviji.
V teh državah kmetovalci rabijo zelo malo gotovine. Vse njihovo poslovanje se vrši preko zadrug in to na krediten način. Isto uvajajo da-Ats na Anglican.
2. OKTOBER 1943
OST A L UEIZBRISE V SRCIH NAŠEGA LJUDSTVA
2. oktober 1943. l.eta bo v srcih našega'ljudstva nepozaben dan, dan, ko sè je po Istri razširil val sovražnikovih požigov in umorov, dan sožalja v Čast ipadlim junakom, mučenikom in fašističnim talcem. Na ta dan je nacistična golazen pregazila našo niti mesec še osvobojeno zemljo in začela požigati naše vasi, množično pobijati najboljše sinove in hčere našega ljudstva. To so bili težki dnevi oktobrske ofenzive, s pomočjo katere je hotel sovražnik zatreti naše ljudstvo. Ta dan je bil prvi izmed vseh tistih težkih poznejših dni slavne krvave borbe Za svobodo. V zgodovini našega ljudstva je zapisan s krvjo, s tisoči mladih uprnoiških življenj, s tisoči požganih domov in z vsem gorjem in strahotami, ki jih je povzročila sovražnikova roka nad našim junaškim ljudstvom.
2. oktober 1943. Bilo je okoli devete ure. Od sonca ožgana polja v Rižanski dolini in v položnih .gričih okoli Sv. Antona so bila kakor pu-
irnel vrednostnega v hiši. Kam so se pripravljali ni nihče spraševal. Proč, samo doma čakati ne, To bi ne utegnilo biti zdravo. V gozdove so bežali, v najbolj zanesljiva zatočišča, v potoke, skrivališča, povsod so lahko bolj na varnem kot doma.
Prvi topovski streli so že odmevali po Rižanski dolini in se izgubljali daleč v potokih. 'Na Riža,ni se je kolona razšla po glavni cesti proti Kopru in Dekanom. Vojaki v zelenih u-nifopmalh s čelado na glavi in napeto. puško v rokah so poskakovali s 'kamionov, tankov in avtoblind. Zgubili so se v dolini, po njivah, med-vinogradi in trstjem. Pod vznožjem hriba sqt se razšli po gozdovih in v strelcih prodirali v vasi. 2e so bili v Cezarjih in Pobegih. Med tem pa je bilo vedno slišati (streljanje s strojnicami, ki je prihajalo vedno bliže.
V Šmarjah, Marezigah, Tinjanu in na Škofijah se je močno kadilo. Požari so se vse bolj širili. Goreli so domovi in vse, kar je 'bilo v njih.

Sčava. Nikogar ni .bilo na njih. Le tu pa tam so bolj zagrizeni kmetje o-pravljali prva jesenska dela. Jutro je bilo tiho in mirno. Na nebu so se podili majhni oblački. Zrak topel .in težak. Pod vso to težo je bilo pričakovati nekaj strašnega.
V Sv. Antonu so bili ljudje še veseli, na obrazih se jim je poznal smheljaj, kakor bi čutili veliko zadoščenje vseh dvajset dni svobode. Toda vsi niso bili taki. Nekateri so se zbirali po skupinah in so bili med razgovorom nekako vznemirjeni, kot bi pričakovali vse tisto, kar se je še ta dan zgodilo.
Kurirji, ki so 'prinašali poročila iz postojank v okolici Škofij, Tinjana in s hriba nad Miljami, so vsi potni pritekli v vas in oznanili presenetljivo vest.
Motorizirana sovražnikova kolona se je pomikala iz Trsta proti Škofijam.
Od ust do ust je hitro krožila ta vest po vasi. Vse, je vznemirila. Prej veseli obrazi so pobledeli. 2ene, o-troci, starci in možje, vsi so prestrašeni'ihteli ih se spraševali, kaj bo. Vedeli so. da je sovražnik že v začetku druge polovice septembra začel na Goriškem s splošno ofenzivo, ki se je kmalu razširila po vsem Krasu in Vipavski dolini. Zdaj niso več dvomili, da bo ta golazen prodrla tudi do njih. Nenadoma so se -preplašeni razhajali. Vsak je stekel domov in si v naglici poiskal, kar je
Po cesti so prišli s kamioni v Sv. Anton iz Kopra in Marezig. Ustavili so se. Toda žive duše niso našli v vasi. In so začeli od kraja požigati. 14 hiš so požgali pri Sv. Antonu ta dan. Sv. Antončani so z gozdov in skrivališč opazovali svoje domove, ki so goreli. Težko jim je bilo pri srcu to gledati. Toda ni bilo kaj. Med tem pa je bilo slišati v potoku pri Pečkih rožljanje strojnic. Tu pa tam je padel kak strel iz puškinih cevi. Takrat so nacifišističnj krvniki streljali naše ljudi, ki so jih našli na poljih pr.i delu. Osem so jih na ta način postreljali ta dan v okolici Sv. Antona. Ostalih osem, ki so jih še postreljali isti dan v Pečkih, pa so jih uvrstili in z enim rafalom pobili. Kakor snopi so padali drug za drugim. 16 mladih življenj je padlo ■ta dan pri Sv. Antonu in okolici. Kakor bi jih nekdo ukradel, jih ni bilo več. Da, ukradli so jih. V Pečkih pod Sv. Antonom so ponje prišli v hiše. Našli so jih doma. ker niso bežali, saj niso nikomur nikdar v življenju žalega storili. Odgnali so jih kakor ovce in jih postrelili.
Ostali sv. Antončani, ki so izpod streli utegnili zbežati, so se proti večeru vračali v vas. Našli so požgane domove, oropane domačije. Noč je zagrnila vas. Kjer je še ostala kaka streha, so se v strahu pod :njo stisnili. -Na-ci-fašisti, krvniki, -morilci pa so celo noč še rjuli pijani po vasi. Nastanili so se v šoli in čez štiri dni,
ko se jim je zdelo, da so svoje opravili, so nadaljevali z -ofenziva skozi Istfo in Dalmacijo, tja nekam v Bosno, kjer so doživeli silovit poraz. Partizanska vojska jih je uničila.
Toda ljudstvo iz Sv. Antona se je takrat še bolj enotno strnilo v Osvobodilno fronto. Vera v zmago je bila v njih neomajna. Kadar so pozneje prihajali v vas partizani, so jim pomagali še z večjim navdušenjem. Vzljubili -so jih. Saj je bila to njihova vojska, ljudska vojska, ki jim-je po poldrugem letu težke borbe prinesla svobodo.
V torek 2. oktobra so Sv. Antončani svečano sožalno praznovali osmo obletnico 'razdejanja, -požiga, umorov im ropanja nacifašisti-čnih nemških -tolp v njihovi vasi, Na dveh mestih, kjer so nemški morilci postreljali njihove vaščane — borce Za svoboda, so ob tej priliki od-krili spominski plošči. Pr.i svečanem odkritju plošče pri Pečkih je pred v zemljo postavljeno ploščo spregovoril nekaj -besed o 'padlih tovariših tovariš učitelj. Pionirji pa so zapeli žalostinko, ki jo je potem zaigrala tudi vaška godba. Pri Turkih pa so tprav -tako odkrili spominsko ploščo padlemu borcu, že tedaj članu Partije tovarišu Lazarju Kav* rečiču in to na mestu, kjer so ga 2. oktobra 1943 -kakor osem tovarišev pri -Pečkih in še drugih sedem sem ter tja po njivah -in gozdu ustrelili nacifašistični razbojniki. Pred njegovim spomenikom je ob odkritju govoril zastopnik -krajevnega komiteja Partije. Nato je številna množica odšla na pogreb vaške predsednice AS-IZZ, ki je dva dni prej nenadoma u-mrla. Na civilnem pogrebu sta tovarišici Mariji Turk v zadnji pozdrav spregovorili tov. Bole Katarina—Jura in vaška -učiteljica. Na okrašenih grobovih 16 talcev, ki so jih Nembi postrelili 2. oktobra 1943, pa sta obširneje govorila o pomenu praznovanja -tega dne tovariš Viljem Turk ,ii» okrajni predsednik Zveze borcev tov. Franc Benčič. Na teh svečanih komemoracijah so bili skoraj vsi vaščani, ki so na spominske plošče' kakor tudi na grobove položili vence.
G. B.
KLIC KRVI
‘»Ma ja, to, kar je bilo v Šmarjah leta 1946, se ne da povedati,« mi je . hitel pripovedovat te dni stari antifašist J-afcomo iz Man-žana, ko sva se spominjala onih dni, ko je istrsko ljudstvo -pričakovalo prihod mednarodne komisije, ki da bo uresničila voljo in pridobljene pravice.
Končno je prispela vest, da je dolgo pričakovana komisija odpotovala iz Pazina in da se približuje koprskemu okraju. Naše oblasti so odredile, da se bo vršila konferenca ' v požganih •Šmarjah, v prvi za silo popravljeni hiši. Samo mesto Koper je bilo slavnostno okrašeno. Reakcija si je -p-rlše-petavala in se na tihem nadejala mnogo čemu, kar jim komisija ni mogla udovoljiti. V ssb-i so pričakovali to isto mnogi današnji koiminformisti v Trstu, ki so se tedaj skrivali v naših organizacijah.
Kaj pa nase vasi? — Cele noči so ljudje tuhtali in se prepirali med seboj, kakšne napise in parole naj pripravijo, da bo »komišjon« razumel njihovo voljo. Končno -prispe vest iz Pirana, da se komisija približuje Kopru. Okrajna komisija, v kateri so bili Slovenci in Italijani, je odpotovala v Šmarje že zgodaj zjutraj. Avtomobili so zavili po semedelski cesti, noseč na vidnem -mestu zastave svojih držav. Na čel-u kolone se je pomikal lep in eleganten avto sovjetske -delegacije, sledili so Amerikanci, Angleži, -Kanadci -in končno Francozi. Ulice Kopra še niso videle tolikega števila ljudi, ki -so privreli iz vseh krajev -Slovenske -Istre. Burni vzkliki Titu in Jugoslaviji so se -mešali z zvoki številnih godb in pevskih zborov. Delegacije so se -morale ustaviti na sredi ulic, kjer so jih obstopili navdušeni manifestanti, zlasti mladina. Posebno glasne so bile skupine iz Pi-
'rana in Izole, ki so vpile: »Vogliamo-Tito, vogliamo Jugoslavia!« (Mnogi od teh pripovedujejo, danes v Trstu, da jim hoče 'Tito ukrasti zemljo...).
Komaj so se avtomobili prebili do okraja, kjer je bila prirejena zakuska. Na trgu in po ulicah so se manifestacije še povečale. Ljudje so občudovali (mnogi prvikrat) lepe vojaške uniforme ter elegantne obleke tujih diplomatov, ki so se nasmihali, toda v izjavah so bili zelo skromni. Videlo se je, da so bile te manifestacije mnogim naravnost nevšečne. Verjetno so pričakovali drugačno razpoloženje. Da, starodavni Koper je sprejel po tolikih letih srednjeveškega miru predstavnike zmagovitih narodov nad fašizmom, ki so krojili usodo -premaganim in zmagovitim narodom. Kakor je bil buren prihod v Koper, tako ali še burnejši je bil odhod delegacij proti Smarjam, kjer jih je pričakovala ogromna množica ljudi. Na vsakem večjem kamnu, na pobočjih hribov, na drevesih in hiša-h so se blesteli veliki napisi :Tito — Jugoslavija, Tito — svoboda .. .
Cim so se pojavili avtomobili na križišču pod Smarjami, so se vsule množice prav iz vseh strani proti vasi. Morje zastav, transparentov in napisov, borbene partizanske pesmi Iz tisočih grl so se zlivale v eno samo misel, v en sam cilj: Tito, Jugoslavija.
Spregovorilo je -preprosto istrsko srce, ki je instinktivno slutilo, da gre za nekaj velikega, za kar je vredno stopiti ponovno v borbo. Kakor brani napadena žival svoje mladiče, tako je prihitelo ljudstvo z vseh strani, da obrani to, kar si je pridobilo z lastno krvjo, v nepopisnih -mukah in stradanjih. Vsa ta množica je nosila na-ustih le e-no zahtevo, a ta je bila in
T
ZANIMIVOSTI PO SVE

NENAVADNA POJEDINA V CAVOU-
RU. — V gostilnii »Pri' pašte* v ita-lij-ainlsikem mestec-u Ca-vouru so se pred mekaj ,tedni sestaili najdefoelejši ljudje iz tamkaijišnije pokrajine. Slavnostma pojedina je -bl-la -naipo-veidamra za 13. uro. Točno opoldne je bil pred vrati -prvli gos Pii-etro Maruetto. Na videz m-i bill vi-dieiti preveč debel din je zato sam dvomil, če ga -bodo sprejeli. -Norma za -goste je bilia: najlma-nj 100 leg žive .teže. Zaskrbljen je stcpi-I ’ 8c tehtmic; in se izredno ra-zveselfil, ko je ugotovili, da tehta 100 kg Sin še nekaj graimov povrhu. Dostii težji je bil -naslednji gost. Bernardo Rimando je imel Ikar 151 Ikg, iin -ko je bij dokončno sprejet v druščino debeluhov, je -zmaigoalavuno izjavil; 1 »Dciseigel bi. tudi 200ik-g, če me bi -tako dolgo po-
pod gospodstvom Moskve
ČISTKE V ALBANIJI
Letos so v Al-baniji likvidirali novo protisovjetsko grupo v Centralnem komiteju Albanske komunistične partije. To je že tretja čistka po letu 1948, k0 je bila objavljena resolucija kominfor-ma. Letos so odstranili Tuk Jakoba, ki je bil član Politbiroja in eden od ustanoviteljev albanske Partije i-n še pet članov centralnega komiteja. Po čiščenju te »protisovjetske grupe« ni ostal v centralnem komiteju niti en delavec. Izpraznjena mesta so izpolnili z u-glednimi damami kot je Nedzmija Hodža, žena albanskega predsednika vlade, in Fi ere d Sehu, že-na vrhovnega šefa policije. V v-se-h treh čistkah po letu 1948 'so izključili ali pozaprli 13 članov centralnega komiteja, trije člani centralnega komiteja' so bili ubiti, a število članov Partije, katere so zaprli ali postrelili, gre v tisoče.
Množično zapiranje in streljanje v Albaniji kaže, da v vrstah članov Partije, vojske in ljudstva tli upor proti vladni politiki izdajstva pridobitev osvobodilne bor-be albanskega ljudstva, proti režimu -gladu in te-ro-rju, ki se vzdržuje na oblasti »z nesebično pomočjo« -Sovjetske zveze. Kako je danes v Albaniji napet položaj, dokazujeta dva nova zakona. Prvi določa, da sodijo vse tiste, ki so sumljivi, da so protidržavni elementi, na licu mesta in da nimajo pravice priziva. Drugi zakon pa določa smrtno kazen za tiste, ki ne -bi izročili strelnega orožja, če ga imajo v posesti. Toda kljub vsemu terorju je vidno močnejši odpor albanskega ljudstva pr*--i 'da-n-aišinjiim oblastnikom, ki so v družbi Moskve.
preganjanje slovaških
PARTIZANOV
Po letu 1948 Je tudi Slovaška postala -dežela terorja in tiranije. Tisoče in tisoče ljudi je v zaporih ali koncentracijskih taboriščih. To so ljudje, ki so se nekdaj borili proti fašizmu in za socializem. Kot primer bomo navedli ilegalni Nacionalni svet, ki je -organiziral vstajo proti Nemcem na Slovaškem. V tem svetu je bilo 7 članov demokratske stranke in 6 komunistov. Predsednik komunist Karol -Smidke, ki je bil obenem predsednik Združenja slovaških partizanov,, je danes razrešen vseh svojih funkcij ter je ped nadzorstvom policije. Podobna usoda je doletela tudi Danijela Ertka. enega najstarejših slovaških socialnih demokratov, ki. je bil glavni pobornik za združitev socialdemokratov s ko-
piunlsti. Dva druga komunista, ki
sta bil/J, člana Nacionalnega sveta in sicer Ivan Horvat in Rudolf Bla-zovski sta bila tudi razrešena vseh funkcij, ker sta dvomila, ali ima Stalin prav. Od vseh članov tega ilegalnega svéta je ostal na površini samo še komunist Jožef Puli. Člani demokratske stranke, ki so bili člani sveta, pa -so -pobegnili v inozemstvo, ali pa so v zaporu. Tako postopajo danes na Slovaškem -z ljudmi, ki so se -aktivno borili proti fašizmu. Se neka-j primerov. Voditelja slovaških partizanov, komandanta! Zin-gerja, člana KiPCSIR, ki so ga svoj čas slavili kot narodnega junaka, so obesili. Iz upora zelo znani poročnik Trojan je zaprt, ker je baje vzdrževal zveze z zunanjimi . sovražniki. Gustav Husak, član upravnega komiteta KPC-SR. član nacio-
nalnega sveta v letu 1944, ljudski komisar za notranje zadeve na Slovaškem, predsednik sveta komisarjev Slovaške — je obtožen, da je izdajalec komunistične partije in slovaškega .ljudstva. Laei Novqmesky, pesnik in -pisatelj, komisar ljudske prosvete, ki je bil službeno pohvaljeni s strani komunistične partije kot ideološki vodja slovaške vstaje, je danes prav tako v zaporu pod obtožbo, da je izdajalec slovaškega ljudstva.
In vzemimo šle Klementisa, bivšega zunanjega ministra CS-R ter mnoge druge vodilne slo-vaške komuniste, ki so danes v zaporu, -ker so podvomili, da ima Stalin prav, kar je -po nedavni izjavi Sirokyja, predsednika slovaške komunistične partije, največji zločin.
slušali ‘Zdir-aivinjke, ki- so trti svetovali', n-alj se votzijm s Ikolesiom.« Ura je odbila ipol ene ,im vstopil je debeluh, ki j,e vse zbrane prepričeval, da vsekakor tehta 100 Ikg iin da zato m-orai -biffi sprejet,, a so -ostali kaj -kmalu odkriili prevaro — i-mal je. polne žepe sv iinica ! Z valiki-m truščem -so ga- virigli čez ipraig -na cesto. Ob istem času se je odigrala že 'dnuiga žaloiigra v privatnem -sta-n-cuvainijiu goà>e Lucije DiElia. Ta dama- j-e ma -vsak način' hotela m-a pod editalo in zatrjevala je -svojemu možu lin hčerki,, da je v »formi«, a je 'družinska člana nikakor -nista ,pustila na -pojedino, čeprav je Lucija tehtala 145kg. . . S 'precejž-rnji-mii -zaprekami, ki jih je povzročila -stroga izbira -med prišleci, se je družba -debeluhov do 13. ure vendarle zbrala. Nekaj jih je zavilo v kuhinjo iin pogledalo, kaj bo -dobrega na mizi. Im nato se ij-e -pričela pojedina, pri kateri je sodelovalo 22 debeluhov s skupimo težo 2.769 tog. La-st-n-ik lokala se j;e seveda poprej pobrigal za udobne iin- predlvsem marine s-tole. Mield -pojedino, ki je trajala do večera, m.i -bi/lo nobene neprevidne neprijetnosti — gosffilMiča-r je pač za svoje goste dobro ipo-sikrbel, ker je sam sodil •mednje, tehtal je 172 kg ...
*
PADEL JE METEOR — Pred nekaj dnevi je -padiel v bližini Beljaka železni meteor. Težak je bil Ile 2,55 kg, a predstavlja -lepo redkost zaradi svo. jih prekrasnih kristalov.
Buhva
Je izmed najbolj mastnih rib na našem ribjem trgu, če ne najbolj mastna. Vendar je ljudje ne cenijo preveč. Take, ki so večje, še nekam pogledajo, manjših pa ne. Pravijo, da ima meso poseben duh in okus. Od vseh rib v Sredozemskem morju j-e -bukva gotovo riba, ki jo najbolj pogosto ujamejo. Toda ne samo v Sredozemskem in našem morju je dosti teh bukev, tudi blizu Madeire v Atlantskem oceanu je teh bu--
uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiuiiiuiiiiiii!iiiniiiiniiii!iiiiiiiiniiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii!iiiuuiiiiitiiiiiHi<!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii«iHiniiiii!iiiii|)iniiii*iiiiinHii)!iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii!iiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiii uiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiiiuiiiiiuuiiiiMiiiiiiiiiiiimi)iiiiiiiiHiimiii>iiiiiiiiiiiiiiiUiuiiuntiiuiHiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiituuHiiiiiiiiiiiifu
KAKŠEN NAJ BO DIREKTOR. —
Neko društvo za dvig industrijske proizvodnje v Lom-danu je ,razpisalo te dirti tečaj, v katerem je dobila prvo -n-aigraido — 25 funtov — ta-jinii-ca d'rektorja- in-ekeiga velikega- hi-droe-laktrič-maga -podij-etja. Svoje -dolgo-letae izkušnje z direktorji je zbrala v sledečih šestih točka-h, toakSetn naj bo direktor podjetja:
1.	Direktor mora bii-ti ipnistopein, pri • tem pa me familia-re-n. Visak usluž-be--in-ec mora duitjtt, -da lahko govori z njim o 'svojih težavah, ne da bi imel -diiretator pri tem »lesen« obraz.’ 2. Direktor mora 'biti inapr-iistraniski iin pravičen — ne sme im-eltli varovalneev, -pa fcudll n-e onih, Mi so »za- vse kri-vi«.
3.	Obljubi naj: santo -tisto, Ikar ila-hiko izpolnil-. 4. Znati mora pohvaliti sposobne iin vzpodbujati iniciativo. 5. Prav tako -kakor ipahvailiiti dobro delo, -mora- zrnati' -tiuidii k-riitliziraü ,n aipake iin pomanjkljivosti im 6. kadar -nilm-a prav, mora- to odkrito priznati.
MAMILA V VELBLODOVEM ŽELODCU. — Tihotapljenje mamil se vedno bolj iSlir.i, zlasti v deželah Sred. njega Vzhoda-, posebno pa v Eg'ptu, ki -predstavl-ja most med Az j-o im Fv. ro-po. Da bi čim bolj omejila tihotapljenje -mamil, je egiptovska vlada postavila posebno 'PoM-cijo, ki naj lovi ite- n.evacn-e .in organizirane tihotapce, Vein-da-r -ima ta -policija precej težko nalogo, kajti tihotapci -se poslužujejo vseh mogočih načinov za skrit pre-■ voz. Sedaj so postali žrtve tihotapstva- ubogi -nevectnp velblodi,. V zadnjem času so se skozi obmejni- kraj na "obalt Sueškega- kain-ala pomikale številne karavane, kj niso na videz kaizale mič nenavadnega. Policija je pregledala blago natovorjeno na velblodih, a -m'! našla nič prepovedanega. Vendar j-e -n-e-oibičaijin-o povečan, promet vzfciiiid-'l sum ipr-i agentih za preprečevanje tihotapstva. Na obmejni postaji so že začeli u-porabljaitli posebne instrumente, ki električno odkrivajo skrite predmete. S pomočjo te priprave so odUcr-illi celo karavano velblodov, ■ki -so v želodcih -nosili Rovinaste krog-lj'ic-é, 'naipolinijene z mamili. -Na ta način. so itile vtihotapljene velikanske količine mamil, a žrtvovanih je bilo m-ncigio velblodov; če so namreč hoteli priti do kroigljiic, so m-orali velblode zaklat,i.
je še: -nikdar več pod Italijo ! Da -bi dokazale svojo etnografsko pripadnost k svobodnim -bratom, so oblekle ta dan naše matere in nonice starodavne, starinske narodne noše, ki so jih ljubosumno skrivale celih 25 let pred fašističnimi roparji.
»Komišjo-n — komišjon!« so zavpili pionirji, ko se je -prikazalo prvo vozilo v vasi. Pred hišo bi ne mo-gla stati igla med ljudmi. Vsak je hotel videti od blizu one, ki bodo odločali o njihovi usodi. Ker ,ni -bilo dovolj mesta na tleh, šo mmo-gi s-plezali na ruševine -sosednjih hiš in celo rta dimnike in drevesa.
»Ali zdaj, ali -maj več!« so priše-petavali moški, stezali vratove in strmeli v tisto stran, o-d koder je prihajala komisija. Ko se je pojavil prvi avtomobil, . so zagnali -nepopisen krik. Kakor na povelje sp izrekli Isto željo, jsto hotenje: »-Hočemo Jugoslavijo, hočemo Tita!« Ta klic je odmeval po istrskih grapah in holmih, kakor bi hotel poklicati na pomoč stotine mrtvih -borcev in aktivistov, ki so .padli za iste ideale.
Delegati izstopajo mnogo dalje od namenjene hiše. Mladina jih obsipava s cvetjem in zelenjem. Staro in mlado objema zlasti sovjetske delegate. Prizor je veličasten i-n ganljiv. Po tisočih letih sta se znašla v objemu , najsevernejši in najjužnejši brat po krvi in mišljenju. Kolika ironija med zgodovinsko resnico, slova,nsko dušo in med današnjimi kremeljskimi vlastodršci i-n imperialisti .. .
Delegati od-z-dràvijajo z roko ter si utirajo pot skozi zbite množice ljudi. Na obrazih se jim pozna utrujenost, toda tudi prijetna ginjenost. Mnogi si brišejo solze ... Po kratkem odmoru se o-dpro vrata in sovjetski tolmač za »slavjenski« jezik -pokliče imenoma naše zastopnike, s katerimi bodo konferirali. »Pri-bac, Mario. Kocijan,« je razločno klical tolmač. Tl so se počasi -napotili ,po kamenitih stopnicah, spremljani z raznimi naročili, kakor: »Držite se dobro, ne pozabite povedati, da gremo rajši v smrt kakor zopet pod Italijo!«
Konferenca se je začela, -množica se je v hipu pomirila, kakor bi se zbala, da bo motila delegate -pri delu. Le zvoki -pevskih in godbenih zborov z bližnjih gričev so segali do ušes delegatov, kakor ibi jih hoteli spomniti, da se nahajajo na slovenski zemlji, prepojeni s krvjo in -potom -tega ljudstva.
Delegacija SZ- Z,DA in Kanade so sedele ena do druge .nasproti -naši. Le francoski delegat, bled -im blaziran -pariški bankir -se je -usedel ločeno od vseh. Menda mu se sploh ni zdelo vredno mešati se v pogovor o zemlji, ki ne predstavlja -posebnega bo-gastva gli -profita. Zanimiva je bila sestava tujih delegacij, zlasti njihovih tolmačev. Za Anglo-Amerikance je foil tolmač bivši »belogardist« Rus. za slovenski jezik pri sovjetski delegaciji pa »boljševik«, bivši ujetnik, ki je zbežal Nemcem iz Trsta ter se -prebil skozi Dolino k partizanom, kjer je ostal vse do zmage. Prvi je spregovoril v angleščini -predsednik ameriške -delegacije. Tolmači so takoj prevedli besede v francoski, ruski in italijanski jezik, nazadnje je sovjetski tolmač ponovil vse po — slavijenski. Evo nekaj vprašanj, ki bodo vsekakor zanimala naše ljudi- in ki so. še danes važna v razpletu tržaškega vprašanja:
Predsednik: »Od kod dobivajo mesta Koper, Izola in Piran pitno vodo?«
Naš delegat: »Iz izvira reke Riža-ne.«
»Kje pa je to?«
»Med Loko. Bazovico in Kubedom.«
-Predsednik pogleda v specialko in pravi: »Ta pa je skoro 18 km iz Ko-
pra in, če Ibo izvir Rižane pripadel. Jugoslaviji .potem bi ta mesta lahko ostala brez vode.«
Naj delegat: »Saj so tudi že ostala! Kadar smo zvedeli za časa -borbe, da fašisti v Kopru mučijo ujete partizane in aktiviste, sm-o razbili vodovod in zahtevali, -da nam izročijo naše ljudi . . .«
Predsednik: »Od kod pa dobiva tovarna Arrigoni ribe za konzerviranje?«
Mario: »Po večini jz Južne Istre in iz -Dalmacije. Ce bi -bili odvisni le od domačega ribolova, -bi morali zapreti tovarne.«
Predsednik kanadske delegacije: »Kam ste -prodajali vaše pridelke pred zasedbo teh krajev po Italiji?«
P-riibac: »Večinoma v Trst. Kar pa ni mogel kohsumirati Trst, je šlo dalje v Ljubljano, Zagreb, od koder smo dobavljali les, prašiče in razno orodje.«
In tako so se vrstila vprašanja dobre tri ure. Ljudstvo je potrpežljivo čakalo ves dan, večinoma brez vsake hrane. Hotelo je vsekakor zvedeti sklep konference. Končno so se vrata odprla. Ljudstvo je bilo v trenutku na nogah in je začelo ponovno ma-ni-fensti-rati. Vse je sililo na dvorišče, da -bi uganili, mogoče po obrazih delegatov, kakšen je izid.
»Kaj ti par, -bomo dobili ali ne?« so spraševali drug drugega. »Ja kaj česte, da imajo srce od kamna, da se nas ne bojo usmilili,« so odgovarjale žene. Delegati so -pospravili svoje beležke in se pripravili na odhod. Našemu delegatu Pribcu, tedaj -predsedniku KLO v Šmarjah, so se vsa vprašanja in odgovori nekam zmešali v glavi. Bil je jezen, ker ni mogel napraviti iz vsega tega nek zaključek, ki bi zadovoljil ljudstvo-. Za-to me je -nalaihko dre-gnil s komolcem in mi zašepetal na uho: »Cuj, Tone, ti se bolj razumeš té defarje. Vprašaj enega od njih, kako bo z nami. Ne pozabi, da bomo morali nekaj odgovoriti našim ljudem, ki čakajo zunaj.« Obrnil sem se na Kanadca, ki je še precej, obvladal 'srbohrvaščino, -in ga vprašal: »Gospod -predsednik, kako se vami vidi to razpoloženje našega ljudstva in kaj lahko pričakujemo?« Ta. kakor hi pričakoval to vprašanje, se je diplomatsko nasmehnil, -si prižgal cigareto in izjavil -dobesedno: »Prepotoval sem skoro vse evropske dežele po tej vojni. Iskreno vam moram povedati, -da nisem- nikjer videl takega navdušenja, take spontane volje enega naroda za očuvanje v resnici pridobljenih pravic, kakor tukaj v Istri Inna Primorskem sploh. Mi -bomo zvesto tolmačili zahteve primorskega lju-dstva, toda dvomim, da bo Jugoslavija -dobila vse, kar upravičeno zahteva.« Prijazno se je -poslovil In se priključil ostalim delegatom. _ Ko sem to -povedal Pribcu, se Je ta' zaskrbljeno počehal po glavi In -povedal: »Magari tako ne, ma meni se vidi, da nam ne bodo -dali Trsta. Ma tega ni treba praviti ljudstvu, ker je nevarno. Se znaš, da imajo pri sebi »kosirje«. BI znal ratat še kakšen škandal. Se znaš kakšni so, ko čujejo kaj o Trstu .. .« Tako preprost istrski kmet v Šmarjah letd 1946.
»Komišjon, komišjon.« so vpile množice našega ljudstva ob avtostradt -proti Trstu, kamor so se odpeljale delegacije, Verjetno so hoteli slišati še mišljenje -peščice desperaterjev in razbiti-h fašističnih tiranov, ki se iz razumljivih razlogov niso mogli udeležiti konference v sami-h Šmarjah .. c Altroke Zara, Fiume in Dalmacija!
Besedo imajo diplomati, to-da vsaka; rešitev brez sodelovanja našega lju-dstva in brez Beograda bo ostala mrtva črka na papirju.
Tone Mihe«
Nadaljevanje
V zvezi s tem razgovorom je Berlin dal nadaljnje direktive svojemu ambasadorju v Moskvi:
Diplogerma
Moskva
Štev. 164 — 4. 8. Zelo nujno Tajno — Za gospoda ambasadorja,
osebno.
Zveza z današnjimi telegrafskimi direktivami: V skladu s politično situacijo ih -v interesu nujnosti — brez ozira na Vaš razgovor z Molo-tovim — predvidenim za danes — želimo, da bi v Berlinu nadaljevali z razčiščevanjem- -pogojev za kon-kretiziranje -nemško - sovjetskih odnosov. v to svrho bo Schnurre danes sprejel Astakova in mu izjavil, da smo pripravljeni . za konkretnejša nadaljevanja razgovorov, če to želi sovjetska vlada. V tčm primeru bi želelj, da dobi Astakov direktive iz Moskve j Po-tem (bomo ipripravljen-t, da popolnoma konkretno govorimo o vprašanjih, ki interesi-rajo Moskvo.
VAJZECKER*
(*-. Državni podsekretar v nemškem ministrstvu izunanjii-h zadev.), Astakov se je dejansko razgovarjal 14. avgusta s Schnu-rrejem. Slednji je takoj o rezultatu obvestil ambasadorja Schulen-burga v Moskvo.
Telegram
Diplogerma
Mioskva
St. 171 — 14. avgusta Za gos-po-da ambasadorja — osebno.
Astakov me je obiskal v soboto z namero, da mi sporoči sledeče:
On je dobil o-d Molotova navodila, da tu -izjavi, da, se s sovjetske strani, ganipiajo za diskusijo posameznih
Hitlerjeva Nemčija in ZSSR
vprašanj, o katerih je že preje bilo govora. Astakov je pustil ob strani predstoječa eko-nomska pogajanja, Astakov je kot taka vprašanja med ostalim označil p-roblem tiska, kulturnega sodelovanja, problem -Poljske, vprašanje starih nemško . sovjetskih političnih sporazumov. Takšno diskusijo je treba uvesti postopoma ali kot smo mi to naznačili: po etapah. Sovjetska vlada predlaga Moskvo kot mesto razgovorov, ker bi za sovjetsko vlado bilo -mnogo laže, da tam nadaljuje z razgovori. V tem razgovoru je Astakov pustil odprto vprašanje, koga bi predlagal -kot udeleženca na diskusijah — ambasadorja ali neko drugo osebnost, katero bi bilo potrebno poslati. Na moje vprašanje, na katero mesto se s sovjetske strani postavlja vprašanje Poljske v nizu drugih, mi je Astakov odgovoril, da ni dobil posebnih navodil glede redosleda, ali težišče v direktivah, ki jih je prejel vsekakor leži v izrazu »postopoma«.
Pri teh izjavah Astakova gre verjetno za širša navodila odpravnika poslov, o katerih ste nas obvestili.
Nadaljnja navodila sledijo.
Schnurre.
Ri-bentro-p-p je kmalu nato poslal grofu -Schuleniburgu obširna navodila, v katerih -ga je poslal nemudoma do Molotova, kateremu naj sporoči, da je on (Ribentrop-p op. M. S.) -pripravljen za kratek obisk v Moskvi, kjer bi se v imenu Hitlerja -razgovar-jal s Stalinom.
Schulen-burg je prejel ta telegram
15.	avgusta in se je pri Molotovu takoj najavil in bil sprejet. Isti ga je ob sporočilu o predvidenem obisku zunanjega ministra tretejga raj-ha poslušal z velikim zanimanjem, ven-da-r je po vprašanju Ribentrop-povega Obiska v Moskvi izrazil mišljenje, da bi takšno potovanje zahtevalo odgovarjajoče predpriprave, da bi izmenjava mišljenj mogla pripeljati do rezultatov. Molotov je nadalje pripomnil, »da je vsekakor potrebna naglica, da -se ne dogodi, da se znajdemo -pred -dovršenimi dejstvom«, ampak 'e poudaril dejstvo, da je vsekakor potrebno izvršiti odgovarjajoče priprave.
(Nazi Soviet relations — FÜ-m 644 S-2548 36-254837 Telegram nemškega ambasadorja v Moskvj min. zun. zadev v Berlinu.)
V teh dneh so se v Berlinu in. Moskvi mrzlično ra-zgovarjali. Depeše so izmenjavali sem in tja-. Kurirji so nosili: aide memoire, -sporočila, direktive, -memorandume itd. Jasno je torej bilo, da se mora med Berlinom in Moskvo nekaj zgoditi. 2e 19. avgusta je poslal Mplotov Berlinu sporočilo, v katerem je nakazal naslednja v-prašanj-a:
L Treba je najprej zaključiti ekonomska -pogajanja.
2.	Kratko za tem -bi sledil podpis nenapadalnega pakta ali pa ponovna potrditev sporazuma o nevtralnosti iz Jeta 1926. V prvem i-n drugem primeru bi lahko sledil -protokol, -ki
bi poleg ostalega vseboval tudi nemške izjave od 15. avgusta.
3. V pogledu predloženega o-biska gospoda ministra za zunanje zadeve Rajha v Moskvi zelo visoko ceni ta predlog, ker se z obiskom take visoke osebnosti državnika v Moskvi podčrtavajo resni nameni nemške vlade. To je v vpadljivem nasprotju s postopkom angleške vlade, ki je v osebi Stranga poslal v Moskvo drugorazrednega uslužbenca. Toda -za o-b-isk ministra za zunanje zadeve rajha so potrebne temeljite priprave. Sovjetska vlada ne želi hrupa, temveč si sovjetska vlada želi praktičnih rezultatov -brez velikih ceremonij.
(Nazi -Soviet relations Film 127 S 79486 — 69500, -depeša S-ohulenbu-rga o ra-zgovoru z Molotovim.)
Za Berlin, ki je opetovano zaostroval z vsemi mogočimi provokacijami -na poljskih mejah, je bil tak predviden postopen razvoj prepočasen, vsled tega se je v stvari direktno vmešal sam »firer«. Hitler je 20. avgusta 1939. poslal direktno pismo na »modrega« Stalina:
Gospodu Stalinu, Moskva.
1.	Iskreno pozdravljam podpis nemško - sovjetskega trgovinskega sporazuma kot prvi korak k ureditvi nemško sovjetskih odnosov.
2.	Sklenitev pakta o nenapadanju s Sovjetsko zvezo pomeni zame tnd-dno začrtano nemško politiko za bodočnost. Nemčija se oprijemlje zopet politične linije, ki je obema država-
ma stoletja koristila. Vlada rajha je v tem primeru -pripravljena sprejeti vse konsekvence, ki iz takega stanja izhajajo.
3.	Akceptiram predlog pakta o -nenapadanju, ki ga je predložil Vaš zunanji minister g- Molotov, smatram pa za nujno, da se z njim v zvezi nujno rešijo vsa vprašanja.
4.	Glede dodatnega proto-kola, ki ga je predložila sovjetska vlada, sem po mojem prepričanju mnenja, da je lahko v najkrajšem času v bistvu rešen, če se -bo mogel o tem pogajati odgovorni nemški -državnik. Sicer rajhu ni jasno, kako naj, bi se tak dodatni protokol v najkrajšem času rpšil.
5.	Napetost med Nemčijo in Poljsko je postala neznosna. Poljsko zadržanje nasproti velesili je takšno, da vsak čas lahko nastopi kriza. — Nemčija je zaključila tem podtikanjem nasproti z ysemi sredstvi zavarovati nemške interese.
Po mojem mnenju je oto pripravljenosti obeh vlad stopiti v ' nove odnose, -brez sleherne koristi izgubljati čas. Jaz va-m ponovno predlagam, da sprejmete v torek 22. avgusta ali najkasneje v sredo 23. mojega zunanjega ministra. Zunanji minister r-ajha ima najo-bširnejša opol-nomočja za sklenitev in podpis pogodbe o nenapadanju in protokola. Daljša prisotnost zunanjega ministra rajha kot enega ali dveh dni je z o-zirom na mednarodni položaj nemogoča. Zelo -bom vesel, ko bom sprejel Vaš skorajšnji odgovor.
Adolf Hitler.
(Dr. Kleist: Zwischen Hitler und
kev vse polno. Zelo mnogo jo love na obali Portugalske in severnoza-padne Španije in celo tja do Velike Britanije zaide. V glavnem pa velja bukva kot izrazita riba Sredozemlja. Tudi na francoski obali jih zelo love in nalove posebno takrat, ko se drstijo.
Kljub temu da je meso mastno in se ljudje prej branijo kot potegujejo zanj, pa so nekateri* mnenja, da je meso bukve zelo dobro in lahko prebavljivo in ga nekateri celo priporočajo bolnikom. Ker je teh teh bukev toliko in ker meso ne velja ravno kot slaščica, zato tudi nima ravno visoke cene.
Kadar gredo ribiči ponoči na lov, in svetijo s svojimi lučmi na čolnih, takrat se okoli svetlobe začno nabirati ribe. Bukve so izmed prvih, ki jih zamami močna svetloba, po navadi pripravljajo skupaj z iglicami.
Ko jo čistimo, -vidimo, da tona črevesje zelo dolgo. Iz tega sklepamo, da je predvsem rastline. In če je rastline, se drži dna, kjer rastline rastejo. Drsti se aprila in junija in njeno meso je najokusnejše meseca junija. Ce jo v juniju spečemo ,na ražnju in če nismo prav posebno razvajeni, lahko trdimo, da smo si pripravili prav dobro in o-kusno jed.
Bukva, ki jo dobimo na našem ribjem trgu, je takole okoli četrt metra dolga. Njeno telo je skoraj valjasto, prav malenkost je st snje-no na straneh. Hrbet je- modrikasto siv, boki so pa srebrni in na njih se vlečejo tri do štiri podolžne proge. Tre-buh je bel. Ima lepo razvite vse plavuti,- posebno repna plavut je zelo izrazita, ker je z-eio globoko . izrezana. Tam, kjer je prirasla prsna plavut, je velik črn madež.
Love jo z mrežami.
Na našem ri-bje-m trgu ji pravijo bobba, to je v zvezi s starim grškim imenom Boops. Boops se pravi po naše vode, to j-e da ima velike oči kot vol. H res so njene oči nekaj posebnega, njene oči so res izredno velike, tako da je že v starih časih dobila bukva ime zaradi svojih veli-kih oči, ki bi nekako spominjale na velike volovske oči.
Staro pripovedovanje pravi, da bukve ne jedo samo trave, marveč da jedo tudi male živalce, kar b.o verjetno. Trde pa tudi, da plavajo za sardelami, in ko se reve ujamejo v mreže in silijo iz njih, da jinj takful ibu(tve izsesajo o<*},
Kfomplr ■dogoreva in treba je misliti na izkopavanje. S tem v zvezi pa je nujno potrebno, da si po svojih možeh uredimo shrambe za krompir v toliko, da bodo vsaj delno ustrezale dobri krompirjevi, kleti. Kakšnega pomena je dobra in kako usodna uteg'ffé postati slaba krompirjeva shramba, o tem smo se lahko že dostikrat prepričali v hudih zimah, ko jé krompir v vseh slabih shrambah zrtifžhil in ko so samo nekatere kleti ofeifdie icalilno sposobnost semenskega krompirja.
■Ne smemo misliti, ko spravljamo krompir, da ne bo hude zime. Torej vsakdo je dolžan, da pred vskladlšče-njém letošnjega krompirja kleti tako priredi, da bo krompir v najhujšem mrazu varen pred zmrzovanjem. In ne samo to. Klet za shrambo krompirja mora biti tako prirejena, da ostane v njej krompir zdrav, da ne gnije,, da ne začne prehitro in nepravilno kliti in da je mogoče posa-nifežne sorte med seboj ločiti.
Klet za krompir mora biti brezpogojno varna pred zmrzovanjem. Da večina naših kmetij do sedaj tej zahtevi ne ustrezaj vemo iz Izkušenj preteklih. hudih .zim. Zato je treba naše že obstoječe kleti za krompir v dovoljni meri zavarovati pred mrazom.
Preden začnemo klet v tem oziru popravljati, motamo ugotoviti vzrok, zakaj krompir zmrzuje. Vzroki so bodisi pretenke ali iz nepravega gradiva zgrajene stene, bodisi pomanjkljivo izdelana ali nameščena okna in vrata, ali pa nezadostna oziroma nepravilna kletna oprema.
Najbolj varne pred mrazom pa so krbmpitjeve kleti, katerih 'stene so ddtèla v zemlji. Cim bolj pa se dvigajo kletne stene iz tal, tem večja je nevarnost zmrzovanja, posebno -še, če šo stene kleti Iz morda komaj pol
rpetra debelega kamenitega zidu ali celo iz betona.
V takih primerih je brezpogojno potrebno, da kletne stene zavarujemo ali izoliramo proti mrazu. To o-pravimo lahko nä različne načine. Najenostavnejši od teh je, ako debelino Stene povečamo. V, ta namen prizidano otb notranji strani kletnih sten iz votle zidne opeke Še eno zidno plast ali oblogo. Kako debelo plast alt oblogo moramo prizidati, to je kakšno (navadno, votlo zidno alt samo tanko posebno izolirano) opeko moramo uporabiti, je odvisno od debeline prvotne stene. Namesto da bi kleti izolirali pred mrazom z opečno zidno oblogo, lahko obložimo stene s primerno debelimi izoliranimi ploščami.
Krompir lahko zmrzuje v kleti tudi ob dovolj močnih in mraza1 varnih stenah, kakor na primer okna (ali morda šipe v njih) sploh manjkajo, ali če se okna ne dajo docela zapreti. Vsekakor morajo biti na kleti za krompir dvojne oknice, od teh naj bodo notranje snemljive, to pa zato, ker so potrebne samo pozimi. V času, ko je treba klet stalno zračiti, bi nam bile samo v napotje.
Tudi vrata v kleti za krompir morajo biti brezpogojno dvojne, ako je vhod neposredno iz prostega. Se bolje v takem primeru je, da prizidamo zunaj ali vzidamo znotraj malo1 predklet, kar brani, da se zrak v kleti oh vratih ne shlajuje preveč, še posebno kadar v mrzlem vremenu prihajamo v klet. Da morajo biti kletna vrata dovolj močna, to je dovolj debela, in se morajo dati tesno zapirati, ni potrebno posebej poudarjati.
Omenil sem, da lahko krompir v kleti zmrzuje tudi zaradi nezadostne ali nepravilne kletne opreme, največkrat pa, ker kletne opreme sploh ni. Jasno je, da mora zmrzniti krompir,
JESENSKA SETEV JE TU
2É0 sejmu le dobro io zdravo seme
ČJjaptav je ijgš ©kraj pretežno; vino-gr.adniško-sadijarsko-Vrbnarski se tudi pri nas gojijo žitarice. Gojitev žita-ric iprl nas pa ni rentabilno, ampak kljub temu jih naši kmetje sejejo. Sejejo jih tudi tam, kjer bi lahko tudi nekaj bolj donosnega sejali, kot n. pr. razne povrtnine itd. saj se strinjamo, da povsod se ne da gojiti povrtnina, a če že. imor.atno žitarice sejati, sejmo jih vsaj pravilno, poslužujmo se vseh pripomočkov, ki jih imamb na razpolago, uporabljajmo le dobro in zdravo seme, iker edino tako bomo imeli uspeh in ob žetvi ne bomo nad pridelkom razočarani.
Hektarski donos v našem okraju ni nič kaj- zadovoljiv in samo z malo večjim razumevanjem naših /kmetovi bi bil ta lahko 40 -.% večji od današnjega,- Glavna krivda nizkega hektarskega donosa je v prvi vrsti v tem, da skoraj noben maš kmet žita ne čisti in «iti rte razkužuje, jasno da odi takega Semena ne more pričakovati čudežev.
.Ko greš pred' pričetkom žetve ipo naših njivah, vidiš res žalostno sliko naše pšenice: en iklas je velik, drugi je toajh&n, tretji je 'še v mlečnem stajiju, četrti je .pa že prezrel, torej z eno besedo pravi mozaik, napravljen iz vseh obstoječih sort pšenice. No sedaj pa kmetje vprašajte se, kako more biti vaš vloženi trud poplačan? Kako morete zahtevati od take pšenice visok pridelek? Seveda, mnogi. Od vas too rekel da hektarski donos je zato nizek, ker ni bilo umetnih gnojil v zadostni količini. To sploh ne drži, saj se strinjamo, da umetnih gpojil Za letošnjo proizvodnjo ni bilo v izobilju, zadostovala pa so le minimalni zahtevi, iza-to krivda nizkega hektarskega donosa ni v izgovoru, da je bilo premalo umetnih gnojil, temveč je krivda slabo, nerazkuženo seme. Slabega in nerazkuženega semena moramo pri setvi uporabiti mnogo večjo količino in čeprav takemu semenu damo na razpolago umetnih gnojil in drugo v več kot dovoljni
količini, me more iz tega semena zrasti popolnoma razviti, klas pšenice, ne more iz izèmlje izkoristiti vse one snovi, ki so za razvoj potrebne. Tak klas ni odporen proti raznim boleznim; jasno jé potem, da od takega semena ne moremo zahtevati visokega pridelka.	(	ii
Da bi vse to preprečili je OiLO — poverjeništvo za kmetijstvo razporedilo trijerje za čiščenje pšenice po krajevnih ljudskih odborih, da ši lahko vsak kmet očisti in razkuži semensko pšenico.
Do danes pa ugotavljamo, da KLO niso še nič pokrenili' v tem oziru, kaj čakajo? Zakaj ne bi našim .kmetom prikazali važnost in nujnost čiščenja in razkuževanja pšenice in jim dokazali, da čiščenje pšenice gre le v njihovo korist.
ki se v hudem mrazu dotika* mrzlih stè n ali betonskim tal. O pravi kletni opremi bomo govorili nekoliko pozneje, za sedaj, si zapomnimo samo, da je pravilna oprema v krompirjevi kleti važna kot obramba pred zmrzovanjem krompirja.
Klet. za krompir ne sme tolti pretopla. Kakor v premrzli kleti krompir lahko .zmrzne, tako začne v pretopli prehitro gniti, oziroma odganjati. Toplina zraka v krompirjevi kleti ne sme nikdar znašati nad 8 stopinj C, kakor ne sme nikdar pasti izpod 2 stopinji c; pravilna toplina za krompirjeve kleti je 4 do 6 stopinj C.
Za shranjevanje krompirja so torej neuporabni kletni prostori, ki mejijo ali celo služijo kot pralnice Itd. Vse, kar sem navedel kot značilno za zavarovanje kleti pred zmrzovanjem, sl liži istočasno tudi kot zavarovanje kleti pred visoko toploto. Razen tega je mogoče toplino Zraka v kleti za krompir izdatno uravnavati z zračenjem oto primernem času, namreč takrat, ko je toplina zunanjega zraka najbliže zahtevani toplini krompirjeve kleti.
Klet za krompir ne sme biti vlažna, ker vlaga povzroča gnitje krompirja.
V	obrambo proti vlagi je treba stene in betonska tla izolirati, najbolje takoj da stene in vlak namažemo s primernim vlagoiizolihnim sredstvom, kakršnih je več na razpolago. Tudi primerno zračenje zmanšuje vlažnost kleti.
Klet za krompir mora biti primerno svetla, to se pravi toliko, da onemogoča krompirju, da bi začel prekmalu kaliti in da ka'đar začne kaliti, ne dela dolgih belih, marveč kratke, močne, rdečkaste ali zelene kali. Nadalje mora tolti klet tako svetla, da je mogoče ob zaprtih vratih krompir prebirati in pri tem -razločevati različno barvan krompir posameznih sort. Ker pa presvetla klet z neposredno sončno svetlobo zopet ni dobra, smemo, če so okna velika, na južni strani, v takih primerih šipe namazati z apnom.
Klet za krompir mora biti snažna. To pomeni: stene morajo biti gladko ometane in vsako jesen pred spravljanjem pridelka sveže prebeljene; tlak mora biti betonski ali iz opeke.
V	kleti za krompir ne sme biti shranjena vsa mogoča šara itd.
Končno mora biti krompirjeva klet za shranjevanje krompirja primerno opremljena. Vodilo pri urejevanju te opreme naj nam bo zavest, da ostane krompir v shrambi zdrav samo, ako je omogočeno kroženje zraka okrog in skozi krompirjeve kupe.
To kroženje zraka omogočimo, ako krompirja ne nasipljemo neposredno na tla, marveč na oder ali pograd, katerega dno naj bo vsaji 15 cm dvignjeno od tal in napravljeno iz močnih latèv ali ozkih desk, med katerimi naj bo približno 3 cm špranj. Enako se ne sme krompir dotikati stene, marveč moramo postaviti ob steno pokonci približno 12 cm široke stebre,
ig
Jr ■■
JESENSKI VEČER
Preko jesenskega brega diha že prvi gri, gri. .. mrak na vinograde lega, plaho pod latniki bege, plaho drhti...
Tiho je v bregu, vse mirno oljke v polsnu šeleste: in skozi zarjo večerno padajo sanje v nemirno moje srce.
STARČEK En starček je živel na vinskih gorah, so prav’li je b’lo na Dolenjskem. Da rad je on držal kozarček v rokah — zahajal k prijafljem je pevskim.
Ko ura pa pi-ide, ločitve je čas, on vzame kozardček in reče na glas:
Oče nebeški glej,
še en kozarček zdej,
hvalo bom vekomaj, vekomaj pel.
OH, ZENA ME KREGA Oh, žena me krega,
. ker sem se napil, pa prav špičast' me gleda, kot bi njenin ženin bil.
Pa j’ putrh pokažem, to sVrim le za špas, pa jo l€mal’ potolažim, sé smeje na glas.
»Na zdravje t’ bom pila, da b’ skoraj zdrav bil, pa da b’ še jutri ’no tako bolezen dobil.«
na katerih pribijemo počez latve z enako širokomo špranjami. Ta opaž iz latèv mora biti tako visok, kolikor visoko bo segel kup krompirja. Na ta način ostane med steno in latvasto pregrajo tako širok prazen prostor, kakor so stebriči debeli (rta primer Ì2 cm).
Po potrebi pripravimo deske tudi za zgraditev krompirjevega kupa na sprednji strani. Kdo bo morda vprašal, kako visoko mora biti krompir v kleti na tak oder nasut? To je odvisno od več okoliščin. Ce shranjujemo dovolj suh in ohlajen krompir v shrambo, kjer bo oštal samo čez zimo, ga smemo nasuti meter, da, celo poldrugi -meter visoko. Vendar moramo v tem primeru postaviti v kupe na vsakih nekaj metrov površine po en oddušnik. Take oddušnike napravimo iz latev, ki jih nabijemo na okvirje primernih izmer (na primer 25 x 25 cm), tako da šo med larvami tako široke, -kot znaša širina latev.
Ce pa moramo spraviti v klet moker krompir, ga ne smemo nasuti nad pol metra visoko. Istočasno ne sme spomladi, ko se zbudi v krompirju zopet življenje, citi krompir nasut nad pol metra visoko. Zato moramo imeti na razpolago tolikšne kleti za krompir, da lahko krompir, ki nam ostane v zalogi spomladi, ko začenja kliti, razgrnemo, ne da bi moral tolti nad pol metra nasut. Prav priporočljivo je, napraviti na vsak poldrugi meter kletne širine -e po en ležeči oddušek, enako iz latev, vendar obijamo okvir iz treh strani, s četrto leži namreč okvir na odru. Okvir naj bo pri lfežečem c.dušku pravokoten, na primer 13 cm širok in 45 visok. Taki ležeči odduški nam služijo razen za prezračenje krompirja tudi kot merilo višine krompirjevega kupa. Nasujemo ga enostavno do višine gornjega roba oddušnikov. Nadalje lahko po ležečih odidušnikih hodimo kot po stezicah med vrtnimi gredami, ne da bi krompir poškodovali.
K opremi kleti za shranjevanje krömplr ja spada tudi brezpogojno toplomer in zaboj s prahom živega apna.
IFDZIKlUinnUIRA 'N SIPOIRT
S D PROLETER IZ KOPRA ZMAGOVALEC KOLESARSKIH DIRK OKOLI BLEJSKEGA JEZERA
.Kakor vsako, leto so bile tudi letos kolesarske dirke okoli Blejskega jezera. V izredno ostri konkurenci, saj je nastopilo 12 najboljših jugoslovanskih èkip in ekipa Trsta, so koprski kolesarji zasedli častno prvo mesto ih s tem trajno osvojili pokal, ki so ga branili od lanskega leta. Dirka se je razvijala na 100 km dolgi progi okoli jezera. V prvih kilometrih so vodili kolesarji »Partizana«, tesno so jim sledili Tržačani in Koprčani. Pri 50 km so bili še vedno v vodstvu Beograjčani, nato pa se je situacija začela spreminjati. Predstavniki SD Proleterja so povečali svoj tempo in imeli pri 75 kilometru že eno minuto in pol naskoka pred tržaško in beograjsko ekipo. Zadnji kilometri so potekali v znamenju borbe, med- Tržačani in Koprčani, ki so jo slednji s pravilno taktično vožnjo odločili v svojo korist.
Vrstni red moštev je naslednji:
1.	SD Proleter, Koper (Luglio, Gar-doš, Cimoroni in Rinaldi) 2 uri 46’ 46, kar je 35 kilometrov in 900 m na uro.
2.	Trst (Javornik, Samec, Coretti in Apollonio) 2 uri 48’ 55’,
3.	Partizan I., Beograd (Ročič. Petrovič, Kosti«, Stankovič) 2 url 49’
■43”,	.
4.	Partizan XI.,
5.	Rèka,
6.	Ljubljana,
7.	Osijek.
Oto tej priliki, ko govorimo o kolesarstvu, moramo poudariti tudi u-speh tržaškega kolesarja Javornika, ki je zmagal na gorski dirki Bled— Pokljuka. Ostali naši znanci pa so zasedli naslednja mesta: Apollonio še-
NAGRADNÀ KRIŽANKA
2	34	5	67	89 tO 11
10
11
			i				1 '			
										M
			■■«n S88 MBBM				S3			
		m						II		i
						I»1				
						■KM				
										
				II		III				
1“		šllf						Ii		
			Ii				Ii			
					n					
L							_			
Vodoravno: 1 korist — kadilna potrebščina, 2 delavec ravnina, 3 lopa — naziv, — konica , 4 kazalni zaimek — mesto na Japonskem — osebni zaimek. 5 starorimska bajeslovna oseba — poželenje, 6 zli duh (v pripovedkah o Faustu) 7 klica — rastlinska bolezen, 8 oziralni zaimek — zaslomba
—	osebni zaimek, 9 žuželka — na; dav — vrelec, 10 vrsta žganja — ladja, 11 nasip — stanje.
Navpično: 1 pritok Donave —
—	pleš, ' 2 slovenski zgodovinar — kemična prvina, 3 žensko ime — veznik, 4 pritrdilna beseda
—	snažilno orodje — pesnitev, 5 zver — dvojica, 8 mesto v Sloveniji, 7 pregovor — otok na Jadranu, 8 veznik — cvetlica — igralna karta, 9 moško ime — maščoba — nasad, 10 pleme — pokrajina v Grčiji, 11 moško ime — pokrajina v Aziji.
—■ čelo — doza; 6 ino —- tu; 7 nauk
—	Neptun; 8 naskok — narod; 9 rt — irh; 10 deca — Apel —- stil; 11 ara — ar — ima; 12 ma — Kamnolom — ap; 13 oj — did; 14 čebelar
—	faraon.
'Nagradno križanko zadnje številke Istrskega ternika je najbolje rešila tovarišica Marija Žagar iz Bovca. Zato bo nagrajena z lepo slovensko knjigo.
UREDNIŠTVO ,
sto, Rinaldi sedmo, Coretti enajsto, Tamaro trinajsto. Samec štirinajsto, Cimoroni devetnajsto, Luglio osemindvajseto mesto.
*
KOPRSKI LAHKOATLETI DRUGI V LJUBLJANI
V nedeljo je bil v Ljubljani lahkoatletski četveroboj med ekipami Železničarja iz Ljubljane, Koprčani, Litijo in Domžalami. Premočilo so zmagali, kakor, je bilo predvide vati lahkoatieti Železničarja, ki so nabrali 149 točk. Drugi so bili Koprčani s 104 točkami, tretje Lipja s 97 točkami, in koiflčno Domžale, ki so dosegle Samo 30 točk. Lahkoatieti iž Kopra iso deš egli prav lepe rezultate .kljub težkemu tefenu. Omeniti mörbiriö predvšem rezultat Olivieri ja na 400 metrov, kjer je zasedel tretje mesto s čašom 54,6. Prvo mesto v metu kopja je zasedel Makor z rezultatom 54,25. Zelo dober rezultat p'à jé doségèl Žutd'braaić na 3000 metrov, ki jih jé pretekel v 9’25”, 8/10. Zetto pa je bil z rezultatom 6'23 metra v skoku v daljino drugi. Prav vài naši lahkoatieti O-livieri, Zètto, Zutobradič, Mak»*, Trànni, Giànnolla, Zamaro so pokazali izredno borbenost.
JUGOSLOVANSKI SPORT
V	središču zanimanja v Jugoslaviji so še vedno nogomonte tekme prve in druge zvezne lige,: Nedeljska srečanja so potekla brez vsakih presenečenj ter so favoriti zmagali z visokimi rezultati. Rezultati prve zvezne lige so naslednji; Crvena zvezda — Lokomotiva: 3:1., Napredak — Hajduk 0 : 6, Vojvodina — Partizan 0 : 1, BSK — Spartak 5 : 0, Dinamo — Mačva 2 : 0, Sarajevo — Borac 1 .: 1.
V	drugi zvezni ligi pa so bili doseženi naslednji rezultati: Kvarner — Proleter 6 : 0, Zagreb — Odred 0 : 0, Rabotnički .— Metalac 2 ; 0, Proleteh (Z) — Vardar 1 ; 0, Dinamo — Veles 1 : 1, Bokelj — Rudar 2:1.
Slovenski predstavnik Odred je sicer predvedél v Zagrebu precej lepo igro, vendarle zaradi neodločnosti, napada ni «koristil svoje premoči na terenu. Odred je trenutno na' sedmem mestu, ter si je skoraj že,' zagotovil obstoj v drugi ligi.
Lestvica.prve lige izgleda takole: Dinamo 32 točk, Crvena zvezda 27, Hajduk 27, Partizan 19, Lokomotiva in, Sarajevo 17, BSK Borac, 16, Vojvodina in Spartak 14, Mačva 13, .Ngpredak 4.
V	'drugi ligi pa je stanje naslednje;
Vardar in Rabotnički 34 točk, Budućnost 33, Veles in Kvarner 30, Radnički ,29, siede Odred, Metalac, Proleter iz Osjelća,. Dinamo in Zagreb’, ki imajo vsi po (24 točk. Zelez-nicjSjT 23, Proleter (Z), 21, Rudar 14, Tekstilac 13, Bokelj 10.
VELIK USPEH
JUGOSLOVANSKEGA NOGOMETA
3.	oktobra so morali najboljši avstrijski nogometaši znova kloniti préd JugbMoVàni. Tako jè Duhajški Rapid izgubil tekmo ž Dinamo iz Zđgreba z visokim rezultatom 6 : 2. Crvena zvezda pa je pregazila Walter (4 : 1.) V vseh letošnjih srečanjih z avstrijskimi klubi So ziriagali Jugoslovani, zato vsi jugoslovanski športniki nestrpno pričakujejo nogometne tekme med Avstrijo in Jugoslavijo, ki naj dokončno odloči, kdo je boljši.
WATEPOLO TURNIR V RIMU IN NEAPLJU
Na tekmovanju najboljših evropskih waterpolo moštev je zmagala Italija pred Nizozemsko, Jugoslavijo in Švedsko. Vendar moramo ob tej priliki omeniti, da premoč Italijanov ni tako visoka, saj so porazili Nizozemsko in Jugoslavijo samo z 2 goloma razlike. Turnir Siam pa pokazal, da se bo borba za prvo mesto na bodoči olimpiadi vodila med prvimi tremi poleg Madžarske, dočim Švedi daleč zaostatajajo. Rezultati tekem so naslednji: Italija — Jugoslavija 6 : 4, Nizozemska — Švedska 11 : L Nizozemska — Jugoslavija 4 : 4, Italija — Nizozemska 8 : 6, Švedska,— Jugoslavija 4 : 13, Italija — Švedska 7 : 4.
NOVO PRESENEČENJE V LONDONU
J sredo so odigrali v Londonu rrièdharodnd tekmo med Anglijo in ! Je tekma končala neodločeno z rezultatom dva proti dva, kar predstavlja velik uspeh za Francijo^ Edino Jugoslovanom se je dosedaj posrečilo igrati neodločeno v Londonu ■	.	..
Mati oglasi
MEDVED STANE opozarja tovariša, ki sta se vozila skupaj iz bloka Ri-žane s kamionom 'do rudnika Sečovlje 22. 9. 1951 od 7.30 zvečer do defetka; tam sta presedla na drug tovorni avto. V Divači pa je tovariš odšel in zamenjal kovček. S tem opozarja tovariša, da kovček vrne, ker je poznan, ali pa sporoči, kje se nahaja na naslov: Medved Stane, rudnik Sečovlje.
RODELA NEVIJ, roj. 24. 4. 1934 v Dekanih, bivajoč istotam št. 116, je 30. 9. izgubil osebno izkaznico na cesti Aver—Kuber. Poštenega najditelja naproša, da jo vrne na zgoraj navedeni naslov, v nasprotnem primeru jo proglaša za neveljavno.
*
SAMEC J., rojen 4. 8. 1904 v Ajdovščini, je izgubil osebno izkaznico v mesecu maju tega leta od Tavèrne fio Belvedere v. Kopru. Proglaša jo za neveljavno.
KALC DANILO, roj. 28. 11. 1933; V Ilirski Bistrici, sedaj v Piranu v Pomorskem tehnikumu, je .izgubil pred.dvema mesecema dijaško knjižico za šolsko leto 190-1951. Ker je do danes nihče ni vrnil, jo p rogi a-za Za neveljavno.
SIKUR VIKTORIJA, roj. 1. 10. 1932 v) Sv. Petru, p. Sečovlje št. 58, je izgubila osebno izkaznico dnè 16. L 1951 v Kopru. Ker izkaznice do danes ni našla, jo proglaša za neveljavno.
*
PREKLIC. Bruketa Ivo, roj. 28. 1, 1924 v Križišču, okraj Crikvenica, stanujoč Šmarje 77, je izgubil osebno izkaznico št. 2443, Izdano od o-kraja Crikvenica. Izgubljena je bila 10. 8. 1951 na bloku Rižana. Poštenega najditelja naproša, da jo vrne na zgoraj navedeni naslov, v nasprotnem primeru jo proglaša za neveljavno.
Rešitev križanke iz zadnje številke
Vodoravno: 1 na juriš — A-damič; 2 Iran •— era; 3 re — asonanca —' ob; 4 oda — aš — kje; è dama — muka — na; 6 ko — mea; 7 paket — krpan; 8 Solun — teror; 8	9 ata — en; 10 Ida — epos — moda;
11 šta — tr — mir; 12 10 — ponuditi — da; 13 niz — rima; 14 Prefad — ohlapen.
Navpično: 1 narodi — pa — slep; 2 Eda — Tito; 3 ji — ambasada — ne; 4 ura — ko — pir; 5 rasa
......................................................................................................................................................................................................................................mmiiiiiiimiimimmimiiMiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiMmiimiiimiiiiiinMiiiiiiimmiimiiniiiimmiiimiiMmiiiiiimtiiiHiiiiiMiiiiimiiiimimimiiiiimi
Frano S« Finžgar ;
(Konec)
Petelin je obstal in poslušal z dvignjeno glavo.
»Ali mtorda res golči mladec, dolgovezni pevec? Neoprezni sladkač?«
jezen je zagrabil s kljunom brsteče popje nad seboj in ga odlomil ter vrgel na tla.
»Strem te in pohodim, da bo krvavelo po mahu, če se drzneš ...«	j
In je oprezoval z napetim vratom. Toda krog in krog grobni mir. Jeza je ugasnila, zopet je zaigralo srce, razprostrl je krasoto svoje obleke in zadonela je pesem.
»Vsaj se dvajset korakov,« sem liho zaželel, ko sem se z velikansko stopinjo pognal naprej. Petelin je pel zdržema, kakor bi se bil zamislil v nov napev, nama so se pa odsedali naskoki.
Še krog tega grma! Samo pet korakov! Potem ... Za grmom sva obstala zopet na snegu. Petelina so zastirale veje. Lovec me je vprašujoče pogledal. Okrer.il je samo oči, z glavo ni ganil.
»Ne streljam v negotovost v gosto vejevje!« Tako sò mu povedale moje oči.
Takrat je petelin zopet premolknil, obstal — povesil perut, priklonil glavo, kakor bi mislil grenke misli. Morda misli o ljubezni? O ljubezni, ki ga edina oslepi, da ne vidi smrti, ampak vidi samo življenje! O tisti ljubezni, ki daruje sebe, da nasiti druge, ki zida iz srag lastne krvi otrokom hiše. Ki strada, pa ne čuti gladu, ki je psovana, pa ne sliši klevet, ki hodi preko grobov, pa se ne trese pred smrtjo! Ò tisti edini začetnici vsega velikega, ki lije v dušo moči, da umetniku ne odpade čopič,
« S
iz-
dasi je padlo od zle roke blato na njegovo platno, o tisti mogočni ljubezni, ki sprejme kamen za kruh in kačo za ribo in vrne za kletev blagoslov.
Pozdravljena, kraljica plica, ti simbol ljubezni, porodnice vseh velikih dejanj od konca do konca sveta!
Tedaj pa se je zgodilo nekaj, da sva oba zatrepetala. Pod lovčevo nogo se je udrl sneg; rèsk. Na bukvi pa: šlrof-štrof-širof. Petelin se je prepeljal. Videla sva samo črno črto, ki je izginila nad gozdom.
Moja na ppl dvignjena dvocevka se je povesila in povesili so se še bolj lovčevi brki. Tako ga je bilo sram, da je potegnil klobuk na oči in mi ni pogledal v lice.
»Na svidenje, petelinček, april je še dolg! klobukom sem zamahnil proli kraju, kamor je ginila črna črta za petelinom.
Tedaj je šele spregovoril lovec France, ker je izprevidel, da se ne jezim.
»Vse sliši Hudir,« sem rekel, »in res je. Tapre-klicajii sneg.«
Z nogo je jezno cepetnil po srenu, Ig se mu to pot ni prčdrl.
»Kaj sedaj, gospod? Tako pot pa zastonj!«
»No, pač ni bila zastonj! Petelina sva slišala in videla. Saj ni, da bi morala moriti. Lovec, ki gre samo na lov, da bi ubijal, ni lovec.«
»O, gospod, to so besede!«
Lovec se je kljub žalosti veselo našmehnil sklenil roke na prsih kakor za molitev.
»To so besede, pravim. Vsak drug strelec me bil ozmerjal.«
»Takih strelcev ne vodite na petelina! — Ker nimate daleč domov od tod, lahko greste. Jaz pojdem vrh hriba in se vrnem po drugi strani.«
»Če je vaš namen tak, potem prosim takole: Za vsako drevo vem, kje navadno poje. Če se vam
in
bi
ne smilijo stopinje, mahniva jo za njim. Utegnete danes še streljati.«
»Tudi prav!«
»Potem pa le kari«
Lovec je naglo stopil po moj plašč in sva se obrnila navzgor. Vrh sedla mi je rekel, naj počakam. On da gre sam pogledat.
Razgrnil sem plašč na rdečo plahto cvetoče vresje in legel. Prav tedaj so šinili prvi prameni zarje na vzhodu in pokropili s škrlatom — ovčke — oblačke. Daleč, ne vem kje, se je oglasil s tankim, visokim1 glasom trikrat zapored žvižg ptička. Potem za hip odmor. Zapel je vsak grm, iz vsake drevesne krone se je drobila pesem. O, to ni bilo več petje ptičev, to je bila himna gore, za katero si je loza ubrala strune ob dnevu vstajenja.
Pred miario je stal lovec.
»Na tej strani se nič ne oglasi. Greva za beguncem!« ‘
Ročno je zdrsnil po bregu v dolino, jaz pa za njim.
Šlo je dalje v strastnih skokih, brez poti gor in dol. Kadar sva plezala pod vrhe razritih žlebov, je^ lovec vselej snel klobuk in plezal naprej, na vrhu legel in opazoval. Troje grebenov sva pre-kobalila, troje hudih Strmin preplezala, opraskana od robide in trnja, mokra na kolenih — o pèlelinu nič sledu. Meni se je zdel ta divji pohod že kar nespameten. Toda strast je menda nalezljiva. Zato sem vztrajal.
»Če ga s tega grebena ne ugledam, polem ne vem ..,«
Tako je modroval lovec, ko sva lezla skozi močvirno korito, tepena od vei in trgana od gloga, da se popneva zopet kvišku. Lovcu se niso povesili samo brki, čelo krajci njegovega klobuka so se zavihnili obupani navzdol.
Pod vrhom sé je ozrl in skoro zarežal vame:
iiiNiNiiiiiiiiiiiiiMiininiiiimnmiiimniiimimiiiiiiiiiiimiiniimiiiuiiiiimuniiiuiitmmiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiu
»Postojte!«	,
Sam semi snel klobuk in plčzal kdkor kuna. Samo eno oko je dvignil po strani čez greben. Nekaj trenutkov je motril prostranost.
Hipoma pa je odskočil in zdrsnil prav do mene.
»Na borovcu je! Daleč doli, sredi griča! Hitro navzdol, potem prek roba — o, streljali boste — stavim ...«
Tedaj se je že drsal po rebri — jaz za njim. Kakor blazna sva drvela.
»Dovolj!« je velel zapovedovalno in se ustavil na kozji stezici.
»Od tod oprezno vprek na greben — pa ne boste več petdeset korakov od njega.«
Lisjak ne more previdneje tihotapiti kakor sva midva. Niti ptiček na drevesu, pod katerim sva lezla, ni obmolknil. Ko sva neslišno pripolzela do roba, sem, skrit za grmom, pogledal proti borovcu. Veja se je šibila in gugala, petelin jč strigel poganjke in jih metal objestno na tla. Ker je bil obrnjen od mene, semi lahko vstal, lovec pa je obležal pri mojih nogah.
Prav v istem hipu se je pa dvignilo sonce izza obzorja. Obilni žarki so se razlili po lesketajočem se perjm Petelin je razprostrl. krila, našopiril rep v pahljačo in se z veličastno kretnjo obrnil proti soncu. Glavo je globoko priklonil, dnevu v pozdrav, nato pa iztegnil vrat in zapel — pesem vzhajajočemu soncu. Spričo krasnega prizora se mi je ustavljala roka, ko sem dvigal puško. Toda nestrpni moj spremljevalec je že priganjal: »Prižgite!«
Dobrava je jeknila ...
Petelinu je klonila glava na prsi, kjer je začutil pekočo bolečino ... Zadnja pesem — soncu, zadnji pogled — na to vroče srce
Nato je omahnil.
Moje srce pa je prevzelo čustvo, v katerem je bila grenka kaplja ,, c