Pred novim mandatnim obdobjem
Po nekajlebnem odmoru so v naši oboini 27. decembra 1971 ponovno usfcamoviJd občtnsko konferenco zveze mladine. Bdlo je tudi dovolj vzrofeov za tafe korak — dejavnost miadiiae v mesbni konferenoi, ki je prej sama združevala mlade v vsej Ljubljani, je povsod upadala. število aktivov ob ustanovitvd je daio vedetd, da bo bo vsaj po tem ena najmočnejših občin-skdh «rganizacij y republiki.
V tem štiramjstmesečnetn obdob-ju je mladina pripravila največ izo-braževalnih akoij — nekaj seminar-jev, predavanj, in seveda z«lo uspeš-no ©konomsko politično šolo, name-njeno mladim delavcem, ter mladin-sko poldtično šoto, ka so jo pretež-no ofoiskovali mladinci iz srednj^ol-skiih aktivov. Prva — EPS je trajala en mesec in se je v dvorajnd KS TABOR ob petkih in sobotah vedno zbia-ak) med 40 in 50 vedoželjndh po slušalcev. Draga — MPŠ je biia ne-koliko daljša, tra.iala je dva meseca,
povprečno število obiskovalcev pa je bilo nekoliko nižje (žaradi daljšega trajanja šole-).
Romisija za kulturo je s tektno-varajem šolskih glasU poživilia tovrst-no dejavnosit na-šolah, pripravila je izbor najboljših stvaritev v glasilu, M je pred ieadom v obliki bJošure. V prveni obdobju akcija Sončna ura ni uspela; vendair 7 letošrnjem šol-skem letu število udeležencev dosega število 450. škoda le, da se je ideja »KULTURNEGA TRIMA« uve-itfavUa le v šolah, premaJo pa v de-lovnili organiaaci^ah.           *
Proslave, kultume maratone In družabna srečanja smo običajno prl-pravljali skupaj z JNA- Tudi uspešno sodelovanje pri orienitacdjskih poho-dih, ogledi fdtaiov in predavanja so bdli vzjrotei, da sta komisi.ja za SLO dn predsedsbvo OK-CENTER dobila malo plaketo JNA za sodelovanje.
Medsebo.inega informiTanja med akitivi je bdik> zeto malo,. Z uštanovit-
vijo oentra za ofoveščanje in propa-gando je naš informativni bilten za-živel in postal čwsta vez med .aktivi in predsedstvom. Tudi »mladinske« stranl v glasilu DOGOVORI so veli-kega pomena za naše delo, saj se marsikdaj o njem ve malo ali pa nič.
Veliik čut za solidarnost je rniadd-na naše obSine pokazala prl sodelo-vanju v akcijl »KOZJE 72«. Pa ne saomo mladina, kd je neposrectno so-del<yvala, temveč tudi steupšdina ob-čine, ki je prispevala glavni del sred-stev in podjetja.
Celotno delo orgaaizacije v pre-teiklem obdobju ui bilo toJitoo poli-tdčoo, ampak usmerjeno boJJ v učvr-ščevanje organizaoij. S sodelovanjem zlasti zveze komunistov je uspelo podvojditi število aiktivov na 86, koli-kor jih občtaska konierenca danes združuje. Podiaga za nadaljnje delo je torej pootavlgenfl. Organizacijsko deilo je pretežno aprasvlijeno in 6aka nas predvsem poMtdena akeija za zdraževanje mladine na progmmstedh načeddh ZMJ, ki izhajajo iz progTama zveze komunistov. •Družbeni premiki, zlasti tisti po pisinu predsednika Ti-ta in izvršnega bdiroja ZKJ, učvršču-Jejo pot naše sooialdstidne revoluoije. Tudd mladd smo se zgandli in mla-dim komunistxKn so nalc^e še pose-b&j naložene z resolucdjo III. seje ZKJ. Organiziranje ' v družbenopoM-bidno organizaoijo ima ^voj smisel le, 6e iz tega fehaja akoija za uve-ljavljanje bcflj humanih, bolj pravič-ndh,  Sferabka   sociaMstičnih.  odnosov
med Ijudmi, tako na delovnem me-stu kot v okolju,   kjer   prebivamo.
Naioge obdtoske organizaoije, kd po poribližnih ocenaii zckružuj&jo 25.000 mladincev, kl so v občioi za-posleni, se šolajo ali prebivajo, so .zabo tolifco. večje. Se posebej, ker vsi td inladi niso afctavrii v svojem okolju bolj taot je^iajnujnejše.
Prva natoga, kd je pred nami v novem manaatnem obdobju, je z id&jnopolitd6ndm izobraževanjem zaje-ti 6im večje števito .mladih. To bo možno le tako, da bcano po aktivih prdsrejali seminarje za vse s temami kot so: vlc^a SZDL v našem poditič-nem sastemu, pomen ZK kot avant-garde delavsikega razreda, vloga sin-ddkata v TOZD, pomen delavskih amandmajev za neposredne proizva-jaioe, itd. V aktivdh je potrebno za še posebej zainteresiorane orgsrilztoa-td študijske skupdne — manksističae torožke, ki se bolj poglobljeno in boij redno ukvarjajo s proučevainjem družbenih odnc«ov. Na nmvoju občin-ske organizaoije pridejo v poštev po-Mtične šole za manijše števdlo mladin-cev- Te bodo namemjene posebej predsedniikom AZM, referetvbom za idejno-politično delo, referentom za kulfcuro, itd- S tem bodo dosegld, da se bo vedno več mladdh na podiagi avtentdandh infooranacij opredeljevalo za razvoj samoupravoe socialdstdčne družbe.
Z angažiranjem prelko izobraževal-ljanja. Z dosledno realizacijo ustav-ndh oblik je potrebno inJade vključd-td neposredno v tokove samoupra*-
ljanja. Z dosledno realizacijo ustav-nib dojpotodl je ravno mladim dana možnost vključevanja y samouprav-ne oi^ne. Dograjevanje sarooup.rav-nih odinosov se ne omejuje zgolj na dedovne organizacije, velikega pome-na, kd se ga vsi še ne • zavedarno, je to zalasfci v srednjih šolah in domovih, ki so izredno konoetrirani v naši ob-čini. Neinformiranost je v veliki meri vzrok pasivdzaoije delavcev '&i šolske mladine. Zato so natn velikega pomena stališča OK ZKS do realaea-dije neposredne delavske kontrole.
Razvoj samoupravndh odnosov in vse oblike dodatnega izobraževanja, tako sbrobovnega kot dTužbenopoli-tičoega so lahko zagotcmlo za bo, da bo nilada generaoija prevzemala ved-no važnejše mesto pri graditvi naše družbe.
Z vedno pomembnejšo vlogo kra-jevne skupiosti je pored naml naloga angažiranosti mladih v krajevni samo-upravi. V prostem času mladitie, ki ga nd/ti nd tako malo, je možno raz-vijatd vse obldke družabnega dn dru-šfcvenega življenja io prebujena inte-res mladih za dogajanje v okolju moramo. usmeriti v konstruktivno delovanje V samout>ravnih organdh brajevne skuunosbi. Prd tem so še po-sebej potnembni vlosa mladdh v kon-ceptu splošnepa Ijudsbega odpora in sodelovanje z JNA.
Tegobe    pomanjkan.ja    stanovanj
občuitijo atasta mladi delavcd. Z niz-
klmi osebnimi dohodki in morda še
" z družino si v kratkem času ni mož-
no zagotcmtd sfcanovanja, feajti v ve-
lakd večini podjebij moraš bitt neikao let zaposlen, da laliko zaprosdš za kredit. Dostikrat so težave peri dode-ljevanj-u majhnih fcredatov delavceom, vodsfcveni kadii pa si delijo ved de-setin milijonsika posojdia ¦ s pra-vno, predvsem pa z moralno vprašljivdmi sktepi. Vdsoke najemmdne privatodih sob izven družbene Tsantrole in sla-be materialne razmere teor premajh-ne kapaoit&te dijažkdh dn &tudent^bih dcanov prdzadevajo šolajodo se mla-dimo. Socialna diferenoiacija se tako poraja z otežkočenjem otrokom več-eianskih delavskih druždn, da bd pri-š>li do srednije, višje in visofce izo-brazbe. Flnan6no dobro situirani slo-ji z večdnoma malomeščansko prido-bditniSoo miselnostjo pa se reproduoi-rajo in izobražuieio ter si zagotav-ijajo vpJiv v družbi na račun delav-čevih prispevkov za izobraževanje, ki jih Ie4a ni mogel izkorisbiM za swje otroke.
Nadelo brezplačnega šolanja ne snae pomeiMti samo neplačevanja šol-iiine, arnipak moramo vsem Tsagotovi-ti učbenitee in učne pnipomodke za-sbonj in čimcenejše bivanje v kraju šolanja. To je samo eden od btetve-nih načdmov boja probi sooialnim raz-Ekam.
Mesto občinske konferenoe v tem boju je, da z osveščanjem apozarja mlade.in družbo na te probleme in aagažira mJade pri delu tako, da bo-do dvigovaJi produktivnost in s pro-stovoljniimi akcijami gradili našo ma-teriaino baao.
Vrata  kontorebraii  atetdvnosti,  kot
so tenjižnd sejem, detovne akcije na neražvitih območjih in zbiranje sredstev za le-te, pridobivanje štipen-dij za dijake s teh območij in jih nato usrnerjati v rojstno občino, raz-vijati dejaTnosti y domovih in vpli-vati na izboljšanje razmer v njih, i<bd., lahko vpkvaijo na aavest bodo-čih nosdlcev naše družbe, da bodo z občutiteom za solddamost in skladen razvoj vse domovine delali in delo-vali.
Odnos do domovine, M je tako važen pri razvijainju koncepta SLO. je disfco dimgaden, če sa sodeloval v gradiibvi domovtoe tudi sam.
Vemo, da se ne moremo boriti protd družbenem razliilcovanju s fi-nančnimi sredstvi, z dotacijami, kecr jdh v sedanjem gospodarskem trenut-ku tudi ndmanio. Potrebno je spre-meinM napadno zavest ljudd, da je poriivafcna potrošnja pomembnejša od družbene, in z večjo prodiikibivnost-jo na na§ah delovnih mestih, z raci-onalizaoijo poslovanja in proizvodnje z izboljšavami povečevati družbeni produkt.
Občinska Grganizacija zveee mla-ddne bo v prihodnjem obdobju delo-vala bo.lj vsebinsko kot doslej. To mooramo zagofcoviti z novimi kadori zlasti v izvr§il(nili organah. Le tako bo moano iapeljati naš delež pri usfcvarjahju sooiailističnih družbendh odnosov, kajti stalna kadrovska rast skozi vse obMike liašega delovanja po-mesni več Ijudd na fronti boja za so-caaJdeean iin teomutMzern.
Gorazd Marinček