Št. 47 (1026) Leto XX NOVO MESTO, četrtek, 20. novembra 7*	1969
IZ DROBNJAKARSTVA KONČNO LE V ŠIRINO
OB TEDNU SOLIDARNOSTI Z VIETNAMSKIM LJUDSTVOM
Vietnam -vest vsega človeštva
Petnajsti november je po vsem svetu minil kot dan mednarodne mobilizacije za ustavitev vojne v Vietnamu. Izvršni odbor zvezne konference SZDL Jugoslavije je sprejel predlog jugoslovanskega koordinacijskega odbora za pomoč vietnamskemu ljudstvu, da tudi v naši državi organiziramo teden solidarnosti z bojem vietnamskega ljudstva od 15. do 22. novembra. Tako tudi naša domovina podpira poziv stockholmske konference predstavnikov mednarodnih in nacionalnih oragnizacij, ki se zavzemajo za prekinitev nečloveške vojne v Vietnamu. Tudi naš glas se znova čuje, ko hkrati z vsemi miroljubnimi in svobodoljubnimi silami sveta zahtevamo, da se nečloveška vojna v Vietnamu prekine.
Prav Jugoslovani imamo veliko vzrokov, da pred vsem svetom zahtevamo pravice vietnamskega Ijud-
(Nadaljevanje na 6. str.)
Narasli potoki
V petek zvečer so v Ribnici, Dolenji vasi in še v nekaterih vaseh ribniške doline podivjale vode: na več krajih so potoki preplavili ceste in grozili, da bodo zalili stanovanja. Na srečo je dež na to le ponehal, tako da do najhujšega ni prišlo.	-r
Med pogovorom v Metliki so si poslanci zapisali veliko podatkov, ki jih bodo lahko koristno uporabili pri oblikovanju resolucije o socialnem varstvu v naši državi. (Foto: Ivan Zoran)
SKUPINA ZVEZNIH POSLANCEV MINULI ČETRTEK V BELI KRAJINI
Zibelki našega partizanstva danes pojo uspavanko socialni problemi
Bo urbanizem lahko dohajal gospodarstvo?
Predsednikovo mnenje so podprli tudi strokovnjaki - Industrijsko središče na Šentjernefskem polju
Četrtkova 3. seja novomeškega sveta za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve je bila najbrž prvi sapo zapirajoč uraden in j’a-ven, stvaren in hkrati drzen pogled v prihodnost mesta na okljuku Krke. če do zdaj ta organ večkrat ni imel niti osnove, niti spodbude, večkrat pa tudi poguma ne, da bi prisluhnil potrebam novega Novega mesta, potem moramo zapisati, da se je zdaj stara miselnost začela lomiti na vsej -Črti.
Odločne zahteve za svoj življenjski prostor so postavile p<^eg IM V in NOVO-LESA še druge hitro se razvijajoče tovarne: KRKA, NO-VOTEKS in LABOD. Načrtovalci so na zahtevo teh podjetij predlagali spremembo (Nadaljevanje na 5. str.)
Jadranka Bobič in njen rešitelj Marjan Grišin PRISEBNOST 18-LETNEGA FANTA
Otrok je padel 10 m globoko
Padec dveinpolletne Jadranke Robič s kuhinjskega okna v drugem nadstropju se je srečno končal, ker jo je prestregel Marjan Grišin
____________________2_______\	_
18-letni Marjan Grišin iz Podgorske ulice 17 v Kočevju se je 6. novembra okoli 13. ure pogovarjal na vogalu bližnjega bloka v isti ulici z dekletom Gi-tico Levstik, ko je zaslišal otroški jok. Ozrl se je okoli, pa nikjer ni videl nobenega otroka, Ko pa je pogledal po stanovanjskem bloku navzgor, je presenečen opazil, da z nekega okna v drugem nadstropju visi dve do triletni otrok, joka in se z zadnjimi moč-ijni drži za pločevino na okenski polici.
»Hitro sem rekel dekletu, naj gre gor v tisto stanovanje, jaz pa sem stekel pod okno, s katerega je visel otrok,« mi je pripovedoval Marjan Grišin o razburljivem dogodku, »še meter ali dva sem imel do okna, ko se je otrok spustH. Hitro sem nar pravil še dva koraka, kar je bilo dovolj, da sem otroka prestregel. Zaradi velike višine, s katere je padel — bilo (Nadaljevanje na 20. str J
SOi
OD 20. DO 30. NOV.
Nekako do 25. novembra bo prevladovalo suho vreme, nato deževje, ki se pozneje lahko spremeni v sneg.
Dr. V. M.
Na Kočevskem prvi ^sneg
18. novembra je padal na območju kočevske in ribniške občine prvi sneg. Bil je moker in se ni obdržal dolgo. Najgosteje je padel na območju Loškega potoka.
INDUSTRIJA STAVBENEGA POHIŠTVA
OKNA, POLKNA VRATA
(»obna, vhodna, garažna)
PRODAJA NA KREDIT ZAHTEVAJTE PRO»TlKTfl
SMRT JE STOPILA V STARODAVNO MESTO ob Vr-basu in v hipu ustavila igre vseh otrok v Bosenski Krajini. Zdaj, ko je minila prva groza uničevalnih sil narave, so se otroci spet zbrali; večino šolske in dcu-ge mladine so iz mesta preselili v različne kraje po vsej Jugoslaviji. — Več o potresu berite na 4. strani današnje številke! (Foto: S. Dokl)
POŽAR JE UNIČIL VEČINO STROJEV
Opekama v plamenih
V petek, 14. novembra, je lilo kot iz škafa. Malo pred 16.30 je nenadoma začelo goreti v prostorih ribniške opekarne. Ogenj je najprej opazil kurjač Boštjan. Goreti je začelo v oddelku opekarne, kjer je bila peč za žganje opeke. Ogenj se je začel širiti s strahovito naglico. Kurjač Boštjan je poskušal omejiti požar z gasilnimi aparati, vendar brez uspeha. Nato je hitro poklical na pomoč.
Na kraj požara so kmalu prihiteli gasilci iz Ribnice, Bukovice, Dan, Vinic in drugih krajev. Prišli so tudi gasilci iz Kočevja, vojaki JLA Is ribniškega garnizona, na
pomoč pa so prišli tudi gasilci iz Ljubljane. Požar Je uničil večino strojev in 1© prizadevanju gasilcev in vo-
(Nadaljevanje na 12. strj
Požar v Stari cerkvi
17 novembra okoli 13.30 je v Stari cerkvi izbruhnil požar. Zgoreli so hlev, skedenj in drvarnica, last Ferdinanda Janeža. Po nestrokovni oceni je škode za 40.000 do 50.000 din. Požrtvovalnim gasilcem je uspelo požar omejiti, da se ni razširil na sosednja po. slopja. Pri gašenju se je neki gasilec poškodoval in so ga pripeljali v ljubljansko bolnišnico. Po. žar so zanetili otroci.
13. novembra je obiskala Belo krajino skupina zveznih poslancev, ki pripravlja resolucijo o socialnem varstvu. Skupino je vodila poslanka zbora narodov Hajra Marjanovič, v njej pa so bili še poslanec zbora narodov Mustafa Ašim, poslanca socialno-zdravstvenega zbora zvezne skupščine dr. Aleksander Nardin in dr. Bosiljka Rajhvan, sekretar odbora SZZ zvezne skupščine za socialno in otroško varstvo Budimir Vesič in pomočnica sekretarja socialno-zdravstvenega zbora republiške skupščine Anka Tominšek. V Metliki so se poslanci pogovarjali s predstavniki obeh belokranjskih občin, nato pa so obiskali tovarno BETI in konfekcijo KOMET
Na pogovoru v sejni sobi občinske skupščine v Metliki je podpredsednik te skupščine inž. Ivan Kostelec seznanil poslance in druge udeležence z glavnimi značilnostmi metliške občine, enako pa so storili predstavniki iz Črnomlja za svojo občino.
Podpredsednik inž. Kostelec je povedal, da daje metliška občina za reševanje socialnega varstva ljudi 11 odstotkov svojega proračuna ali okoli 80 din na prebivalca. Tu
(Nadaljevanje na 5. str.)
DOLENJSKI UST
tedenski
mozaik
Uradni češki krogi sicer izjavljajo, da so hvaležni četam varšavske peterice. ki so namesto njih rešile socializem, toda ta hvaležnost očitno ne velja za sleherni »u-voz« iz bratskih socialističnih držav. V Prago so takoj po premieri prepovedali satirično igro Slavomira Mrožka »Tango«, ki je doživljala velik uspeh v Varšavi. Pojasnilo: Igra bi lahko naščuvala ljudi k uporu ... Praška cenzura je tudi prepovedala naj-novejši film režiserja Menzla »škrjančki na vrviciV intervjuju z neko revijo je režiser povedal, da se je md snemanjem filma naučil u-pravljati z žerjavom — za vsak primer, »če bi moral začeti opravljati kak drug po-kliv« ... Znanega sovjetskega pisatelja Solženicina so vrgli iz zveze sovjetskih pisateljev, češ da 'med drugim dovoljuje,' da na Zahodu uganjajo z njegovimi deli antisovjetsko propagando. Solžencin je hotel zvedeti od zveze, zakaj mu že sedem let ne dajo možnosti, da bi v Sovjetski zvezi kaj objavil. Zveza mu je odgovorila posredno, ko je v sporočilu za tisk povedala, da ga izključuje tudi zaradi tega, ker je nehal biti pisatelj 2e sedem let ni nič objavil .. . Britanski dvor je v denarnih stiskah To je povedal princ Filip, soprog britanske kraljice, pred ameriškimi televizijskimi kamera-mi. Dejal je, da se bo moral dvor izseliti iz Buckinghamske palače, če ne bo vlada povečala proračuna kraljici. »Eno jahto smo že prodali, jaz pa razmišljam o tem, da bi se odpovedal polu.« je potožil princ Filip. Letno prejema dvor nad 14 milijonov novih dinarjev v našem denarjum Njihovo premoženje pa je vredno najmanj 1 milijardo 800 milijonov NOVIH dinarjev ...
V zadnjih dneh je ameriški tisk zelo dosti pisal o podpredsedniku ZDA Agnewu, ki se je pedvsem »proslavil« s tem, da svoje politične nasprotnike obmetava z zelo grobimi izrazi. Nasprotnike vojne v Vietnamu je opisal kot »ideološke evnuhe«, »ma-sohiste«, »snobe« in podobno. Predsednik Nixon si kaj takega ne more privoščiti, zato številni komentatorji’ trdijo, da je določil svojega podpredsednika, naj namesto njega zmerja politične nasprotnike ..
NADALJNJI RAZVOJ SLOVENSKEGA »ZRAČNEGA OKNA V SVET«
Slovenci in naše osrednje letališče
Brnik dobi tudi poletno vzletno stezo za vožnje po zemlji - S široko anketo bodo zbrali želje in možnosti za povečanje prometa na letališču Ljubljana
Prejšnji teden je bilo na Brniku pri Ljubljani posvetovanje zastopnikov letališča Ljubljana — Pulj 3 predstavniki tiska, na katerem so govorili o pripravah letališča na zimsko sezono, pa tudi o načrtih za prihodnjo glavno sezono, ki se bo začela maja 1970. Treba je poudariti, da si vodstvo našega osrednjega civilnega letališkega podjetja v resnici krepko prizadeva, da bi povečalo potniški promet, hkrati pa tudi, da bi se Brnik še bolj uveljavil pri prevažanju najrazličnejših tovorov po zraku.
Osrednja misel tiskovne konference je bila: razčistiti mnenje, ali je Brnik res še vedno izredno težavno letališče glede na dejstvo, da mu vendarle še primanjkujejo nekatere sodobne tehniške naprave. Prav tu,pa je
TUDI NA DUNAJU PROTEST — Kakili 150 ameriških študentov na Dunaju se je zbralo in korakalo po dežju, da bi ameriškemu veleposlaniku izročilo peticijo z zahtevo po umiku ameriških čet iz Vietnama. Tudi marsikje drugod po svetu so se ameriški državljani pridružili vietnamskemu protestu, ki je dobil svoj najmočnejši izraz v pohodu miru v soboto v Washingtonu.	Telefoto:	UPI
tedenski zunanjepolitični pregled
TELEGRAMI
VVASHINGTON — Japonski pre-mestu ZDA so se demonstracije proti vojni v Vietnamu končale v soboto z velikim pohodom v miru, pri katerem je sodelovalo skoraj milijon ljudi. Demonstracije so potekale brez večjih incidentov.
MANILA — Na parlamentarnih volitvah na Filipinih je prepričljivo zmagal dosedanji predsednik Marcos. Zdaj se je prvič zgodilo, da je bil kdo dvakrat zaporedoma izvoljen za predsednika republike.
KAIRO — Arabski komandosi so nastavili razstrelivo pod dve izraelski ladji v pristanišču Eilat. Obe ladji sta hudo poškodovani. Človeških žrtev ni bilo.
VVASHINGTON — Japonski premier Eisaku Sato je prispel v VVashington na pogovore s predsednikom Nixonom. Sato upa, da bodo ZDA kmalu vrnile otok Okinavo Japonski. Satu so demonstranti poskušali preprečiti odhod iz Tokia.
VARŠAVA — Na četrtem plenumu poljske partije je generalni sekretar Gomulka govoril o nizki produktivnosti v poljskih podjetjih in se med drugim zavzel za to, da bi tehniški inteligenci zagotovili ugodne delovne pogoje.
BONN — Vlada ZR Nemčije je poslala Moskvi noto s predlogom, da bi se začeli pogovori o sklenitvi sporazuma, s katerim bi se odpovedali uporabi sile ali grožnji z uporabo sile v odnosih med Bon. nom in Moskvo.
rešitev na dlani: v zadnjem časni so na letališču že začeli postavljati nekatere nove tehnične naprave, večino pa jih bodo montirali do začetka nove letalske sezone. Prav gotovo se bodo nato različne evropske družbe laže odločale, ko bodo tudi slovenski Brnik vključevale med svoja stalna ali občasna pristanišča. Ne smemo zamolčati tudi dejstva, da je letališko podjetje že doslej dobilo vrsto pohval od tujih letalskih družb in raznih držav vsega sveta. Predstavniki teh družb sporočajo, da so bili nadvse zadovoljni s sprejemom in odpravo svojih letal na Brniku, ki ga uvrščajo glede solidnosti in hitrosti celo na prvo mesto v Evropi.
Zaradi naštetih vzrokov so se na Brniku odločili, da bodo tehnične pogoje za pristajanje in vzletanje letal, kakor tudi za odpremo potnikov in tovornega blaga v najkrajšem času modernizirali in s tem bistveno izboljšali. Letališče bo dobilo nov ILS sistem (instrumental landing sistem), ki bo omogočal varno pristajanje in vzletanje letal ob vsakem vremenu. Doslej je bila predpisana minimalna vidljivost 1500, metrov. Brnik dobi tudi nov radar GCA, nov ra-diofar v koridorju pri Ilirski Bistrici, pridobili pa bodo še nekaj površin za poletno vzletno stezo za vožnjo po zemlji, ki bo tekla vzporedno z glavno pristajalno stezo; to bo bistveno prispevalo, da bo na Brniku lahko pristajalo še več letal, pa tudi vzletanje bo še hitrejše.
Cimprej bodo začeli graditi tudi novo pristaniško poslopje, ki že posrtaja v poletni sezoni premajhno. Dobili bodo tudi več viličarjev, različnih vozil za prtljago in tovor, nove stopnice itd. Na Brniku računajo tudi z vedno večjim prevažanjem tovorov in so začeli graditi tudi novo skladišče za tovorni promet. S posebno anketo bo letališče Ljubljana — Pulj v kratkem
zbralo želje in potrebe turističnih agencij, hotelskih in gostinskih potjetij ter gospo, darskih organizacij glede naraščanja prevozov različnega blaga po zraku.
Poprečni osebni dohodki
Poprečni osebni dohodek zaposlenega Jugoslovana znaša 1000 novih dinarjev mesečno. V letošnjih prvih osmih mesecih so se osebni dohodki povečali v gospodarstvu za 15 odst., v negospodarstvu pa za 13 odst. v primerjavi z istim lanskim obdobjem. Najvišji osebni dohodki so v bankah, zavarovalnicah, ladjedelništvu. V letalskem prometu, elektrogospodarstvu in zunanji trgovini, najmanj pa zaslužijo prosvetni delavci, v zdravstu, železniškem prometu, gozdarstvu in gradbeništvu.
Piva pijemo iz leta v leto več
V Belgiji spijejo na leto do 18G litrov piva na prebivalca, na Bavarskem nekaj nad 160 litTov in v Sloveniji po zadnjih ocenah okrog 43 litrov na prebivalca. V drugih področjih Jugoslavije je potrošnja piva sorazmerno nižja, vendar iz leta v leto narašča.
tedenski^ notranjepolitični pregled - tedenski notranjepolitični pregled
■ EKONOMSKA POLITIKA
1970: Zbor narodov, družbenopolitični in gospodarski zbor zvezne skupščine so prejšnji torek in sredo obravnavali elemente ekonomske politike v letu 1970. O tem je uvodoma govoril predsednik ZIS Mitja Ribičič. Poudaril je, da se moramo v prihodnjem letu osredotočiti na politiko gospodarske stabilizacije. S tem pa ni mišljeno omejevanje, marveč ustvarjanje možnosti za zdrav nadaljni zagon gospodarstva. Na široki fronti je treba ustvarjati gospodarske pogoje za samostojno dejavnost samoupravnih činiteljev, da se z lastno politiko dohodka borijo za večjo proizvodnost, za boljše izkoriščanje zmogljivosti, moderniziranje proizvodnih programov in po-gumnejše urejanje kadrovskih problemov, predvsem z zaposlovanjem mladih strokovnjakov. Poslanci so podprli temeljne zamisli o ekonomski politiki za 1. 1970, o kateri bo ZIS na podlagi dosedanjih razprav pripravil osnutek resolucije.
■ PRVI ZBOR OBČINSKIH DELEGATOV — Prejšnji teden, v četrtek, so se zbrali delegati občin na svoje prvo zasedanje v republiški skupščini. S tem zasedanjem je — kot je poudaril predsednik skupščine Sergej Kraigher — slovenska skupščina zaživela v sestavi, kakršno predvidevajo spremembe ustave, sprejete v letošnjem februarju.
Zbor občinskih delegatov je razpravljal o osnutku resolucije, s katero naj bi določili okvire ekonomske politike in politiko zbiranja ter uporabe sredstev za splošno potrošnjo v letu 1970 v Sloveniji. Osnutek te resolucije predvideva, da se bo družbeni proizvod v Sloveniji prihodnje leto povečal za 8 do 9 odstotkov, zaposlenost za 2 do 3 odstotke, osebni dohodki na zaposlenega pa za 10 do 11 odstotkov.
Poglavitno:
stabilizacija
■ PO SUŠI — povodenj —
Po skoraj dvomesečni suši, zaradi katere smo morali nekaj dni omejevati porabo elektrike, so se začeli v drugi polovici prejšnjega tedna v nekaterih krajih hudi nalivi. V petek je voda skoraj odrezala od sveta Bohinjsko Bistrico, v katero so kruh dovažali samo preko Jelovice. Gladina Bohinjskega jezera je narasla za 4,5 m nad normalo.
■ VEČJI OTROŠKI DODATEK — Republiška skupnost otroškega varstva je predlagala skupščini, naj bi se otroški dodatek prihodnje leto povečal. Za prvega otroka naj bi
dodatek znašal 60 din mesečno, za vsakega naslednjega otroka pa 80 din. Pravico do tega dodatka naj bi imela družina v kateri znaša mesečni dohodek manj kot 640 din na člana gospodinjstva, če gre za dohodek iz delovnega razmerja in manj kot 116 din mesečno na člana gospodinjstva, če gre za dohodek iz kmetijstva, od opravljanja samostojnih obrtnih, intelektualnih in drugih dejavnosti.
■ CENEJŠI KMETIJSKI STROJI — Lahki kmetijski stroji, vključno traktorji do 35 konjskih moči, se bodo pocenili, ker je ukinjen zvezni davek na promet na te stroje. Podobno velja za šolsko opremo, vključno za televizorje, ki služijo šolskemu pouku. Poveča pa se davek na uvožene luksuzne vžigalice in boljše vrste uvoženih cigaret, prav tako pa se bo podražil oziroma izenačil v ceni z bencinom plin butan in propan.
■ PREJEMKI ZVEZNIH FUN-CIONARJEV — Administrativna komisija je zvezni skupščini predla-gala,n aj sprejme sklep o najniž-gala, naj sprejme sklep o najniž-jev, ki jih imenuje ali voli zvezna skupščina. Po tem predlogu naj bi bil osebni dohodek predsednika zvezne skupščine najmanj 5750 din, predsednika zveznega izvršnega sveta in ustavnega sodišča Jugoslavije pa 5500 din.
V ponedeljek 17. novembra so se začeli v Helsinkih — kakor je bilo napovedano — predhodni pogovori o začetku pogajanj o omejevanju strateškega oboroževanja (SALT) med sovjetsko in a-meriško delegacijo. Dve leti in pol so predstavniki obeh super silo dajali izjave, da so voljni začeti razgovore. Zdaj so se naposled začeli. Pogajata se dve šestčlanski delegaciji. Eni in drugi poudarjajo, da so to predhodni razgovori, ki bodo trajali tja do božiča. Prava pogajanja naj bi se začela šele januarja ali februarja prihodnjega leta verjetno na Dunaju.
Vsaj za Američane je znano, da so šli na te pogovore skrajnje previdno. Vse važnejše odločitve bodo prišle od ameriškega varnostnega sveta oziroma od predsednika Nixona. NTixon se je očitno odločil, da se bo odpovedal vsem večjim načrtom oziroma »senzacijam«. Videti je, da je zmagala tista šola v \Vashingtonu, ki se zavzema za skromne začetke. Propadel je celo predlog o začasni prekinitvi tekmovanja s strateškem oboroževanju, vsaj dokler trajajo razgovori.
V jedrski arzenal super sil, s katerim se obojestransko »zastrašujeta«, sodijo medcelinske rakete v utrjenih silosih na kopnem, rakete Pola-ris 11a atomskih podmornicah, ki jih je mogoče oborožiti z več naboji, strateški bombniki z dolgim dosegom, sovjetski sistem raket, ki delno letijo v tiru okrog Zemlje, in antiraketni sistem, ki ga označujejo tudi s kratico ABM Ravnotežje strahu je predvsem ogroženo zaradi izstrelkov z več naboji, ki se rapršijo \ zraku in letijo potem na vnaprej določene cilje, in zaradi protiraketnih sistemov, ki so jih začeli graditi Rusi okrog Moskve in Leningrada.
Zaradi vseh teh orožij in drugih, ki so še v »delu«, je zelo težko poiskati »enačbo«, ki bi zadovoljila obe strani. Toda obe strani sta vendarle spoznali, da je že zdaj cena za vse te vrste orožij tako
obetata, da bosta nadrobneje ugotovili, kaj vse sodi v »strateška orožja«, čeprav je jasno, da ne bo ne ena ne druga stran izdala drugi kake pomembnejše skrivnosti. Za Američane so strateško o-rožje poleg medcelinskih raket in protiraket tudi sovjetske rakete srednjega dosega (700), ki ciljajo na zahodno Evropo, niso pa strateško o-rožje ameriške taktične jedrske rakete (7000), ki branijo zahodno Evropo in so po mnenju skupine za jedrsko planiranje pri NATO, ki je te dni zasedal v VVashingtonu,
Začetek
SALT
izrednega pomena za strategijo atlantskega pakta- Vse* kakor ni pričakovati od predhodnih pogovorov v Helsinkih kakih čudežev in ne hitrih uspehov od pravih pogajanj, ki se bodo začela prihodnje leto.
Pretekli teden se je v indijskem političnem življenju zgodilo spet marsikaj usodnega in dramatičnega. Konservativni voditelji kongresne stranke, zbrani v tako imenovanem delovnem odboru, so izključili predsednico vlade Indiro Gandhi iz stranke in pozvali poslance v parlamentu, naj glasujejo proti njej. Toda Indira Gandhi si je s svojim naprednim socialnim in gospodarskim programom zagotovila ne samo podporo širokih množic v de* želi, ampak tudi podporo večine poslancev kongresne stranke v parlamentu in drugih poslancev na levici. Zato je z lahkoto zmagala v parlamentu:	306 poslancev je
glasovalo zanjo, 140 jih je bilo proti. Boj pa se nadaljnje, ker se stara garda, to je konservativni politiki, ki
velika, da je treba vsaj poskusiti omejiti to strašno o-boroževalno dirko.
Obe strani si od predhodnih pogovorov v Helsinkih
BRAZZAVILLE — Naglo sodiiče je na procesu proti organizatorjem Izjalovljenega državnega udara, s katerim so hoteli strmoglaviti režim predsednika Nguabija, obsodilo na smrt Štiri zarotnike, druge pa na kazni od 15 do 20 lot zapora.
WASHINGTON — V nekaj dneh se bodo verjetno začela pogajanja med novo libijsko vlado in ameriško vlado o ukinitvi ameriškega letalskega oporišča v Libiji, Whee-lus Field
SAARBRUCKEN — Oblasti v tem zahodnonemškem mestu so v zadnjem hipu prepovedale, da bi bil kongres von Thnddenove ne-nacistične stranko v tem mestu.
so doslej preprečevali prenovitev stranke in izvajanje socialistične politike, še naprej upira. Gotovo je že, da se je kongresna stranka razklala. Staro vodstvo verjetno Se vedno drži v rokah dobršen del aparata stranke in bo poskušalo še nagajati Indirl Gandhi in večini v kongresni stranki. Zato je pričakovati še hude boje, obtožbe in razkole. Toda Indira Gandhi je spoznala, da je že skrajnji čas, da je prišlo v Indiji do »polarizacije« političnih sil. Tako se bo lahko prerojena, četudi oslabljena kongresna stranka, lahko zdaj- temeljito lotila naolosr, ki stojijo pred njo In Indijo.
POGLOBLJENO IN ŽIVAHNO O KMETIJSTVU IN VASI	3
Kakšne kmetijske zadruge hočemo?
Sestav skupščine SRS v letu 1969
V letošnjem statističnem letopisu SRS smo našli podatke o sestavi skupščine SR Slovenije.
V republiško skupščino je bilo za leto 1969 izvoljenih 285 poslancev, od teh je samo 25 žensk. Največ poslancev (148) je v starosti od 40 do 49 let, najmanj pa do 27 let (3). Samo 7 poslancev je starih od 27 do 29 let, kar 86 pa jih je v letih od 30 do 39. Nad 50 let starih pa je 41 po. slancev.
Po šolski izobrazbi smo v najvišje ljudsko predstavništvo izvolili 13 poslancev z osnovnošolsko izobrazbo, 6 s poklicno šolo, 7 s srednješolsko izobrazbo in 196 z višjo ali visoko šolo.
Po 'poklicnih skupinah pa se delijo takole: 10 poslancev Je kmetovalcev, oz. gozdnih delavcev, -1 je industrijski delavec, 2 sta finančna oz. pisarniška uslužbenca, 203 so med vodilnimi osebami, 62 je strokovnjakov in umetnikov, 7 pa je poslancev z lastnimi dohodki.
Predsednik ZIS Mitja Ribičič je poslancem poročal o letošnjih gospodarskih gibanjih in ekonomski politiki za 1970. Opozoril je najprej na dosežene uspehe, ki jih je doseglo letos gospodarstvo, hkrati pa tudi na nekatere manj razveseljive ugotovitve, pri čemer je menil predvsem naše gospodarske odnose s tujino, kjer narašča primanjkljaj v plačilni in trgovinski bHanci. 2al niso uresničena tudi predvidevanja o povečanju sposobnosti našega gospodarstva za reprodukcijo. Sredstva se počasi obračajo, ni pa tudi malo zahtev, da naj bi država uveljavila pred-reformne metode in rešitve. Občutno so narasli letos proizvodni stroški, kar med drugim spet potrjuje, da je gospodarstvo močno obremenjeno z različnimi obveznostmi in drugimi stroški poslovanja. Vse to seveda slabi konkurenčno sposobnost našega gospodarstva na svetovnem trgu, vse pa tudi nenehno pritiska na naraščanje cen na domačem trgu.
V	1970: S PRAVOČASNIMI
ukrepi za učvrstitev:
Predsednik Mitja Ribičič je nato dejal, da stopamo v prihodnje gospodarsko leto s pozitivnimi gibanji in konjunkturo, pa tudi z naraščajočo nestabilnostjo. Pravočasno moramo ukrepati, da nam slednje ne bi razvrednotilo velikih uspehov, ki smo jih v preteklih letih vendarle že dosegli. Razmere nioramo ustaliti, to pa je tudi osrednje težišče gospodarske politike prihodnjega leta. v 1970 moramo ustvarjati možnosti za nadaljnji krepak razvoj tistih gospodarskih činiteljev, ki lahko vskladijo svoje plačilne sposobnosti z povpraševanjem na vedno boli odprtem do-
POPRAVEK
Popravljamo tiskarsko napako v sestavku »PREKO KRKE: angleška zdravila za Banjaluko«, ki smo ga prejš* nji četrtek objavili na tej strani: vrednost podarjenih angleških zdravil za potresno mesto znaša 796 funtov.
Uredništvo
Pri uresničevanju nalog s tega področja pa moramo biti predvsem veliko učinkovitejši! Kmetje in drugi delovni ljudje na vasi, med katerimi si je Socialistična zveza pridobila ugled in zaupanje, bodo začeli dvomiti v njeno uspešnost in sposobnost, če se ne bomo bolje organizirali in bolj vneto zavzeli za uspešno uresničevanje sprejetih od. ločitev. To smo dolžni storiti tudi v smislu znanih tez republiške konference SZDL Slovenije. Odločneje, bolje pripravljeni ter bolje organizirani moramo doseči, da bomo stališča, ki jih sprejema- Socialistična zveza, tudi uresničevali! Dostikrat ni bilo organizirane akcije in vztrajne dejavnosti zato, ker čestokrat le niso imeli na demokratični osnovi izdelanih enotnih stališč. Tam, kjer bodo ovire, bodo morali organizirano in enotno nastopati. Za določeno uresničevanje posameznih na-
mačem in tujem trgu. Samoupravni činitelji se morajo z lastno politiko dohodka boriti za večjo proizvodnost dela, za boljše izkoriščanje zmogljivosti, za moderniziranje proizvodnih programov in podobno. Kar se le da, je treba zmanjšati obremenitve gospodarstva, ki zdaj ovirajo njegovo večjo konkurenčno sposobnost.
Ko je govoril o proračunu zveze za 1970, je Mitja Ribičič med drugim dejal, da
Zvezni sekretar za finance Janko Smole je pred kratkim pojasnjeval v zvezni skupšči. ni, zakaj je bil začasno umak njen predlog o spodbujanju tako imenovanega »vezanega plačevanja« z davčnimi olajšavami:
»Čeprav je varčevanje že doseglo 12 milijard N din, je pri ljudeh, kakor računa-mo, še precej denarja, ki bi ga sicer lahko koristno uporabili za razširitev naše investicijske aktivnosti. Pri obli-kovanju predpisov, ki naj bi spodbudili varčevanje, pa smo se srečali z nekaterimi socialno-ekonomskimi elementi, ki jih zdaj poskušamo vgraditi ▼ novi sistem.«
log pa bodo potrebnejši še ponovni razgoyori in družbeni dogovori s komunisti, s skupščinami, s sindikati, zbor. nico, mladino, znanstvenimi institucijami, z novinarji, društvi, itd.
Organizacije Socialistične zveze so seveda na vseh ravneh in še zlasti v občini zavzete s številnimi nalogami.
V	vseh organizacijah pa si moramo glede na obilico nar log in še zlasti na neposredno odgovornost za njihovo skupno reševanje s članstvom odločneje prizadevati, da bomo posvečali vso potrebno skrb zlasti tistim vprašanjem, ki so važnejša in težja.
Glavne naloge
v	prihodnjem letu
Položaj v kmetijstvu je po splošni oceni glede ekonom-sko-političnih izgledov še vedno slab, zlasti če ga ocenjuje.
ZIS letos prvič predlaga deficitno financiranje federacije in da se mu ni posrečilo speljati proračunske potrošnje zveze v meje rednih dohodkov. Tak položaj nas zato sili, da bomo z vsemi sredstvi in obveznostmi kar naj-skrbneje ravnali. Program in način financiranja negospodarske potrošnje moramo pogumneje prilagajati znanim načelom reforme.
K učvrstitvi tržišča sodijo tudi ukrepi za zboljšanje likvidnosti. Glede cen v 1970 je Mitja Ribičič med drugim dejal, da je treba preprečiti njihove širše premike in podražitve, čeprav bodo nekateri popravki glede osnovne delitve narodnega dphodk * in popravki nekaterih cen pa le potrebni.
Gre za to, da je v izdelavi predlog o davčnih olajšavah za tiste občane, ki svoj denar nalagajo na vezano hranilno vlogo ali pa ga spremene v obveznice. Gre za predlog, da bi vsem obveznikom prispevka iz skupnega dohodka občanov ne dajali enakih davčnih olajšav, če denar naložijo na »vezano varčevanje«. Delna oprostitev vplačevanja takega prispevka bi bila namreč urejena po posebni lestvici, po kateri bi bili naj več j ih olajšav deležni tisti občani — davčni obvezniki, ki imajo razmeroma nižje dohodke. Pri izjemno visokih dohodkih bi takih olajšav sploh ne bilo, manjše pa bi bile pri tistih, ki imajo srednje do-
mo s stališča sposobnosti kmetijskih organizacij in kmečkih gospodarstev za razširjeno reprodukcijo. Tovariš Simonič je na posvetovanju med drugim dejal, da se poslovne izgube v kmetijstvu še marsikje povečujejo, poslovni obseg, osebni dohodki in zaposlenost pa se zmanjšujejo.
V	najvažnejših kmečkih predelih Jugoslavije se pojavljajo vedno večji premiki v kmetijstvu, ki se kažejo v vedno večjem deležu žita v proizvodnji in v vedno manjšem deležu živine. V Sloveniji se v takem obsegu seveda ne moremo preusmeriti zaradi naših naravnih razmer. Tudi kmetijske organizacije še nadalje preusmerjajo svojo dejavnost, zmanjšujejo lastno proizvodnjo in kooperacijo, povečujejo pa trgovino, odkup, predelavo, razne storitve itd. Hkrati ugotavljamo, da se blagovna proizvodnja še nadalje zmanjšuje, zlasti še organjpirana proizvodnja živinoreje.
Na osnovi lanskih razprav o kmetijstvu sta slovenska, republiška in zvezna skupščina sprejeli številne ukrepe, ki bodo pomagali reševati trenuten položaj kmetijstva, zlasti na področju sekundarne delitve dohodka, ki vsekakor zmanjšuje režijo v kmetijstvu. Zveza je odstopila obresti na poslovni sklad kmetijskih organizacij, na kar odpade v Sloveniji pribl. 10 milijonov din. Regres na obresti pri bančnih krediteh je povečan, kar spet zmanjšuje poslovne stroške in povečuje dohodek organizacij. Republika prav tako pomaga pri delnem pokrivanju anuitet, kar spet zvečuje pod. jetniško akumulacijo (10 milijonov din), pripravljajo pa tudi še nekatere nove ukrepe.
Proizvajalci v kmetijstvu pa vendarle v celoti ugotavljajo, da smo z dosedanjimi ukrepi storili le še premalo, da bi spremenili tok osnovne delitve, da bi zmanjšali učinek razlik v cenah kmetijskih pridelkov ter industrijskih proizvodov za potrebe kmetijstva, čeprav tudi tu čutimo nekaj ugodnih sprememb. Za 1970 bi predvsem morali uresničiti že sprejeta stališča v ekonomskem sistemu, ki lahko popravijo nastale odnose — to pa so:
— zajamčene cene,
— ugodni krediti itd.,
ki bodo vnaprej pametneje usmerjali delovanje tega. To bi nam dalo vsaj določeno čvrstost glede cen in prodaje, kar pričakujejo tako proizvajalci kot tudi potrošniki.
O slovenskem dolgoročnem razvojnem načrtu za kmetijstvo
Povedati pa je tudi treba, da dosedanji ukrepi vplivajo neposredno samo na del
hodke. Gre skratka za to, da bi kar najbolj spodbudili varčevanje pri najbolj številčni vrsti davčnih obveznikov iz skupnega dohodka občanov. Gre za ljudi, ki zaslužijo na leto od 20.000 do
35.000	Ndin. Davčne olajšave bi taki občani prav gotovo pozdravili, skupnost pa bi imela velike-koristi od množičnega dolgoletnega varčevanja.
Misel na spodbujanje varčevanja z davčnimi olajšavami je torej le začasno odlo-žena, da bi jo lahko vskladili s predpisi in pravicami republik ter zveze. Prav pa bi bilo, ko bi za to novost občani čimprej zvedeli!
kmetijstva in da nikakor ne rešujejo številnih širših vprašanj v naši kmetijski politiki. O tej politiki mnogo razpravljamo, izdelujemo številne študije, sprejemamo stališča in priporočila, tako da včasih ».. zaradi poplave vseh teh stališč že skoraj ne vemo več kdo je za kaj odgovoren, in se nas včasih res že polašča občutek nemoči ... « kot je dejal med drugim v svojem poročilu tovariš Simonič. •
Da bi v bodoče v Sloveniji uspešneje in ustrezneje razvijali kmetijstvo in našo vas, je v izdelavi dolgoročni program za razvoj kmetijstva, seveda v sklopu razvoja celotnega gospodarstva. Uresničenje tega načrta je seveda v znatni meri odvisno od tega, kako bodo rešena nekatera osnovna sistemska vprašanja. Pri tem je treba jasno določiti pristojnosti zveze, republik, občin in tudi samoupravnega področja kmetijskilj delovnih organizacij in njihovih združenj. Za Slovenijo še zlasti velja, da bi za nekatere najpomembnejše pridelke in smeri kot so:
— živinoreja,
— sadjarstvo in vinogradništvo,
— krompir in .— hmelj
ter še za kaj zagotoviti čvrstost tržišča in določili zajamčene zaščitne cene.
Več potrošniških posojil kot lani
Konec avgusta letos je oi-lo stanje potrošniških kreditov kar za 112 odst. boljše od stanjia v enakem času lani oziroma je za 83 milijonov višje kot je bilo ob koncu preteklega leta. Zdaj imajo potrošniki odobrenih 512 milijonov potrošniških posojil, od česar je večina iz kratkoročnih sredstev (797 milijonov din), le 15 mil^bnov din pa je iz investicijskih sredstev. Od skupnega zneska posojil so odobrile banke samo 178 milijonov din, večino — RM milijonov din pa fireditirajo gospodarske organizacije.
V	8 mesecih je bilo odo, brenih v Sloveniji 676 milijonov din potrošniških posojil ali za 65 odst. več kot lani v enakem obdobju.
Fižola več kot lani
Letošnji prideleu fižola je v naši državi približno sa
10	odst. večji od lanskega, kljub temu pa odkup r.e poteka ugodno. Pridelovalci ne popustijo pri ceni (^a vrsto »tetovac« nudi trgovina do 2,6 din za kilogram, kmeeje pa zahtevajo zanjo po 2,8 din) za ostale vrste nucujo trgovci od 2 do 2,4 din. prodajalci pa hočejo imeti ap 2,3 do 2,6 din za kilo©rain). Trgovina računa s tem, da j'e bila letos na svetu obioia fižolova letina in da so jau-nudbe na svetovnem trž-šou precejšnje. Razni prekupčevalci plačujejo fižol po vsam cenif ker se je njegova go-trošn,ja precej poveirla spričo višjih oen mesa.
Mar res odveč?
Odibor za kadrovsko in strokovno izobraževanje pri zvezni gospodarski zbornici navaja v neki svoji publikaciji, da iščejo jugoslovanska podjetja ta čas predvsem na slednje poklice:
gradbene, prometne, strojne in elektro inženirje, pa tudi ekonomiste in pravnike (slednje predvsem v mestnih središčih). Po prav teh podatkih pa ni pravega zanimanja za ljudi, ki so:
končali gimnazijo, srednjo ekonomsko šolo, srednjo medicinsko in kmetijsko šolo, »odveč« so še arhitekti, kmetijski in gozdarski inženirji, kot tudi diplomanti filoloških in filozofskih fakultet.
Kaj bo s ceno bencina?
Spet so se razširile govorice, da se bo bencin morda podražil. Po najnovejših vesteh iz poslovnega združenja Petrol-union, katerega člani so proizvajalci in razpečevalci bencina iz večine naših republik, pa kaže, da se bencin v Jugoslaviji vsaj za zdaj ne bo podražil. V poslovnem združenju namreč menijo, da je mogoče dobiti večja sredstva za ceste tudi drugače, na primer s ponovno razdelitvijo sedanjih cen bencina. Slabe izkušnje, po katerih so podobnim govoricam prej ali slej pa le sledile podražitve, nam ne vlivajo upanja, da bo tudd res tako! i
Kmetijski nasveti
Kemija in plevel v nasadih
Herbicidi, kemične snovi za uničevanje plevela, so se v poljedelstvu uveljavili že skoraj povsod, v sadjarstvu, vinogradništvu pridelovanju ribeza in hmelja pa se še bodo. Kemična industrija ponuja vse mogoče pripravke, s katerimi lahko zatiramo plevel tako, da kulturne rastline ostanejo nepoškodovane.
■ Hmeljarjem prav uporaba herbicidov omogoči obvarovati nasade pred nadležnimi pleveli: dresnimi, rogovil jekom, pirnico, kurjimi črevcaml, ki se bohotno razrastejo na zagnojeni zemlji. Da pripravek pobije kar največ vret plevelov, je koristno uporabljati mešanice različnih herbicidov (na primer domatol, semparol). Močno se je razširilo škropljenje s simazmom in atrazinom, ki ju glede na čas uporabljamo v različnih odmerkih.
Ni preprosto znajti se med različnimi pripravki, kar sanore le dobro podkovan strokovnjak Prav zato se je koristno z njim posvetovati. Za jesensko uničevanje semenskih plevelov izberemo na primer radokor ali gesaprim, če je plevel že vzklil, sioer pa simazin, ki obdrži nasad dalj časa čist. Spomladi je treba biti bolj pazljiv, ker lahko poškodujemo budi sadike.
| Simazin in Xatrazin sta uporabna tudi v sadovnjakih, količina pa je odvisna še od starosti dreves (v starejšem nasadu do 5 kg simazina) V nasadih peč-katega sadja priporočjo mešanico herbicidov — semparol ali pa mešanico simazina in atrazina. S prvo mešanico škropimo poleti in jeseni, z drugo pa spomladi. Semparol se je zelo obnesel v ribezu proti slaku in pirnicu. Škropimo po obiranju grozdičja
V naših podnebnih razmerah, za katere je značilno veliko padavin, dobro razvrščenih skozi vse leto, je boj s pleveli posebnega pomena. Le poznavanje uspešnih načinov, ki segajo 0(1 načina obdelave, sajenja pa vse do Mičnih pripravkov, lahko zagotovi uspešno pridelovanje.
Inž. M. L.
Brez prehitevanja ■ in zaostajanja!
Prejšnji teden So bile v Beogradu seje zbora narodov, družbenopolitičnega in gospodarskega jzbora Zvezne skupščine. Predsednik ZIS Mitja Ribičič je na seji poročal o gospodarstvu in med drugim^ dejal, da je letošnja resolucija o gospodarski politiki sicer določila potrebna skladna gibanja proizvodnje in potrošnje, toda skoraj vse oblike porabe so vendarle naraščale hitreje od proizvodnje in dosežene proizvodnosti.
X
(Karikatura iz beograjskega JEŽA)
Nove ugodnosti za varčevalce
3
DOLENJSKI UST* TEDNIK ♦ VESTNIK• vsak četrtek 60.000 izvodov!
Kot vedno so tudi tukaj vojaki in oficirji JLA opravili kot pravijo sami, samo svojo dolžnost
TUDI VASI SO PRIZADETE
Katastrofalni potres je zapustil težke posledice tudi v vaseh bosansko-gradiškega Pod-kozarja. Vse, kar so ljudje tega območja zgradili v zadnjih 25-letih na ruševinah minule vojne, so spet ruševine.
Vasi pod Kozaro niso zdaj nič boljše kot leta 1945, le človeških žrtev ni bilo. Kot da bi narava razumela, da je tam mod vojno izgubijo življenje blizu 9000 piebivalcev.
V 14 šolah ne bo ?pet tako kmalu šolski zvonec poklical podkozarskih učencev; kajti njihove torbe visijo na slivah, pod šotori ali pa so ostale pod ruševinami.
Po oceni posebne komisije je na tem območju porušenih »20 objektov in ljudje nimajo niti najosnovnejših možnosti za življenje. Ležijo v zemljankah, svinjakih in pod Šotori, z vrhov Kozare pa brije veter, ki preti s snegom; aapadel J« te do Hamih vasi . . .
KOT VEDNO SPET — JLA!
Vsi brez izjeme, s katerimi smo se pogovarja li, so se strinjali da je levji delež pri odstranjevanju posledic nesreče imela JLA. Stara ženica nam je na uho šepnila: »Veste, vse bi moralo imeti v rokah vojaštvo potem bi bil pravi red.«
Fantje iz vseh krajev Jugoslavije so solidarni z vsemi -jugoslovanskimi ljudmi; s svojimi zgledi so stkali trdne vezi prijateljstva.
NAJNOVEJSE SZ BANJALUKE
Potresov ]e bilo največ zabeleženih med 5. in 7. novembrom; v treh dneh jih je bilo 57. Najhujši je bil 5. stopnje.
Oči se večkrat uprejo v nebo; ljudi je strah, da bo deževalo.
Trgovina se odvija tudi sredi ceste, tam je namreč najbolj varno. Iz nekaterih prodajaln še vedno nosijo blago, ki bo še uporabno.
Red na cestah delajo posebni mladi redarji s čeladami. Kajti ljudje najraje sami brskajo po ruševinah in bi lahko prišlo do nesreče.
Egoizem je pri teh ljudeh sedaj neznana beseda. Nesreča združuje ljudi!
Sarajevo bo v Banjaluki zgradilo novo gimnazijo in eno osnovno šolo na podeželju.
Brez izjeme je potresni sunek obračunal z dimniki, kljubovali so samo tisti iz salonita.
Avtomobili in ostala prevozna sredstva so za čudo ostali v glavnem nepoškodovani. Zato so nekateri avtomobile še precej časa Imeli za edino streho nad glavo.
Najbolj poškodovani objekti so ’ velika stanovanjska zgradba »Tita-nik«, študentski dom, gimnazija, medicinski center, doma kuttore in večina drugih, večjih stanovanjskih objektov. Na stenah teh je narisan rumen križ, kar pomeni »podreti«. Rdeči pomeni »eventuelno popravilo«, zeleni pa »možno bivanje«.
Javni razgovori na ulicah še vedno tečejo o potresu. Vsak ima svojo zgodbo, ki jo hoče povedati drugemu.
Armirani beton je najboljše sredstvo pred potresom. Nekatere novejše zgradbe iz tega materiala so odnesle samo manjše poškodbe.
Ljudje so najbolj razočarani, ker Jim je potres uničil več kot 400 'et stari zgodovinski spomenik Ferhat-pašino džamijo. V spomin na potres bodo minaret pustili tak, kot je ostal po potresu.
Učenci in dijaki banjalušklh šol so se v glavnem odpravili na morje, tam bodo do maja nadaljevali pouk. Med temi je tudi 840 dijakov porušene gimnazije. Izselilo pa se |e tudi veliko družin, odšle so v različne kraje Jugoslavije.
Kdor ima garažo, ta Ima veliko. Saraža je danes toliko vredna, kot dvosobno stanovanje. Ironija je, da se ni nobena garaža podrla, verjetno zato, ker so jih v glavnem gradili zasebniki sami.
Avanturisti In mrhovinarji so zavohali donosno trgovino. Vendar so Jim prebivalci, vojaki in kaznovalni organi krepko stopili na prste. Zdaj pa je mir.
Bo treba oditi iz ljubljenega mesta? Ali se bo našla boljša streha kot je platnena?
Banjaluka največje mesto v severozahodni Bosni, leži v južnem delu banjaluškega polja na obeh bregovih reke Vrbas. Na območju današnjega mesta so Rimljani zgradili trdnjavo Castru, proti severu pa naselji Ad Ladi os (Trn )in Ad Fines (Laktoši). Vse to leži ob cesti, ki je povezovala Savo z Jadranskim morjem. V zgodovinskih dokumentih se mesto prvič omenja 1494, ravno tako tudi potresi, vendar nikoli tako hudi.
Banjaluka je danes odprta ljudska rana; huda m boleča. Vendar je pri teh ljudeh ukoreninjen običaj, da ranjenemu govorijo takole: »Sretne ti rane. ju nače, sretno prebolio.« Obliž sicer dajo, da se rane ne vidijo; vendar znftjo ti ljudje prenašati bolečine s stisnjenimi zobmi, pa če še tako pečejo.
Stanje v mestu in okoliških vaseh počasi prihaja v običajni tek. Tu in tam se že sliši pesem, sicer še vedno otožna vendar junaška. Ljudje v njej utapljajo tugo, ki še vedno visi nad mestom
in nad vsemi. Močan vtis napravijo prebivalci,-ki se trudijo, da bi čimprej obnovili streho nad glavo. Kajti kot Damoklov meč visi nad vsemi deževje, ki ne bo prizanašalo. Na več mestih v začasnih skladiščih ljudje čakajo v vrstah, da dobijo gradbeni material. Vsem se mudi, vsak bi rad čimprej.
Mestni prebivalci živijo v glavnem pod šotori. Na vrtovih se je sem in tja spraznilo kakšno mesto; stanovalec se je preselili ali pa je šel nazaj v hišo. Vendar niso vsi enake sreče, nimajo še * vsi strehe nad glavo. Precej jih potrebuje šotore, upajo, da jih bodo dobili.
Stab za borbo proti elementarnim nesrečam, ki usmerja vse življenje, ne prejema več materialne 'pomoči, ampak v glavnem denar. Vendar ljudje menijo, da je bila poteza preuranjena ker potrebujejo še marsikaj. Saj so v glavnem rešili samo tisto, kar imajo na sebi in denar.
Banjalučani, čeprav kažejo na zunaj precej
mirnosti, so še vedno nezaupljivi, vsak pok jih prestraši. Pri podiranju ruševin večkrat zabobni, tedaj se vsak pripravi, če bo spet treba ...
Čeprav je mesto danes zdesetkano, ne bo izumrlo. Mladega sveta ni, sprejele so ga tople roke širom po Jugoslaviji.
Prepričali smo se, da so ljudje potrebni hitre pomoči od zunaj. Veliko jih čaka na pomoč. Ne bomo jih pustili same, z njimi bomo. Strinjamo se s Titovimi besedami: »VSI BOMO POMAGALI!«
Katastrofa in tragedija Banjaluke 27. oktobra ob 9. uri 11 minut in 33 sekund je največja odkar stoji mesto. Banjalučani, ponosni na preteklost in tradicijo mesta polni zanosa verujejo, da se bo mesto še bolj razcvetelo, ker vsi ljudje Jugoslavije in ves svet pomaga celiti rane. Ljudje so polni optimizma in potrpežljivosti, prenašajo vse nevšečnosti in posledice katastrofe. Verjamejo, da bodo s svojimi rokami in s pomočjo drugih ljudi zgradili še trdnejšo lepotico Krajine, kot je bila.
POTEGNILO ME JE V NEPROSTOVOLJNI PLES
MILKO TRTIC, 21-letno uslužbenko (ob naslovu v sredi), smo našli z mamo pred šotorom v na. sel ju št. 7. Med taborečimi je bilo tudi precej otrok, čeprav jih v mestu ne srečate. V glavnem so že vsi odpotovali. Milka 'se je v času potresa nahajala v četrtem nadstropju stolpnice. »Ko se je začelo tresti, smo vsi bežali pod oboke vrat. Imela sem občutek, da se začenja nekakšen prisiljen ples v krogu. V trenutku smo bili vsi beli od ometa. Vreščanja je bilo na pretek. Ko smo se v naglici spuščali na prosto, smo med potjo naleteli na mrtve in na pretresljive krike ranjenih. Imela sem občutek, da je več ljudi mrtvih. Kasneje sem opazila, da se jih je precej onesvestilo,« je pripovedovanje zaključila Milka.'
V tej skupini so bili tudi ljudje iz sosedstva. Pritoževali so se nad slabo blokovsko gradnjo. Res, da so najbolj poškodovani novozgrajeni stanovanjski velikani, ki so, gledano z nestrokovnega zornega kota, površno grajeni. V tej skupini je bila tudi malce nenavadno oblečena ženska^ ki je zatrjevala, da je neki možak pri njih doma točno napovedal potres. Večina se mu je takrat smejala, vendar je imel prav!
IZ ZEMUNA SMO PRIŠLI!
KAREL RAZLAG (ob naslovu levo), vojak iz Maribora: »Nisem iz Banjaluke, sem iz posebne zemunske čete JLA za reševanje. Ko smo zvedeli za nesrečo, smo takoj odšli na pot. Dela imamo vedno dovolj, saj je porušenega veliko, oelo več, kot sem mislil ob prihodu. ljudje nam radi pomagajo, vendar jim zmanjkuje delov-
15 noči že ni mesta — namesto njega so samo taborni ognji, šotori, barake in zasilna zavetišča. Ognji svetijo kot simboli neke nesreče, kot simboli tistega tragičnega dejanja prirode
nega orodja. Razen tega je nevarno hoditi pod v nebo štrlečimi betonskimi bloki, ki lahko vsak čas povzročijo nesrečo. Občudujem mirnost teh ljudi. Vse se je pomirilo; ljudje so trdoživi, zdržali bodo.«
Čeprav je bil že bel kot mlinar in tudi popraskan, se je kar naprej spuščal pod grozeče povešeni strop, ki bi se vsak čas lahko porušil. Pravijo, da so bili fantje v uniformah včasih preveč predrzni in so Jih njihovi predstojniki morali držati nazaj. Nihče ni hotel zaostajati, vsak se Je hotel Izkazati!
NAJVAŽNEJŠE JE OHRANIT! . ŽIVLJENJE
RUDI SLAK (ob naslovu desno), sodnik za prekrške v Banjaluki, doma iz Dobruške vasi. Slovenec Slak je potres preživel takole: »2ena je zbolela, z mlajšim sinom sta odšla v Ljubljano. Doma sva ostala sama s starejšim sinom. Ko se je najhuje streslo, sem ravno opravljal gospodinjska dela (pral sem s pralnim strojem); luč je ugasnila, omet je začel padati, ljudje so tekli na prosto. Med njimi sva bila tudi s sinom. Nekateri so celo skakali skoz ok-
na. Razumljivo, da so se poškodo. vali.
Žalosten je bil nočni pogled na številne ognje, ob katerih smo se greli. Vse je prevzela nekakšna tišina. Vladal je mrliški mir. kot da bi pričakovali še hujše.
Ljudje smo se hitro znašli. Organizirali smo se v štab za pomoč ponesrečencem. Veliko nam Je po magalo vojaštvo. Nekaj minut po nesreči je že bilo med nami. To je bilo ohrabrujoče!«
VSAJ PLATNENO STREHO!
DOBRILA DRAGULIC je izgubL la vse, ostali sta sami z mamo »Ostalo mi je samo to, kar imam na sebi. če mi ne bi pomagali vojaki, bi ostala samo pri tem. Tako pa so izpod ruševin potegnili še marsikaj, kar nama bo koristilo. Ne morem reči, da nismo prejeli pomoči. Menim, da nas je še precej, ki smo dobili samo po đVe odeji in nfekaj konzerv To pa je premalo! Potrebujemo štreno nad glavo. Ce ne gre drugače, je za enkrat dober tudi šotor«, je s solzami v očeh pripovedovala črnolasa Dobrila.
SLAVKO DOKL
4
DOLENJSKI UST * TEDNIK* VESTNIK• vsak četrtek 60000 izvodov!
S PEČMI ACEC, POTEZ, FENIX, KI JIH IZDELUJE PO LICENCI »STANDARD«
Informacije in prodaja: Predstavništvo »STANDARD«, Ljubljana, Poljanska 6, telefon: 313-003
EP »Gospodarski vestnik«
ZATO V VAS DOM PECI „STANDARD
Med obiskom v Metliki so zvezni poslanci zvedeli za številne probleme, ki tarejo belokranjski občini - Bela krajina po svojih močeh že zdaj rešuje vprašanje borcev in drugega prebivalstva
Najboljša tgrača: HRANILNIK!
Že otroci naj se mimogrede nauče varčevati in v igri bodo spoznavali življenjsko resnico: zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača! Tudi vi lahko dobite hranilnik za svojega otroka pri
Dolenjski banki in hranilnici
V NOVEM MESTU in njenih poslovnih enotah
v KRŠKEM, TREBNJEM ali METLIKI!
TUDI HRANILNO KNJIŽICO lahko dobite vsak čas pri vseh poštah v občinah Novo mesto, Krško, Metlika in Trebnje!
DBH Novo mesto obrestuje navadne hranilne vloge po 6 odstotkov, vezane pa do 7,5 odstotka.
Metliškim občanom, posebno pa še n^šim varčevalcem čestitamo za občinski praznik!
(Nadaljevanje s 1. str.)
V metliški občini skoraj ni hiše, ki ne bi med vojno sodelovala v NOB. Podobno je tudi v sosednji občini Črnomelj. Obe občini sta danes
znani kot zibelka slovenskega partizanstva. Predstavniki o-beh občin pa so poslancem povedali, da danes ta zibelka ni sposobna' sama rešiti vseh vprašanj borcev.
Bo urbanizem lahko...
(Nadaljevanje s 1. str.)
urbanističnega programa Novega mesta in povečanje do-sedaj vrisanih industrijskih površin za 60 do 90 odstotkov! S tem v zvezi je moral svet obravnavati tudi življenjski prostor bršlinske ISKRE, oživljene ELE, klavnice, novih industrijskih železniških tirov prot j Ločni, Cegelnici in Gotni vasi, - in zlasti odseka nove ceste I. reda od Pogane proti cestii 1/1 Ljubijana-Zagreb z mostom čez Krko pri Mačkovcu. Kandij&ki most j'e namreč dosegel svojevrsten rekord v Sloveniji, saj gre čezenj na dan več kot 16.000 vozil! Ni redko, da se na obeh konceh nabere tudi po sto avtomobilov, ki morajo lep čas čakati, da se zvrste na njem.
Poleg predstavnikov omenjenih podjetij in projektantov DOMINVESTA je prišel na sejo tudi predsednik občinske skupščine Franci Kuhar, ki je med drugim dejal:
»Dokončno se moramo zne-
Tudi Miha Hrovatič, direktor DOMINVESTA, je postregel z osupljivimi podatki:
»Po vsem tem pa ugotav-ij'amo, da na ožjem področju Novega mesta ne bo dovolj prostora za kakšno novo industrijo, niti za večja širjenja današnje ne: poiskati bomo morali nove površine izven mesta. Ker bo smer od KRKINEGA rezervata v Cegelnici proti NOVO-LESU v Straži zasedena z že obstoječim^ podjetij i in velikim novim športnim letališčem, se kot najugodnejši ponuja ravninski predel med Šentjernejem in Do-bruško vasjo, ki je gospodarsko izredno zanimiv: kot vir energije bi mu služila zlasti atomska centrala pri Krškem; cestna povezava je odlična, saj leži predel med dvema velikima cestama; po potrebi bi bilo mogoče zgraditi še železnico Novo mesto—Krško, za katero so načrti že narejeni; tržno m širše gospodarsko zaledje pa Jte tako, kot ga nima zlepa kakšen kraj v Sloveniji!«
Naše področje je bilo že pod Rimljani in še posebno v srednjem veku med prometno in gospodarsko najbolj zanimivimi, kar dokazujejo tudi zadnja izkopavanja arheologa dr. Sribarja, ii je slutil in odkril veliko srednjeveško mesto Guttenwerth prav na kraju, kamor naj bi se preselilo bodoče industrijsko središče Dolenjske. .
Težko je po prvi »širokogrudni« seji sveta za urbanizem računati katera pied-videvanj'a načrtoyalcev in gospodarstvenikov se bodo uresničila, razveseljivo oa je že dejstivo, da smo tudi na tem področju sodobni čas začeli gledati s sodobnimi očmi. Nemalo so temu doprinesli prav kolektivi, ki so šele z gospodarsko reformo zares zadihali in odprli tildi nekdaj zapostavljeni Dolenjski pot v poslovno življenje in uspeh doma in v tujini.
M. MOŠKON
Poslanci so si posebej zapisali podatke, da so priznavalnine za borce tega območja precej manjše od republiškega povprečja, da si obe občini prizadevata po svojih močeh zadovoljivo reševati gmotna in druga vprašanja ljudi, ki so kakor koli sodelovali v revoluciji, da priznavata občinski skupščini borcem-kme-tom olajšave pri davkih in podobno.
Kot so nadalje povedali, je precej kmetov-borcev prizadelo zdravstveno zavarovanje. Ker je njihova plačilna zmožnost majhna, niso mogli vsi plačati prispevkov za kmečko zavarovanje. Zato jim kmečko zavarovanje ni hotelo potrditi zdravstvenih izkaznic, to pa pomeni, da se ne morejo zdraviti na račun skupnih sredstev kmečkega sklada.
Zvezni poslanci so se zanimali, kako je z reševanjem ostalega socialnega varstva. Odgovorili so jim, da so poseben problem družinske invalidnine, vzdrževanje ostarelih ljudi na vasi. Občini te zadeve rešujeta, toda bolj v posameznih primerih. Prav tako jima zmanjkuje denarja za socialne podpore. Spodbudno pa je, da se v Metliki lepo razvija dom počitka, ki so ga letos preuredili.
Poslanci so se strinjali s tem, da je potrebno probleme, o katerih so slišali v Metliki, sistemsko rešiti, v reševanje pa vključiti večjo pomoč republike. Vprašali so se, ali ne bi morda tudi v Sloveniji kazalo ustanoviti poseben sklad za razvoj njenim nerazvitim območjem.
NAJUDOBNEJE IN NAJCENEJE:
Dolenjski list vsak četrtek na svoj naslov!
V soboto, 15. novembra, je bilo na brežiškem sejmišču naprodaj 653 prašičkov, prodali pa so jih 567. Manjši pujski so veljali 11 din kg, večji pa 7 din kg žive teže.
»Dokončno se moramo znebiti predsodka, da je mesto samo na trgu! Staro jedro niti prostorsko niti namensko tega ne prenese več. Stanovanjski centrj z vsemi pritiklinami sodijo in se lahko ustrezno razvijajo samo v smeri Bučne vasi, Grabna in Broda. Industriji, ki si je v mestu že prislužila domovinsko pravico, pa moramo dati možnost razmaha v Cegelnici, Ločni ter med Got*-no vasjo in Šmihelom. Ne smemo več spraševati nobene tovarne, če na koncu njihove ograjlahko postavimo stanovanjsko naselje. Za izdelavo idejnega projekta razvoja mesta moramo omogočiti sodelovanje vsem jugoslovanskim strokovnjakom ..«
Naši metropoli se torej obeta le malo • manj kot je veljala v Valvasorjevih časih, ko je slavni zgodovinar napisal, da »je Novo mesto za Ljubljano najimenitnejše na Kranjskem ...«
/•,	•	•	vv
Sejmišča
Cene neizpreme-njene
V ponedeljek, 17. novembra, je bilo na novomeškem sejmišču naprodaj 614 prašičkov, prodali pa so jih 528. Kupci so prišli bolj od daleč in so plačevali po ena kih cenah kot pretekli teden. Za manjše pujske so dajali 140 do 200 din, za večje pa od 210 do 640 din.
Brežiški sejem
Zibelki našega partizanstva danes pojo uspavanko socialni problemi
VEČ MILIJONOV ZADOVOLJNIH POTROŠNIKOV
mam
■ ;
a$Wg&3
Vietnam -vest vsega človeštva
(Nadaljevanje s 1. str.)
stva, ki si želi predvsem svobodno in samo izbrati svojo družbeno ureditev. Dobro vemo, kako je bila krvava in z najdragocenejšimi žrtvami poplačana naša revolucionarna pot do svobode. Prav zato toliko bolj cenirrio hrabro vietnamsko ljudstvo, ki se že toliko let in vedno uspešneje upira tujim zavojevalcem. Nikoli ne bomo pozabili besed tovariša Tita, ki je na velikem mitingu v Pnom Penhu januarja 1968 med drugim dejal:
»Vojna v Vietnamu postavlja danes pred preizkušnjo vest vsega človeštva. Na svetu narašča gibanje solidarnosti z bojem vietnamskega naroda in vedno močnejše so zahteve, da se ta vojna konča, dokler še ni prepozno, ker bi plamen uničenja lahko zajel tudi širša področja, pa tudi ves svet. Od vsega začetka smo sodili, da je ustavitev agresije in vmešavanja ter priznanje legitimnih pravic vietnamskega ljudstva edina pot, da se najde miroljubna in pravična rešitev v duhu ženevskega sporazuma...«
Ko te dni Združene države Amerike z najsodobnejšo tehniko že vdrugič stopajo na starodavna tla Lune in ko se stotisoči Ame-rikancev čedalje odločneje izražajo proti vojni v Vietnamu na velikih manifestacijah v svojih največjih mestih, je vedno bolj očitno, da postaja umazani in krvavi boj ene izmed največjih tehničnih sil na svetu proti mali azijski drža-
vi	resnična sramota za ZDA. Gibanje proti nadaljevanju vojne v Vietnamu dobiva vedno večjo množičnost in čedalje bolj se nam kaže spremenjeni o-braz Amerike, ki vendarle opravičuje vero vsega naprednega človeštva, da bodo Uidi v Ameriki končno zmagale demokratične ideje in protivojno razpoloženje ameriškega ljudstva, junaški boj vietnamskega ljudstva je iztreznil mnoge odgovorne ljudi v ZDA. da le ne morejo vsiljevati drugim deželam svoje oblasti in svojega načina življenja.
Naša pomoč vietnamskemu ljudstvu je hkrati naša iskrena želja, da bi pogumni borci za svobodo Vietnama čimprej doživeli do končno zmago in osvoboditev svoje dežele. Doslej smo poslali v Vietnam 43 pošiljk krvne plazme, zdravil, sanitetnega materiala tn 3 bolnišnice v skupni vrednosti ene milijarde starih dinarjev. Predstavniki Vietnama so se za vso pomoč našim ljudem ter vladi iskreno zahvalili.
V tednu solidarnosti z bo-\pm vietnamskega ljudstva to pomoč še povečajmo, teden pa naj' bo spodbuda za še načrtnejše delo in našo vomoč pogumnemu vietnamskemu ljudstvu.
Prihodnje leto srečanje izseljencev v Čateških Toplicah
Predstavniki občinskih konferenc SZDL iz Krškega, Brežic, Črnomlja, Metlike, Novega mesta, Trebnjega in Sevnice so se v ponedeljek, 17. novembra, sestali v zdravilišču čateške Toplice. Dogovarali so se o pripravah na srečanje izseljencev, ki je za prihodnje leto predvideno v ča-teških Toplicah.
Jakijev „mali“ svet
Lahko trdimo, da je naša republika, ko se je odločala, da prevzame do konca letošnjega šolskega leta v obmorske počitniške domove 1100 otrok iz Banjaluke, ki bodo tu nadaljevali šolanje, pred veliko moralno in materialno odgovornostjo. Po grobih izračunih bo bivanje teh otrok stalo približno 10 milijonov din. Otroci bodo ostali v Sloveniji do junija.
Občinski odbori RK pozivajo občane, naj ne odrekajo pomoči, ko se pri njih oglašajo poverjeniki RK, ki zbirajo pomoč za Banjaluko. Tudi dolenjske občine se bodo morale vključiti v vseslovensko solidarnostno akcijo.
Metliška mladina dobi klub!
Ko se bo prese:ila otroška varstvena ustanova e gradu v nove prostore, bo metliška mladiha dobila stare prostore vitca za delovanje kluba. Občinska konferenca ZMS je že sestavila več comisij, ki so pripravile načrte za preureditev prostorov, izdelale pravilnik in urnik kluba ter obdelale finančno plat poslovanja. Mladinski klub bodo zabeli preurejati po občinskem prazniku in upajo, da bo do novega leta že začel delati.
-ni
Napoved za 36 razgovorov
Sekcija za kmetijstvo in gospodarstvo občinske konference SZDL v Krškem napoveduje bogato- izmenjavo mišljenj s kmetovalci in lastniki gozdov. Pogovarjali se bodo o sodobnem gospodarjenju v kmetijstvu, o zdravstvenem zavarovanju kmetov,
o	davčni politiki, o obnovi vinogradov in sadovnjakov ter načrtnejšem gospodarjenju z gozdovi.
»NOVOTEKSOVI« mladinci obiskali Tržič
Mladinski aktiv »Novotek-sa* je zadnjo soboto in nedeljo organiziral dvodnevni izlet za svoje člane. Obiska-
li	so ljubljanski obrat »Uten-silije«, od tu pa so odpotovali v Tržič, kjer so si ogledali predilnico in tkalnico in se s predstavniki tamkajšnjega mladinskega aktiva izmenjali izkušnje. V Tržiču so $i ogledali še spomenik pri nekdanjem taborišču, predor in tržiški čevljarski muzej. Iz Tržiča so odpotovali na Jezersko, odkoder so se povzpeli do Češke koče pod Grintovcem.
Srečanie v Čabru
V	dolini čabranke na meji med Slovenijo in Hrvaško leži mestece čabar. Tu je bila 15. novembra svečana proslava v počastitev 50-let-nice KPJ, SKOJ in zveze sindikatov. Na proslavo so prišli tudi predstavniki sosednih slovenskih občin: Ko-
čevja, Ribnice in Cerknice. Sekretar občinskega komiteja ZKH Jurač Malnar je v svojem govoru poudaril zgodovinsko povezanost obeh bratskih narodov. Prisotne je navdušil tudi mešani pevski zbor z Reke in folklorna skupina »Student« z Reke z narodnimi nošami in lepimi plesi. V tovariškem srečanju po proslavi pa so obiskovalci zapeli slovenske in hrvaške pesmi. Sklenili so nova prijateljstva in se razšli z željo, da bi se spet kmalu srečali.
KAREL ORA2EM
V	petek, 14. novembra popoldne, je slikar Joža Hor-vat-Jaki odprl v svoji galeriji v Nazarjih razstavo najnovejših del pod skupnim naslovom »Miniatura — gravura — les«. Spet se nam je predstavil z izvirnim svetom fantastike, polnim ukročenih demonov in v pisan splet barv, potez in najfinejše risbe ujetih živalskih figur davno minulih in sedanjih časov.
Umetnikovo razstavo je predstavil Zoran Kržišnik, ravnatelj Moderne galerije, ki je med drugim poudaril Jaki-jevo vztrajanje na poti, ki ga formalno, čeprav s pomisleki, uvršča med surrealiste-fanta-ste. Razkošje barv, motivov in že kar omotično prepletanje in migotanje neštetih figur — divji, pravi bestiarij!
—	v presijajnih blestečih zvezah in odtenkih pa nam je v najnovejši Jakijevi miniatur^ in gravuri tokrat pokazalo tudi zanimivo umetnikovo sa-modiscipliniranost. Zvest sebi in prehojeni poti se je tokrat pustil ujeti v sila zapleten svet umetnine na kar najmanjših ploskvah — in ustvaril občudovanja vredne dragotine.
Na razstavi sta tržaška umetnika Dina Slama (čembalo) in Miloš Pahor (flavta) odlično zaigrala Vivaldijevo
Jože Horvat — Jaki, samorasli slovenski umetnik
Sonato v F duru m švarovo Dodekafonijo III. Med gosti na otvoritvi razstave (bilo jih je pribl. 70) sta bila tudi Ciril Pevec, predsednik občinske skupščine Trebnje, ter Janez Gartner, predsednik odbora tabora slovenskih naivnih in ljudskih slikarjev ter kiparjev. Slikar Jaki je nedavno tega na njuno povabi-
lo	obiskal Trebnje ter se zelo zanimal za dosedanje kot bodoče delo tabora slovenskih naiv^iih slikarjev, pri čemer je obljubil tudi svojo pomoč in sodelovanje.
TONE GOSNIK
BELI POTEPUHI NA OTOČCU — Pisali smo, da so pred dnevi prispeli na Otočec štirje beli labodi iz Švice. S to vestjo smo opozorili ljubitelje prirode in živali, da so si šli ogledat belo ladjevje. Vendar so obiskovalci nemalo presenečeni, labode je težko videti. Beli potepuhi jo najraje popihajo proti Strugi, nič kaj radi se ne zadržujejo v okolici otoškega gradu. Razumljivo, da se zaradi takšnih sprehodov labodov gostinski in turistični delavci bojijo, da bi se kakšen preveč zagret lovec lotil lepih in miroljubnih okrasnih ptic na njihovem potepu. (Foto: S. Dokl)
VeSika odgovornost za 1100 banjaluških otrok
Knjiga na črnem indeksu?
»Fant, pamet v glavo pa knjigo v roke, da bo kdaj kaj iz tebe!«
Pogosto slišimo ta dobri nauk, ta lepi napotek staršev otroku, ki ga pošiljajo v šolo.
In fant, kakopak, uboga. Poleg tega v šoli zahtevajo, da se uči iz vadnic, da prebere za domače čtivo ta roman in ono povest.
Toda šolanje ni večno. Brž ko je diploma v roki, gre vse, kar diši po knjigah, navadno na klin. Za zrelega človeka sta vendar tarok, nogometna tekma ...
Žalostno je, da branje v mnogih družinah sploh ni čislano. Bolj se ga otep-Ijejo kot davščin ali samoprispevkov. V /nižinskem proračunu je knjiga sicer že dolgo na črnem indeksu. V mislih imamo mestne prebivalce, o kmetih pa sploh ni potrebno posebej govoriti.
Zakaj tako? Ali niso za to krive tudi cene knjig?
Pred cenami klobuk z glave, prerasle so našo plačilno zmožnost. Dobra knjiga je, žal, prav toliko
kot kosilo za dve osebi v luksuznem hotelu. Sicer pa so vse naše knjige
V	primerjavi s tistimi, ki izidejo v zahodn / državah, vsaj za 100 odstotkov dražje.
Velika zmota pa bi bila, da bi se sklicevali samo na cene. Tu je še nekaj drugega, najbolj žalostnega. Knjiga tudi tam ne gre, kjer je skoraj zastonj: v knjižnicah oziroma njihovih izposojevalnicah. Poglejmo nekaj podatkov iz dolenjskih, spodnjepo-savskih in belokranjskih občin.
Lani so imele matične in druge knjižnice v devetih občinah (na našem območju) 166.526 Knjig, izposodili pa so jih 132.228 nekaj manj kot 76.000 obiskovalcem. Obiskovalcev je bilo v resnici nekajkrat manj, ker so prihajali v knjižnice isti ljudje po večkrat.
Kot da je prepad med knjigami in ljudmi!
To pa že presega okvir pričujočega zapisa ob mesecu knjige, ki traja do konca novembra.
IVAN ZORAN
ŠE ENO DARILO BANJALUČANOM! Novomeška IMV je v petek podpisala s sarajevskim UNISOM pogodbo za dobavo 1028 avtomobilskih prikolic, ki jih je kupila direkcija za obnovo Banjaluke za ljudi, ki so ostali brez strehe. UNIS je plačal za prikolice polno ceno, IMV pa je nakazala posebni popust prizadetemu mestu v znesku 30 milijonov Sdin neposredno direkciji za obnovo Banjaluke. iPoleg tega in pomoči ki so jo poslali že takoj naslednji dan po potresu, »o poklonili direkciji za obnovo še eno svojo največjo 9-metrsko prikolico ADRIA 900 za pisarno štaba za, obrambo pred elementarnimi nesrečami. Druge prikolice so začeli transportirati v soboto z vlakom. Na sliki: 9-mctrska ADRIA v ponedeljek na poti proti Banjaluki. (Foto: Vid Bauer)
To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami! — To stran ste napisali sami!
Ogrožena je tudi naša varnost
V	imenu Ciganov, ki smo redno zaposleni, imamo stalna prebivališča in živimo v popolnoma enakopravnih razmerah z drugimi državljani v Sloveniji, bi rad opisal dogodke, do katerih ni prišlo po naši krivdi.
Na dan mrtvih je Darinka Hudorovac, delavka v Novo-telesu obiskala grob svojega sorodnika na šmihelskem pokopališču. V njeni bližini se je ves čas zadrževala Ciganka Uta, mati zapuščenih enajstih otrok, s svojimi pomagači. Na pokopališče je prišla že vinjena in je ves čas iskala priložnost, da napade Darinko Hudorovac. Začela jo je nagovarjati, naj ji da denar za pijačo. Ko Darinka tega ni hotela, jo je napadla, zgrabila za lase in začel se je pretep. Na eni strani so bili Utini pomagači, oboroženi s orožjem, na drugi pa Marjan Brajdič z družino, ki zaradi premoči ni mogel braniti Darinke Hudorovac. Eden od Utinih pomagačev je z nožem napadel Marjana Brajdiča in pri tem njegovi ženi prerezal jopico in obleko, potem pa mu je Darinka nož iztrgala iz rok. Pretep se je nadaljeval in Utini Cigani so vso pot zasledovali Darinko in druge člane družine. Pretep so prijavili organom LM, vendar so jim ti odgovorili, da se ne bodo vmešavali v ciganske zadeve in niso ukrenili ničesar, čeprav je bil pretep na javnem mestu.
Po ustavi ima vsaka narodna manjšina pravico do urejenega življenja, toda zdi se, da to prt nas ne velja. Pišem v imenu tistih Ciganov, ki smo redno zaposleni in hoče-.
1970
CENA 5 DINAME
mo živeti kot drugi državljani, do česar imamo vso pravico. Toda ves čas nam grozi, da nas bodo drugi Cigani, ki tega ne odobravajo, pobili. Kadar se kaj zgodi, si drugi Cigani vedno najdejo priče in dosežejo, da kaznujejo nas. Cigani, ki niso zaposleni, poudarjajo svoje pravice, za dolžnosti pa nočejo slišati. Mi pa poznamo svoje dolžnosti, pravice pa nimamo. Ne zahtevamo nikakršne socialne pomoči, ampak zaščito, da bomo lahko mirno živeli.
Vse to traja že leta in leta, vendar nihče ničesar ne ukrene. Komisija za ciganska vprašanja obravnava vsako zadevo samo takrat, kadar gre za kakšen krvav obračun, in še to zopet kmalu zamre. Resno in nujno zahtevamo zaščito!
Darinka Hudorovac je redno zaposlena 7 let in trenutno sama, ■ ker mož dela v Nemčiji. Zato se ne bo mogla sama braniti pred napadalci in posledice bodo za vse Cigane sramotne, zanjo pa usodne.
Enako je tudi z Marjanom Brajdičem, ki ima že 22 let neprekinjene delovne dobe. Njegova hiša je na samoti v Regerči vasi, zato si sam ne upa več spati doma, družina pa je nenehno v strahu, otroci pa si ne upajo več v šolo, ki so jo do nedavnega redno obiskovali. Grožnje, da bodo ubili njega, njegove brate in vso družino, so Cigani izgovorili pred predstavnikom javne varnosti. Vendar se nam zdi, da imajo ti vse to za prazno besedičenje.
To se stalno ponavlja, kar lahko ugotovimo iz raznih virov: zasliševanj, obtožb in kazni. Nočemo se povzdigovati nad drugimi Cigani, zahtevamo samo mir in varnost. Smo Cigani, vendar smo predvsem ljudje.
Ni nam v ponos početje ciganskih otrok, da po cestah pobirajo cigaretne ogorke, da so umazani, da jih matere učijo krasti, da očetje vse dni pijančujejo. Nihče pa se ne vpraša, odkod tem pijancem denar, kakšno je njihovo zdravje in kakšen bo rod, ki se poraja iz tega. To je sramota za nas in za družbo, vendar vsi zapiramo oči in nihče ne pomisli, da se ta rod razvija in da bodo zaradi spregledovanja njihovih na-
Lubi mu ji brauci!
Prejšn tedn mi je muja Tina rekla de je u mest zvedla de se bo ole taku podražila de si ga člouk še za zdravje ne bo mogu prvoščt. Eni tuvaršic u en pisarn je nesla fri-šna jajca po tanov cen kukr usak tedn pa je vi-dla de si je tud ~ona že kupila enmau mn kukr deset flaš ola še po tastar cen. Pol je pa tud mene prsilla de sm šu z vuzem pa s sodem u trgovino pu ole. Taku je zračuna-la de smo najmn 25 jur-ju pršparal in de je biu tazadn cajt ke bo tadrug dan že močnu dražji.
No pol se je pa začelu! Ole ni blu draži ne tadrug in ne tatret dan pol sm pa u cajtngah prebrau de se zdej sploh še ne i>o podražlu. Jest pa doma poun sod ola! Taku sm biu jezen na Tino deb
io	biu najraj z glavo u
‘ist sod z olem pomoču 5e ga nab blu škoda. Zdej na vem kuga čem s nim. Al ga čm šparat
i1	komu šenkat al pa svitam dajat de bodo bul Ipehnate? Zdej bomo pa :eu mesev ole jel sm reku Tini sej nam ga nabo zmankalu. Pa naj kuha ole u žup pa u salat al pa u golaš pa zabelenu al pa u oblicah al pa pečenu in sploh kukr vej. Jest se na bom več za , kuhno brigou!
Lubi muji brauci tist kater si neste mogl kupt ola še po tastar cen pa vam ga bo vsak cajt zmankalu se žihr name obrnete. Jest vam ga rade vole odstopm še po tastar cen al pa tud zastojn samu de mi ga nabo treba doma gledat. Vas lepu pozdravla vaš
MARTINEK BREZSUL
pak nekoč še bolj dvignili glave in ogrožali tudi druge ljudi.
Upamo, da to pismo ne bo zaman, kot je bilo vse naše dosedanje prizadevanje!
MARJAN BRAJDIČ, Regerča vas, n. h.
Novo mesto
Impoljca: starčki vlečejo voz
V	vašem listu, pa tudi drugje sem že bral sestavke o razmerah v domu počitka na Impoljci. Opisujete, kako prijetno je v domu, kakšen mir vlada in da ostarelim ljudem ni treba delati.
Da bi pokazal tudi bolj senčnato stran teh domov, vam pošiljam fotografijo (ker je tehnično zelo slaba, je nismo mogli objaviti), na kateri je videti, kako štirje starčki vlečejo-voz, ki se običajno uporablja za konjsko vleko. Tako večkrat prevažajo smeti in odpadke, včasih pa celo krompir in prašičjo krmo. Mislim, da tako obremenjevanje starejših ljudi ni na mestu.
Zlatko Pigac Arto 15
PRIPIS UREDNIŠTVA. Po naših večkratnih, nenapovedanih obiskih v domu počitka na Impoljci lahko trdimo, da je v tem domu v primerjavi s .Skromnimi možnostmi domov počitka nasploh vzorno poskrbljeno za mirno jesen življenja ostarelih ljudi. Tudi sami smo videli varovance pri delu, ki pa ni prisiljeno in ima namen delovne terapije, kar pomeni ukvarjati se s kakim delom, da prijetneje in brez pretiranega razmišljanja mineva čas. Dodati tudi velja, da je precejšen del varovancev lažje duševno prizadetih, ki pa so telesno sposobni za delo. še enkrat naj poudarimo, da je delo prostovoljno in da je po našem globokem prepričanju vodstvo doma daleč od tega, da bi grenilo že tako težko življenje mnogih varovancev.
Odgovor na žalitve borcev NOV
Kot dopisnik glasila ZZB NOV Slovenije TV — 15 in drugih listov sem dobil več pisem od ljudi različnih poklicev, ki me spodbujajo, kako naj pišem in bičam napake pri nas. Pisma so bila dobronamerna in podpisana vse dotlej, dokler nisem v Nedeljskem dnevniku objavil v rubriki »Pritožno knjigo, prosim« sestavka »Kdo žali borce revolucije in njene pridobitve?«.
Po objavi omenjenega prispevka 2. novembra sem prejel kar tri anonimna pisma, ki žalijo in klevetajo borce NOV, naš družbeni red, naše voditelje in mene samega. Poslal sem jih na uredništvo TV
—	15.
V enem izmed njih, ki ga je napisal neznanec iz Ljubljane, so hude žalitve na račun nedeljske radijske oddaje »še pomnite, tovariši.« V pismu je zapisano, da so ti spomini pravljice za osnovnošolske otroke, češ da drugi ljudje ne verjamejo »kvašenju o junaštvih«. Neznani »junak«, ki pravi zase, da je bil tudi partizan, grdo žali borce NOV ter naše najvišje voditelje s psovkami in na način, tako značilen za nekdanje belogardistične časopise.
V uvodu pisma se neznanec sprašuje, kje sem dobil toliko poguma, da sem prispevek objavil s celim imenom, hkrati pa domneva, da sem pod sestavek pripisal izmišljeno ime. kot da sem strahopetec njegove baze.
Drugi anonimni pisec je obrnil svojo ost proti že umrlim in še živečim političnim voditeljem Slovenije in Jugoslavije. Republiške voditelje imenuje narodne izdajalce, naš narodnoosvobodilni boj pa fasado, za katero se skrivajo sleparji in goljufi slovenskega naroda. Svetuje mi, naj bolj prebiram časnike in bolj sledim televizijskim oddajam, češ da naši novinarji znajo povedati, kje smo, da smo »srbska kolonija in beograjski pašaluk«. Na koncu
še dodaja, naj odprem oči, da bom videl, kako uničujejo našega kmeta, kako propada, česar nočem videti, ker sem se za majhno pokojnino prodal tistim, ki živijo kot milijonarji na račun delovnega ljudstva.
Ob vsem tem bi rad samo povedal, da sem že med zadnjo vojno odprl oči in se boril proti takim ljudem, kot so pisci teh pisem, ki bi se udinjali tujim gospodarjem in pili pripravljeni izdati domovino za Judeževe groše. Žalostno je, da takih ljudi življenje ni izučilo, da izrabljajo naše napake za netenje sovraštva med jugoslovanskimi narodi in se ne zavedajo,
da za našo ljudsko oblastjo stoji armada poštenih ljudi, rodoljubov, udeležencev narodnoosvobodilnega boja, komunistov, ki so pripravljeni braniti pridobitve, ustvarjene v težavnem obdobju povojne graditve.
Kot skromen človek, ki ži-
vi	na razmeroma zaostalem kmetijskem območju, sem globoko prepričan, da bo tako kot vedno doslej naša dežela prebrodila tudi težave v kmetijstvu. Tudi modeme ceste bomo zgradili brez netenja sovraštva proti drugim narodom Jugoslavije.
KAREL ZORKO Zavratec 32
Grenak je kos kruha v tujini...
Tovariš urednik!
Sem naročnica vašega vedno bolj priljubljenega lista, ki ga redno prejemam. Vedno, kadar ga dobim,-se mi zdi, da imam kos domačega kruha, kakršnega mi tujina ne more dati. Zato vam bom napisala nekaj svojih misli k nedavnemu članku iz vašega lista,
v	katerem pisec piše, da tovarne zelo občutijo odhod delavcev v tujino in da tujina marsikoga razočara.
Res je, da/ je tu treba krepko delati za prislužen denar. Marsikdo bi raje delal za manjšo plačo v domačem kraju, da bi le bil pri svojih. Vendar so tudi nekatera domača podjetja kriva, da mnogi delavci odhajajo v tujino, ker jim obračajo hrbet takrat, ko jim je zaslužek najbolj potreben.
Poznam primer, ko je delavka tri leta v podjetjih prosila za delo in željno čakala na kakršnokoli ugodno rešitev. Ko je dobila obvestilo ene izmed tovarn, da jSmljejo delavke v službo, je vsa srečna ob misli na skromen zaslužek odhitela tja, ne da bi po-
Zakon o obveznem pokojninskem zavarovanju obrtnikov je preveč
Zakon o obveznem pokojninskem zavarovanju obrtnikov je bil res potreben, toda le za obrtnike, ki jim je obrt glavni ali edini poklic. Ni pa primeren za male obrtnike, ki jim je obrt le postranski zaslužek in pomoč za zvišanje življenjske u ravni. Ti mali obrtniki so predvsem lastniki potočnih mlinov. Nekdaj, v »starih dobrih časih«, so bili ti mlini precej donosni, saj so mleli žito noč in dan, če jele bilo kaj vode. Toda danes, ko imamo že skoraj v vseh večjih krajih valjčne mline in ko imajo tudi že nekateri kmetje mline na električni ali motorni pogon, pa ta obrt zamira.
Precej dobro poznam razmere teh potočnih mlinarjev na Dolenjskem in vem, da jim dohodek od mlina prinaša 10 do največ 20 odstotkov letnega dohodka v gospodarstvu, ker imajo pretežni dohodek od kmetijstva, s katerim se bavijo več kot z mlinom, če
VRATA !	,	1 OKNA
inies polkna
ribnica KREDIT
posplošen
takšen mlinar zmelje letno
4.000 do 10.000 kg žita in če računamo	kilogram žita
po 1 Ndin, znaša njegov 10-odstotni	zaslužek letno
1.000 Ndin. Kako naj takšen mlinar plača prispevek za pokojninsko zavarovanje, če je njegov zaslužek manjši kot potrebni letni prispevek? Razen tega so vsi mlinarji zdravstveno zavarovani kot kmetje. Kot vem, je celo protizakonito, da bi bil kdo dvakrat zavarovan.	Torej čemu te, kmete siliti, naj plačujejo prispevke, ter jim celo groziti s kaznimi, če so že zavarovani kot kmetje? Ko pa bo uvedeno pokojninsko zavarovanj'e tudi za kmete, bodo obvezno zavarovani po tej strani.
Imamo še druge male obrti, ki bodo čez desetletja le še spomin na sedanje čase. Tak primer je lončarstvo. Ta obrt bo prej ko slej izumrla, kajti tudi hribovski kmetje imajo danes že štedilnike, ce-
lo	električne, na katerih ne kuhajo v lončenih posodah.
Poznam lončarja, ki proda letno za 3.000 do 3.500 Ndin izdelkov. Je pa tuberkulozen ter za delo skoraj neposoben. Ta bi moral plačati okrog
8.800 Ndin prispevka za nazaj, toliko pa zasluži komaj v treh letih, če bo hotel komunalni zavod za socialno zavarovanje ta znesek izterjali, bo moral prodati njegovo hišo, saj drugega premoženja nima.
Poudarjam, naj bi male obrtnike, ki jim je obrt le skromen postranski dohodek, o-prostUi obveznega pokojninskega zavarorvanja, kajti od teh komunalni zavod za socialno zavarovanje prispevkov ne bo mogel nikoli izterjati.
Vsekakor bo treba zakon o obveznem pokojninskem zavarovanju v tem smislu spremeniti. Za obrtnike; ki jim je obrt glavni ali edini poklic, pa je vsekakor potrebno, da so pokojninsko zavarovani.
JOŽE ŠKETA
I	Podbočje 68
Darilo iz Francije
Naju z ženo je zelo pretresla nesreča v Banjaluki, zato vam pošiljava 10 frankov za pomoč žrtvam potresa. Hkrati želiva delavskemu razredu po vsej Jugoslaviji veliko uspehov ob narodnem prazniku 29. novembru!
FRANC IN ALOJZIJA KASTELIC Noyelles s/Lens
mislila na dolgo pot, &i_io je morala vsak dan pr&iw-diti peš. V sprejemni sisan-ni pa so jo odpravili s hlaa nim posmehom, ki-je razodeval, da je premalo izobražena.
Visoke izobrazbe res ni imela in je še danes nima. Odšla je v Nemčijo in tu opravlja zelo natančno delo. Nemški delodajalci vedo dobro izkoristiti take primere. Marljivo delo in tiho prenašanje krivic je v tujini edino, kar za nas velja. Kdor se upre, mora kloniti pod tujčevo roko. če pa nekatera domača podjetja ne ■ bi zapirala vrat pred nami, pa nam vsega tega ne bi bilo treba prenašati. Lepo vaš pozdravlja VIDA REŽEK,
1 Miinchen Nemčija
Nov oddajnik YU 3 DDT na Prekopi
Velika želja prekopskih radioamaterjev se je uresničila: dobili so nov oddajnik TS-510 iz Japonske. Te dni so opravili zadnja dela. Postavili so anteno in oddajnik v prenovljeno klubsko sobo. Zopet slišimo po etru klice
radioamaterjev s pozivnim znakom YU3DDT, ki znova razpletajo nevidne prijateljske vezi po vsem svetu, Prihodnje leto bodo slavili 5-letnico obstoja, na katero se že sedaj pripravljajo.
Oddajnik je uvozila Ele-trotehnika iz Ljubljane. Njegova moč je 160 W (25 W v SSB tehniki) in stane 6.900 dinarjev brez zveznega prometnega davka in brez priključkov. Do sedaj so plačali le 5.000 dinarjev. Toliko so dobili pomoči od raznih organizacij, ObS Krško in v P™1 vrsti od gospodarskih podjetij. Največ je prispevala ISKRA, tovarna elementov za elektroniko v Ljubljani, na predlog tovariša Ludvika Simoniča, direktorja »Uporov« iz Šentjerneja (3.000 dinarjev).
Ob tej priložnosti se prekopski radioamaterji iskreno zahvaljujejo vsem, ki so kakorkoli pomagali pri nabavi oddajnika. obenem pa obljubljajo, da bodo svojo delavnost še povečali, saj so jim sedaj na široko odprta vrata v sveL
JOŽE ZAGORC
%
■NPI
Ko za občinski praznik 26. november v mislih obujamo prehojeno pot, smo lahko ponosni na dosežene uspehe. Vsem občanom in delovnim organizacijam iskreno čestitamo, obenem pa želimo, da bi z enakim delovnim poletom uresničevali nove naloge.
OBČINSKA SKUPŠČINA METLIKA OBČINSKA KONFERENCA SZDL - OBČINSKA KONFERENCA ZK - OBČINSKA KONFERENCA ZMS - OBČINSKI SINDIKALNI SVET - OBČINSKI ODBOR RDEČEGA KRIŽA -OBČINSKI ODBOR ZZB NOV
Šele dobrih deset let je minilo, kar se je Metlika začela vzpenjati na področju gospodarstva, in že ni več spoznati nekdanjega podeželskega mesteca ne njegovih ljudi - Kako daleč se je Metlika že prerinila v slovenskem gospodarskem prostoru? Na vprašanja odgovarja predsednik
občinske skupščine Ivan Žele
—Kaj pomeni industrija v metliškem gospodarstvu danes?
— Industrija predstavlja 82 odst. narodnega dohodka, ki ga ustvarja s 1635 zaposlenimi; od tega je več kot tri četrtine žensk. Naše gospodarstvo je začelo pomembneje rasti šele pred 10 leti brez političnih investicij. Kar imamo, smo sami ustvarili. V domači industriji pomenijo največ podjetja Beti, Novo-teks, Komet, zadruga, komunalno podjetje, v zadnjem času tudi obrat IMV na Suhorju in novo podjetje Metlika-trans. Narodni dohodek znaša letos že 5.820 din na prebivalca.
— Kakšne so dobre ln slabe strani metliške industrije?
— Dobro je to, da podjetja venomer rastejo, modernizirajo proizvodnjo in se vedno bolj uveljavljajo v izvozu, slabo pa je, da nimamo dovolj strokovnjakov. Na 100 zaposlenih imamo komaj 1,05 odst. ljudi z visoko izobrazbo, medtem ko znaša jugoslovansko povprečje 18, sflovensko pa 16.
— Kaj je trenutno najbolj pereč problem občine?
— Vsekakor kmetijstvo. Imamo še 49 odst. kmečkega prebivalstva, ki v standardu daleč zaostaja za drugimi občani. Občinska skupščina se zaveda, da bo morala neglede na-zvezne in republiške resolucije ter načrte sama poseči
Novi dom upokojencev je ena izmed letošnjih pridobitev mesta, kar dokazuje skrb tudi za ljudi, ki so družbi že dali svoje.
v sanacijo kmetijstva. Z vso odgovornostjo se tega lotevamo. Prvi ukrep bo: ustanovitev močnega občinskega sklada za pospeševanje kmetijstva.
— Kako ocenjujete razvoj turizma?
— Kljub prizadevanjem še ni pravega finančnega učinka. Imamo srednjeročne in dolgoročne načrte za turistični razvoj občine in z vlaganji, ki so se že začela, bo turizem v kratkem dajal veliko več kot doslej. Več novih asfaltnih cest in novi most čez Kolpo bodo privabili prehodne goste, z ureditvijo kampa in kopališča ob Kolpi v letu 1970 pa se bo mnogo bolj razvil tudi počitniški turizem.
— V vaši občini je vsak četrti prebivalec član ZZB. Kako je poskrbljeno za borce?
— V urejanju borčevskih zadev smo letos izredno napredovali, čeravno, stanje še daleč ni zadovoljivo. Borci so dobili za 2,780.000 din posojil za gradnjo ali popravilo stanovanjskih hiš, medtem ko smo prejšnja leta v te namene lahko dajali povprečno 200.000 din. Na območju občine dobivajo 303 borci priznavalnine, 80 prošenj pa še čaka na rešitev. Naše priznavalnine pa so izredno nizke, v povprečju znašajo 70 din na mesec. Zavedamo se, da bo treba tudi to urediti, vendar vsega naenkrat ne zmoremo.
— Kakšna so prizade, vanja občinske skupščine za komunalno izgradnjo?
— Ob nagli rasti industrije komunalna izgradnja na vseh področjih zaostaja. Vsa vprašanja, kot so elektrifikacija, gradnja vodovodov, urejanje pokopališč, kanalizacija, gradnja gasilskih domov, šol, varstvenih ustanov, poti itd., rešujemo postopoma v sodelovanju z občani in delovnimi organizacijami. Naši občani že 10 let plačujejo samoprispevek za razna komunalna dela in zelo požrtvovalno sprejemajo nova in nova bremena. V večjih mestih, kjer so veliko boljši zaslužki, tega ni. Ob tej priložnosti bi se rad našim delovnim ljudem iz srca zahvalil za vse, kar so že prispevali k napredku, obenem pa jih prosim za nadaljnje razumevanje. Mnogo imamo še načrtov in potreb! če bomo občina, podjetja in delovni ljudje še naprej tako dobro in tesno sodelovali, se ne bojim, da ne bi zmogli nadaljnje poti navzgor.
Tekst in fotografije: RIA BAČER
Za občinski praznik bo odpeta tudi nova.varstvena ustanova v stanovanjskem naselju. Vrtec za predšolske otroke bo eden najlepše urejenih na Dolenjskem.
Tudi starega dela mesta se Metličanom ni treba sramovati. Rože in nasadi, lepo urejena pfočelja stavb in čistoča so odlika, ld je Metliko uvrstila na 6. mesto med najlepše urejenimi turističnimi kraji v Sloveniji
V	**	»'	<	'	,	,
■ : ■ ■ ■: ; 'fij ' :' ■ .	•
V svetu zelo iskano blago DIOLEN-LOFT bo v naši državi proizvajala samo metliška BETI — Belokranjska trikotažna industrija se širi v treh smereh
financirali še potrebno strojno opremo. Ob vpeljavi proizvodnje loft-diolena tudi ne bo dodatnih stroškov za klimatske naprave, z oskrbo električne energije, s skladišči itd., ker se vse to že gradi.
Sirjenje tovarne kar v treh smereh
Za proizvodnjo lastnih končnih izdelkov pa nameravajo prihodnje leto povečati zmogljivosti še v obratu Dobova. Za večjo rekonstrukcijo tega obrata obstajajo že sporazumi z občinsko skupščino Brežice in s Kreditno banko v Celju.
Težko si je predstavljati, kako velikih načrtov so se lotili v tem kolektivu, kajti neverjetno velik napredek uresničujejo kar v treh smereh: dokončujejo zadnji del rekonstrukcije starega obrata, gradijo nov obrat krepimice s francoskim kapitalom, zdaj pa so se odločili še za proizvodnjo loft-diolena z nemškimi parr nerji.
7. novembra so v Metliki podpisali pogodbo z nemškim koncernom Glanzstoff za odkup licence v proizvodnji polyestra pod svetovno znano znamko »Diolen-loft«. Tega blaga ne delajo nikjer v Jugoslaviji in ga vsi trikotažarji uvažajo, zato odkup licence ne pomeni velikega napredka samo za kolektiv BET!, temveč za vso domačo trikotažno industrijo.
Samo v primeru, če BETI ne bi zmogla vseh naročil, sme po pogodbi tvrdka Glanzstoff prodajati ta reprodukcijski material na jugoslovanskem tržišču, toda le, če na prodajo pristane BETI.
Pogodba vsebuje tudi določilo, da omenjeni nemški koncern v prihodnjih petih letih ne sme prodati licence nikomur v Jugoslaviji, BETI pa v istem razdobju ne sme oddati podlicence. Pogodba se avtomatično podaljša, če se medtem partnerja ne bosta drugače sporazumela.
Betin loft — diolen v preji ali metrskem blagu bo v prodaji samo na jugoslovanskem tržišču, končne izdelke, kot so ženske obleke, kostimi in kopalni kompleti, pa bo BETI tudi izvažala.
Z uvedbo proizvodnje loft-diolena ne bo posebnih težav. Glede na to, da bodo zahteve po tem zelo iskanem blagu velike, bodo morali v BETI občutno povečati proizvodne zmogljivosti. Na prostor so računali že pri gradnji novega obrata krepirne preje, v teku pa so pogovori s tujimi poslovnimi partnerji, da bi
K ■ ■ V	V
Nic vec povprečnih izdelkov!
v pogon stroje v krepirnici in v proizvodnji loft-diole-na.
Kljub tako velikim skokom v obsega ;ie.u oe zaposlenost ne bo bistveno povečala, ker bodo vs: novi stroji avtomatizirani. Dve skupini ljudi bosta v kratkem odšli v Francijo in Nemčijo na specializacijo, tako da bodo nove dragocene stroje prevzeli zares usposobljeni ljudje.
Značilnost BETI*, organska rast
Tudi pri velikih spremembah, ki jih doživlja kolektiv, so obdržali staro značilnost — organsko rast. Pravočasno so uskladili premike na kadrovskem področju, v finančnem poslovanju, pri delovni površini in na tržišču. Kljub zelo velikim investicijam bo BETI svoja sredstva lahko puščala v skladu obratnega kapitala, investicije pa gredo na račun tujcev. Kako težko je priti do takega denarja, si lahko mislimo! BETI pa si je pridobila v inozemstvu tako velik ugled in zaupanje, da je denar dobila celo brez garancij.
Kolektiv se je doslej zavestno odrekal večjim osebnim dohodkom, a požrtvovalnost ni bila zaman. Vsakemu delavcu in delavki lahko zaigra pri srcu, ko pogleda veliko gradbišče za tovarno, kajti takega Metlika še ni videla. V slehernem napredku tovarne pa je delček vsakega posameznika.
V	skladiščih že stojijo ogromni zaboji z novimi stroji, namenjeni staremu obratu. Z izdelovanjem penila se bo BETI ukvarjala še naprej, vendar bodo iz proizvodnje izločili vse stroje, ki so sposobni izdelovati samo povprečno kvalitetne izdelke. Odločitev je padla: BETI bo dajala na trg samo prvovrstno perilo!
Medtem ko bo stari obrat za eno tretjino povečal proizvodnjo, zelo veliko pa bodo pridobili na kvaliteti izdelkov, se bo predelava raznih materialov povečala v letu 1970 od dosedanjih 500 na 1100 ton proizvodnje, obseg proizvodnje v novi krepirnici in teksturir-nici pa pomeni za podjetje 70-odstotno povečanje. V letu 1971 so proizvodni plani še veliko bolj drzni. Izvoz na zahodni trg se bo že v prihodnjem letu povečal od 1,250.000 dolarjev na 2,700.000 dolarjev.
Nove stroje bodo prevzeli strokovnjaki
Gradnja objektov za novo proizvodnjo bo februarja 1970 že toliko pri kraju, da bodo lahko začeli montirati strojno opremo, aprila pa nameravajo spustiti
Iz starega obrata bo šlo na trg samo najkvalitetnejše blago, proizvodnjo povprečnih izdelkov pa bodo opustili
RAST, PRIKAZANA V ŠTEVILKAH
1959	3,186.000	din	206
1960	4,400.000	din	215
1961	7,663.000	din	281
1962	7,442.000	din	478
1963	12,942.000	din	586
1964	19,914.000	din	667
1965	30,153.000	din	760
1966	53,000.000	din	1100
1967	47,870.000	din	1109
1968	62,270.000	din	1030
Barvarna se bo kmalu preselila v novo, veliko stavbo
kultura
PET MINUT V NOVOMEŠKI KNJIGARNI
Kdaj bo spet izšla „Ukana“?
izobraževanje
Pomenek s Francem Kovačem, vodjem poslovalnice Mladinske knjige na Glavnem trgu v Novem mestu - Kupce vabi obročno odplačevanje
21.000 obiskovalcev
Letošnje prireditve novo meškega Zavoda za kulturno dejavnost je po približni oceni obiskalo več kot 21.000 ljudi. Poleg abonmajskih gledaliških prireditev, koncertov in drugih nastopov raznih kulturnih skupin so vštete tudi prireditve Dolenjskega poletja 69, redni in potujoči kino. P;ireditye so bile ta'-o izbrane, da so zadovoljile preprostega obiskovalca (delavca in kmeta) in tudi bolj razgledane ter zahtevne ljudi. Letošnji obiski so pre’rO'ili vse druge do zd^j.
Letos: Raztrganci
KUD »Ivan Cankar« iz Velike Loke, eno redkih, ki ima amatersko igralsko skupino, namerava v letošnji zimski sezoni uprizoriti Borove »Raz-trgance«. Lani je to društvo pripravilo Jurčič — Govekar-jevega »Deseta brata« in imelo z njim lep uspeh doma in v drugih krajih.
Tone Svetina je v Novem mestu že več mesecev gotovo najbolj bran slovenski pisatelj. Njegov roman »Ukana«, s katerim je zaslovel tudi zunaj slovenskega prostora, je vzbudil toliko zanimanja med kupci in bralci, da le-ti že nestrpno sprašujejo v knjigarni Mladinske knjige, kdaj bo izšel tretji del. Za zdaj je »Ukana« med tistimi deli slovenskih pisateljev, ld sa kar sama prodajajo.
Tovariš Kovač, zanima nas, po kakšnih oziroma po katerih knjigah kupci najraje segajo?
»Literatura s partizansko vsebino nav splošno hitro najde pot do kupca in bralca. Dobro pa se prodajajo še: Zgodovina umetnosti (v založbi MK), Umetnost (DZS) v osemnajstih knjigah, zbirka
Naša beseda, zabavni romani (Angelika, Roža in meč, V vrtincu, Povest greha) itd. Veliko zanimanja je za slikanice. Na kratko bi rekel, da se knjige v boljši opremi, četudi so zaradi tega dražje, prej prikupijo kupcem.«
Ljubitelja knjig je, recimo, zamikala zbirka, ki jo je videl v izložbj vaše knjigarne.
Sprehod skozi
smeh
Da Slovenci nismo samo od muh ampak tudi od brencljev nas pouči razstava šaljivih listov, prirejena v novomeški študijski knjižnici »Miran Jarc« ob 100-letnici prvega našega tiskanega humorističnega in satiričnega lista »Brencelj«.
Razstava obsega 68 listov in je na njej prikazano domala vse, kar je od leta 1969 do danes izhajalo tiskanega za smeh. Manjka le trinajst listov, ki jih tudi v ljubljanski NUK — ta je sicer posodila fotokopije za nekatere liste — ni bilo možno dobiti. Tako obiskovalcem ni dan vpogled niti v edini humoristični list, ki je sploh kdaj izhajal v Novem mestu. Gre za »Lam-pijon«, od katerega ni menda ostal niti en izvod.
Med posebne zanimivosti razstave je šteti dvoje humorističnih glasil, ki sta izhajali med NOB. To sta partiaznski Toti list in Pavliha, predhodnik edinega sedanjega »lista za pametne Slovence itd.«
Največ listov je imelo izdajateljska mesta v Ljubljani in Trstu, izhajali pa so tudi v Mariboru, Celju, Kranju, Gorici in drugih manjših mestih.
I.Z.
Je knjiga zanimiva, je vredna denarja, kot ga zanjo zahtevajo? V novomeški knjigarni ima vsakdo možnost knjigo vsaj prelistati, preden jo kupi.
(Foto: Ivan Zoran)
Rad bi jo kupil, pa nimam dovolj denarja. Ali zbirko kljub temu lahko dobi?
»Knjigarna ima že dalj časa uvedeno odplačevanje na obroke. Kupec, ki ne more takoj plačati knjige ali zbirke knjig, lahko dolg povrne v desetih mesecih, čas, v katerem je treba plačati knjige, je odvisen od zneska, za katerega kdo nakupi. V tem knjigarna ni toga. Trenutno imamo več kot 500 kupcev, ki odplačujejo obroke.«
Kdo kupuje knjige?
»Po poklicih ljudi ne bi našteval, ker vseh tudi ne poznam, pa tudi na zunaj soditi človeka je dokaj, težko. Opažam pa, da prihajajo sem predvsem . izobraženci, tudi delavci, medtem ko je kmetov bore malo. Kmetje malo kupujejo knjige.«
IVAN ZORAN
Gostoval bo »Emil Adamič«
V počastitev dneva republike bo 27. novembra v novomeškem Domu kulture gostoval prizinani pevski zbor »Emil Adamič« iz Ljubljane. Zbor se imenuje po znanem slovenskem skladatelju, ki je uglasbil nešteto ljudskih, ponarodelih in umetnih pesmi.
V	Novem mestu bo nastopil z izbranim sporedom.
•	li	A	•	Cf
Za posavsko skupnost!
Danes odgovarja na naši vprašanji ravnatelj osn. šole v Krškem tovariš Slavko Smerdel
pokrajino: ali z Dolenjsko ali s štajersko.
Na večjem območju so boljše možnosti za organizacijo kulturnih prireditev, na njem lahko sodeluje tudi več kulturnih delavcev. Kulturne vrednote bodo v takem obsegu cenejše in bolje izrabljene. Gre pa tudi za to, da bodo dostopne vsem ljude”'
■ Ali mislite, da se bo z ustanovitvijo kulturnih skupnosti kultura lahko povsem iztrgala iz odvis-nosti občinskih proračunov?
»To je odvisno od tega, ali so vsi, ki morajo skrbeti za razvoj kulture, pripravljeni na to ali ne. Skrb za to bi morala vzeti naše republika in odmeriti svoj denar. Da občine na tem področju ne morejo kaj dosti napraviti, smo videli zdaj.«
SLAVKO SMERDEL
| Kakšno skupnost bi ustanovili vi: občinsko ali medobčinsko oziroma po-krajinsko?
»V kulturne skupnosti moramo zajeti več občin. Sem za skupnost Posavje, ta pa se naj povezuje s
ZARADI IZREDNEGA ZANIMANJA OBISKOVALCEV
Poianova razstava podaljšana
Dela italijanskega slikarja bodo v Belokranjskem muzeju v Metliki razstavljena še do konca novembra - Vredno si jih je ogledati
V	Belokranjskem muzeju je že od 25. oktobra odprta razstava italijanskega slikarja Orlanda Poiana. Prisrčnost, ki so jo Metličani izkazali umetniku ob otvoritvi razstave — ta je bila prirejena v okviru sodelovanja med Metliko in pobratenimi Ronkami — je vzbudila zanimanje za Poianovo delo. Razstava je že doslej zabeležila zelo lep obisk in bo prav zaradi tega zanimanja podaljšana.
Morda obiskovalec, zlasti mlajši, ne dojame takoj pomena in govorice razstavljenih del, zato je prav, da o njih zapišemo nekaj besed. Vsa olja so kljub različnim motivom ubrana na isto temo. Slikar skuša prizadeto pokazati današnji razklani svet, razdvojiti ljudi, ki jih tesni strah pred socialnimi krivicami v svetu, strah pred izkoriščanjem ljudi in temu sledečim vojnam. Prav ta strah pred vojno in uničenjem pa na drugi strani potencira neuničljivo željo človeka po enakopravnostri, svobodi in miru.
Človek si je za simbol mi-
Mali kulturni barometer
■ SHAKESPEAROVI SONETI — V prepesnitvi Janeza Menarta je izdala Državna založba Slovenije pred nedavnim zajetno knjigo odličnih sonetov VVilliama Shakespeara. Zbirka zajema namreč 154 sonetov tega svetovnega klasika dramatike.
m GALLUS V TUJINI — Znani oktet Gallus iz Ljubljane je na desetdnevni turneji po Belgiji in Nizozemski. Pevce tega okteta dobro pozna tudi občinstvo na Dolenjskem, zlasti v Novem mestu.
■ DVE ZB1KKI — V zbirki Pota mladih sta pri Mladinski knjigi izšli pesniSki zbirki dveh slovenskih }»esnikov najmlujSega rodu: Cvetu Preži ju so natisnili zbirko »Oči«, Janezu Premku pa »Pesmi«.. Kritika je zbirka ugodno sprejela.
■ ŠTIRI POMEMBNE NAGRADE — Pisatelj MeSa Selimoivić je dobil za svojo knjigo »Derviš in smrt« Miri pomembne nagrade. Roma« je preveden v Merilne je
zike. V sloveaiščino gu je prestavil novomeški književnik Severin Sali.
■ MAGYAR V TUJINI — Vik tor Magyar, naivec s Čateža, razstavlja ^trenutno skupaj z drugimi slikarji v Londonu na razstavi jugoslovanskega naivnega slikarstva. Ob koncu novembra pa se bo Magyar predstavil z 30 deli na samostojni razstavi v galeriji Del Cortile v italijanskem mestu No-vara.
■ »ETONIJEVA KETKOSPEK-TIVA — V novi galeriji »Karaš« v Karlovcu je ta mesec odprta retrospektivna razstava del znanega jugoslovanskega slikarja Marijana Detonija. Razstava zelo dobro nakazuje posamezna obdobja slikarjevega ustvarjanja.
■ PISATELJSKO SREČANJE — V Budimpešti je bilo pred kratkim srečanje pisateljev Jugoslavije kn Madžarske. Po pogovorih so imeli skupni literarni večer.
ru izbral ptico — goloba, na razstavljenih slikah pa je prav človek tisti, ki ubija ptice. Te beže pred njim', se v strahu rešujejo čez temno, grozljivo močvirje (prispodoba današnjih dni), pa jih vendar le premnogokrat na tem begu preseneti lovčev svinec.
Prav tako tudi druge umetnikove podobe kažejo današnji vznemirjeni čas, ki ga v svetu še vedno pregnetajo izkoriščanje, nasilje in vojne. Ljudje stare privilegirane družbe skušajo preostali svet zaplesti v svoje mreže in ga zasužnjiti. Toda v viharju in nezadržni težnji za boljšim, svobodnim življenjem izkoriščani trgajo mreže, medtem ko prav ta vihar odnaša in zasipava staro, preživelo egoistično družbo.
Izkoriščani v svojih plemenitih prizadevanjih ne bodo odnehali. Našli bodo moči, da bo končno premagano tudi to zlo, da bodo slednjič le izginila močvirja in bo v svobodnem življenju zasijalo oživljajoče sonce.
O vsem tem nam umetnik Poiap na svojih platnih govo. ri s sugestivno slikarsko govorico, govori z globino misli, pa tudi z globino srca. Zato si je te podobe, ki so zrcalo našega časa, vredno ogledati.
Za danes 50 vabljenih
Občinska konferenca Socialistične zveze in občinski sindikalni svet v Novem mestu sklicujeta za danes popoldne s pričetkom ob 17. uri v sindikalni dvorani na Društvenem trgu javno razpravo o osnutku slovenskega zakona o kulturnih skupnostih in financiranju kulturnih dejavnosti. Za to razpravo so organizatorji posebej povabili okoli 50 ljudi, kulturnih in drugih javnih delavcev.
Razstava bo v Belokranjskem muzeju odprta do konca novembra.
-ar
Sodelovanje bo še boljše
Da za kulturno sodelovanje ni ne občinskih ne republiških meja, je dokaz sestanek 15. novembra v Karlovcu. Na njem so predstavniki ZKPO in kulturni delavci iz novomeške, črnomaljske, krške in karlovške občine ugotovili, da se izmenjava kulturnih skupin lahko še poveča, poleg dosedanjih oblik sodelovanja pa lahko uvedejo tudi nove. Udeleženci so imenovali poseben odbor, ki bo pripravil okvirni načrt kulturne izmenjave med dolenjskimi občinami in karlovško občino. Odbor bo vodil znani kulturni delavec med karlovškimi Slovenci Adi Gruden.
to
i
I
S
Monika Fink, učenka 6. razreda osnovne šole »Trnovo« v Ljubljani, razstavlja na razstavi GRAFIKA JUGOSLOVANSKIH PIONIRJEV v Kostanjevici na Kr-ki linorez »Gorenjska narodna noša«. Razstava bo odprta do 1. decembra.
Anton Repnik se je rodil 13. 12. 1935 pri Sv. Vidu nad Vuzenico, živi pa v Muti št. 158.
Repnikova socialna angažirana umetnost
V	ljubljanski Mali galeriji vzbuja te dni razveseljivo pozornost razstava slikarja-sa-inouka Antona Repnika iz Mute. Ker bo odprta še nekaj tednov, nanjo opozarjamo ljubitelje umetnosti. Morda ob tem ni tako pomembno razveseljivo dejstvo, da je skoraj polovica razstavljenih platen medtem že prodana, kot veliko zanimanje za izvirna dela kovača-umetnika in angažiranega slikarja. O Repniku je ravnatelj Zoran Kržišnik med drugim zapisal v razstavnem katalogu:
»... Dinamično razgibane slike prikazujejo kdaj pa kdaj simbolično akcijo — in ponovno daje dogajanju na platnu simboličen pomen poimenovanje slik. Toda ti direktni namigi za Repnikovo ustvarjalnost niso bistveni. Bistvena je prodorna moč tiste notranje umetnikove resnice, ki jo izžarevajo njegova platna celo mimo njegovega hotenja in zavestnih spoznanj: tista podoba mačehovskega, vkleščenega obstoja, na katero so obsojena njegova bitja, čeprav so dejansko Dediči in Ustvarjalci. Kot rezek krik drhti krivičnost te obsojenosti nad Repnikovimi deli...«
Orkester JLA v Novem mestu
Za 5. december je v Novem mestu napovedano gostovanje orkestra JLA pod vodstvom Ladislava Leška iz Ljubljane. Orkester bo spremljal pet vokalnih solistov, med drugim Marjano Deržaj in Nina Robiča, ki sta novomeškemu občinstvu in ljubiteljem zabavne glasbe stara znanca.
V prezadnjen? kolu I. slovensKe šahovske lige v zahodni skupini je ekipa iz Kočevja nepričakovano, vendar zasluženo premagala odlično ekipo Ljubljane. Kočevski šahisti so izvrstno zaigrali, zato jih
Športnika Dolenj&ke 1969!
Kajne, da že razmišljate, koga boste izbrali za športnika in šporfn.co Dolenjske v letu 1969!
ROKOMET;
Brežičani prvi v Gradcu
Moška rokometna ekipa Partizana Brežice je v soboto in nedeljo prvič gostovala v inozemstvu. Udeležila se je rokometnega turnirja v Gradcu (Avstrija). V odsotnosti češkoslovaške ekipe, ki je sodelovanje odjavila zadnji čas, so Brežičani zasedli prvo mesto. Graški časopisi so že v nedeljo objavili pohvalne vest: o igri gostov. Brežičani so tokrat nosili na prsih napis zdravilišča Cateških Toplic.
Rezultati:	Brežice — Lambach
11:4, Brežice — Heeresausvvalil 18:6 in Brežic« — Post 10:9.
V. PODGORŠEK
Pokal ostal v Črnomlju
V nedeljo je bil v Črnomlju odigran rokometni turnir v počastitev dneva republike. Na turnirju so sodelovale ekipe Novega mesta, Semiča, BELTA :i: Ozlja. Prvo mesto in pokal so osvojili igralci BELTA, ki so v odločilnem srečanju premagali Novomeščane.
Rezultati: BELT — Ozalj 14:8, Novo mesto — Semič 30:8 Novo mesto — Ozalj 23:11, BELT — Semič 18:11, Ozalj — Semič 16:12 in BELT — N„vo mesto 15:13. Končni vrstni red: 1. BELT 6 točk,
2. Novo mesto 4, 3. Ozalj 2 in 4. Semič 0 točk. Najboljši strelec turnirja je bil Lozar (Novo mesto) 22 zadetkov: sledijo Goršek (BELT), Mihalič (Ozalj), in Kočevar (Semič).	A.	LATERNER
Sevničani zmagali v Zagorju
Sevničani so osvojili prvo mesto na rokometnem turnirju v Zagorju ob Savi. Rezultati: Zagorje — Sevnica 17:20 Prule — Zagorje 11:11 in Sevnica — Prule 15:11. Končni vrstni red:	1. Partizan
(Sevnica) 4 točke, 2. Zagorje 1,
3. Prule 1 točka.
Za Sevnico so igrali: Krejan, Valant 9, Sirk 8, Svažič 11, Perc I 5, Perc II, Slemeušek, Iniperl 1 in Trl>ovc 1.	J.	BLAS
lahko pohvalimo. Upamo, da bodo igrali tako tudi v zadnjem kolu z ekipo Anhovega, ki je trenutno na tretjem msstu.
Rezultati: Jelen — Osterman 0:1, Bratko — Čimer 1:0, šiška — Mestek 0:1, Petek — Gornik 0:1, Ko-sanovič — Praznik remi, Galle — Mohar 0:1, Halik — Rakovič 1:0 in Boli — A. Praznik 0:1.
I. STANIČ
Cerknica : Novo mesto 1,5:6,5
Novomeški šahisti so se končno predramili, saj so v nedeljo v Cerknici pobrali več točk, kot smo pričakovali. Domača ekipa se ni mogla upreti boljšim Novomešča-nom, ki so tokrat zaigrali s polnimi močmi.
Rezultati: Štefan — Penko Orl, Brešar — Škerlj 0:1, V. Krašovec — Šporar, 0:1, Simičak — Sitar 0:1, T. Krašovec — Udir remi, Troha — V. Istenič 1:0, Šebalj — Lamut 0:1. Anica Isteničeva je dobila partijo brez boja.
PRVENSTVENA LESTVICA - ZAHODNE SKUPINE
1. Kočevje	6 4 11 31,5
2. Ljubljana	6	3	1	2	30,5
3. Salonit	6	5	0	1	29,5
4. Borec	6	3	2	1	25,5
5. Novo mesto	6	2	1	3	23,5
6. Domžale	6	3	1	2	22,5
7. Koper	6	1	0	5	17
8 Cerknica	~	6	0	0	6	12
Rokometaši Leskovca (na sliki) so kljub neizkušenosti — ekipa je mlada — igrali dobro v zasavski rokometni ligi. Uvrstitev na lestvici ni prava podoba njihove
igre.
ELAN, BELA KRAJINA in BREŽICE zadovoljili!
Končana so nogometna prvenstva v vseh ligah, v katerih nastopajo dolenjski predstavniki. Največ so v jesenskem delu dosegli nogometaš ELANA, BELE KRAJINE in BREŽIC. Te tri ekipe so v vrhu in lahke pričakujemo, da bodo v spomladanskem delu vodilne položaje tudi obdržale. Nekoliko so razočarali nogometaši CELULOZARJA, ki se nikakor niso mogli ujeti. Med tiste, ki nas niso preveč razveselili, prištevamo tudi senovske rudarje. Drugače pa smo z uvrstitvijo MIRENCA-NOV in SEVNICANOV zadovoljni.
Bela'krajina : Odred 3:1
V zadnjem kolu jesenskega dela tekmovanja v ljubljanski podzvez-
ni ligi je črnomaljska Bela krajina dosegla svojo osmo zmago. Tekma ni bila na posebni višini. Domačini so večji del tekme bili v pre-
Rokometaš Novega meata Lozar sodi med najboljše rokometaše na Dolenjskem. S svojim topovskim strelom zbuja strah pri rokometnih vratarjih. Dobro je igral tudi na nedeljskem rokometnem turnirju v Črnomlju.
(Foto. S. Dokl)
Belokranjci na vrhu lestvice
Belokranjski nogometaši se na koncu tekmovanja v jesen, skem delu nogometnega prvenstva ljubljanske conske nogometne lige nahajajo skupaj z novomeškim ELANOM na prvem mestu. Za Novomeščani nekoliko zaostajajo, ker imajo slabšo razliko v golih. Na zadnji tekmi Jesenskega dela nogometnega prvenstva z Od-redom iz Ponove vase so zma-
gali s 3:1. Vendar bi lahko na tej tekmi dosegli vsaj 10 zadetkov. Gostje jim niso bili dorasli, Belokranjci so delali, kar so hoteli.
Vratar Stane Zunič (na sliki zgoraj) na tej tekmi ni imel posebnega dela. Zadetek je prejel z enajstmetrovko, ki je ni mogel ubraniti.
Ulja Klajič (slika levo) kljub službeni zadržanosti najde še vedno dovolj časa, da se posveča belokranjskim nogometašem. Pri tem uspehu je tudi kanček njegovega dela in prizadevnosti.
Stane Mavrin (slika desno) je predsednik NK Bela krajina. razen tega pa opravlja še toliko nalog, da se mu lahko čudimo. Ko omenjamo uspeh Bele krajine, moramo njegovo prizadevanje še posebej poudariti.
Nogometaši Dobri voj Petro, vic, Vinko Weiss in Ante Ferfolja (od leve proti desni) so na nedeljski tekmi z Odredom bili najbolj prizadevni. Petrovič je z mojstrskim stre. lom kmalu potresel mrežo gostom. Med tekmo je imel še vrsto podobnih priložnosti, vendar jih tokrat ta odlični nogometaš ni izkoristil. Da ni
v obrambi Vinka Weisa, bi vratar Stane Zunič imel dosti več dela. Tako pa mu Vinko s svojim posebnim smislom za obrambno igro lajša delo. Ante Ferfolja je povsod, zdaj je v napadu pred nasprotnim vratarjem, zdaj spet pomaga Vinku in Stanetu v obrambi. Na tej tekmi Je dosegel tudi lep zadetek.	Tekst	in	foto:
SLAVKO DOKL
moči, vendar so tudi gostje s svojimi redkimi napadi ogrožali vrata domačinov. Strelci za domače so bili: Petrovič, Ferfolja in I. Zunič,
S to zmago so Belokranjci obdržali korak z vodečim ELANOM.
A. LATERNER
Steklar (R. Slatina) : Celulozar 4:2
V zadnjem prvenstvenem srečanju jesenskega dela VCNL je moštvo Celulozarja zadovoljilo več kot 400 gledalcev v Rogaški Slatini. Do odmora je šlo vse dobro, saj je Kandič v 35. minuti z odličnim strelom dosegel vodstvo. V drugem polčasu pa je v moštvu Celulozarja popolnoma odpovedal vratar šepetave, ki je kriv, da je Celulozar prejel tri zadetke.
L. HARTMAN
Mirna : Rakek 6:0
Po dolgem času so Mirenčani končno nastopili v popolni postavi in borbenim gostom z Rakeka nasuli pol ducata zadetkov. Na zelo težkem terenu so domači zaigrali tako, kot jih že dolgo nismo videli. Vsi so igrali odlično in v moštvu ni bilo slabega mesta. Strelci golov: Rukavina 3, šmuc, Medič in Avsec po 1.
A. TRATAR
Rogatec : Rudar (Senovo) 3:4
V zadnjem kolu jesenskega prvenstva v celjski nogometni pod-zvezi je- senovski Rudar v gosteh premagal ekipo Rogatca s 4:3. V prvem delu so domači vodili z 2:0, vendar ?o odlični gostje kasneje popolnoma zagospodarili na terenu in dosegli štiri zadetke.
Strelci: Brinovec 3 in Gaser. O-meniti moramo odlično igro nadarjenega mladega vratarja Ziberta.
J. KODELJA
Brežice : Olimp 0:0
V zadnjem kolu jesenskega dela celjske nogometne podzveze so Brežičani doma igrali z vodilno ekipo v ligi s celjskim Olimpom. Domačinom ni šlo nič od rok, čeprav so bili dosii 'boljše moštvo. Za nameček pa so aastreljali tudi enajstmetrovko.
V. PODGORŠEK
Elan : Slovan (Ljubljana) 1:0
Derbi srečanje ljubljanske conske lige med vodilnim Elanom in nevarnim ljubljanskim Slovanom je prineslo zasluženo zmago Novo-meščanom. S to zmago so Novomeščani potrdili, da so poleg Belokranjcev najboljša ekipa v tej ligi in upravičeno pričakujejo, da bodo jeseni igrali v zahtevnejšem tekmovanju. Strelec zadetka je bil odlični napadalec Hursa.
KONČNE LESTVICE:
H. republiška nogometna liga — vzhod
1. Steklar
2. Branik
3. Fužina r 6. Celulozar itd.
11 9	1	1	26: 9	19
11 8	2	1	30: 9	18
11 7	2	2	19:10	16
11 5	0	6	30:21	10
Ljubljanska conska liga:
1. Elan	11	7	3	1	30: 9	17
2. Bela krajina	11	8	1	2	31:19	17
7. Mirna	11	5	0	6	25:27	10
itd.
Od tu in tam
■ NOVO MESTO — Na novembrskem hitropoteznem šahovskem turnirju je zmagal Igor Penko, ki je dosegel 10 točk, enako število točk je dosegel tudi drugouvrščeni Ivica Milič. Končno vrstni red: 1. Penko 10, 2. Milič 10, 3. Hrovatič 9, 4. do 6. Istenič, Udir in M. Picek 5,5 7. Ščap 5, 8. Mladinec 4,5 itd. (I. P.)
■ ČRNOMELJ — V prijateljskem rokometnem srečanju je na igrišču pred gimnazijo Novo mesio premagalo BELT z rezultatom 22:19. (A. L.)
BI MOKRONOG — Na pionirskem šahovskem prvenstvu za prvo polletje je zmagala brez poraza Nada Peterle; sledijo:	Zupančič,
Zajc, Hrovat, Ložar, Borštnar, F. Strah, Rman, D. Strah itd. Na prvenstvu je sodelovalo 21 pionirjev in pionirk. (J. H.)
■ LESKOVEC — Precej let je že minilo, odkar so se tamkajšnji rokometaši vključili v zasavsko rokometno ligo. Ves ta čas so igral: na peščenem igrišču, ki pa je bilo slabo. Zelia vseh je bila, da bi dobili asfaltirano igrišče. Ta se jim ‘bo končno le izpolnila. S pomočjo osnovne šole Leskovec si bodo uredili igrišče za rokomet, košarko in odbojko. Razen tega si bodo preuredili telovadnico v zadružnem domu, tako da bodo imeli možnosti za zimsko vadbo. Otvoritev vseh teh objektov bo že v nedeljo, 23. novembra, ko bodo priredili tudi velik rokometni turnir s pričetkom ob 8. uri zjutraj. Turnir bodo odigrali v čast 29. novembra, zmagovalna ekipa bo prejela pokal, danio TVD Partizan Leskovec v trajno last. (A. S.)
S NOVO MESTO' — Tretjekate-gorniški šahovski turnir je v polnem teku. V prvem kolu so pobrali zmage: Vene, Vidmar, Poljanšek, Božovič in Poredoš.
(S. V.)
■ ČRNOMELJ — V Črnomlju je bilo občinsko prvenstvo v krosu za mladince in mladinke. Proga je tekla okrog Grička. Rezultati: mladinke do 1954: 1. Milka Sve-tič (gimnazija), 2. Nada Požek (OŠ Cmomelhj), 3. Tončka Adle-šič (gimnazija) itd.; mladinke roj. 1955 in 1956: 1. Vida Veselič (OS Črnomelj), 2 Katica Tomažič (OŠ Vinica), 3. Nevenka Špehar (OŠ Vinica). Mladinci rojeni do 1953: 1. Branko štubljar (gimnazija), 2. Vlado Stopar (PKŠ), 3. Janko Frankovič (PKŠ); mladinci rojeni 1954 in naprej: 1. Marjan Baiko-vec (gimnazija), 2. Simon Žagar (OŠ Črnomelj), 3. Jože Hudelja (OŠ Vinica) Najboljše mladinke so se udeležile tudi jesenskega krosa za pokal dela. Najboljše se je odrezala Milka Svetič, ki se je u-vrstila med prvih dvajset. (A. L.)
■ KRŠKO — Treninge plavalcev jn plavalk Celulozarja je ponovno prevzel glavni trener kluba prof. Niko Zibret, ki je bil precej časa obremenjen z. drugim delom. Pri vadbi pa mu bo pomagal tudi trener pionirskega moštva in druge ekipe prof. Živko šebek. (L. H.)
■TREBNJE — Pokroviteljstvo nad odbojkarji Trebnjega, ki igrajo v republiški odbojkarski ligi, bo prevzel delovni kolektiv trebanjske KEMOOPREME. To ni osamljen primer; v zadnjem času smo priče, da nekateri delovni kolek tivi prevzemajo pokroviteljstvo nad športnimi aktivi in jim tako pomagajo. Ta‘primer in vse podobne — športniki toplo pozdravljajo.
(R. R.)
H MIRNA — V nedeljo 'bo tukaj prijateljsko nogometno srečanje med enajsterico novomeškega Elana in domačo ekipo. (F. T.)
■ KRŠKO — Krški plavalci so v letošnji plavalni sezoni zasedli kar visoka mesta. V zadnjem času smo imeli priložnost videti lestvico in uvrstitve posameznih krških plavalcev. Najvišje so uvrščeni: 200 m prosto — 3. Čargo 2:12,4, 400 m prostor: 1. Čargo 4:40,5, 1500 m — prosto:	1. Čargo 18:44,5,	100 m
prsno — 2. Zlatič 1:17,1. 100 m delfin: 1. Nevenka Jenkole 1:17,7, '200 m delfin: 1. N. Jenkole 2:56,0.-V moštveni razvrstitvi je Oelulozar v skupni uvrstitvi šesti. Navidezni neuspeh Celulozarja v slovenskem merilu je odraz »upornih« vaterpolistov, ki niso hoteli plavati za klub. Prav gotovo pa bo kvaliteta Celulozarjevih plavaloev v nekaj letih poskočila, saj že prihaja »mlada garda«. (L. H.)
H NOVO MESTO — Prekinjeno odbojkarsko srečanje prve republiške odbojkarske lige med Novim mestom in Mariborom, je odbojkarska zveza Slovenije registrirala s 3:0 za Novomeščane. Ker so Mariborčani v Novem mestu zapustili igrišče, so bili avtomatično diskvalificirani, tako da so izgubili tudi srečanje prihodnjega dne v Trebnjem s 3:0. Razumljivo, da se Mariborčani niso potolažili s takšno odločitvijo in so se pritožili. V kolikor bo njihova pritožba upoštevana, se bodo pritožili Novomešča-ni. Jasno je, da so Novomeščani zaslužili zmago, saj -so v odločilnem nizu vodili z 11:4, imeli pa so tudi servis. V popolnoma izgubljeni igri Mariborčanom res ni preostalo drugega, kot da zapustijo tekmo! (S. D.)
Novomeščani so se prebudili
V predzadnjem kolu republiške Šahovske lige sta obe dolenjski ekipi prijetno presenetili. Pomemben uspeh z nepričakovanim rezultatom. Verjetno borbeni kočevski šahisti ne bodo klonili niti v zadnjem srečanju, ko igrajo doma z ostro ekipo Anhovega. Novomeščani so v Cerknici pobrali več, kot smo pričakovali. V glavnem so zaigrali tako kot znajo, in končno opravičili svoje znanje. V' zadnjem kolu bo padla odločitev. Novomeščani bodo skušali doma proti Ljubljani doseči največ, kar se da.
■ KRŠKO — Plavalni klub Celulozar je obveščen, da je zvezni kapetan za plavanje Nenadović določil reprezentanco SFRJ, ki bo nastopala na mednarodnih tekmovanjih in evropskem prvenstvu leta 1970. V drugo skupino sta določena tudi krška plavalca Nevenka Jenkole in Franc Čargo. To Je ponovno priznanje za krške plavalne delavce. (L H.)
V tej lestvici je upoštevan rezultat 3:0 za Belo krajino iz srečanja Bela krajina — Elan, ki se je drugače končalo 4:1 za Novomeščane.
Celjska conska liga:
1. Olimp	9	6	2	1	36: 4	14
3. Brežice	9	4	3	2	18:14	11
6. Rudar	9	4	1	4	24:21	9
itd.
Ljubljana : Kočevje 2,5:5,5!
mf akob je rodil sina Izaka, Izak je rodil sina Jozafata, Jozafat je rodil sina ... tako nekako piše knjiga stare zaveze o Kristusovem rodovniku in prav tako govori 95- letni Franc Jan iz Dolenjih Radulj pri Bučki, živa priča preteklosti, o rodovih, ki jih ni več, o življenju, ki ga ni več. Poslušajmo ga!
‘ Času moje mladosti smo jjitfli še graščaka. V gradu v Bauljah je živela grofica Marij0 Barbo, ki je imela na s!?o, em nnarofu tudi do 50 g»y' živine. Leta 1888 se je hči poročila z visokim ur& nikom iz ministrstva na piuiaju. Kmaiu zatem je bila grbina prodana Karlu Kavsih leta 1906 pa so jo kupili jo 'telno razdelili trije kmetje: Jože Pungeršič, Janez Nova*; ® Prane Weiss.
pobro ^ spominjam tudi prfl'Ovedovanj, kako so moj o# i« drugi ljudje z Bučke pi^ sto leti potovali na tabor v s^nioo. ,Za domovino gre, *• »ovenstvo, živela Slovenija- 80 tedaj orili klici.«
&,K)njdn mu seže celo 90 let »Tisto leto je moj oče ktipU večjo kmetijo z velikim za Ukof smo jedli gttfcji fiioi' s smetano sabe-
»Ribji tat«
Boris Kobe, slikar in arhitekt, je nekaj tednov pred otvoritvijo svoje sedanje razstave slik v Dolenjski galeriji nekega dne sedel na obrežju Krke tik pod štemburjem v Kandi-ji in slikal vedno zanimivi starodavni novomeški Breg. Nenadoma začuje s ceste nad sabo neprijazen glas:
— Kaj pa delaš za vodo?
— Mislite mene? — je slikar radovedno vprašal neznanca, ki je oblastno zrl nanj.
— Tebe, ja!
— Slikam!
— Poznamo take kurbe! Namesto da bi šel v ribiško društvo, pa tule na švarc ribe loviš! — je spet zagrmel surovi možakar na cesti in se, poln nezaupanja, nato počasi oddaljil od slikarja.
Boris Kobe se zlepa ni v življenju tako nasmejal kot tokrat, ko ga je »neznani prijatelj rib« ozmerjal za tatu.
V Trstu živi Trstar...
Tovarišica je na neki osnovni šoli spraševala za imena prebivalcev večjih evropskih mest. Mali učenček je odgovarjal: »Ljubljančan, Zagrebčan, Dunajčan, Trstar ...«
Kruhar in mokar pečeta kruh
V enem prvih razredov na neki naši osnovni šoli je to-varišica -vprašala prvošolčka: »Povej mi, kdo peče kruh!« Dobila je takojšen odgovor: »Kruhar in mokar.«
Sestanki nas dušijo
Qji dan mi je potožil znanec, da mora pogosto sedeti na sestankih, dolgih tudi po 8 in več ur, v zadimljenih sobah itd.
— Pa vzdržiš? me je zanimalo.
— Vzdržim in ne, je dvo umno odgovoril.
— Kako to misliš? sem bil radoveden.
— Znajdem se in grem od časa do časa na stranišče, kjer vdihnem nekaj svežega zraka!
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦
:
Moja mladost
Dandanes veliko beremo o vzgoji mladine in se trudimo, da bi naši otroci imeli čim lepšo mladost. Zato se včasih zgodi, da otroci mislijo, da se jim mora izpolniti vsaka želja, in ne pomislijo na ceno, ki so jo morali plačati njihovi starši za to, kar imajo sedaj oni.
Moj oče je bil surov, kroničen alkoholik. Skrbel, je samo zase. V stari Jugoslaviji je hodil okoli s »kšeftarji«, ki so na črno klali živino. Vedno se je hvalil, da živi kot mali ,bog. Bil je seveda mlad in ni mislil na to, da ima doma štiričlansko družino, lačno in golo, in ni mislil na stara leta, na katera se je treba pripravljati že v mladosti.
Razumljivo je, da smo bili otroci materi v veliko breme. Preostalo ji ni nič drugega, kot da je prosjačila. Koliko dni smo včasih tešči čakali mater, da bo prinesla košček koruznega ali tudi plesnivega kruha. Drugačnega nismo poznali. Vedeli pa smo, da gospoda je beli kruh
Med vojno, leta 1943, smo dobili četrto sestrico. Ja? sem bila stara 13 let in se vsega dobro spominjam.
Pravkar sem bila prišla s paše, ko sem zaslišala jok novorojenčka. Soseda, ki je bila pri mami v hiši, me je po klicala noter in rekla: »Pojdi k meni domov in prinesi dve ruti!« Ubogala sem jo, čeprav si nisem znala raz ložiti, čemu ji bosta ruti. Potem sem videla, da je v ti dve ruti povila našega dojenčka, ker moja mama ni imel? niti najmanjše stvari, v katero bi ga oblekla.
Prav takrat je vihrala huda bitka blizu naše vasi in nismo mogli nikamor. Kmalu se je pomirilo in v vas so prišli partizani, da bi si malo odpočili od bitke, ^v kateri so prebili ustaški obroč. To so bili hrvaški partizani. Ne spominjam se več dobro, toda vem, da je bil to štab in bolnica z ranjenci, štab so imeli na sosedovem podu. bolnico pa po bližnjih vinogradih.
V našo hišo so pripeljali dva šivalna stroja in nekaj blaga. Nato so tu šivilje več kot en mesec'šivale za par tizane. Tudi sestrici so sešili dva plaščka, kapice in ne kaj plenic, da ni več ležala v slami. Meni pa so podarile šivalni stroj, ko so videle, da bi rada postala šivilja. Ko so odhajali, mi je bilo zelo hudo. Slišala sem, da so pozneje ustaši prav to bolnico pokončali pri vasi Prisika na Hrvaškem, kjer je padlo mnogo partizanov.
Vojna je bila neizprosna. Oče je moral prodati ši valni stroj. Mama za dojenčka ni mogla sešiti ne kapice ne plaščka. Ko je bila sestrica stara pet mesecev, je hudo zbolela. Mama jo je morala nesti k zdravniku. Ker ni im& la drugega, jo je zavila v odejo, ki ji jo je podarila partizanka Milka — Kordunka.
Mama je otroka zavila v odejo in ga nesla v Kostanje vico. Tu jo je tovarišica Staničeva vprašala, zakaj ima otroka tako zavitega že v prvih septembrskih dneh. Toda ko je videla, da je otrok pod odejo gol, jo je odpeljala V sebi domov in udobno oblekla otroka.
Sestrica je rasla, prišla je svoboda, v našo družino pa pomoč maminega strica. Tudi jaz sem si že začela sama služiti kruh. Sestrica je bila stara 17 let, ko ji je oče kupil prvo »coto« — predpasnik.
Danes je poročena mlada žena in skrbna mati dveh otrok, ki ne poznata stradanja in prezebanja.
MARIJA STARC
(Honorar 100 din)
POPRAVEK
V št. 45 Dolenjskega lista od 6. novembra je bila na sredini tiskana vest o požaru v Adlešičih. Ker je pri tiskanju izpadla skoraj cela rokopisna vrstica, je bila vest popačena. Glasiti bi se morala, da je .. v Adleši-čih začelo goreti gospodarsko poslope Ivana Kralja, požar pa je zajel tudi poslopje soseda Jožeta Grabrijana«.
Prizadete prosimo, da nam napako, ki je nastala po krivdi tiskarne, oprostijo.
UREDNIŠTVO
— Alojzij, vrni se! Saj boš spet lahko lovil ribe!
Novomeški pevski zbor DPD Svoboda »Dušan Jereb« pred nastopom v škofičah. Z njimi so se slikali tudi: Pavel Kernjak (s klobukom), prof. dr. France Cigan (na sliki levo) in podpredsednik občinske skupščine Novo mesto Avgust Avbar, ki je spremljal pevce na Koroško (na sliki: zadnji na desni v prvi vrsti)
PRI LJUDEH, KI JIM JE SLOVENSKA BESEDA SVETINJA IN SLOVENSKA PESEM DOBRI VSAKDANJI DOMAČI KRUH
Z Jerebove! po slovenskem Korotanu
S koncertoma v Škofičah in Biičovsu so novomeški pevci v nedeljo,
16. novembra, vrnili obisk pevskemu zboru »Gallus« iz Celovca
DVE POVSEM ENAKI NESREČ!	j
Prva ga je nagnila, druga pa podrla
Udeleženi sta bili ženski iz iste hiše
OB KONCU STOLETJA V NAŠIH KRAJIH
V teh dneh bo sodnik za prekrške v Kočevju obravnaval dva povem enaka prometna prekrška.
13. in 30. oktobra sta se zgodili na križišču Tomšiče-
Dvorana pri zasebnem gostilničarju Kreuzwirtu v Škofičah, ki gotovo lahko sprejme 150 ljudi, je bila polna že zgodaj popoldne. Slovensko prosvetno društvo »Edinost« je razglasilo, da gostu j’e »pevski zbor DPD Svoboda »Dušan Jereb« iz Novega* mesta«, zato so ljudje pohiteli, da so dobili dobra mesta oziroma vsaj sedeže.
Jerebovci, razvrščeni bolj okrog majhnega odra kot na njem, so spored začeli s pesmijo »Mi smo Dolenjci«. Bojazen, da bo občinstvo hladno, je odpadla preden bi kdo sploh mogel pomisliti na to. Tej pesmi je sledila druga, nato tretja... Bučarjeve, Potočnikove, Sat-tnerjeve, Foersterjeve in druge melodije, ki so pod izkušeno roko pevovodje Toneta Marklja izzvenele zdaj kot i sanjavi zdaj razjposa;eni pa spet kot melanholični akordi.
Posebne čestitke za »Katrco«
Omizja s poslušalci so med pe^em mirovala v zbrani, predani pozornosti, ki jo Je
ob koncu vsake točke pretrgal viharen aplavz priznanja nastopajočim. Nepopisno navdušenje je zajelo dvorano ob »Katrci«, katere »oče« Pavel Kernjak — preprost, a glasbeno zelo nadarjen koroški kmet — je sedel z ženo povsem spredaj. Dobrodušni skladatelj Kernjak že med izvajanjem n/egove »Ka-trce« m mogel skriti sreče in zadovoljstva. Ko je zbor končal, je mož planil pokonci in vsem po vrsti čestital. »Saj ni mogoče, da imate tako odlične tenoriste«, je venomer vzklikal tudi kasneje — po koncertu — pri vrčku piva.
Med postušalci so bili tudi: Hanzej Weiss, predsednik Slovenske prosvetne zveze n Celovca, prof. dr. France Cigan — Prekmurec, ki mu je Korotan postal druga domovina — vodja slovenskega pevskega zbora »Ja'kob Petelin — Gallus« iz Celovca (ta zbor je letos parila gostoval v Novem mestu), poleg tega pa še pevci tega zbora iz Škofič in okolice, kjer slovenska beseda in slovenska pesem še živita.
Novembra dozorele maline
Igra narave na Knafeljčevem vrtu v Kočevju
Na vrtu družine Knafeljc ▼ šeškovi ulici v Kočevju so sredi novembra na več malinovih grmih dozorele maline. Čeprav imajo zasejane maline že več let, jim doslej še nikoli niso obrodile dvakrat na leto oziroma tako pozno jeseni, ko pričakujemo že sneg.
Zanimivo je tudi, da so grmi, ki so novembra obrodili, zrastli šele letos. Običajno grm v enem letu zraste, v drugem pa obrodi. Vse pa kaže, da je letošnje muhasto vreme (v drugi polovici avgusta se je začelo deževno in mrzlo vreme, medtem ko je bila jesen topla) »prevaralo« rastline.
Razen malin je na Knafeljčevem vrtu obrodilo novembra tudi nekaj vrtnih jagod,
kar ne doslej tudi Se ni igo dilo.
Podobna poročila, fotografije in plodove dobivamo tudi od drugod, iz Novega mesta in Bele krajine. Lepa jesen utegne prinesti muhasto
Hanzej Weiss je piscu teh vrstic dejal, da na Koroškem gojijo slovensko pesem predvsem tam, kjer Slovenci živijo	na vasi. V	pevske
zbore vključujejo starejše ljudj i11 mladino, ker se zavedajo, da bodo le tako ohranili pesmi, ki so »j’h peli mat'moj d«.
V Biičovsu tudi ob cvičku ...
Bil je že trden mrak, noč, ko so	Novomeščani	prispeli
v Bilčovs in kjer je tamkajšnje slovensko prosvetno drušitivo »Bilka« pripravilo njihov	koncert v	dvorani
nad gostilno pri Milavžu. Tudi/v tem kraju so pevce iz Novega mesta sprejeli s takim navdušenjem in tako toplino, kot more le brat brata in le sestra sestro; solist Rudi Hrvatin pa je moral na željo poslušalcev večkrat v	ponovitvi povzdigniti
svoj tenor. Poslušalci so sicer želeli, da bi jim zbor še pel, ker pa so bili pevci od dolge vožnje in dveh koncertov precej utrujeni, so željo umaknili.
Dobra volja Novomedčanov kljub utrujenosti ni pustila na cedilu. Po koncertu so se vsi še enkrat zto-rali v gostilniški sobi in prepevali ob koeaarčku cvička, ki so ga prinesli s seboj. Pridružili »o se jim Številni Slovenci iz vasi v Rožu ki zapeli več koroških ljudskih pesmi tako, kakor znajo samo oni. Novomeški zborovodja Tone Markelj Je vzhičeno ponavljal, da tako lepih ni slišal.
S takimi lepaki je prosvetno društvo »Bilka« zbudilo zanimanje med sto in sto Slovenci v Biičovsu in okolici za koncert Novo-meščanov.
»Na svidenje« in Abraham v avtobusu
Novomeščani so se od go-stiteljev poslovili koti bratje od bratov, kot prijatelji od prijateljev, pozdrav »Nasvidenje,« ki so ga vzklikali ob slovesu koroški Slovenci, je skrival v sebi željO, naj bi jih Novomeščani še obiskali. Obiskali ljudi, ki jim je slovenska beseda svetinja, slovenska pesem pa dobri vsakdanji domači kruh!
Belomodri 42-sedežni avtobus podjetja GORJANCI pa je že zah real z vsemi svojimi »konji« proti domovini. Novomeščane Je polnoč zatekla že v Sloveniji. Tedaj se je v avtobusu še enkrat oglašala pesem, tokrat na časb članu zbora Rudiju Mrazu, ki je kar na poti srečal Abrahama.
IVAN ZORAN
V priporu spremenila ime
Prejšnji teden so delavci UJV prijeli in priprli v Novem mestu tudi Jožeta Smrekarja iz Trbovelj, tako da je roka pravice dosegla tudi drugo polovico »zakonskega para«, osumljenega za številne vlome na Dolenjskem in v Zasavju.
V nadaljnji preiskavi pa se je izkazalo, da ženska, ki se je še po aretaciji izda'a-la za M. Smrekar, ni žena Jožeta Smrekarja, ampak Marija Vidergar iz Litije, medtem ko prava oz. zakonita Smrekarjeva žena živi v Trbovljah. »M. Smrekar« je potem, ko je zvedela, da so prijeli tudi J. Smrekarja, začela trditi preiskovalnim organom, da je njeno pravo ime »Marija Vidergar« in da ni doma iz Trbovelj, marveč iz Litije.
Tudi Smrekar, livar brez zaposlitve, je trdil, da s prijeto žensko nimata — razen tega, da sta sodelovala — nič skupnega. Podatke, ki jih je nazadnje dala »bivša« Smrekarjeva »žena« pa še preverjajo.
ve in Cankarjeve ceste dve enaki prometni nesreči. Obe nesreči sta povzročili ženski iz iste stavbe (Kočevje, Kidričeva ulica 2), obe sta pripeljali z osebnim avtom po Tomšičevi cesti iz ribniške smeri in zavijali v Cankarjevo ulico. Obe je na križišču zaneslo, obe sta trčili najprej v prometni znak in nato še v .drevo. Pri obeh avtomobilih sta bili poškodovani prednji premi in leva blatnika in pri obeh je po nestrokovni oceni škode za okoli 300 din. Razlika je le v tem, da se je pri prvem trčenju drevo, v katerega sta trčili, le nagnilo, pri drugem pa se je podrlo.
Obe nesreči je obravnaval isti miličnik in obe ženski sta predlagani sodniku za prekrške zaradi neprimerne hitrosti.
J. P.
Vijolice na Martinovo
Tako toplega vremena po dnevu mrtvih, kakršno je bilo vse do torka, ne pomnijo ljudje v vsem povojnem času. Narava je bila videti kot da se pripravlja pomlad ne zima. Ponekod so vzcvetele tudi izrazito spomladanske cvetice. Vijolice nam je v pismu poslala Anica šavom iz Božakovega, na Muhaberju pri Novem mestu pa jih je nabrala tudi Marija Samec iz Potočne vasi.
STOPINJE V OCEANU VIHARJEV
Ameriška vesoljska ekspedicija »Apolla 12« je vsekakor najnatačnejši polet s človeškimi posadkami: Charles Conrad in Atlan Bean sta z lunarnim vozilom »Intrepid« v sredo 19. novembra natanko ob 7.54 in 35 sekund pristala na kamniti ploščadi, 350 metrov od plitvega kraterja v Oceanu viharjev, kjer je 20. aprila 1967 pristal vesolfški robot »Surveyor 3«, medtem ko je Richard Gordon v komandni ladji »Yankee Clipper« sam krožil okrog Lune. Zanimivo je vsekakor, da nista zgrešila določene točke za pristanek niti za meter, kar je skorajda fantastično.
Človek je ponovno dokazal, da je njegova udeležba odločilna v vesoljskih poletih, saj je Allan Bean tokrat prevzel ročno krmilo 152 metrov nad Lunino površino in skupno s Charlesom Conradom spustil lunarno vozilo »Neustrašni« na določeno točko po 110 urah, 32 minutah in 29 sekundah vesoljskega potovanja od Zemlje do Lune. Ameriška astronavta sta med sedemurnim delom v brezzračnem prostoru postavila pravi vesoljski laboratorij in obiskala vesoljskega robota »Surveyor 3«.
Vesoljski polet »Apolla 12« je nedvomno prispeval k nadaljnjemu spoznavanju vesolja in reševanju njegovih skrivnosti.	A. PASTERNJAK
Opekarna v plamenih
Pred nastopom v škofičah sta se na prijateljski pomenek dobila ustvarjalec in izvajalec priljubljene pesmi »Katrca«: koroški ljudski skladatelj Pavel Kernjak in dirigent novomeškhi pevcev Tone Markelj (s očali in klobukom je skladatelj Kernjak)
(Nadaljevanje s 1. strani)
jakov se moramo zahvaliti, da se ni razširil na vso opekamo.
Skoda - je precejšnja, saj znaša po prvih ocenah okrog 50.000 dinarjev. En vojak se je pri gašenju poškodoval, tako da so mu morali nuditi zdravniško pomoč. Dvema delavcema je oto požaru zgorela oktobrska plača, ki sta jo prejela tisti dan, neki delavki pa so ob gašenju uničili pohištvo.
V soboto, 15. novembra, je kazalo pogorišče prav žalostno sliko: ožgani tramovi, uničeni stroji in povsod ostanki opeke. Uničene je tudi precej izdelane opeke, ki je bila pripravljena za odpremo. Delavci, zaposleni v opekarni, ki jih je nad 30, so žalostno strmeli v razdejanje. Skrbi jih, kako bo z zaposlitvijo. V razgovoru z uslužbenci Stanovanjskega podjetja smo zvedeli, da bo podjetje skupno z odgovornimi predstavniki občine razmislilo, kako bo z obnovo opekarne. Gline je dovolj vsaj še za 300 let pri sedanji proizvodnji.
Vsekakor bo treba ljudi, ki bodo začasno ostali brez zaposlitve, denarno podpreti
Med prvimi je obljubil pomoč občinski sindikalni svet. Upamo, da bodo tesnu sledili tudi delavni kolektivi in drugi v občini.
KAREL ORAŽEM
Občinski tajnik pod tremi oblastmi
Bučka: bolj kot stari arhivi je zanesljiv dober spomin starega Jana
ljen, to je bilo takrat nekaj posebnega. Oče je začel s trgovino in tudi mene je dal v trgovsko obrtno šolo. Toda v tistih časih ni bilo prostora za trgovca na vasi. Ljudje so kupovali le sol in malo sladkorja ter kako kovano orodje. Življenje je grenko in ne smemo si ga sladiti, so bogaboječe govorili, pa tudi denarja niso imeli.
Pustil sem trgovino in se oprijel kmetije. Mislite, da je bilo takrat tako kot danes? Vaške poti so bile take, da sta dva voz držala, eden pa peljal. Velika revščina je bila, vendar se na srečo na vse to pozabi.
Kot bi bilo včeraj, se spominjam, kdaj se je v naših krajih pojavila trtna u6. Leta 1887 sem se z vozom peljal na sejem v Zagreb in tam slišal o nevarni mali živalci. Misli-
Kjer so stali stroji in je teklaPr°izvodnja, so po končanem požaru žalostno štrleli v zrak ožgani tramovi, ki so l°m*j spominjali na nekdanje poslopje ribniške ope-
kalfle’ (Foto: Drago Mohar)
te, da so naši vinogradniki verjeli? .Bežite no, kakšna uš, to nesnago ima le žival in kvečjemu še zanemarjen človek!’ so se prepričevali med seboj. Ko jim je ta nevarna nadloga stisnila vinograde, so radi ’erjeli...«
Se dosti drugih stvari je preživel Jan, ki rad modruje: »Vse je dobro, kar človek zna. Ce ne bi znal nemško, težko, če bi še danes tlačil zemljo. Nemščina mi je pomagala, da nisem šel pred puške v avstro ogrski vojski.« Jan je v času vojne postal celo, kot sam pravi, asistent pri glavarju na Kantridi pri Reki.
Se lahko še kdo pohvali, da je bil občinski tajnik v rajnki Avstriji, stari Jugoslaviji in novi Jugoslaviji? Stari Jan je to bil. Od leta 1900 pa do 1928, ko Je propadla občina na Bučki, je vodil občinsko pisarijo in jo nekaj let kasneje spet prevzel, ko je Bučka znova postala občina.
»Kot tajnik sem delal kar v županovi hiši. ženske so predle in regljale, jaz pasem slonel nad uradnimi knjigami in sprejemal stranke. Vse je bilo v enem prostoru, vse, tako preprosto.«
Tako so minevala leta Francu Janu, ki bo prihodnjega aprila dopolnil 95. leto. Ko hodi vzravnan brez palice okoli hiše v Dol. Raduljah, še zdaleč ne pokaže tega. Celo po gobe se še napoti v gozd. Vid in sluh mu še nista odpovedala. še več: vsak dan se odpelje po dnevnik »Delo« na Bučko in ga sproti prebere brez naočnikov!
Do nekaj let nazaj ni nikoli potreboval • zdravniške pomoči. »Držal sem se materinih navodil, ki me je učila: če si vfroč, nikoli ne pij vode, če greš k škafu, se prej oddahni, pij in jej zmerno, in če se le da, ne slabo. Držal sem se materinih besed, in poglejte me!«	M.	LEGAN
Mladi brez vodstev
Krajevna organizacija Zveze komunistov v Globokem je ena tistih, ki zadnje leto ni sprejela nobenega mladega člana. Organizacija Zveze mladine v tem kraju ne dela in je brez vodstva. Bolj izkušeni mladinci se zaposlujejo v drugih krajih in jo tako drug za drugim zapuščajo. Mladina v tem kraju želi, da bi ji v težavah priskočila na pomoč Zveza komunistov.
Pogovor o obveščanju
Za danes sklicuje izvršni odbor občinske konference SZDL Brežice razgovor o informiranju, na katerega vabi predstavnike Dolenjskega lista. Pobudo zanj sta dala predsedstvo občinske skupščine in Dolenjski list.
RADIO' BREŽICE
PETEK, 21. NOVEMBRA: 18.00 do 18.10 — Napoved programa in poročila. 18.10—18.30 — Nove plošče RTB, obvestila in reklame. 18.30—19.30 — Glasbena oddaja: Izbrali ste sami.
NEDELJA, 23. NOVEMBRA: —
11.00	— Domače zanimivosti — Prihodnji teden v republiški skupščini — Tovarna celuloze in papirja Djuro Salaj Krško pred novimi nalogami — nedeljski pogovor — Za naše kmetovalce — inž. Lojze Pirc — Voda na potovanju po živem in neživem svetu — Zabava vas ansambel Pranja Bergerja — Nedeljska reportaža —'120 let godbe na pihala Kapele — Pozor, ni. maš prednosti! — Obvestila,, reklame in spored kinematografov.
TOREK, 25. NOVEMBRA: 18.00 do 19.00 — Svetujemo vam -r Ju-goton vam predstavlja — Iz naše glasbene šole — Tedenski športni komentar — Obvestila, reklame in pregled filmov. 19.00—19.30	—
Mladinska oddaja.
IZ BREŽIŠKE PORODNIŠNICE
Pretekli teden so v brežiški porodnišnici rodile: Ema Starovaški iz Sevnice — Branko, Frančiška Pavlin iz Senužet — Tanjo, Ana Novak iz Studenca — Andreja, Zlata šafar iz 2upelevca — dečka, Ana Skof iz Vrhja — Branka, Milica Orinski iz Prudnic — Roberta, Terezija Djordjevič iz Brežic
—	deklico, Marija Nepužlan iz Bračne vasi — dečka, Mafija Vašcer iz Sel — deklico. Jožefa Kržan iz Brežic — Francija, Marija Mezga iz Brezja — deklico, Ana Klavžar iz Vel. Kamna — deklico in Marija Kukovičič iz Mrčnih sel — Antona. — Čestitamo!
BREŽIŠKA KRONIKA NESREČ
Pretekli teden so se ponesrečili in -iskali pomoči v brežiški bolnišnici:
Mirana Lapuha, avtomehanika iz Brežic, je nekdo povozil z avtomobilom in mu prizadel poškodbe po glavi in obeh rokah; Ernest Hode, trg. pomočnik iz Globokega, je padel po stopnicah in si poškodoval glavo; Frančiška Kerin, kmetica iz Zenjega, je padla po stopnišču in si poškodovala prsni koš; Sergio Smelli, vajenec iz Luga, je padel z drevesa in si poškodoval glavo; Jože Vueanjk, delavec iz Mihalovca, se je porezal na plug po desni nogi; Martin Hlastan, rudar iz Šedma, si je pri podiranju dreves poškodoval glavo; Kristina Cerjak, gospodinja iz Raven. je padla z mopedom in si poškodovala glavo; Leopold Jercle, kmet iz Hrastja, je nadel na poti in si poškodoval rebra.
ZDRAVSTVENI DOM JE PREVEČ UTESNJEN
Bolniki čakajo na stopnišču
Prej ali slej bo treba najti denar za zidavo
Ko je občinska skupščina na minuli seji sprejemala poročilo sveta za zdravstvo in vafstvo za leto 1969, se je razprava sukala predvsem okoli neprimernih prostorov brežiškega zdravstvenega doma. Tako utesnjena, kot je zdaj ta služba, ne more nuditi ljudem učinkovite pomoči.
V tekmovanju za značko Živka Lovšeta so medvedki in čebelice rodu Savski valovi iz Brežic osvojili prvo mesto v Sloveniji. Tekmovanje je razpisala komisija za medvedke in čebelice pri izvršnem odboru Zveze tabornikov Slovenije za obdobje od 15. novembra lani do 15. oktobra letos. Sodelovalo je 80 tabornikov.
ZDRUŽEVANJE BI HITREJE PRINESLO NAPREDEK
Sosed ne pozna sosedovih načrtov
V Brežicah so se odločili za ustanovitev sklada za turizem
»Razdrobljenost gostinstva je ena naj večjih ovir za hitrejši razvoj turizma v občini,« smo slišali na seji splošnega zbora v Brežicah. Vsak kuje svoje načrte in še pred kratkim sosed ni vedel za namere soseda. Potem so interesi nenadoma zadeli drug ob drugega, malone na istem kraju sta se znašla dva kandidata s podobnimi zamislimi.
Nič še ni zamujeno, toda zadnji čas je, da se ti načrti uskladijo med ^seboj in da se natančneje opredelijo območja za posamezne zvrsti turizma. Predstavniki Socialistične zveze in skupščine so. v razpravi navajali, da je kaj malo upanja na kredite, če bo vsak zase nastopal pred banko s svojimi zahtevami. Celo največje gostinsko podjetje, Zdravilišče Cateške Toplice, je samo premajhno, da bi si lahko privoščilo posojilo za uresničevanje zastavljenih načrtov. Na seji so predlagali, naj bi strokovna služba pri občinski upravi pripravila gradivo za morebitno integracijo gostinstva, pri čemer
Vsaka vas svojo razglednico
Poročali smo že, da je Tu-
r ~ no društvo Kapele izdalo barvne razglednice v založbi Dolenjske turistične zveze. Na razglednici so tri značilnosti Kapel. 2e v bližnji prihodinostii namerava društvo izdati razglednice s posnetki vseh naselij krajevne skupnosti. Tako bodo zadovoljni tudi tisti, ki so zdaj pogrešali pokrajinske zanimivosti in prikaz lesenih hiš in hramov iz tega okoliša.
NOVO V BREŽICAH
■ TRADICIONALNO ŠPORTNO SRKCANJR v počastitev dneva re-republike pripravlja občinski sindikalni svet med tekmovalci iz Samobora in Brežic. Svoje znanje in sposobnosti bodo udelcženci preizkusili v šahu, kegljanju, malem nogometu, odbojki, namiznem tenisu in streljanju z zračnimi pu-fikami.
■ OSNUTEK STATUTA SK LK-TOS. Komisija za spremembo občinskega statuta je zaupala spre. membe statuta strokovnim skupinam. Ko bo osnutek pripravljen, bo šel v javno razpravo. Ta je napovedana za prihodnje leto.
■ SLOVENSKO LJUDSKO GLE. DAL1SČE IZ CELJA bo prišlo gostovat v Brežice 4. decembra. Predstavilo bo Inkretovo priredbo Jurčičevega Desetega brata, s katerim je gostovalo že v Kostanje, vici. Na domačem odru Je to delo z uspehom uprizorilo že 35-krat. V Brežicah bo~ta po vsej verjetnosti dve predstavi, ker pričaku-
jejo med šolsko mladino veliko zanimanja. Nekaj gostovanj zunanjih gledaliških hiš se obeta brežiškemu občinstvu še po novem letu.
■ V PONEDELJEK, 17. NOVEM. IJRA, je občinska konferenca SZDL Brežice sklicala posvet o organizaciji javne razprave *o kulturi. Nanj je izvršni odbor povabil tiste kulturne delavce, ki bodo vodili razpravo o osnutku novega zakona. Z njimi so se dogovorili za vsebinski okvir napovedanih razprav.
■ PRIHODNJE LETO BO NA VRSTI obnova osnovne šole v Cerkljah. Idejni načrt zanjo je že v delu. Odbor za usmerjanje investicij v šolstvu bo decembra letos obvestil skupščino o poteku gradnje na brežiškem gradbišču in porabi sredstev, ki so se natekla iz samoprispevka. Večina denarja je bila doslej porabljena za osnovno šolo v Brežicah, nekaj pa tudi za nakup opreme za šolo v Dobovi.
druge panoge niso vključene.
Odločneje bo treba reševati kadrovsko zasedbo v gostinstvu in turizmu. Trenutno stanje ni na zadovoljivi ravni niti v družbenem niti v zasebnem gostinstvu, čeravno je bil v zadnjih letih napravljen precejšen korak naprej. Ob tem vprašanju se je v svoji razpravi ustavil tudi predsednik kultumo-prosvetnega zbora Miloš Poljanšek. Poudaril je zlasti potrebo po vodilnih kadrih v gostinstvu. Opozoril je na nujnost povezovanja turizma s kulturnimi ustanovami, ki je bilo do sedaj preveč pomanjkljivo. Vsak je programiral zase, in tako niti gostovanja niti razstave in druge kulturne prireditve niso bile izkoriščene v turistične namene.
Udeleženci seje so pozdra vili predlog za ustanovitev turističnega sklada pri občinski skupščini. Vanj se bodo stekali turistična taksa, prispevki iz proračunske bla gajne, sredstva gost insko-J;uri-stičnih organizacij in deleži drugih panog gospodarstva. V turizem naj bi se v prihodnje vključile vse organizacije, od turistične zveze do zavoda za kulturo in občinske zveze za telesno kulturo, prav tako ribiške in lovske družine. Lovski domovi so vse premalo izkoriščeni. Zasedeni so le nekaj dni, povezave z gostinstvom pa bi jih lahko pogosteje napolnile, zlasti še, če bi prišli v navado sobotni in nedeljski izleti.
Veliko kritike je letelo na zasebne gostince. Gostišča so preslabo urejena, zato bi morali z davčno politiko spod-
Kapelci obljubljajo slavje
Člani kapelske godbe bodo konec meseca slavili 120-letni-co obstoja godbe. Leta 1950 je Ivan Požar iz Jereslavcev zbral odslužene vojaške godbenike in ustanovil godbo, ki je nastopala sprva le na svat-ban in pogrebih. Kasneje se je njen program popestril in godbeniki so nastopali na najrazličnejših prireditvah. Godba je najstarejša daleč naokoli in dobiva izredno veliko povabil za nastope na jaVnih prireditvah. Trenutno šteje 25 članov.
bujati boljše, pri odpiranju novih gostišč pa izdajati dovoljenje le kvalificiranim ljudem. Sendviči z naj slabšo kakovostjo salame so kaj sla ba reklama za naš turizem. Med zasebniki so "le redke izjeme, ki ponudijo gostom toplo hrano, dajatve imajo pa vsi enake.
J. T.
Izrečenih je bilo velikih kritičnih pripomb na račun tega, da s-priključitvijo celjskemu zdravstvenemu domu ni bilo napredka v tej službi. Vsi so pričakovali, da bodo Celjani pomagali investirati v gradnjo novega zdravstvenega doma, ker sedanji prostori ne ustrezajo niti najosnovnejšim sanitarnim im tehničnim zahtevam.
V	zdravstveni dom pride poprečno po 211 pacientov na dan ali 5.479 na mesec. Na zobozdravnika morajo čakati na stopnišču, kar je neprijetno zlasti pozimi, ko je hodnik ledeno mrzel.
Zavarovanci menijo, da bi tako komunalni zavod za socialno zavarovanje kakor tudi zdravstveni dom v Celju moral dati svoj delež za novi zdravstveni dom v Brežicah. Do tega se čutijo upravičeni, ker brežiška občina do sedaj nikoli ni imela primanjkljaja, čeravno beleži zavod za socialno zavarovanje to v drugih občinah, če prebivalci ne bi bili pet let vezani s samoprispevkom za gradnjo in obnovo šol, bi prav gotovo že pristali na samoprispevek za zdravstveni dom, toda zdaj na to ni mogoče računati in je skupščina prisiljena
iskati druge vire, če hoče, da zdravstvena služba ne bo iz leta v leto zaostajala.
DREVI FOLKLORNI NASTOP
Pred brežiškim občinstvom bo nocoj prvič nastopila akademska folklorna skupina »France Ma* rolt« iz Ljubljane. Lani so plesalci slavili 20-letnico obstoja. Predsednik republike Josip Broz Tito je skupino Franceta Marolta ob tej -priložnosti nagradil z redi>m bratstva in enotnosti s srebrnim vencem. Folklorna skupina, ki jo sestavljajo študentje ljubljanske univerze, je z izvirnimi plesi obšla vse večje kraje naše domovine, uspešno pa je nastopala tudi v tujini. Na sporedu ima plese vseh jugoslovanskih narodov. V Brežicah bo predstavila plese iz Prekmurja, Koroškega, Gorenjskega, iz Bele krajine in Primorskega. Nastopilo bo blizu 100 plesalcev in godbenikov.
PISMENE ZAHVALE ZA REŠEVANJE AVTOMOBILISTA
Človek človeku v nesreči brat
Predstavniki garnizije Cerklje so izročili priznanja pogumnim domačinom
iz Krške vasi
Na mostu v Krški vasi pri Brežicah se je pred nedavnim dogodila prometna nesreča: v zgodnjih jutranjih urah se je z mostu prevrnil s svojim avtomobilom kapetan Todor šarenac. Ko so to opazili pripadniki garnizije, ki so imeli isto pot, so takoj priskočili na pomoč ponesrečencu v vodi.
Bili so samo trije in niso mogli obrniti avtomobila, ki se je prevrnil na streho. Medtem ko je trojica zaman poskušala izvleči iz avtomobila ranjenega šarenca, so že pritekli na kraj nesreče domačini Jože Les iz Krške vasi, Franc škofljanec iz Velikih Malene, Ivan Dvornik in Slavko Simonišek iz Krške vasi ter Branimir Vodopivec iz Dolenje vasi. Z združenimi močmi so po nekaj minutah* preobrnili avtomobil in izvlekli iz njega nezavestnega in ranjenega šarenca. Odpeljali so ga v brežiško bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč.
Predstavniki komandne eno-,te, v kateri dela kapetan šarenac, so nekaj dni zatem obiskali vse udeležence reševanja in jim izročili priznanja za njihovo pomoč.'Vsi domačini so sprejeli pismena priznanja, Jože Les pa še plaketo »Ljudska arm?da«, Ivan škofljanc pa plaketo vojnega letalstva, vsi ostali pa značke Jugoslovanske ljudske armade.
Pri predaji omenjenih priznanj je delegacija cerkljanske garnizije obiskala slehernega na njegovem domu, nekatere pa tudi na delovnem mestu S tem so se pripadniki garnizije oddolžili lju-
Škoda, da je odeja prekratka
Za študijsko pomoč prosi 38 otrok borcev NOV
dem, ki so pomagali rešiti življenje njihovega tovariša.
Ta primer in vrsta drugih dokazujejo tovariško povezanost med armado in civilisti. Človek se v podobnih nesrečah ni izneveril človeku.
M. JARANOVIC
Motel tudi onstran ceste
Restavracija na Griču nujno potrebuje prenočišča. Najprej namerava zgraditi hišice za počitek in prenočevanje na nasprotni strani avtomobilske ceste Ljubljana—Zagreb, jugozahodno od sedanje restavracije. S tem bodo pridobili sto ležišč. Pozneje bo PETROL postavil ob mostu čez Krko še dve restavraciji in bencinsko črpalko. Vse te načrte je direktor restavracije Ludvik Hren obrazložil svetu za gospodarstvo občinske skupščine v Brežicah.
Občinska skupščina Brežice je na torkovi seji sprejela predlog upravnega odbora sklada za borce NOV in predlog sveta za zdravstvo o zvišanju družbene pomoči borcem in aktivistom NOV
Do sedaj je bil pogoj za' sprejemanje družbene pomoči, da dohodki družinskega člana ne presegajo 250 dinarjev mesečno. Zdaj je to spremenjeno na 300 dinarjev mesečno. Povišanje družbene po moči je bilo nujno potrebno, ker so se življenjski stroški v zadnjih letih močno povečal:, pomoč pa je ostala ves čas enaka. Istočasno z zvišanjem družbene pomoči so zvišali tudi študijsko pomoč otrokom borcev. Dobijo jo otroci iz tistih družin, kjer mesečni dohodki na člana go-
spodinjstva ne presegajo 500 dinarjev. Maksimalna študijska pomoč za srednje in poklicne šole se je pomaknila od 350 na 400 dinarjev me-čeno, za visoke in višje šole pa od 450 na 500 dinarjev mesečno. Cele vsote najbrž ne prejema nihče, ampak le razliko do 450 oziroma 500 dinarjev. Priznavalnine prejema v brežiški občini 43 uprar vičencev, za študijsko pomoč pa je bilo 31 prošenj že rešenih, 8 pa je še vloženih. Vsi . ti prosilci imajo pogoje, zato bodo njihove prošnje ugodno rešene.
Vabimo vas na ogled in
NAKUP POHIŠTVA
v naši poslovalnici
POSTREŽBA
v	Brežicah.
Pohištvo dobite tudi na kredit.
Pridite, oglejte si in prepričali sc boste o lepi izbiri in nizkih cenah!
Priporoča se kolektiv
POSTREŽBE!
POLETI NAM JE VROČE, ZATO PA J€ ZIMA BOLJ PRIJETNA
„Recepte za čokolado vem že vse na pamet"
Pogovor z mojstrom sladkih dobrot iz tovarne Imperial v Krškem
Izučil se je za pleskarja. Pred devetimi leti je prvič prestopil vrata tovarne čokolade v Krškem. 14 dni je pleskal njene obrate in se tako privadil, da se je na mestu dogovoril za službo. Ravno takrat so potrebovali delavce in Tone Račič je obesil pleskarsko orodje na klin.
TONE RAČIČ ne je čokolade.
»Kaj vas je tako navdušilo?«
»Osemurno delo in P® seveda plača. Tukaj smo vedno na toplem, pleskarji pa tega niso deležni. Tudi to, da lahko delam na enem in istem kraju, me je privlačilo.«
»Kakšno delo opravljate tukaj?«
»Sestavljam zmesi za čokolado. Proizvajamo jo štiri različne vrste in še pet vrst polnjene.«
»Ali dobr0 poznate recepte?«
»Tako dobro, da jih vse vem > na pamet, samo zaradi kontrole jih še včasih pogledam.«
»Kdo'je najboljši mojster za čokoladne dobrote pri vas?«
. »Janez Bračun. Tukaj je delal že pred vojno, ko so se s' tem ukvarjali trapisti. Delali So tudi likerje. Ko sem prišel v podjetje, sem likerje še videl v skladišču, a že dolgo jih ne. delamo več.«
»Odkod ste doma?«
»Iz Drnovega. V službo se vozim z motorjem. Tudi žena je zaposlena tukaj.«
»Si kdaj zaželite čokolade?«
»Zelo redko, pravzaprav nikoli. Ne vem, če je pojem pol kilograma na leto, tako zasičen sem z njenim vonjem. Ko sem prišel sem, mi je zadišala lešnikova čokolada, zdaj pa tudi ta ne več.«
»Ste zelo zaposleni?«
»Letos kar precej, saj še nisem imel dopusta. Običajno delamo v dveh izmenah, in če je sila, tudi ponoči.«
»Ali dobro zaslužite?«
»Nekaj mesecev se že ne morem nič pritoževati. Dela je veliko, plače pa tudi tisoč dinarjev in čež. Vsi skupaj si želimo, da bi nam dela še zlepa ne 'zmanjkalo.«
J. TEPPEY
VEST MED ČLANI IN VODSTVOM
Krški bralci o INFORMACIJAH
V novembru je izšla tretja številka Informacij; ki jih izdaja občinski sindikalni svet Krško. Uredniški odbor je zaprosil organizacijo podjetij, naj mu sporočijo, kako ocenjujeto ta poskus obveščanja članstva.
Iz na j več j ih delovnih organizacij, med katerimi so rudnik Senovo, Kovinarska iz Krškega, Tovarna celuloze in Papirja, so dobili spodbudne odgovore. Vsi soglašajo s tem,
^ je glasilo koristno in da ki ga moralo prejemati čim-Več članov sindikata. Ni do-
Asfalt na igrišču v Leskovcu
Temeljna izobraževalna skupnost Krško je posodila občinski skupščini 70.000 dinarjev za ureditev telovadni-Ce- ki jo uporablja 500 otrok.
&°la se je zavzela tudi za asfaltiranje igrišča, za kar je dala 15.000 dinarjev lastnih sredstev. Igrišče bo prelilo s asfaltom Cestno podjetje.
Asfaltiranje bo veljalo 33.000 dinarjev, zato pričakujejo, da bo razliko prihodnje leto po-ravnala skupščina.
Mladinske brigade
Prihodnjo pomlad bodo za fn’-adino krške občine organi-z>rali delovno akcijo na cesti Proti Planini v Gorjancih. Ce Se bo le dalo, bodo vključili zraven pripadnike JLA. Prebivalci menijo, da bi jim priskočile na pomoč tudi sindikalne organizacije. Te naj bi I)ri podjetjih izposlovale kamione za brezplačen prevoz Rramoza in drugega materiali- Načrti so lepo zastavljeni, **to pričakujejo, da jih bodo pravočasno uresničili.
LANI JE BILO V KRŠKI OBČINI 54 PROMETNIH NESREČ
Brez znanja še apoteka ne pomaga
V treh letih se morajo zvrstiti v zimskih tečajih za prvo pomoč vsi vozniki avtomobilov in mopedov iz Krškega in okolice
Iz dneva v dan, iz tedna v teden beremo o številnih prometnih nesrečah, ki se dogajajo na naših cestah. Nesreče se nemalokrat končajo s hudimi telesnimi poškodbami ali celo s smrtjo.
Ko take vesti poslušamo ali beremo, običajno ne pomislimo, da bi podobna prometna nesreča lahko doletela tudi nas, morda ne toliko po naši krivdi, temveč koga drugega.
Statistični podabki kažejo, da je bilo v prvem polletju letos v krški občini 54 prometnih nesreč, v katerih je bilo 63 ranjenih in med njimi tudi nekaj mrtvih. Morda bi bilo to število manjše, ko bi bili ljudje pri nudenju pomoči bolj spretni. Predpisi nalagajo voznikom motornih vozil od 1. maja letos dalje obvezno avtomobilsko apoteko. Vprašanje pa je, če kot vozniki vemo, kaj vse je v njej in za kakšne namene.
Prav gotovo je več kot 90 odstotkov voznikov, ki imajo apoteko samo zaradi tega, da ustrežejo predpisom in jo lahko pokažejo prometnim miličnikom, če to zahtevajo.
Zato je republiški odbor Rdečega križa Slovenije \ dal pobudo za organizacijo deseturnih tečajev prve pomoči v primeru prometnih nesreč. Tečaja naj bi se udeležil sleherni voznik motornega vozila, avtomobila ali mop/ia. Da bi bil uspeh boljši* ne bi smelo biti v enem tečaju več kot 30 udeležencev.
O nudenju prve pomoči pri prometnih nesrečah so pred dnevi razpravljali predstavniki občinskega odbora Rde-
čega križa, komisija za varnost prometa pri občinski skupščini, člani Avto-moto društva in občinskega sindikalnega sveta Krško. Ugotovili so, da je v občini nad 4000 voznikov motornih vozil. Najprimernejši čas za obiskovanje tečajev bi bila zima. V treh letih naj bi se v takih tečajih zvrstili vsi vozniki. Organizator tečajev naj bi bila delavska univerza. Stroške bodo verjetno krili tečajniki sami, delno pa-bi prispevale nekaj denarja osnovne sindikalne organizacije. Na tem razgovoru so Krčani sklenili, naj bi v prihodnje vsak kandidat za šoferja amaterja obvezno opravil deseturni tečaj prve pomoči za primer prometne nesreče. Sindkalne organizacije bodo začele zbirati prijave še ta mesec' in tako bodo prvi tečaji stekli že decembra.
Glas o klobuku sega v deveto vas
Odkar je Adolf Pleterski invalid, najraje zbira značke
V invalidskem vozičku je Adolf Pleterski iz Brestanice delal družbo svoji ženi, ki je urejevala vrt. Takoj mi je padel v oči njegov klobuk, ves obložen z znapkami.
»Koliko jih že nosite za klobukom, oče?« sem ga vprašala.	»
»2e čez 90 jih imam,« je smeje se odgovoril. »Zbiram samo lovske in planinske značke, ker so mi najbolj všeč.«
»Ste bil včasih lovec?«
»Da, zelo navdušen,« je posegla v pogovor njegova žena. »Pred tremi leti ga je zadela kap in od tedaj je priklenjen na voziček in posteljo. Prikrajšan je za sprehode v naravo, pa si je omislil drugo veselje.«
Tovariš Pleterski je bil po poklicu ključavničar. Delal je v elektrarni, kjer ga imajo v spominu kot prizadevnega in priljubljenega člana kolektiva. Nesreča ga je zadela tisto jutro, ko so se borci iz podjetja odpravljali na izlet v
Maribor in na Pohorje. Tega izleta se je zelo veselil, saj je bil med vojno partizan, prav na Pohorju. In tako šo ga zjutraj pred odhodom zaman čakali.
Cesta za partizansko srečanje v Podbočju
Prihodnje leto bo v Podbočju srečanje Gorjanskega bataljona. Za to priložnost obetajo otvoritev ceste iz šutne do Planine. Prebivalci si že lep čas prizadevajo, da bi jo usposobili za normalen promet. Veliko dela so ljudje opravili brezplačno. Z denarjem jim je pomagala občinska skupščina. Precej truda bo še treba vložiti vanjo, preden bodo vozila lahko zapeljala iz doline na gorjanska pobočja.
volj, če ga dobe le funkcionarji. Večina vprašanih meni, da je skrajni čas, da se je v občini nekdo spomnil na tako glasilo. Predlagajo več po-račanja o sklepih občinske skupščine, o pripravah na gradnjo šole, o asfaltiranju cest, o dokončanju železniškega nadvoza na Vidmu in podobno. Nekateri želijo v informacijah tudi zgoščene prispevke iz strokovne literature in o pomembnejših dogodkih v podjetjih zunaj občine.
Informacije izhajajo vsak mesec, vendar menijo bralci, da je to premalo. Vsaj dvakrat mesečno bi morale najti pot med sindikalno' članstvo, da bi dobili proizvajalci bolj sveže novice. Želijo si še več gospodarskih prispevkov iz kolektivov. Uredniški odbor bo predloge upošteval, vendar želi, naj povedo svoje želje tudi tisti, ki, ki so do sedaj molčali.
Vprašaj za nerazvite
Izvršni odbor občinske konference SZDL Krško je pred dnevi obravnaval resolucijo o ekonomski politiki v letu 1970, ki jo je izdal izvršni svet naše republike. Ugotovil je, da je resolucija preveč načelna in da ne daje dovolj možnosti za razvoj gospodarsko nerazvitih občin. Kaže, da bodo tudi te občine prihodnje leto životarile in z velikimi težavami zadovoljevale naraščanje potrebe po finančnih sredstvih.
2ena je povedala, da se mu je zdravje popravilo in celo govor se mu je povrnil. Bil je ves negiben, zdaj za silo že stopi na nogo, da se opre na ženo. »Poleti sva bila pol meseca v Podčetrtku, na svoje -stroške seveda,« je pojasnila žena.
»Pa se zdaj bolje počuti?«
»Noga je mnogo boljša, pa tudi govori lažje. Že poleti sem si mislila, da bom to povedala prvemu novinarju, ki ga bom srečala. V zdravilnost atomskih toplic oba verjameva, socialnega zavarovanja pa o tem žal ne moreva prepričati,« je ž obžalovanjem končala pogovor Pleterska.
V elektrarni so. za svojega nekdanjega delavca lepo poskrbeli: kolektiv mu je kupil invalidski voziček, da lahko vsaj malo pride na zrak in da se srečuje z znanci na cesti.
J. TEPPEY
Jubilej »KOVINARSKE«
Tovarna industrijske opreme in konstrukcij KOVINARSKA Krško praznuje letos 15-obletnico obstoja. Jubilejno slavje bo za dan republike. Ob tej priložnosti namerava kolektiv izdati brošuro, v kateri bo prikazan razvoj podjetja od skromnega začetka pred 15 leti do mogočne tovarne danes.
Krčani zidajo v Sevnici
Podjetje Elektro Celje — poslovna enota Krško gradi v Sevnici razdelilno postajo, ki bo pripomogla k boljši kvaliteti energije. Investicija je previđena zaenkrat na 1,500.000 dinarjev. Pozneje bodo razdelilno postajo še povečali. Trenutno želijo doseči z njo le to, da bo manj izpadov in boljša napetost električnega toka na tem območju.
»LABOD« VABI NA GO* FD!
Ob dokončani preureditvi obrata v Krškem vabi tovarna perila LABOD občane na ogled obrata. Obrat v Krškem bo odprt za ogled 27. novembra od 13. do 17. ure.
Zamud ne sme biti več
Skupščinski kolegij, ki ga sestavljajo predstavniki svetov, predsednik in podpred-, sednik skupščine, načelniki in predstavniki družbenih organizacij občine Krško, je na zadnji seji predlagal, naj bi zakonske predpise pravočasno sprejeli, ker spremembe med letom močno obremenjujejo občinske proračune. Menili so, da bo občina tudi prihodnje leto v težkem pofo-žaju in da ne bo mogla uskladiti dohodkov z izdatki.
Novi izdelki podjetja IOP?
Invalidske delavnice v Brestanici so povečale število zaposlenih od 30 na 50 ljudi. V Bregah so odprle obrat cementnih izdelkov. Začasno so delavnico vzeli v najem, pozneje pa bodo vse skupaj odkupili. V novem obratu izdelujejo navadne cementne in obdelane cementne fasadne bloke. Vse izdelke sproti prodajo. Izredno dobro tržišče so odkrili v Bjelovaru in Virovitici.
Pocenjena kilovatna ura
Suša je pripomogla, da se je kilovatna ura v brestaniški termoelektrarni pocenila od planirane cene 30 dinarjev na okoli 23 dinarjev. Po planu naj bi znašala proizvodnja elektrarne 55 milijonov kilovatnih ur, zaradi pomanjkanja vodne energije pa bo ta številka precej narasla in ugodno vplivala na ceno. Trenutno porabi brestaniška elektrarna 600 ton premoga na dan, ker obratuje z vso zmogljivostjo — 15 milijonov kilovatnih ur na mesec.
KRŠKE NOVICE
 m
ssfl
Gostoljubje pred hramom Janeza ’ Sintiča v Brezovici v Gorjancih. Približno deset hektov odličnega vina ima možakar vsako jesen naprodaj, ostanek pa zadrži za dom in kopače. (Fo4o: J. Teppey)
■ PREDSTAVNIŠTVO OSNOV. NK ORGANIZACIJE SINDIKATA
v tovarni papirja se je odločilo za predlog, po katerem bi prihodnje leto uporabili denar za dopustniške regrese nekoliko drugače kot doslej. Člani so menili, da bi zanj kupili prikolice in jih razmestili v južnih krajih jadranske obale. Za to bi najlaže poskrbel počitniški dom v Poreču.
■ v BRKSTANICI imajo dolgoletno pevsko tradicijo, a so se kljub temu znašli v zagati. Moderni 6as je takim dejavnostim vedno manj naklonjen. Ljudje se neradi vežejo, čeravno le za en večer v tednu. Pevski zbor sicer v Brestanici še dela, vendar bi ga radi pomnožili. Razposlali so vabila vsem tistim domačinom, ki znajo peti, v upanju, da se ne bodo odrekli sodelovanju.
■ ELEKTRO CELJE — obrat Krško je v kritičnih dneh pred dežjem odklopil polovico javne razsvetljave. Vspm porabnikom električnega toka je podjetje po-
slalo pozive za varčevanje. Kaže, da tega zaenkrat ne bo treba ponoviti.
■ UPANJE NA BOLJŠI KRUH.
Krčani s sedanjo kakovostjo kruha niso zadovoljni, zato jim gradnja pekarne v Stari vasi vliva upa. nje, da se bo čez leto in dan tudi kruh izboljšal. Pekarno zida Pionir za podjetje 2ito iz Ljubljane. S kruhom oskrbuje občine pretežno Imperial, ki pa žal za to nima potrebnih zmogljivosti, ,kajti vse naprave so še ie predvojnih ča. sov.
■ GRADBENO PODJETJE SAVA — KRŠKO je ugodno zaključilo tričetrtletje. Podatki kažejo, da je kolektiv ustvaril okoli milijon dinarjev skladov. Podjetje je . letos obnovilo vozni park, za kar je izdalo 480.000 dinarjev.
■ OBČINSKI ODBOR RDEČE. GA KRIŽA poziva vse sindikalne organizacije, naj najkasneje do 25. novembra pošljejo prijave krvodajalcev za akcijo, ki je napovedana za začetek decembra.
a^sti iz
obCIMJ^ r
Predavanji v Zabu-kovju in Drožanju
V nedeljo, 23. novembra, bosta v Zabukovju ob 8. uri, v Drožanju pa ob 11. uri kmetijski predavanji, ki jih prireja krajevna organizacija Socialistične zveze. O strokovnih vprašanjih v poljedelstvu in živinoreji bo govoril inž. Zvone Pelikan, direktor kmetijskega kombinata »Zasavje«.
Blanca: izlet za kmetovalce?
Tudi vnaprej bo vodil krajevno organizacijo SZDL Franc Zorko, ravnatelj osnovne šole na Blanci. Tako so odločili na prvi seji novega odbora. Sprejeli so tudi delovni program za prihodnje obdobje, ki vključuje med drugim izlet kmetov v Mozirje, kjer bi si ogledali preurejene kmetije. V načrtu imajo več poučnih zdravstvenih in kmetijskih predavanj, v sodelovanju s krajevno skupnostjo pa več komunalnih del.
Skupščina ZROP
Prejšnji teden je bila v Sevnici ustanovna skupščina Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev. Na njej so izvolili člane vodstva in dveh komisij, predsednika in sekretarja organizacije pa so sklenili izvoliti kasneje. Obravnavali so tudi poročilo o dosedanjem delovanju te organizacije, ki je zdaj postala samostojna.
Odstop upravnika delavske univerze
Upravnik DU v Sevnici Miha Tomšič je na zadnji seji sveta delavske univerze dal ostavko, že večkrat je poudarjal, da je nesprejemljivo, če delavska univerza ne dobi denarne pomoči za splošno izobraževanje, za katero stroškov ni mogoče v celoti prevaliti v poslušalce predavanj. Univerza je dobivala namensko pomoč le za nekatere dejavnosti, zato je nastalo tudi nekaj izgube pri njenem poslovanju. Svet DU je menil, da te ustanove občinska skupščina ne more ukiniti, pač pa mora porav-•nati izgubo, v prihodnje pa zagotoviti denar za splošno izobraževanje, ki je v splošno korist.
SEVNIŠKI
Povprašali smo še nekatere ljudi v šmarčnem, ali bi bili pripravljeni tudi sami kaj narediti. »Bi, opravili bi vsa težaška dela, nimamo pa denarja za nakup materiala, zlasti cementa, ki je še potreben. da bi dostop k brodu pos %vili na tire, tako da bi lahko spreminjali njegovo višino glede na višino vode v strugi,« se je glasil odgovor.
M. L.
Nova menza v Krmelju
V četrtek so izročili namenu delavsko menzo v Metalni. S tem je uresničena dolgoletna želja kolektiva, ki je z lastnim denarjem in prispevki svojih članov pripomogel do te nove pridobitve.
B. D.
Kolesar je obležal mrtev
15. novembra ob 17. url se jo pripetila huda prometna nesreča v Boštanju pri Sevnici. Voznik osebnega avtomobila Anton Polanec Loko Je pripeljal iz RadoC proti Sevnici. V BoAtanJu Jo pripel j nasproti kolesar Peter Deželak i® Mrtovca pri BoStanju, ki je vozu brez luči in cik cak po sredini oe-ste. Prišlo je do trčenja. Koledarja Je vrglo na pokrov prtljažnik«« od tam na štreno avtomobila, P° 10 inotrlh vožnjo pa na tla. PrJ tem je dobil tako hude po&kodbo, da Je na kraju nesrečo umrl. Na avtomobilu In kolosu Je za okrog 2.1JU dinarjev Škodo.
Resen položaj v kombinatu
NEKORISTEN BROD SREDI SAVE: Ivan Revinšek kaže, kaj bi bilo treba narediti, da bi ga usposobili. (Foto: IVI. L.)
Dobra udeležba na konferencaii
Ocena dela v aktivih - 24. novembra prva seja občinske konference ZK
Osem krajevnih organizacij, ki združujejo 403 člane Zveze komunistov sevniške občine, je te dni na letnih konferencah polagalo obračun dosedanjega dela. O poteku konferenc je v petek razpravljal občinski komite ZK, ki ocenjuje, da so bile uspešno opravljene.
■ GOSTOVANJE BORISA FRANKA. V nedeljo bo nastopil v dvo. rani gasilskega doma ansambel Borisa Franka »s svojimi Kranjci«. Na sporedu bQ petje in igranje domačih viž.
■ PREDAVANJE V DRUŠTVU KNJIGOVODIJ. 12. novembra sta članom sevniškega društva knjigovodij predavala o sodobnem vode. nju knjigovodstva prof. Viljem Nemec, direktor Zavoda za organizacijo poslovanja Iz Ljubljane, ter strokovni sodelavec tega zavoda tov. Gros.
■ ZDAJ SE BREZ KINO PREDSTAV? Sevnlški kino je dobil za. vrnjeno prošnjo, da bi bil opro-Sčen dajatev, tako kot večina podeželskih kinematografov, ki ima le dve predstavi na teden. V Sev. nici bodo s prošnjo poskusili še enkrat. V primeru, da ne bo uslišana, bo treba dvorano zapreti, kar bi bil hud udarec za družabno In kulturno življenje v kraju, kjer je že tako slabotno razvito.
■ VRTEC ŽE KA2E OBRISE. Pri osnovni šoli je gradbeno podjetje Zagorje že opravilo toliko gradbenih del, da je mogoče vi. deti, kakšna bo stavba v tlorisu. Vrtec bo veljal 1,58 milijona dinarjev, sprejel pa bo okoli sto otrok.
■ LETO CIRKUSKIH PREDSTAV. Marsikdo sl letos ne zna razložiti, zakaj tako pogosto prlha. Jajo v kraj različne komedijantske skupine, ki so vrstijo druga za drugo. Zgodilo se je že, da je zjutraj odšla ena skupina, proti večeru pa se Je že druga nastanila v mestu. Kako bi bilo, ko bi si tako
naglo sledile kulturne skupine in kulturni nastopi!?
■ NASTALE SO TEŽAVE. Pre. bivalci plačujejo samoprispevek za gradnjo zdravstvenega doma v Sevnici, v delu je tudi že glavni načrt. Kot pa je pokazal zadnji sestanek s predstavniki zdravstvenega doma Celje 11. novembra, bo še precej težav s financiranjem. Na občini upajo, da bodo z do. mom vendarle »našli skupen jezik«.
■ ODGODENO PREDAVANJE.
V petek bi moral v Sevnici 'na povabilo občinskega sindikalnega sveta predavati o denarnih razmerah, nastalih . po revalvaciji nemške marke, dr. Stane Pavlič, predsednik komiteja za žunanjo trgovino pri republiškem izvršnem svetu. Vendar je bilo predavanje zaradi nujnih drugih poslov predavatelja odgođeno na kasnejši čas.
■ SE CESTA DO JUTRANJKE.
Do otvoritve novih proizvodnih prostorov Jutranjke na Radni, ki bo v petek, 28. novembra, bodo zgradili tudi priključek do glavne ceste. Lepo so že uredili okolico stavbe.
■ VABILO RDEČEGA KRIZA. Na mnogih krajih v Sevnici vabijo lepaki, naj ljudje prispevajo za prizadete prebivalce Banjaluke In okolice. Rdeči križ nabira pomoč ob ponedeljkih in četrtkih
■ PRENOLJEN SAMSKI DOM. Nedolgo tega so samski blok konfekcije Lisce na zunaj povsem obnovili. S tem je tovarna znova pokazala, kako skrbi za svoje delavke, ki jih je v domu 33.
Zunanja značilnost je bila izredno dober obisk na letnih konferencah, saj so v nekaterih krajih imeli skoraj stoodstotno udeležbo. Razen o dosedanjem delu in o organizacijskih vprašanjih so na konferencah govorili predvsem o političnem položaju, ki je nastal po poletnih dogodkih, ter o pomembnih zasedanjih partijskih vodstev.
člani ZK v občini soglašajo s stališči vodstev s teh zasedanj in ocenjujejo, da predstavljajo pravo osnovo jte nadaljnjo krepitev idejne
vloge Zveze komunistov ter uresničevanje gospodarske in družbene reforme.	^
V več krajih so pretresali tudi dosedanje organizacijske oblike. Občinski komite ugotavlja, da v začetku, ob reorganizaciji, aktivi niso zaživeli, kasneje pa se je stanje spremenilo, tako da je večina od 14 aktivov uspešno delovala zlasti v delovnih organizacijah. Večina aktivov je v Sevnici, kjer Šteje krajevna organizacija 229 članov, en aktiv pa je tudi v Krmelju.
V minulih dveh letih so sprejeli v ZK 35 ljudi, predvsem mladih. Sprejemanje naj bi bilo stalna pomembna naloga, pri čemer se je treba prizadevati za izboljšanje -strukture članstva. Računajo, da bodo do novega leta sprejeli še najmanj 15 članov, od tega precejšen del v konfekciji Jutranjki.
Predvidoma 24. novembra bo prva seja občinske konference ZK, ki bo po novem imela 49 članov, kar Je 21 manj kot doslej. Zmanjšanje je potrebno, ker se je ob tolikšnem dosedanjem številu članov dogajalo, da je bila v nevarnosti sklepčnost, kar je slabilo delovno sposobnost tega najvišjega vodstva organizacije v občini.
Je gradnja klavnice ob že tako prevelikih klav-niških zmogljivostih v Sloveniji upravičena?
Danes o osnutku zakona
Danes, 20. novembra, se bo ob 18. uri v Sevnici sestala sekcija za zdravstvo pri občinski konferenci SZDL. Člani bodo razpravljalis o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Sestanka se lahko udeležijo tudi drugi občani.
PABERKI
»Nekdaj smo imeli Šmarčani brod malo višje, tam, kjer je Sava globlja tudi olj bregovih. Ko so gradili novo cesto, so zaprli dovoz do njega, kombinat pa je želel večji brod, na katerem bi prevažali tudi vozove in traktorje s prikolicami. Moram reči, da je vojska brod dobro naredila, vse skupaj pa je ostalo na pol poti, ker niso prav narejeni dostopi. Tako je vse sku-n?.j narejeno brez koristi za ljudi ob Savi, ki bi tako zvezo zelo potrebovali,« pravi član vaškega odbora Ivan Re-vinšek, ki ima ključe od tega plovila.
SEVNICA: SOLSKI AVTOBUS JE PRIPELJAL. Svet za izobraževanje in kulturo je na četrtkovi seji pozval temeljno izobraževalno skupnost, naj izboljša prevoz otrok. Sedanji avtobusi so premajhni in zastareli, potrebne pa bi bile tudi vsaj
zasilne čakalnice. (Foto: Legan)
PO LANSKIH DOBRIH UČNIH IN VZGOJNIH USPEHIH ŠE:
Čimprej izboljšati prevoz v šolo!
/
Na seji sveta so razen tega predlagali ustanovitev sklada za pospeševanje kulture ter ustanovitev zavoda za spomeniško varstvo
Inž. Zvone Pelikan, nekdanji direktor Hmeljarskega inštituta v Žalcu, ki je z letošnjim februarjem postal direktor sevniškega kmetijskega kombinata, je te dni dal ostavko na svoj položaj. Kot vzrok je navedel osebne razloge, verjetneje pa je, da se je za to odločil predvsem zaradi sila težavnega položaja te gospodarske organizacije, ki se kljub sanacijskemu programu in posojilu ne more in ne more izkopati iz težav.
Vse kaže, da bo v prihodnje še slabše. Kombinat je mimo sanacijskega programa, ki je predvideval investicije samo za ureditev sedanjih lastnih obratov, začel iz izkupička za prodano klavnico v Krmelju in s posojilom banke graditi v Sevnici novo klavnico v kombinaciji s hladilnico in skladiščem za sadje. To bo že tako velika letna odplačila posojil povečalo še za 20 do 25 milijonov starih dinar-
jev, vprašanje pa je, koliko bo izkoriščena draga klavnica, ki nima dovolj živinorejskega zaledja. Gotovo je namreč, da se bodo za svoj obstoj borile tudi sosednje klavnice.
M. L.
Breg: zakaj le do svojih gozdov?
9. novembra je bila letna konferenca Socialistične zveze na Bregu, kjer se zadnje čase ljudje premalo udeležujejo skupnih sestankov, na katerih bi se pogovorili o težavah in skupnih akcijah. V nedeljo je bilo veliko pripomb zaradi obdavčenja nižinskih kmetij ter zaradi gozdnih poti. Prizadeti so trdili, da gozdni obrat skrbi samo za tiste gozdne ceste in poti, kjer ima sam gozdove. Ob tej priložnosti so negodovali tudi nad nizko električno napetostjo, ki preprečuje delo z električnimi stroji, več pripomb pa je bilo tudi zaradi napol zgrajenega broda na Savi.
Napol je slabše kot nič
O učnih uspehih smo obširneje že poročali takoj, ko je bilo sestavljeno skupno poročilo. V celoti vzeto je dosežen precejšen napredek, kar dokazuje tudi sklepna beseda pedagoškega svetovalca Jožeta Petančiča: »Preteklo leto je bilo uspešno na vseh področjih vzgoje in izobraževanja.«
Seveda to ne pomeni, da ni več problemov. Prva stvar, ki jo je treba nedvomno izboljšati, je prevoz šolskih otrok v šolo. Svet je menil, da je treba čimprej. kupiti večje in boljše avtobuse, ki bi zamenjali dosedanje. Mnogi otroci morajo zdaj zelo zgodaj od doma, vračajo pa se pozno popoldne, tako da jim ostaja zelo malo časa za
učenje doma. Po mnenju sveta je to budi eden od pomembnih vzrokov za raame-roma slab učni uspeh v petih razredih, ko se šolarji prvič vozijo iz podružničnih šol. Nujno je urediti vsaj zasilna postajališča, da otroci ne bodo čakali na avtobuse povsem na prostem.
Svet za izobraževanje in k turo je sklenil, naj občinska skupščina s prvim januarjem 1970 ustanovi sklad za pospeševanje kulture in telesne kulture. Vanj naj bi se namensko stekal del občinskih dohodkov, podobno kot
za šolstvo. Člani sveta so menili, da ni potrebno čakati na kulturne skupnosti, ki bodo verjetno na podoben način uredile financiranje kulturne dejavnosti.
Na seji so razen tega predlagali občinski skupščini, naj ustanovi medobčinski zavod za spomeniško varstvo. Ta bi skrbel za zaščito kulturnozgodovinskih spomenikov, ki jih je več tudi na območju sev-niške občine. Ustanovitev medobčinskega zavoda je obvezna tudi po zakonu, ki ureja ta vprašanja.
M. L.
Šmarčno in Kompolje: napol zgrajen brod se zdaj nekoristno ziblje na valovih Save
Z žalostjo, jezo, nekateri celo s posmehom v srou, že nekaj mesecev opazujejo ljudje z obeh strani Save novo zgrajeni brod za prevoz potnikov in težkih tovorov, ki
ga je s pomočjo vojakov letošnje poletje zgradil kmetijski kombinat »Zasavje«, da bi po bližnjici prevažal hmelj iz Kompolj v sušilnico v Loko.
Brod, za katerega je bilo porabljenih precej milijonov, starih dinarjev, se zdaj brez koristi ziblje v vodi, le še kak pešec, ki je voljan prej stopiti v vodo, da pride do njega, se prepelje čez reko.
  ____________
DOLENJSKI LIST
i*rm
••••
OB KONFERENCAH KRAJEVNIH
ORGANIZACIJ ZK
Le znanje je pravo orožje
Ker je konferenca ZK poostrila odgovornost, se je močno izboljšala kadrovska zasedba
S konferenco krajevne organizacije ZK v Trebnjem, ki je bila 11. novembra, so se končale letne konference, na katerih so opravili pregled dela, opravljenega v minulem mandatnem obdobju, ter izvolili nova vodstva.
Z veliko aktivnostjo občinskega vodstva ZK, občinske konference in komiteja se je povečal njegov ugled med članstvom ZK ter med drugimi občani. Tako je na primer sklep o sprejemanju odgovornih funkcij in nalog, ki ga. je sprejela na deveti seji občinska konferenca ZK, imel za- posledico, da so bile letošnje kadrovske priprave boljše kot mnogo let doslej.
Na konferencah so kritično, ponekod celo preveč, obravnavali dosedanje delo, odnos do mladine, sprejemanje novih članov ZK, organizacijske oblike in drugo. Ker je praksa tako pokazala, bodo v treh največjih krajevnih organizacijah ustanovili še oddelke, ki se bodo pod vodstvom sekretarjev sestajali posebej.
Pomembna ugotovitev z več konferenc je tudi, da se morajo člani ZK stalno izpopolnjevati v teoretičnem in praktičnem znanju, če hočejo slediti razvoju, ločiti napredna od zaostalih stališč in biti na čelu tistih, ki si prizadevajo k napredku, šele tako bomo komunisti lahko resnično enotni v akciji.
Oddali bodo še več zemlje
KZ Trebnje namerava za pet let oddati v kooperacijsko proizvodnjo 400 ha zadružnih zemljišč
Na prošnjo 'komiteja občinske konference ZK je sodstvo KZ Trebnje sporočilo najvažnejše smernice za delo te gospodarske organizacije
V poročilu je rečeno, da zadruga ne more določneje načrtovati, dokler ni povsem jasna splošna kmetijska politika. Poudarjeno je tudi, .da se položaj kmetijstva kot panoge že nekaj let zapored slabša, kar močno vpliva tudi na zadruge in njihovo lastno proizvodnjo.
Usmeritev' dela KZ Trebnje bo v prihodnje slonela na povečanju in poglabljanju kooperacijskih odnosov z zasebnimi kmeti, razvijanju trgovine, prodaji mesa
in drugih donosnih deja-mo-stih. Lastno proizvodnjo bo zadruga še zmanjšala s ’,em, da bo ukinila tudi delovi šče Jezero in bosta tako ostali le še delovišči:	Mala
Loka in Mokronog.
že v tem letu je zadruga oddala v pogodbeno proizvodnjo 320 ha zadružnih zemljišč. Za naprej ima v načrtu oddajo 400 ha zemljišč za dobo pet let, kar je precej več kot polovica vse družbene zemlje. To svojo odloči tev utemeljuje s tem, da bodo zemljišča bolje izkoriščena, da po ukinitvi pitališča Martinja vas ne potrebuje toliko krme in da bo precej večja kooperacijska proizvodnja.
POHIŠTVO!
V BLAGOVNICI
KMETIJSKE ZADRUGE TREBNJE
v zadružnem domu nudijo veliko izbiro pohištva za spalnice, dnevne sobe, kuhinje in druge prostore.
Obiščite BLAGOVNICO V TREBNJEM, ki je odprta NON-STOP!
Z OBISKA PREDSEDNIKA GOSPODARSKE ZBORNICE SRS v TREBNJEM: direktor KEMOOPREME Ivan Gole razlaga predsedniku zbornice Leopoldu Krese-tu delovanje naprave za točkasto valjenje, pomembne tehnične novosti, ki jo podjetje uporablja pri izdelovanju tipskih montažnih proizvodnih dvoran. (Foto: M.
Legan)	-
OB OBISKU PREDSEDNIKA GOSPODARSKE ZBORNICE V TREBNJEM
Zbornica bo pomagala pospeševati investicije v manj razvita območja
Predsednik Leopold Krese je obiskal Kemoopremo, Dano, TŠS in Iskro
Kot smo na kratko že poročali, je bil 11. novembra na obisku v trebanjski občini Leopold Krese, predsednik republiške gospodarske zbornice. Spremljala sta ga inž. Pariš, predsednik UO sklada republiških gospodarskih rezerv, ter Marjan Jenko, poslanec trebanjske občine v republiškem zboru.
Preden so gostje obiskali nekatera podjetja, jih je predsednik občinske skupščine Trebnje Ciril Pevec seznanil s položajem gospodarstva v občini, ki se bori z mnogimi težavami, značilnimi za kmetijska manj razvita območja. Predsednik gospodarske zbornice je pojasnil politiko zbornice do teh vprašanj, ki zadevajo razvoj zaostalih območij. Dejal je, da se bo v prihodnje gospodarska zbornica mnogo bolj zavzemala za to, da bodo močna podjetja iz industrijskih središč gradila svoje obrate v manj razvitih krajih (seveda po ekonomskih kriterijih), pri čemer pa jim morajo iti občine na roke.
Seznanjen je bil tudi s pripravami za gradnjo tovarne za predelavo krompirja, od katere dolenjsko prebivalstvo veliko pričakuje. Soglašal je s tem, da je treba pohiteti, saj je zaradi pomanjkanja investicijskega denarja nekaj časa že zamujenega in obstaja bojazen, da bi tako tovarno prej zgradila kje drugje. Dodal je tudi, da bo zbomi-
ca pomagala pri pridobivanju denarja, potrebnega za gradnjo.
Gostje so zatem obiskali KEMOOPREMO, kjer so si ogledali izdelovanje tipskih montažnih industrijskih dvoran, ki jih je v razmeroma kratkem času osvojilo to podjetje. Direktor Ivan Gole jih je seznanil z načrti za povečanje proizvodnje, po katerih bi podjetje v nekaj letih doseglo 3 do 4 milijarde starih dinarjev celotnega dohodka. Tov. Krese je med drugim
Priprave na zbore volivcev
Danes, jutri in v soboto bodo v trebanjski občini sestanki odborov vseh krajevnih organizacij Socialistične zveze na katerih bodo obravnavali priprave na decembrske zbore volivcev ter praznovanje dneva republike. Na teh zborih bo treba izvoliti nove svete krajevnih skupnosti, razen tega bodo posvečeni tudi novostim v statutu občine ter zbiranju pomoči za prebivalce Banjaluke.
dejal, da bi takim perspektivnim podjetjem morali v začetku pomagati s posojili, ob tem pa je obsojal preveliko splošno porabo, predvideno za prihodnje leto, ki gospodarstvu odteguje preveč denarja, tako da ga primanjkuje za zelo koristne gospodarske naložbe.
Na MIRNI so si gostje ogledali tovarno rastlinskih specialitet in destilacijo DANO ter Tovarno šivalnih strojev, kjer so se zanimali zlasti za razvojne možnosti te tovarne v okviru podjetja IMV iz Novega mesta.
Obiskali so tudi 'obrat ISKRE v Mokronogu, ki zdaj zaposluje le še 75 ljudi ali polovico mamj kot pred ne-kaj leti. Izmed vseh Iskrinih obratov' na Dolenjskem edini zadnja leta ni napredoval. Tov. Krese je menil, da bi mokronoški obrat v okviru kake sorodnejše Iskrine tovarne, na primer tovarne iz Sremiča, dosegel verjetno večji napredek kot zdaj, ko spada pod tovarno Pržanj, ki dela druge izdelke in se ne zanima dovolj za razvoj obrata v Mokronogu.
M. LEGAN
Prisilna uprava ne bo vpllvafa
Zaradi znanih napak v poslovanju podjetja MODNA OBLAČILA iz Ljubljane, je bila te dni uvedena prif’lna uprava pod vodstvom direktorja JUGOTEKSTILA. Kot smo izvedeli, vse to ne bo vplivalo na razvoj trebanjskega obrata, ki prav zdaj gradi nove prostore, tako da bo skupno zaposloval blizu 300 ljudi. Spodbudno je tudi, da je trebenjski obrat dosegel letos najboljše proizvodne uspehe med vsemi obrati tega podjetja.
Za SZDL toliko
kot leto«
Izvršni odbor občinske konference SZDL je v četrtek sprejel poročilo sekretarja Toneta žiberta o dosedanjem delu ter o porabi dotacije za delovanje Socialistične zveze. Sprejel je tudi okvirni delovni program za prihodnje leto, za kar bo organizacija potrebovala toliko denarja, kot ga je dobila ob občinske skupščine za leto 1969, to je 10 in pol milijona starih dinarjev. Večina stroškov za volitve je bila všteta posebej.
Šole kar v štirih krajih
Vse kaže. da bodo letos začele delovati večerne kmetijske šole kar v štirih krajih trebanjske občine: v Dobrniču, Knežji vasi, Dol. Nemški vasi in Velikem Gabru, kjer bo tudi nadaljevalni dru-. gi letnik take šole. Temeljna izobraževalna skupnost, ki je sprva namenila za kmetijsko šolanje 50.000 novih dinarjev, je sklenila, da zadostuje 20.000 dinarjev. Delavska univerza je predvidevala tudi prispevek udeležencev šole v znesku 100 novih dinarjev, ki pa je po mnenju ljudi prevelik.
Ples s »Fanti izpod Brneka«
V soboto, 15. novembra je bil v restavraciji »Dana« v Mirni ples, na katerem je igral znani trebanjski ansambel »Fantje izpod Bmeka«. Ples je obiskalo mnogo mladih in starih, kar dokazuje, da je ansambel res priljubljen. Takih plesov si Miren-čani še želimo in vsi smo mnenja, naj bi bil tak ples vsako soboto.	M.	N.
TREBANJSKE IVERI
Nenadno močno deževje ob koncu tedna jc povzročilo, da je Temenica znova za^ lila travnike od Trebnjega proti Ponikvam. Voda se je tako naglo umaknila, kot je narasla. Otroci so pri Mizarski delavnici (na sliki), kjer delajo novo strugo, lovili ribe po zalitih kotanjah in jih metali nazaj v Temenico. (Foto: Legan)
w»iveč pomoči je dal KPD Dob
Po dosedanjih podatkih o zbiranju pomoči od potresa prizadetim ljudem v Bosenski krajini je največ prispeval prek sindikalne podružnice KPD Dob pri Mirni — kar 7.760 dinarjev. Zanimivo je, da so se akciji zelo odzvali tudi obsojenci, ki so od svojega zaslužka v delavnicah Kazensko-poboljševalnega doma prispevali okoli 3.000 novih dinarjev.
Spet sindikalno šahovsko prvenstvo
V počastitev dneva republike bo občinski sindikalni svet Trebnje v sodelovanju s šahovsko sekcijo tudi letos priredil tradicionalno občinsko sindikalno šahovsko prvenstvo. Srečanje sindikalnih ekip bo v četrtek, 27. novembra, ob 16. uri v sejni sobi občinske skupščine.
■ NAKUPOVALNA MRZLICA.
Zaradi glasov o podražitvi olja so -imele vse trgovine s prehrambnimi proizvodi izredno bogato bero. Ljudje so nakupovali, kot že dolgo ne. Samo ena Mercatorjeva prodajalna Je prodala v enem samem dnevu- kar 1.600 litrov olja. Zabele torej ne bo zmanjkalo, če že zmanjkuje toliko opevana usta. ljenost naših cen.
■ PIONIRJI SE PRIPRAVLJAJO. Mlani člani strelske družine »Franc Kresc čoban« se pod vod. stvom Jerneja Pavlina vneto pripravljajo na občinsko pionirsko prvenstvo, ki bo za dan. republike na Mimi. Strelišče v Trebnjem je adaj precej bolje opremljeno.
■ NASTOP BORISA FRANKA. Ansambel Borisa Franka se bo ustavil tudi v Trebnjem. V dvorani prosvetnega doma bo nastopil v nedeljo, 23. novembra, ob 19.30. Vstopnina je 6 dinarjev za odrasle.
m SPET O MRLIŠKI VEZICI.
Da je primerna mrliška vežica na pokopališču v kraju vse bolj potrebna, dokazuje tudi to, da se o tem govorili celo na letni konferenci krajevne organizacije ZK prejšnji teden. To naj bi izpeljal nov svet krajevne skupnosti, ki bo v kratkem izvoljen. Na konferenci so dodali, da je nujno iz-boljšati organizacijo civilnih pogrebov.
■ NACRTI SO NAREJENI. Pripravljeni so načrti za postavitev streliščne stavbe in dokončno ure. ditev strelišča v Prapročah. Ostalo pa je vprašanje, če se bo strelski družini posrečilo zbrati potreb, ni denar.
■ DELITEV OBLEK. Občinski odbor Rdečega križa zbira prijave krajevnih organizacij, da bi razdelil stara oblačila in obutev, ki so jo aktivisti organizacije zbra. li ob zadnji akciji.
■ IN ŠE ENKRAT O POSTAJI. Prejeli smo pismo, v katerem se potnik S. S- W Je potoval skozi kraj, sprašuje, kako je mogoče, da nihče ne poskrbi, da bi kraj vendarle imel kolikor toliko primemo avtobusno postajališče.
■ TEMENICA SE JE RAZLILA.
Ob močnem nalivu ob koncu tedna je Temenica spet 'zalila travnike od Trebnjega proti Ponikvam. Regulacija potoka bo na vrsti, ko bo urejena Mirna. Tako predvideva program regulacijskih del
■ MALOMARNOST. Včasih je zaleglo, če smo zbodli odgovorne, ga človeka zaradi malomarnosti. Zdaj tudi na javno besedo ni odziva, sicer ne *bi reklamna devica Tomosovega servisa ob cesti v Trebnje še vedno ležala na tleh ali ostala toliko časa razbita vitrina Avto-moto društva.
)
Pri tehničnem pouku se učenci navajajo na razne ročne in tehnične spretnosti. Tehnične delavnice v novi osnovni šoli v Kočevju sp zelo lepe, svetle in primerne za ta pouk. Učenci so staknili glave skupaj in ugotavljajo, kdo bo naredil boljši
periskop. (Foto: Primc)
Kaj vse bo v Kočevju prihodnje Selo?
Asfaltiranih bo 1100 m cest - Kopališče na Rinži - Še dve ulici dobita javno razsvetljavo
Svet krajevne skupnosti Kočevje-mesto je že sestavil predlog programa komunalnih del za prihodnje leto in ga dal v obravnavo pristojnim občinskim organom, nato pa bodo o njem razpravljali še na zboru občanov.
Bazen spet na dnevnem redu
Do 10. decembra bodo delovne organizacije po* vedale, če bodo prispevale za plavalni bazen
Kočevje za Banjaluko
V zadnjih 14 dneh so v kočevski občini zbrali še naslednje prispevke za Banjaluko: TRGOPROMET 2000 din iz sklada skupne porabe, GIMNAZIJA 200 din (1 odstotek od osebnih dohodkov), osnovna organizacija Rdečega križa Livold je na lastno pobudo zbrala pri zasebnikih in upokojencih 305 din, Združeno kmetijsko gozdarsko posestvo obrat Livold 485 din, MELAMIN 4770 din, LIK šolsko opremo za dva razreda, vredno 8000 din, ITAS 10.000 dinarjev iz sklada skupne porabe, občinski sindikalni svet 2000 din, AVTO KOČEVJE dva prevoza do Banjaluke v vrednosti 3000 din. Zbiranje pomoči s tem še "ni končano. Samoupravni organi v delovnih organizacijah, ki se sestajajo v teh dneh, še vedno razpravljajo o pomoči, ki jo bodo v raznih oblikah še prispevali (material, denar, odpisovanje dolgov banjaluškim delovnim organizacijam itd.). Mladi člani RK pa zbirajo po šolah dinar za Banjaluko, vendar rezultati teh akcij še niso znani.
Zamujeno delo
Ovinek pri štalcerjih v kočevski občini bi moralo Cestno podjetje Novo mesto preložiti že letos. Denar za ta dela je v svojem letošnjem proračunu zagotovil republiški cestni sklad. Čeprav se naglo bliža zima, Cestno pod-jtje še vedno ni začelo z deli. Nekateri trdijo, da bo Cestno podjetje opravilo zemeljska dela še letos in v prihodnjem letu preložitev ovinka dokončalo. Čimbolj pa se bliža konec leta, toliko bolj prevladuje prepričanje, da letos to delo sploh ne bo opravljeno.
300 litrov krvi
V zadnji letošnji krvodajalski akciji v kočevski občini, ki je bila 4. novembra, je oddalo 254 krvodajalcev (nadaljnjih 11 je bilo odklonjenih) skupno 801 krvi. Kar 157 izmed teh krvodajalcev je letos že drugič oddalo kri: Skupno pa so letos krvodajalci v kočevski občini v štirih odvzemnih dneh (3-krat že v maju) oddali nekaj nad 3011 krvi. Plan, ki je za letos predvideval 800 odvzemov, so krvodajalci občutno presegli, saj jih je odd»-lo kri skupno kar 949.
■ ■ ■ GOSTJE SGP ZIDAK so bili gradbinci iz Celja, ki so obiskali Kočevje. Najprej so si ogledali mesto in njegove zanimivosti, nato pa so se pomerili v odbojki, streljanju z zračno pu ško, šahu, kegljanju in malem nogometu. Zmagovalci so dobili posebna priznanja. Kasneje je bil &e prijateljski sestanek, katerega cilj je bil, da so se člani obeh kolektivov med seboj še bolj se. Knanili. Kočevski gradbinci bodo Celjanom obisk vrnili.
■ H H ZADNJI NALIV je po kazal, da bo na novih zelenicah potrebno urediti odtok površinske vode. Na zelenicah je zdaj običajno glina, ki ne prepušča vođe, zato nastajajo na njih najprej luže, ko pa je vode preveč, se odteka na pota in steze.
■ OB PRIVADILI SO SE ZE potrošniki na nov način trgovanja oziroma prodaje v NAMI. Zdaj je v lokalu že več kupcev kot rado. vednežev. Tudi dolgoprstneži kar pridno poizkušajo srečo in osebje ima precej dela, da ne zapusti preveč blaga trgovine brezplačno. V NAMI pravijo, da so sicer računali, da bo nekaj blaga pokradenega, saj se jim podobno dogaja tudi v njihovih prodajalnah v din.
Svet predlaga, da bi prihodnje leto asfaltirali Trg svobode (stari del mesta) v dolžini 400 m, cesto v zadružno naselje v Kolodvorski ulici (200 m) in cesto v Mahovnik od Huhičeve hiše do odcepa proti Agroservisu (500 m). Javno razsvetljavo nameravajo urediti na Tomšičevi cesti in na delu Ljubljanske ceste od Sajevčeve hiše do odcepa Novomeške ceste.
V zgornjem delu Mahovnika nameravajo očistiti okoli 200 m struge Rinže, odstraniti grmovje in napraviti stopnice, da bi olajšali kopalcem vstop v vodo. če bi uredili še nekaj kabih in poljsko stranišče, bi bilo kopalcem poleti zelo ustreženo, vsi stroški ureditve pa ne bi presegli 10.000 din.
gih krajih, vendar je trenutno v Kočevju le preveč kraj.
■ MB Sl KONČNO SO POSTAVILI prometne znake na novih po teh in ulicah, žal pa jih upošteva, jo le redki vozniki. Upajmo, da ne bodo mestu le v okras in da bodo prometni organi prisilili nevestne voznike, da jih bodo spo štovali. Le stroge kazni bodo spametovale brezbrižne voznike in tiste, ki namenoma nagajajo in vsiljujejo svojo voljo.
IH ■ ■ PRVE MANDARINE so začeli prodajati v trgovinah s sad. jem in zelenjavo. Sadeži pa so na pol zeleni in zelo drobni, da nekateri komaj malo presegajo velikost oreha. Upamo, da bo prihod, nja pošiljka boljša.
E! a ■ PRVI DELOVNI SESTANEK filatelistov Dolenjske je bil pretekli četrtek v Kočevju. Dogovorili so se za tesnejše sodelo. vanje pri prirejanju medobčinskih razstav, zamenjavi znamk in medsebojni strokovni pomoči. Prva tnka skupna akcija bo medobčinska filatelistična razstava, ki bo v Kočevju za 29. november. Dogovorili so se, da bodo imeli v bodoče sestanek izmenoma v Novem mestu in Kočevju, po želji in potrebi pa tudi v drugih krajih, kjer so filatelistična društva.
Poleg tega bi bilo prihodnje leto nujno treba očistiti odprti vodni kanal ob Ljubljanski cesti, ob novi Tomšičevi cesti spraviti odprti odtočni
Na nedavnem ustanovnem občnem zboru Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev kočevske občine so ugotovili, da so v preteklem letu izvedli več poučnih akcij. Med najuspešnejše sodijo nedvomno: napad na kolono na pohodu, raketni napad na topniške položaje in taktično-tehnični zbor.
Zanimivo je, da so vse te in še nekatere druge akcije, ki sodijo v program strokovnega izobraževanja rezervnih oficirjev in podoficirjev, uspešno izvedli, čeprav je dobil upravni odbor le 600 din dotacije (od aprila 1968 do danes). Veliko razumevanja za delo rezervnih oficirjev so pokazale nekatere delovne organizacije — med njimi največje kemična tovarna — ki so jim namenile kar 3100 din pomoči. Razen tega so člani sami "pokazali posluh za fi-
Pomoč jamarjem
Jamarska sekcija Kočevje je pred kratkim zaprosila turistično društvo Kočevje za 500 din denarne pomoči. Ker so jamarji v zadnjem obdobju zelo prizadevno raziskovali podzemne jame in tesno sodelovali s turističnim društvom, jim je upravni odbor dodelil še nekoliko večjo pomoč, in sicer 600 din. Jamarji si že dve leti prizadevajo, da bi v bližini Kočevja odkrili in usposobili za turistični obisk vsaj eno jamo.
kanal pod zemljo (betonske cevi) in urediti pločnik, parkirni prostor za avtobusno postajo urediti vsaj v makadamski izvedbi, urediti zemljišče, kjer je predvidena lokacija javnega kopališča, določiti lokaciji in zagotoviti denar za gradnjo vsaj dveh otroških igrišč ter vključiti v redno vzdrževanje še vse tiste stranske in nove ulice, ki doslej niso bile redno vzdrževa-
nančne težave svoje organizacije in niso nikoli zahtevali povračila za izbuljeni delovni čas ali za prevozne stroške oziroma kilometrino.
Na občnem zboru so se seveda pogovorili o svojem nadaljnjem strokovnem izpopolnjevanju in izvolili nove vodstvene organe organizacije.
Na nedavni seji upravnega odbori Turističnega društva Kočevje so razpravljali o turističnem prometu v prvih desetih mesecih letos, o perspek-. tivnem razvoju na Kočevskem in pripravah na občni zbor društva.
Ko so razpravljali o turističnih dosežkih v prvih letošnjih desetih mesecih, so ugotovili, da v zadnjih treh letih število nočitev razmeroma hitro narašča, menjava tujih valut se je več kot podvojila, občutno pa je porastel tudi promet v prodajalni spominkov. Poleti so bili pogosto v zadregi, kam z gosti, saj so bile prenočitvene zmogljivosti v gostiščih povsem zasedene.
Večjih prireditev letos v kočevski občini ni bilo, manjših pa je bilo kar pecej. Turiste
Občinska skupščina Kočevje je zaprosila vse delovne organizacije v občini, naj ji najkasneje do 10. decembra sporoče, če se strinjajo, da bi v Kočevju zgradili plavalni bazen, in če so gradnjo bazena pripravljene financirati.
To okrožnico je občinska skupščina poslala delovnim organizacijam na podlagi priporočila, ki je bilo sprejeto na eni zadnjih njenih sej.
O gradnji plavalnega bazena bodo razpravljali tudi občani na prihodnjih zborih vo-lilcev. Povedati bodo morali, če so za to gradnjo pripravljeni plačevati tudi krajevni samoprispevek.
Plavalni bazen bi bil velika pridobitev tako za rekreacijo domačinov kot za napredek turizma. Turisti, ki pridejo v Kočevje, se najprej nekje nastanijo, nato si ogledajo zanimivosti mesta, potem pa jih večina vpraša: »Kje bi se lahko okopal?« Prav zato trdijo turistični delavci, da je
Prebivalci na slovenskem bregu Kolpe v kočevski občim že nekoliko z zavistjo gledajo preko reke. kjer v sosednji čabranski in delniški občini sicer počasi, a vztrajno urejajo vasi in asfaltirajo ceste. Pravijo, da je kočevska občina revna, vendar sta sosednji občini še revnejši. Ce na oni strani Kolpe najdejo denar za urejanje vasi in asfaltiranje, bi ga morali najti tudi na tej strani.
Sosedje Hrvatje so pred kratkim asfaltirali cesto skozi vas Grbajel, vse potrebno pa so pripravili tudi za asfaltiranje glavne ceste skozi vasi Turki, Gašparci in Pleš-oi. Cesto drugega in tretjega reda skozi več ostalih vasi pa so že asfaltirali, na primer skozi Gerovo, Cabar, Prezid, Malo selo, Tršče, Črni lug in še nekatere
Tako prebivale^ vasi na hrvaški strani Kolpe dihajo svež in čist zrak, na slovenski strani pa se duše v prahu, kadar pripelje skozi vas kakšno motorno vozilo.
Občinska skupščina Kočevje, krajevne skupnosti in vsi občani bodo končno le morali najti denar za asfaltiranje cest. Morda bi po zgledu sosedov najprej modernizirali ceste skeffiš naselja, nato
in seveda domačine so predvsem pritegnile razstave likovnega salona, nastopi glasbene šole, športne prireditve, numizmatične in filatelistične razstave in druge prireditve. Med uspehe si turistično društvo lahko pripiše tudi izdajo prvega barvnega prospekta Kočevske.
Glavna dva neuspeha pa sta bila, da društvu skupaj z ostalimi družbeno-političnimi organizacijami ni uspelo organizirati izseljenskega .piknika in organizirati izleta v okolico Trsta, se pravi vrniti obisk tržaškim Slovencem, ki so lani obiskali Kočevsko.
Ko so razpravljali o perspektivnem razvoju turi/.ma na Kočevskem, so ugotovili, da Program razvoja turizma v občini Kočevje, ki ga je lani izdelala Dolenjska fcuri-
med nujno potrebnimi turističnimi investicijami v občini tudi plavalni bazen.
Po oceni urbanistov iz leta 1966 bi plavalni bazen takrat veljal, če bi bil zgrajen pri kemični tovarni, 1,5 milijona din. Zelo verjetno pa bi danes bazen veljal dosti več.
Testirni center v Kočevju
Avto-moto zveza Jugoslavije namerava prihodnje leto tudi v Sloveniji zgraditi 12 tehnično-turističnih avtobaz (testirnih centrov), ki bodo nudile pomoč domačim in tujim avtomobilistom. Iz zanesljivih virov smo zvedeli, da bo ena izmed njih postavljena v Kočevju. Gradnja bo veljala okoli 300 tisoč din, dograjena pa bo predvidoma do novembra prihodnjega leta. Njena lokacija še ni določena, zelo verjetno pa bo stala nekje v bližini bencinske črpalke.
pa še na ostalem delu. Tako bi postopoma le uredili ceste, ki so zdaj najslabše v republiki, če bomo pa še nekaj let odlašali, se bomo lahko »pohvalili«, da imamo najslabše ceste v državi.
Nova bencinska črpalka
Do prihodnje jeseni, ko bo dograjen motel na Jasnici, bo v njegovi neposredni bližini ob cesti Kočevje — Ribnica odprta udi nova bencinska črpalka. Kot smo zvedeli, bo do prihodnje jeseni dograjena črpalka le na eni strani ceste. Nekaj let kasneje, ko bo modernizirana cesta do Broda na Kolpi, pa bodo zgradili bencinsko črpalko še na nasprotni strani ceste.
Srečanje koroških borcev
Pred kratkim so se v domu upokojencev v Kočevju srečali koroški borci iz območja vse občine. Ob tej priložnosti so se pogovorili o svojem delu in težavah ter drugem. Srečanja se je udeležilo 40 koroških borcev, v vsej občini pa je živih še okoli 45.
strjčma zveza, ni nobena iluzija ali utopija, kot so ga ocenili nekateri, pač pa je zelo verjetno, da je celo preskromen, čeprav predvideva v naslednjih 30 letih kar 11 milijard starih dinarjev Investicij za področje turiizma.
Hkrati so sklenili, da bodo ukrenili vse, da bo tudi kočevsko območje prišlo v Srednjeročni plan razvoja turizma Slovenije. Prav zato bodo v kratkem povabili na razgovor o razrvoju turizma na Kočevskem predsednika Turistične zveze Slovenije dr. Danila Dougana. Razen tega bodo predlagali občinski skupščini, naj čimprej uresniči svoj sklep, da bo turistična dejavnost v občini imela reden vir financiranja, se pravi, da bo dobivala določen del prometnega davka od prodaje blaga na drobno.
DROBNE IZ KOČEVJA
ne.
Napad na kolono na pohodu
ZROP izvedel več uspešnih vaj - Delovne organizacije denarno pomagale rezervnim oficirjem
Vedno več turistov na Kočevskem
Tudi Kočevska mora priti v srednjeročni plan razvoja turizma Slovenije -Zagotoviti je treba stalne vire za financiranje turistične dejavnosti - Slabe ceste so velika zavora za večji turistični promet
Sosedje nas že prehitevajo
Na hrvatski strani asfaltirajo ceste III. reda
Se letos osamosvojiti
stanovanjsko gospodarstvo
Namensko trošiti denar stanovanjskega gospodarstva - O tem bo razpravljal delavski svet
Služba družbenega knjigovodstva je oktobra po uradni dolžnosti pregledala financiranje in kreditiranje stanovanjske izgradnje pri Stano-vanjsko-komunalnesm podjetju Ribnica.
Ugotovitve so pokazale, da bo končno le treba zahteve občinske skupščine iz februarja 1968 dosledno izvršiti najkasneje do 1. I. 1970.
Pri tem ,]e mišljeno predvsem, da je treba dosledno
namensko uporabljati denar, ki se zbira v okviru stanovanjskega gospodarstva, se pravi, da tega denarja ne bi za daljše ali krajše obdobje uporabljali izven dejavnosti stanovanjskega gospodarstva.
O teh vprašanjih bo te dni razpravljal delavski svet enote za gospodarjenje s stanovanjskimi hišami, v katerem so razen članov kolektiva tudi predstavniki javnosti (stanovalcev in lastnikov stanovanj).
Spomladi o programih
V ribniški občini pripravljajo programe razvoja
Novi most med Dolenjo vasjo in Prigorico bo predvidoma dograjen za 29. november. Upajmo, da del ne bo zavrlo slabo vreme. Gradi ga SGP ZIDAR iz Kočevja. Novi most bo zelo trden. (Foto: Primc)
j* ■ M m * i S
Tudi v ribniški občini so se začeli pripravljati na izdelavo regionalnega prostorskega plana, id bo med dolenjskimi .'nami zajel tudi občini iC.j..iCO in Kočevje.
Pred kratkim se je sestala komisija za pripravo srednjeročnega plana gospodarstva. Njeni glavni nalogi sta, da bo sodelovala z DOMINVE-STOM iz Novega mesta, ki bo izdelal zasnovo gospodarskega razvoja za vso Dolenjsko, in da bo spodbujala delovne organizacije, naj pripravijo svoje plane razvoja. Komisija t>o nato plane delovnih organizacij primerjala z izhodišči za vej ne programe razvoja, ki jih izdelujejo strokovne in znanstvene službe za vso republiko.
Pričakujejo, da bodo osnutki teh planov oziroma programov izdelani do maja ali junija prihodnje leto, nato pa bodo o njih organizirali jav- „ no razpravo.
Asfaltirati cesto
Na nedavni seji sveta krajevne skupnosti Ribnica so razpravljali tudi o komunalnih vprašanjih Ribnice in okolice. Zahtevali so, naj Stanovanjsko komunalno podjetje pohiti z urejanjem zem- \ ljišca v okolici ribniških stolpičev. Razen tega so se strinjali z upravičenimi željami prebivalcev Mlake, da bi še letos — če bo dovoljevalo vreme — asfaltirali cesto Ribnica—Mlaka, ki je dolga okoli 600 metrov.
Gospodarstvo je lepo napredovalo
Največji napredek sta dosegla INLES in RIKO - Vsi prispevali za žrtve potresa v Banja luki - V razpravah o gozdarstvu je bilo danih mnogo koristnih predlogov, vendar niso vsi sprejemljivi
Vodstvo občinskega sindikalnega sveta Ribnica je na zadnji seji razpravljalo tudi o zbiranju pomoči za od potresa prizadete v Bosanski krajini. Ugotovili so, da so prispevali pomoč v denarju skoraj vsi delovni kolektivi. Zbiranje pomoči še traja, čeprav je malone vsak zaposleni prispeval za Banjaluko.
Poziv za pomoč od potresa prizadetim krajem sta naslovila na delovne kolektive in občane občinski sindikalni svet in občinska konferenca SZDL. Naši ljudje so tudi tokrat, z razumevanjem prispevali svoj delež.
gradili bodo še en počitniški dom
Novi dom ribniške počitniške skupnosti v Novem gradu je bil v glavni sezoni čisto zaseden, v drugih mesecih pa ne - Do prihodnje sezone bodo zgradili še en tak počitniški dom na otoku Krku
V novem domu počitniške skupnosti Ribnica v Novem gradu, ki ima 28 ležišč, je v juliju in avgustu letos letovalo 170 ljudi. Posamezniki so v njem letovali povprečno po 10 dni, kar pomeni, da je bil dom v glavni sezoni popolnoma zaseden, žal pa je bil v septembru skoraj prazen.
Na dopustu v tem domu so se zelo prijetno počutile tudi družine z otroki, saj je v vsaki sobi kuhalnik in so tako lahko kuhali obroke za otroke. V domu ni restavracije, zato tudi ni bilo neprijetnega trušča. Za hrano pa je bilo kljub temu preskrbljeno v domovih »Urban« in »Pletenine«.
Počitniški dom je bdi dograjen šele tik pred letošnjo sezono, zato bo počitniška skupnost izkoristila zimsko obdobje za nadaljnje urejevanje doma (fasada, nasad, parkirni prostor itd).
Počitniška skupnost bo
Cene v Kočevju in Ribnici
Pretekli teden so veljale v trgovinah s sadjem in zelenjavo v Ko. čevju in Ribnici naslednje malo-procinlne cene:
(cena v din za k«)
krompir	0,78	0,80
sveže zelje	1.35	1,30
kislo zelje	2,30	2,10
kisla repa	2.20	2,10
ohrovt	3,30	—
cvetača	3,70	3,40
fižol
v zrnju	7,05 in 7,35 6,00
6ebula	3,40	3,50
česen	11,90	10,60
solata	4,00	in 9,50 2,50 in 4,20
paradižnik	4,20	4,20
koreanje	2,00	2,00
peterSilj	4,10	—
zelena	2,60	—
jabolka	1,40 in 1,80 1,00
hruSke	3,40	3,10
grozdje	3,70	3,50
limone	6.20	6,20
pomaranče	5,60	5,80
mandarine	8,00	9,90
banane	6,20	6,20
Jajca (cena ta ko«) 0.83 do 0,85 0,75 do 0,87
ustregla tudi želji tistih ljudi, ki ne bi radi vsako leto preživeli dopusta v istem kraju. Vse je pripravljeno, da bo zgradila še en počitniški dom, ki bo približno enako velik, kot je v Novem gradu, v Ma-linski na otoku Krku. Zemljišče so že odkupili, načrti so izdelani in licitacija za gradnjo razpisana. Graditi ga
bodo začeli čim prej, da bo po možnosti dograjen in opremljen do prihodnje turistične sezone. Tudi denar za gradnjo je že zagotovljen.
Zelja upravnega odbora počitniške skupnosti je tudi, da bi delovnim ljudem omogočili čim cenejši in primernejši dopust. Prav zato nameravajo predlagati podjetjem, naj nudijo svojim članom primeren regres, da bodo lahko letovali na morju tudi tisti delavci, ki imajo številno družino ki majhne osebne dohodke.
Pogovorili so se tudi o pripravah na občni zbor, ki bo v drugi polovici decembra. Na njem bo občinsko sindikalno vodstvo podalo obračun o dvoletnem delu in poročilo o položaju gospodarstva v občini. Z zadovoljstvom lahko zapišemo, da je gospodarstvo v zadnjih dveh letih doseglo lepe uspehe. Posebno zadovoljiv napredek so zabeležili v INLES, RIKO, Pletilnici žičnih mrež v Sodražici ter nekaterih obratih, katerih matična podjetja imajo sedež izven občine. Med njimi posebno izstopa tekstilni obrat SUKNA Zapu-že v Jurjeviči.
Na seji so razpravljali tudi o delu v zvezi z usklajevanjem samoupravnih aktov delovnih organizacij. Občinski sindikalni svet je opozoril sindikalne organizacije, naj sodelujejo pri usklajevanju teh aktov.
Pogovorili so se še o ugotovitvah javne razprave o gozdarstvu. Menih so, da je bilo na razpravah danih precej koristnih predlogov, vendar niso vsa sprejemljivi. Z zasebnimi gozdovi bo treba gospodariti čim bolje in načrtno. Zato bodo morale goz-
darske organizacije tudi v bodoče imeti pomembno vlogo pri varovanju gozdov.
K. O.
Ribnica: jubilejno leto
V ponedeljek, 17 .novembra, je bila v Ribnici razširjena seja občinske zveze za telesno kulturo. Na seji so sprejeli program dela in sklenili, da bo prihodnje leto jubilejno za ribniško telesno kulturo, saj bodo praznovali 70-letnico organizirane telesne kulture v ribniški dolini, 25-letnico telesne kulture po osvoboditvi, 20-letnico društev Partizan in 10-letn:co načrtovanja rokometa.
POPRAVEK
V sestavku »Bil sem večni tajnik«, objavljen v 46. številki Dolenjskega lista, je tiskarski škrat v drugem odstavku izpustil celo vrsto v rokopisu in* s tem precej spremenil smisel. Ta del bi se moral torej glasiti tako: »ćlan uprave Vodne skupnosti Kočevje-Ribnica in njen podpredsednik je bil v letih, ko so zgradili vodovod. Bil je tajnik ribniškega festivala, ko je bil obnovljen ribniški grad in odprt muzej v njem, in seveda tudi predsednik Muzejskega društva.«
Hladilni bazeni
za mleko
Še pred prvimi vročimi dnevi v prihodnjem letu bodo po va-eh na območju KZ Ribnica, kjer so zbiralnice mleka, postavili 17 večjih in 16 manjših hladilnih bazenov za mleko. Za nakup in postavitev bazenov bodo prispevali v enakih delih kmetijska zadruga, Ljubljanske mlekarne in kmetje, ki prodajajo mleko. Koliko bosta nakup in vgraditev bazena veljala, še ni dokončno znano, prvi izračuni pa kažejo, da se bo številka gibala okoli milijona di^
Komisija ze deia
Komisija, ki ugotavlja potrebe za dodeljevanje kreditov iz sklada za gradnjo stanovanj borcev, je v ribniški občini že začela delati. Najprej bo točkovala stanovanja vseh prosilcev, ki jih je okoli 200, nato pa določila, kdo je najprej upravičen do kredita in v kakšnem znesku. Delo komisije je zelo zahtevno in odgovorno, saj se nobenemu prosilcu ne sme zgoditi krivica. Komisiji pomagajo pri njenem delu krajevne organizacije Zveze borcev.
Denar bo varen
Kmetijska zadruga Ribnica bo z novim letom organizirala samostojno hranilno-kre-ditno službo za kmete, ki bo imela svoj upravni odbor. Za varnost vlog bo jamčila republika. Služba bo odobravala v bodoče tudi vsaj srednjeročne kredite. Doslej je bila ta služba neposredno pri zadrugi, ki je ta denar uporabljala tudi za svoja obratna sredstva. Poslej bo morala zadruga kot ostali prosilci zaprositi za posojilo, če bo potrebovala denar.
Zamenjali bodo nedelavne
V	zadnjem obdobju je delo mladinske organizacije v ribniški občini spet oživelo. Ustanovili so mladinska aktiva v PLETILNICI v Sodražici in SUKNU v Jurjeviči. Izvolil bodo tudi nove člane občinske konference, pri čemer bodo nedelavne člane zamenjali.
Slatnik: kanalizacijo grade
Prebivalci vasi Slatnik v ribniški občini so po dolgih letih dogovarjanja sklenili, da si bodo zgradili kanalizacijo. Dela bodo vredna okoli 4000 dinarjev. Nad polovico te vrednosti bodo prispevali v raznih oblikah vaščani sami, za razliko pa so zaprosili za pomoč občinsko skupščino in kmetijsko zadrugo.
Odpovedano asfaltiranje cest
Cestno podjetje Novo mesto je odpovedalo za letos predvideno asfaltiranje ceste na Mlaki in ceste Žlebič-Ribnica - Ribničanje niso zadovoljni s počasnim moderniziranjem cest II. in III. reda v občini
RIBNIŠKI ZOBOTREBCI
Upravni odbor komunalnega sklada občine Ribnica je sprejel sklep o financiranju oziroma kreditiranju modernizacije ceste 'skozi Veliko Mlako in proti Opekarni ter o asfaltiranju še nekaterih drugih javnih prostorov v Ribnici. Dela so naročili pri Cestnem podjetju Novo mesto in se z njim dogovorili tudi za rok, do kdaj bodo dela opravljena
Iz neuradnih, vendar zanesljivih virov smo izvedeli, da naročenih del Cestno podjetje Novo mesto letos ne more opraviti. Komunalnemu skladu bo s tem povzročena škoda, ker bodo prihodnje leto ta dela veljala več, kot znašajo sedanji predračuni.
Cestno podjetje je razen tega brez posebne utemeljitve odložilo asfaltiranje cestnega odseka Žlebič—Ribnica. Za ta odsek, ki je sicer asfal-
tiran, a je zelo slab, je upravni odbor republiškega cestnega sklada zagotovil denar, vendar cesta kljub temu ne bo prelita z asfaltom, čeprav je že več let zelo slaba in v nekaterih letnih obdobjih komaj še prevozna.
Ribničanje zamerijo Cestnemu podjetju Novo mesto, ker usmerja glavne napore za modernizacijo na druga območja. V ribniški občini je asfaltiranih le nekaj kilometrov cest drugega reda in vse-
ga 9 km cesit tretjega reda. S tako malo asfaltiranimi cestami se nahajajo skupaj s sosednjo kočevsko občino — ta ima še manj asfaltiranih cest — med tistimi občinami v republiki, ki imajo najmanj moderniziranih cest.
S takim odnosom Cestnega podjetja in republiškega cestnega sklada do urejanja cest v njihovi občini Ribničanje niso zadovoljni. Na zahtevo občanov in odbornikov bo občinska skupščina že na prihodnji seji temeljito razpravljala o vzdrževanju in modemizaciij cest v občini, hkrati pa seveda tudi odnosu Cestnega podjetja in republiškega cestnega sklada do njihove občine.
■ ■ ■ GOZDARSKI DOM v Ribnici, ki je postal znamenit po nad 20 let dolgi gradnji, je pred kratkim dobil posebne »stanovalce«: vanj so se vselile družbenopolitične organizacije. V spodnjih prostorih je občinski komite ZK, občinska konferenca SZDL, občinski sindikalni svet, občinski odbor ZZB NOV in ribniška krajevna skupnost.
B ■ ■ LEPO NAPREDUJE gradnja novega stolpiča v novem delu Ribnice. Graditi so ga začeli poleti, v treh dneh pa bo dobil streho. Tako bodo gradbena dela končana do predvidenega roka. Računajo, da bo stolpič vseljiv septembra prihodnje leto. Kljub pozni jeseni je zaradi lepega vremena gradbena dejavnost v Ribnici Se razgibana. Tudi prihodnje le to se obeta gradbincem precej dela.
■ ■ ■ NAD 300 LET STARO HISO imajo pri Sv. Gregorju. To je, kot trdijo domačini, najstarej ša hiša na Slemenih. Je še lepo ohranjena, poznavalci pa trdijo, da je to značilna slovenska kmečka hiša iz tistega obdobja. Ohra-
njena je kar dobro, v njej pa ne stanuje nihče.
■ ■ ■ VEDNO VEG JE TELEVIZORJEV v ribniški občini, še vedno pa je v občini le en človek, ki jih zna popravljati. Ce se komu televizor pokvari, ga mora običajno peljati v popravilo v Kočevje ali Ljubljano oziroma poklicati na pomoč strokovnjaka iz teh mest, kar pa popravilo občutno podraži. Televizijski sprejem je v ribniški občini v glavnem zadovoljiv, izjema je le območje Loškega potoka.
■ ■ ■ PRVE ZUPANČIČEVE PLENICE je že po6lala na trg delavnica ID EK v Ribnici. Posebnost teh plenic je, da so dvojne in brez roba. Kot smo zvedeli, bo njihova maloprodajna cena okoli 5,50 din. Za dosedaoji uspeh te delavnice, ki dela v okviru Delavske univerze Kočevje, ima velike zasluge mojster Otmar Zupančič ia Kranja.
■ « II 30.000 DIN DOBIČKA je v treh mesecih samostojnega dela ustvarila ribniška komunala. To je vsekakor lep napredek ko-lekttiva v primerjavi s preteklimi leti.
REŠETO
»Grčija« ni v novih prostorih
V ponedeljek se je oglasila pri nas Terezija Mihelič, lastnica gostilne »Grčija«, in povedala, da je bila v zadnji številki Dolenjskega lista v rubriki »Črnomaljski drobir«, napaka. V nove prostore se ni preselila gostilna »Grčija«, kot je pisalo v vesti, pač pa gostilna pri »Belokranjcu«. »Grčija« je še vedno ostala v hiši Mirka Miheliča, Belokranjska 27. Prizadetim se oproščamo za napako.
Cvekarjem ponekod ni mogoče pomagati
Učni uspehi otrok, ki se šolajo * v črnomaljski občini, so se lani izboljšali za 2,7 odst., k čemur je pripomogel tudi dodatni pouk, ki so ga nudili slabšim učencem na več šolah. Dodatnega ' pouka pa ponekod sploh ne morejo vpeljati, ker ni prostorov, vozači ne morejo ostajati v šo-
li	zaradi prometnih zvez, marsikje so učitelji preobremenjeni z delom itd. Precejšnja zavora k boljšim učnim uspehom pa je tudi dejstvo, da obiskuje redne šole še 210 kategoriziranih učencev.
Na Preloki želijo knjižnico
Aktiv ZMS ima precej knjig, nima pa prostora, da bi uredili knjižnico. Na letni konferenci ZMS so predlagali, naj bi knjižnico in klubski prostor uredili v že dolgo praznem stanovanju za učitelja. Na konferenci so tudi predlagali, naj bi mladina, ki je včlanjena v prosvetnem društvu, dobila svoj de’ 7 od izkupička predstav. Razen tega so sklenili sodelovati na javni oddaji v Črnomlju, kjer se bo mladina pomerila v manju o zgodovini SKOJ
V Žuničih potrjeno
prijateljstvo
Preteklo nedeljo je bilo v Zuničih srečanje prebivalstva obmejnih vasi ob Kolpi, udeležili pa so se ga tudi predstavniki občin in občinskih družbenopolitičnih organizacij iz Duge Rese in Črnomlja, kakor tudi nekdanji funkcionarji, ki so največ pripomogli h gradnji mostu čez Kolpo pred 15 leti Sklenili so prijateljske stike’ in sodelovanje pri reševanju skupnih težav še poglabljati, obenem pa je tekel pogovor o skupnem vzdrževanju mostu. Most, ki je bil zgrajen največ po ^aslugi domačega prebivalstva, postaja problem, ker ga zdaj nihče redno ne vadržuje, zato je pro met čezenj večkrat zaprt.
Belokranjski študentje živijo slabše kot drugi visokošolci
Na skupščini Kluba belokranjskih študentov odkrita beseda o lastnem delu, uspehih in težavah - Novi predsednik je Peter Jančan
Okoli 60 belokranjskih študentov se je udeležilo nedavne skupščine kluba v L jubljani, navzoči pa so bili tudi predstavniki občin in družbe-no-političnih organizacij iz Metlike in Črnomlja.
Dokaj kritično so ocenili delo kluba v preteklem letu, ker delovni program ni bil v celoti uresničen ne na kulturnem, ne na športnem, ne na drugih področjih. Dosedanje sodelovanje z domačima občinama so sicer pohvalili, vendar študentje želijo še več stikov z delovnimi organiza-
cijami, zlasti z mladino v gimnaziji. Sklenili so, da bodo skupno z občinskima mladinskima komitejema sestavili načrt za tesnejše sodelovanje z domačo mladino.
Medtem ko se socialne razmere belokranjskih študentov popravljajo, pa ugotavljajo, da belokranjski študentje še vedno žive dosti bolj skromno in v mnogo slabših pogojih kot visokošolci iz drugih predelov Slovenije. Predlagali so, naj bd se v domačih občinah o kadrovska politiki pogovorili z
delovnimi organizacijami, zlasti še, ker je očitno, da povsod manjka strokovnjakov.
Razpravljali so tudi o možnosti zaposlovanja po končanem študiju, o pomoči ZZB otrokom borcev in o lastnih prostorih, zanimanje za delo v klubu in reševanje odprtih zadev pa so pokazali tudi bruci.
Na skupščmi je bil za novega predsednika kluba izvoljen Peter Jančan, ki je bil že v osnovni šoli na Vinici in kasneje v črnomaljski gimnaziji eden najbolj delavnih mladincev.
Bodo predlogi občanov upoštevani?
Po končani razpravi o novem načinu gospodarjenja z gozdovi, nekaj vprašanj Lojzstu Šterku, predsedniku občinske konference SZDL
— Tovariš predsednik, vaša organizacija se je dobra dva meseca ukvarjala z razpravo o novem načinu gospodarjenja z gozdovi. So bili občani zanjo zainteresirani?
—	Na vseh sestankih po terenu, v organih SZDL in v sekciji Društva inženirjev in tehnikov so pokazali ljudje resnično in živo zanimanje 'za ureditev razmer v gospodarstvu.
— Kaj se zdi ljudem slabega v dosedanjem načinu gospodarjenja z gozdovi?
— Kmetom ni všeč hudo zapleten postopek za pridobitev sečnega dovoljenja, lastniki gozdov hočejo več pravic prisoodločanju o sredstvih, namenjenih gozdarstvu, prav tako pa so kritizirali sedanji način prometa z lesom.
— Kakšen je zaključeh vseh sestankov in razprav?
— Na podlagi mnenj, ki so prišla s terena, je izvršni odbor občinske konference SZDL sestavil več predlogov oz. pripomb k obetanim novostim na področju gozdarstva. Menimo, naj se biološka amortizacija od lesa obračunava samo od lesa za prodajo, nikakor pa ne od lesa za lastno uporabo. Ugotavljamo, da je gozd družbeno bogastvo, zato mora imeti družba nadzor nad gozdarstvom. Predlagamo pa, naj bi nadzor in strokovno službo v tej dejavnosti opravljali samo strokovnjaki. Zelo se zavzemamo za ustanovitev republiškega sklada za pogozdovanje, iz katerega bi se prelivala sredstva v siromašnej-ša gozdna območja, kjer pa
ČRNOMALJSKI DROBIR
■ MAKTIN JVA NEMČIJA je bi la pomladno lepa in je zvabila večino motoriziranih družin v naravo. Zidanice so bile povsod dobro obiskane, kjer so ljudje pokušali novo vino Gostinsko podjetje in zasebni gostilničarji so priredili martinovanje
■ ABADONI IGRALI V NOVEM MESTU — črnomaljski beat ansambel Je preteklo nedeljo igral na plesu v novomeški gimnazijski telovadnici Plesalci so bili z glasbo zadovoljni, Abadonom pa je tudi ’ ilo všeč občinstvo S tem gostovanjem s- je belokranjski beat ansambel še povečal krog svojih privržencev
■ 4 EKIPE NA ROKOMETNEM TURNIRJU — V nedeljo je bil v Omomlju odigran rokometni turnir med ekipami Belta, Semiča, Ozlja in Novega mesta. Srečanje Je bilo v počastitev dneva repu blike. Zmagala je ekipa Belta in osvojila prehodni pokal.
■ NA STADIONU JE NERED
—	Nogometaši se pritožujejo, da 90 jim delavci, ki so tik stadiona kopali kanalizacijo, onesnažili igrišče. Sprašujejo se, če Je bilo potrebno kopati tako blizu stadiona. Kamenje m kupe blata so morali nogometaši sami odstranjevati.
■ TOKRAT SO SE ZARES IZKAZALI — Nogometaši Belo krajine so v jesenskem delu ljubljanske conske nogometne lige zasedli odlično drago mesto. Prizadevnim nogometašem in vodstvu kluba je posvetilo naše uredništvo precej prostora tm športni strani.
■ PREDSEDSTVO OBČINSKE-GA SINDIKALNEGA SVETA jena petkovi sejf, 14. novembra, z manjšimi dopolnitvami potrdilo poročilo o delu v pretekli mandatni dobi, predlagalo sestav novega plenuma ter predsedstva in sklenilo, da bo 7. decembra občni zbor občinskega sindikalnega sveta.
so ugodni pogoji za pogozdovanje. Sklad bi moral imeti stalne vire dohodka in načrt za investicijska dela, ki bi jih financiral. Tako bi prišel do izraza interes družbe za krepitev družbenega gospodarstva.
Eden izmed naših pogojev
Ne gre brez kombiniranih oddelkov
V	črnomaljski občini je bilo v minulem šolskem letu 6 popolnih osemletk in 12 podružničnih šol. Na šolah je bilo 2.595 učencev, od tega jih je 367 obiskovalo kombinirani pouk. Ugotavljajo, da se število otrok v kombiniranih oddelkih sicer zmanjšuje, še vedno pa ostajajo ti učenci prikrajšani. Naj imajo še tako dobrega in vestnega učitelja, jim ne more nuditi takega znanja kot v normalno organizirani šoli. žal se kombiniranemu pouku ni mogoče izogniti, ker so nekatere šole zelo. oddaljene, otrok pa je v odročnih krajih zmeraj manj.
Že peti vlom v kiosk!
Videti je, da je kiosk-trafika, ki stoji sredi Črnomlja nasproti stavbe občinske skupščine, naj-privlačnejša točka za vlomilce. V slabih treh letih, kar trafika stoji, je bilo že petkrat vlomljeno, zadnja dva vloma pa sta se zgodila pred kratkim v razdobju 10 dni. Nazadnje je neznani vlomilec odnesel za okoli 700 din blaga. Zmanjkalo je več vžigalnikov, brivskih aparatov, razglednic, ura in pribor za manikiranje nohtov.
je tudi, da bo promet z lesom bolj sproščen. Ne mislimo, da bi morali lesno trgovino sprostiti kot na primer trgovanje s kmetijskimi pridelki, pač pa bi bilo umestno, da bi lahko gradbena podjetja in morda lesna industrija kupovali les naravnost od kmetov. Glede večjih pravic lastnikov zasebnih gozdov pa predlagamo, da bi svete gozdnih posestnikov izvolili v vsakem obratu gozdnega gospodarstva, ne samo pri centralnem svetu podjetja.
— Kakšna usoda čaka vaše predloge?
— Poslali smo jih raznim republiškim organom in našim poslancem. Ako so podobna stališča zavzeli tudi v drugih občinah, bodo najbrž v republiki podprta, če se to ne bo zgodilo, bomo spet poslušali očitke kmetov, da za njihove predloge ni razumevanja.	R.	B.
Prosvetni dom je potreben popravil
Še za redno vzdrževanje manjka denar
Prosvetni dom v Črnomlju je kulturni spomenik, ker je bilo v tej stavbi 1944 zgodovinsko I. zasedanje SNOS. Stavba je bila sicer po vojni popolnoma prenovljena, vendar zahteva za redno vzdrževanje dosti denarja," ki pa ga Zavodu za kultumo-pro-svetno dejavnost manjka. Odlašanje s popravili se maščuje iz leta v leto, denarja pa je vedno manj, ker število obiskovalcev kina precej upada.
V	zadnjih dveh letih so porabili za vzdrževalna dela 43.200 din, letos še 19.409 din za obnovo inventarja. Nujno pa bi bila potrebna večja obnovitvena dela, vendar se jih v Črnomlju z lastnimi močmi ne morejo, lotiti. Preurediti bi morali kino kabino, usposobiti gornjo avio za prirejanje razstav, preurediti blagajno in popraviti pročelje stavbe, prekriti streho, modernizirati oder in obnoviti električno napeljavo. Za vse to so potrebni težki denarji.
Zavod za kulturno-prosvet-no dejavnost si lahko iz zagate pomaga samo na ta način, da se bo kljub vzgojnim pomislekom bavil samo s predvajanjem komercialnih filmov, ki bodo pritegnili 'več obiskovalcev. Prositi pa nameravajo za pomoč iz sklada SRS za pospeševanje filmske proizvodnje in predvajanje filmov.
(kl tekstilnih tovarn .prejemamo stalno v razprodajo razno tekstilno blago in konfekcijo po znatno znižanih cenah. Prodaja na 5-mesečno brezobrestno odplačilo.
Brez vrta ne bi mogel živeti!
Lojzetu Hutarju je vrtnarjenje užitek, razvedrilo in potreba - Vzgojil je 400 krizantem
Dolga leta je bil Lojze Hutar sredi vsega gospodarskega in družbeno-poli-tičnega življenja v občini Črnomelj, ondan pa sem ga našla v rastlinjaku za hišo, kjer je zamaknjeno ogledoval bele in rumene cvetove krizantem.
— Kako, da ste se začeli ukvarjati z vrtnarstvom?
— Ko sem bil pred dvema letoma upokojen kot direktor KZ Črnomelj, sem dolgo razmišljal, kaj bi počel. Brezdelja nisem va-
Tovariš Hutar je tudi pokrit rastlinjak naredil sam. V njeni preživlja ure tihega zadovoljstva.
jen. Vrt in cvetje sta me že od nekdaj privlačila, imam številno družino, zato sem sklenil, da bom spet začel vrtnariti.
— Kakšne so vaše vrtnarske izkušnje?
— Pred vojno je bilo vrtnarstvo moj osnovni po klic. Končal sem kmetijsko šolo na Grmu, nato pa sem bil v službi pri baronu Ottenfelsu v Hrvaškem Zagorju. Okoli graščine sem skrbel za parke in nasade. Potem je prišla vojna in partizanščina.
V	vojski sem bil do leta 1946, odtlej pa sem se spet ukvarjal s kmetijstvom. Samo leto dni sem bil izven te dejanosti, medtem ko sem bil podpredsednik občine in nekaj mesecev, ko sem bil v partijskih šolah. Vedno pa sem imel vrt, četudi sem opravljal odgovorne službe. Poleg koristi mi je vrt vedno pomenil užitek in razvedrilo.
— Kakšno vrtnarsko blago nudite kupcem?
— Letos sem vzgojil več kot 3000 nageljnov in oko-
li	400 krizantem, imel sem 1000 sadik paprike in 500 paradižnikov ter solato. Delam tudi vence in pro--dajam lončnice.
— In kakšen je vaš proizvodni plan za prihodnje leto?
— Obsega dela ne bom povečeval, ker v glavnem vrtnarim sam. Pomaga mi le žena, kolikor more. V načrtu pa imam samo napredek v kvaliteti.
R. B.
Spomenik legendarnemu partizanskemu komandantu Francu Rozmanu-Stanetu v Lokvah so ob 25-letnicI njegove smrti občani zasuli z venci in cvetjem. Še nikdar ni bilo v Beli krajini tako lepe in ganljive žalne slovesnosti kot 7. novembra, ko se je pri spomeniku, kjer se je Stane ponesrečil pri preizkušanju novega orožja, zbralo več kot 1500 ljudi. Prišli so ljudje iz delovnih kolektivov, šolarji iz Bele krajine ter učenci osnovne šole iz Šentvida pri Ljubljani, ki nosi njegovo ime. Slovesnosti so se udeležili tudi predstavniki oblasti in političnega žvljenja obeh belokrajnskih občin, podpredsednik republiškega Združenja borcev NOV Franc Krese Čoban in Zdenka Kidrič.
(Foto: Ria Bačer)
ROmULTVL
teleteksti!" ČRNOMELJ
Drobci, ki sestavljajo porazno sliko
#	NA VASI VEDNO MANJ LJUDI — Občina Metlika ima 7.240 prebiralcev, od tega 3.547 kmečkega prebivalstva. Beg v mesta za zaslužkom je zadnja leta vse večji. Od leta 1953 se je 19 katastrskih občinah zmanjšalo število prebivalstva od 5.087 na 3.585. Se pravi, da je na podeželju v zadnjih petih letih 1.500 ljudi manj.
£ KMETIJE OBDELUJEJO STARCI IN OTROCI — Na kmečkih posestvih je le 37 odst. ljudi starih od 15 do 45 let. Na kmetijah dela še 755 mož in žena v starosti od 45. do 60. leta in kar 621 ostarelih ljudi, ki so že prekoračili 60. leto.
9	NI KMETIJSKIH STROJEV — Zasebni sektor kmetijstva ima v rokah 96 odst. vseh obdelovalnih površin. Povprečna velikost posestev je od 15 do 25 arov. V vsej občini imajo kmetje samo 15 manjših traktorjev.
C ŠTEVILO GOVED UPADA, TELET SKORAJ NI VEČ — Leta 1960 je bilo v občini Metlika še 3.175 goved, leta 1964 še 2.992 glav živine, lani pa komaj 2.598. Letos je sta- . nje še slabše. Telet skoraj
ni več! Leta 1960 so redili še 864 telet, leta -1964 je bilo 760 telet, lani pa jih je vsa občina premogla komaj 254.
O NAMESTO OBDELANE ZEMLJE GRMIČJE IN OSAT — Zaradi izseljevanja kmečkega prebivalstva v zadnjih 10 letih nastaja vedno več stelj-nikov, pašnikov in travniških površin. Polagoma jih zarašča grmičje.
O KMETIJA POMENI ŽIVOTARJENJE — Z zasebno kmetijsko proizvodnjo se v občini preživlja 1567 družin s 3.276 družinskimi člani. Samo od kmetijstva živi približno 1282 gospodarjev ali 2.236 ljudi, kar je 31,9 odst. /sega prebivalstva.
® ZMERAJ VEČ JIH ODHAJA V TUJINO — Pos stanju 1. novembra
1969	je iz območja metliške občine na delu v tujini 260 ljudi ali 14 odst. vsega aktivnega prebivalstva. Iz Metlike je odšlo 65 ljudi, z Radoviče 30,
Lz Bojanje vasi 18, s Kraš-njega vrha 12, iz Mačkovca in Sek 12, iz Gradca 12, z Božakovega 10 itd. Samo Radoviča, Bojanja vas in Krašnji vrh imajo v tujini 31 odst. vsega prebivalstva.
Pred stavbo osnovne šole na Suhorju je v nedeljo proslavljala 25-letnico partizanska brigada Fontanot. Gostje iz Italije so imeli okoli vratu rdeče rutice, domačinke pa so jim pripenjale še šopke domačega cvetja. (Foto: Ria Bačer)
IV
ili smo in ostanemo prijatelji''
Na Suhorju so počastili 25-letnico italijanske partizanske brigade Fontanot - Bilo je nepozabno in prisrčno srečanje
Večer besede, filma in glasbe
Klub Fokus in igralska skupina »Osip Šest« bosta skupno nastopila za občinski praznik
Letos je minilo 25 let, kar je bila na Suhorju pri Metliki ustanovljena partizanska brigada Fontanot, ki so jo v glavnem sestavljali italijanski borci. Ob proslavi jubileja je že v soboto, 15. novembra, dopotovalo v Metliko več kot 100 nekdanjih borcev te brigade, z njimi pa so prišli tudi gospod Paolo Šemo, senator italijanske republike, Albin škerk, poslanec rimskega parlamenta, Silvano Bacicchi, sekretar deželnega vodstva KPI, številni funkcionarji ANPI ter sorodniki in člani družine Fontanot, po kateri nosi ime slavna brigada.
V	počastitev občinskega praznika pripravlja metliška mladina 25. novembra nevsakdanjo prireditev:	foto-kino
klub Fokus in igralska skupina »Osip Sest« bosta organizirala »Večer besede, filma in glasbe«.
Na sodoben in prikupen način nameravajo gledalcem predstaviti besedila mladih slovenskih pesnikov, prvič pa bo predvajan tudii dokumentarni film o vrvarjih v Buši-
Še bomo pisali
Z zasedanja občinske skupščine, ki je obravnavala kmetijstvo, v tej številki ni bilo mogoče objaviti vsega, kar so odborniki povedali. Sporočamo, da bomo mnenja z razprave ob javih prihodnjič.
nji vasi, ki so ga člani kluba Fokus posneli že februarja letos. Film je zrežiral Zoran Hočevar, snemalec je bil Janez Dular, teks, ki ga bo brala Mtetka Tancik, pa je. napisal Toni Gašperšič. Glasbo je izbral Stane Fux.
Poleg skupnega nastopa se bosta skupini še samostojno predstavili občinstvu. Klub Fokus pripravlja razstavo »Metlika v objektivu«, kjer bo z okoli 50 fotografijami prikazano življenje mesta, napredek zadnjih let, pomanjkljivosti, ki kvarijo podobo Metlike. Fotografije bodo tudi naprodaj.
Člani igralske skupine bodo ob dnevu republike nastopili še s pretresljivo pesnitvijo Ivana Gorana Kovačiča — Jama. Mladi se nadejajo, da bodo njihove prireditve lepo obiskane, saj so vanje vložili veliko truda in prostega časa.	—	ni
Metličani so gostom priredili lep sprejem v hotelu Bela krajina, v nedeljo pa so si zjutraj ogledali Belokranjski muzej, nato pa prisostvovali slovesnosti na Suhorju. Nedeljskega slavja so se udeležili tudi Janko Rudolf, predsednik republiškega združenja ZB NOV, general Jaka Avšič, Lojze Bukovec, predsednik komisije za mednarod-
Standard v številkah
10. novembra 1969 je bilo v metliški občini, ki ima 7.240 prebivalcev, 2604 radijskih sprejemnikov, 760 televizorjev, 250 osebnih avtomobilov in 340 motornih koles. To pomeni, da pride radio na manj kot 3 prebivalce, televizor na 9,4 ljudi in osebni avto na približno 28 občanov.
ne zveze pri republiškem odboru ZZB, Mara Rupena-Osol-nikova in drugi.
Goste je najprej pozdravil predsednik občinske skupščine Metlika Ivan Žele, ki je med drugim dejal: »Bela krajina je vedno znala ceniti svobodo, zato smo Belokranjci veseli, ponosni in zadovoljni, kadar lahko sprejmemo med nami bivše in sedanje borce za napredek. Z njimi obujamo spomine na težke dni skupne borbe, obenem pa izmenjavamo misli o sodobnih problemih.«
Tudi predstavniki italijanske delegacije so v govorih poudarjali prijateljstvo, skovano v borbi, izrazili pa so željo, da bi se tovarištvo med belokranjskimi in italijanskimi borci še poglabljalo.
Po položitvi vencev k spomeniku in krajšem kulturnem programu, ki so ga izvedli šolarji s Suhorja in me-
tliška godba na pihala, je bilo prisrčno tovariško srečanje, na katerem marsikaterega možaka ni bilo sram brisati solznih oči.
R. B.
Obisk je presenetil
Po dveletnem zatišju v delu mestne organizacije SZDL v Metliki nihče ni pričakoval tako dobrega obiska na letni konferenci. Organizacija je bila pred leti ena najbolj delavnih v Sloveniji, za kar je prejela tudi nagrado, zadnje čase pa se z delom ni mogla pohvaliti. Ugotovili so, da je vzrok zatišja v prezaposlenosti članov odbora. O komunalni dejavnosti je na konferenci poročal šef odseka za gospodarstvo Niko Zupanič, nato pa so občani živahno razpravljali. Za komunalno ureditev v Metliki je šlo doslej precej sredstev, v prihodnje pa bo treba več dajati na vas, je bilo rečeno v razpravi. Izvolili so novo vodstvo mestne organizacije, za predsednika pa izbrali Milana Vajdo.
Kje potrošiti denar, če ne bo gradbenega materiala?
Tudi metliške trgovine, ki oskrbujejo kupce z gradbenim materialom, so nemalokrat v zadregi, kadar jim poide zaloga. Proizvajalci cementa, opeke in železobetona ne morejo zadovoljiti vseh potreb in gradbeni material zelo neredno dobavljajo.
Letos so v metliški občini razdelili borcem 2 milijona din posojil za gradnjo in ureditev stanovanj. Borci bodo ta denar trošili tudi za nabavo gradbenega materiala, če ga v trgovinah ne bo, bo spomladi, ko se bo obnova začela, nastalo veliko vprašanje, kje potrošiti denar za ta namen. Metliške trgovine pa bodo lahko ob dober zaslužek.
Med zaposlenimi premalo strokovnjakov
V metliški občini se je število zaposlenih od leta
1960	povečalo za 800, kar je sicer lep napredek, a ni zadovoljiv ob dejstvu, da je v občini samo 20 ljudi z visokošolsko izobrazbo. Po številu strokovnjakov je Metlika gotovo na koncu slovenske lestvice. Na 100 zaposlenih pride v Metliki -:omaj 1,05 odst. ljudi z visoko izo-brazbo, v Srbiji pa je na 100 zaposlenih kar 28 ljudi s fakulteto. Pri delavcih je struktura zaposlenih prav tako slaba: med njimi je 1072 nekvalificiranih, 156 pol-kvalificiranih, 372 kvalificiranih in 24 visokokvalificiranih.
Sejmišče stran od mesta!
V lepo urejeno mestno sosesko v Metliki sejmišče res ne spada več, do premestitve sejmišča pa bo prišlo še v letošnjem letu. Občina je sklenila pogodbo s podjetjem Begrad, da bo ob Sušici, v bližini ceste Metlika — Črnomelj, začelo graditi nov sejmiščni prostor. Letos bodo za premestitev sejmišča porabili 200 tisoč din. S tem denarjem bodo izravnali teren, utrdili staje za živino in postavili zasilno zgradbo za pisarno, prihodnje leto pa bo sejmišče dokončno urejeno. V Metliki računajo, da se bodo sejmarji sešli na novem sejmiščnem prostoru še pred novim letom.
NA SEJI SKUPŠČINE V METLIKI
SPREHOD PO METLIKI
V kmetijstvu rešimo, kar se rešiti da
Prav na psu je zasebno kmetijstvo v metliški občini in ga brez izdatnejše družbene pomoči ne bo mogoče postaviti na noge, je bila ugotovitev metliških odbornikov — Zakaj ni bilo poslancev?
Bela krajina je že od nekdaj in je še danes rezervat za delovno silo. V zadnjih 20 letih je prebivalstvo metliške občine naraslo samo za 283 ljudi, ob naravnem prirastu prebivalstva pa bi morala imeti občina 16.000 prebivalcev namesto sedanjih 7240, če se ne bi ljudje toliko izseljevali. To je za uvod v razpravo med drugim povedal podpredsednik občine Jarebovci inž. Ivan Kostelec.
Iz zares dobro pripravljene analize o stanju kmetijstva v domači občini je mogoče najti številne dokaze, da je ta panoga gospodarstva v zadnjih zdihljajih. Več kot 90 odst. vseh kmetij je majhnih, saj imajo manj kot 4.000 din osnove od katastrskega dohodka,. Jasno je, da se večje družine na 3 do 4 hektarih zemlj’e ne bi mogle preživljati, če se ne bi ljudje izseljevali, če jim ne bi dajala zaslužek. domača industrija in če ne
bi dobivali borci-kmetje skromne družbene pomoči. Ker pa zemljo največ obdelujejo ostareli ljudje in otroci, ni čudno, če njive ostajajo neobdelane ali slabo obdelane.
. V razpravi je sodelovalo veliko odbornikov, največ pa so se oglašali kmetje, četudi so nekateri na lastni koži občutili zgrešeno politiko do kmetijstva, po preteklosti niso dosti brskali, niso tarnali nad sedanjim položajem, temveč so kazali mno-
go dobre volje, da bi v kmetijstvu rešili, kar je še mogoče popraviti.
Ugotavljali so, da mora občina sama poseči v reševanje kmetijstva, kajti v letu dni republika in zveza nista prišli dosti dlje od sprejemanja resolucij in priporočil. Menili so, da bi morala Slovenija priznati nerazvita področja v obrabnih predelih, zahtevali so kmetij-so pospeševalno službo, ustalitev ter zvišanj cen kmetijskim izdellcom, zdravstveno in pokojninsko zavarovanje kmetov s pomočjo sofinanciranja družbe, novo vlogo zadruge in dolgoročen načrt za razvoj kmetijstva v domači občini ter še vrsto drugih izboljšav.
Več odbornikov je vprašalo,
zakaj na tako pomembni seji ni več poslancev. Se;e se je udeležil le poslanec republiškega zbora Franc Vrviščar, nekateri so poslali predhodno opravičilo, nekateri pa nitj tega niso storili. Odborniki so jim zamerili.
Občina bo zasebnemu kmetijstvu pomagala s skladom za pospeševanje kmetijstva, ki je bil ustanovljen na tej seji. Do konca leta bo sklad dobil le kakih 50.000 din pomoči iz proračuna, v letu
1970	pa naj bi imel stalne vire dohodka in vsa; 300.000 din razpoložljivih sredstev, sicer sklada nima smisla ustanavljati. To stališče sveta za gospodarstvo so močno podprli.
Zahteve in predloge odbornikov bodo posredovali republiškim organom, o kmetijski problematiki pa bodo raspravljali tudj na posebnem posvetu s poslanci.
R. B.
■ EKIPA ZAVODA ZA RAZISKAVO MATERIALA iii konstrukcij iz Ljubljane nadaljuje na sedanjem metliškem mostu svoje raziskave. S posebnim vitalnim strojem bodo vzeli vzorce vseh štirih nosilnih betonskih stebrov. če je beton dovolj trden, bodo nosilce še ojačili s posebnimi betonskimi injekcijami in betonskim opažem, nakar bi nanje postavili novo mostno konstrukcijo, če pa raziskave ne bodo zadovoljive, bo seveda treba iz temeljev zgraditi nove betonske mostne nosilce.
■ VSO STREHO MARTINOVE
CERKVE, v kateri je 1952 našel prostore arheološki oddelek Belokranjskega muzeja, so prejšnji teden na novo prekrili. Toča je pred dvema letoma streho precej zdelala, pa tudi že prej je tu in tam zamakal dež. Zato je bilo treba zamenjati mnoge preperele letve. V tej stavbi, ki je pod upravo Belokranjskega muzeja, je bila razstavljena njegova arheološka zbirka do leta 1961, ko je bila prenesena v grad. V Martinovi cerkvi namerava muzej kasneje urediti belokranjski kultni oddelek.
B IZREDNO SUIIO IN TOPLO VREME za ta čas (prejšnji četrtek so v Metliki namerili zjutraj 18 stopinj C) je ugodno zla-
sti za številne gradnje v mestu. Tako je že zrasla streha nad drugim nadstropjem poslovne stavbe metliškega komunalnega podjetja. S Jem so obratni prostori, istega podjetja, ki se drže nove stavbe, dobili lep zaključek in tudi vsa okolica je z novo stavbo precej pridobila.
■ MNOGE CESTNE SVETILKE v Metliki že dalj časa ne gorijo. Tako je žarnica pred me. tliškim gradom pregorela že v mesecu juliju, na ulici na trg v septembru, pa je še vedno ni nihče premenjal. Kaj, ko bi to storili pred občinskim praznikom?
■ RIBOGOJSTVO »KRKA« IZ NOVEGA MESTA pripelje vsako soboto v Metliko morske in sladkovodne ribe, po katerih gospodinje prav rade segajo. Zadnjo sotxxto je veljal kilogram osličev 8,50 din, sardel 5,50 din, papuli-nov 5 din, tladk»vodnih zlatic pa 3 din.
BI MLADEGA GADA Z DVEMA GLAVAMA je pred kratkim ujel Anton Mušič iz Trnovca pri Metli, ki. Zaprl ga je v steklenico, hrani pa ga z mlekom. Zanimiv primerek vsakemu rad pokaže. Gada bi rad ohranil pri življenju, komu ga bo dol — morda kakemu naravoslovnemu inštitutu ali muzeju — pa se še ni odločil.
Most v Otočcu popravljajo
Ta teden so začeli popravljati most čez Krko v vasi Otočec. Most bodo temeljito obnovili, ker bo šel čezenj večji promet po prestavitvi novomeškega sejmišča na Cikavo. Da bi razbremenili križišče v žabji vasi prometa z vpregami ob se-manjih dneh, bo treba urediti kot dovozno cesto za podgorjanski del cesto čez Črmošnjice, Hrušico in Slat-nik. šentjemejski živinorejci pa bodo, kot vse kaže, morali uporabljati za prihod na sejmišče na Cikavi na novo asfaltirano cesto od Novega mesta do Šentjerneja. Kako bo to vplivalo na promet na tej cesti, je vprašanje zase.
Novo skladišče v Bučni vasi
Cestno podjetje je že vskla-diščilo v novo zgrajeno skladišče v Bučni vasi pesek in sol, ki ju bodo potrebovali pozimi. Za gradnjo novega skladišča so se odločili zato, ker so hoteli modernizirati in izboljšati delo zimske službe: oranje in posipanje cest s peskom in soljo. Skladišče je gradi-
lo	SGP »Pionir«. Ko bodo uredili centralno kurjavo, bodo zaprosili za tehnični prevzem.
Letna skupščina dolenjskih študentov
Danes zvečer bo na filozofski fakulteti v Ljubljani redna letna skupščina kluba dolenjskih študentov. Obravnavali bodo razmere, v katerih živijo, učne uspehe, zavzemali pa se bodo tudi za povišanje štipendij. Znano je, da so se stroški bivanja v študentskih domovih letos spet povišali
Priznanja najboljšim učencem
Vodstvo novomeške osnovne šole se je odločilo za svojevrstno priznanje najpriza-devnejšim in najboljšim učencem. Na letošnji dan pionirjev so podeliil posebna priznanja tudi učencem, ki niso bili najboljši po učnem uspehu, pač pa po športnih in drugih delovnih uspehih. Pokazalo se je, da so pravzaprav taki učenci idoli mladih. To prakso bodo še obdržali, saj na tak način krepijo samozavest učencev.
GRAMOFONI IN MAGNETOFONI
V	prodajalni ELEKTROTEHNA v Novem mestu so dobili pošiljko gramofonov in magnetofonov nemške znamke TELEFUNKEN.
OBČNI ZBOR OBČINSKEGA SINDIKALNEGA
SVETA
Največ o splošni potrošnji
Gramofoni z vgrajenimi ojačevalci so naslednji: MU-SIKUS 108 VX, MUSIKUS 509 VX — avtomatski in stereo gramofon	MUSIKUS
1080 X, ki je polavtomatski.
Magnetofone pa imajo naslednje:	AVTOMATIK 212,
magnetofon 201 de luxe in magnetofon 501.
Cene. gramofonov so od 1400 din do 2500 din, magnetofoni pa so nekoliko dražji.
(PO-E)
V razpravi manj o gospodarstvu in proizvodnji, pa več o odnosih, ki nastajajo v zelo hitrem razvoju v negospodarskem območju
Na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta je samo predsednik Adolf šuštar v uvodni besedi omenil več številk, ki kažejo na izredno hiter razvoj proizvodnje in gospodarstva v občini. V razpravi so se delegati in gostje omejili na odkprta in pereča vprašanja iz otroškega varstva, zdravstvenega zavarovanja, samoupravljanja in kmetijstva.
Franc Popit in Vlado Janžič, gosta iz CK ZKS, sta si na svojem obisku v NOVO-TEKSU z zanimanjem ogledala sodobno NOVOTEKSOVO proizvodnjo, zlasti v tkalnici, predilnici in oplemenitilnici. Na sliki: z ogleda v predilnici. (Foto: M. Ja-
kopec)
MNENJE K PREDLOGOM ZA ZASEBNO ZDRAVNIŠKO PRAKSO
Zdravje ni potrošna dobrina!
Odkod predlogi za posebne pravice manjšini, ko večina delovnih ljudi še vedno nima zagotovljenega osnovnega zdravstvenega varstva?
Na občnem zboru OBSS Novo mesto je Anton Virant, predsednik sindikalne organizacije NOVOLES iz Soteske, razpravljal med drugim tudi o zdravstvenem varstvu in predlogih za uvedbo zasebne zdravniške prakse. Preprosto, prepričljivo in kleno je posredoval stališče delavcev iz svoje sindikalne organizacije do tega vprašanja. Njegovo razpravo o tem objavljamo v celoti.
V	našem zdravstvenem zavarovanju je za povprečnega delavca vedno več težav. Preprost zavarovanec ali kvalificirani delavec, ki dela s svojimi rokami, je izpostavljen številnim neprilikam, ki mu ogrožajo zdravje (delo na prostem, v mrazu, pri zdravju škodljivih delih itd.). Pravzaprav vidimo danes v zdravstvenih domovih pri zdravnikih večinoma delavski sloj.
Menim, da tem preprostim delovnim ljudem, ki jih lahko še vedno štejemo za večino, ne bi dovoljevala njihova plača, da bi si privoščili preglede v zasebnih ambulantah.
Ce je namen reforme, da bomo tudi v zdravstvu rešili tiste probleme, ki zadevajo zavarovanca, ne bomo dopustili, da bolniki čakajo po ambulantah in čakalnicah povprečno 3 do 5 ur na zdravnika oziroma da pridejo na vrsto.
Pri sprejemu mora zdravnik ali bolniško osebje porabiti skoraj 70 odst. časa za izpolnjevanje nekakšnih obrazcev, tako da ostane pri tem za bolnika le malo časa.
V	podeželskih ambulantah — vsaj na našem območju — je en zdravnik na dve ambulanti. To torej pomeni, da nam še vedno primanjkuje zdravnikov, kljub temu pa je veliko teh dragocenih strokovnjakov odšlo, kot je slišati, na delo v tujino.
Zakaj plačujemo zdravstveno zavarovanje, saj gre za to tretjina ali še več od naših plač? Ce bomo res dovolili zasebno zdravniško prakso, bo postalo zdravje delovnih ljudi navadna potrošna dobrina. Kupili jo bodo lahko le tisti, ki so na vrhu družbene lestvice.
Vprašujem se, ali ne bi s tem odstopili od socialističnih načel, ki smo jih spre-
jeli v NOB in naši revoluciji? Mar ne pelje to nazaj v tisto, proti čemur smo se med revolucijo in v povojni izgradnji toliko zavzemali in želeli, da se ne bi več povrnilo? Kakšna je bila pred vojno bolniška blagajna, katere se je moral posluževati revni proletariat?
Ali bomo še enakopravna socialistična družba, če bomo začeli mešetariti celo pri
zdravju delovnih ljudi? Menim, da predlogi za uvedbo zasebne zdravniške prakse niso prišli iz vrst delavskega razreda. Ce bomo zdaj podprli ta predlog, bomo že čez nekaj let imeli tudi zasebne bolniške postelje! Stara, preprosta in resnična je ugotovitev, da to predlagajo tisti, ki poleg hiš, dragih avtomobilov in vikendov ob morju in v hribih ne vedo, kam bi z denarjem! Vsi smo za napredek in blaginjo, vendar ne za to, da bo to dvoje spet namenjeno tako imenovanemu boljšemu sloju! je mišljenje članov naše sindikalne organizacije, ki so me izvolili, da jih zastopam na tem zboru!
Iz razprave se je dalo razbrati, da bo sindikat usmerjal svoja prizadevanja v zdravstvenem zavarovanju v solidarnostno delovanje. Večja bremena, ki se obetajo, naj nosijo zavarovanci složno, in ne samo prizadeti bolniki. Sindikat se bo zavzemal za široko razpravo o osnutkih novih zakonov, da bi delavci pravočasno vplivali na odpravo nekaterih nesprejemljivih določil v osnutkih.
Otroško varstvo je še vedno velik problem, čeprav zdaj že imamo zanj program. Ta program pa je končno že treba začeti uresničevati. Menili so, da pri tem ne smemo misliti ' samo na Novo mesto, ampak tudi na razvijajoča se krajevna središča, v katerih raste industrija.
V	kmetijstvu ni rešitev samo v čakanju na odločitve »od zgoraj«. Zasebni kmetje, zlasti manjši, nimajo pogojev
Konferenca o delavski mladini
15. novembra je bila v Ljubljani specializirana konferenca o problemih in nalogah mladine v gospodarskih organizacijah, ki jo je organiziralo predsedstvo republiške konference ZMS. Konference se je udeležil tu-Takšno* di član novomeškega predsedstva Stane Zupančič, ki je govoril o položaju in vlogi novomeške mladine v delovnih kolektivih.
PO JAVNI RAZPRAVI O GOSPODARJENJU Z GOZDOVI
Lastniki so za tesnejše sodelovanje
V razpravi, ki jo je organizirala SZDL, se lastniki ne zavzemajo za kakšne večje spremembe, želijo si le več samoupravnih pravic
750 udeležencev je sodelovalo s pomočjo članov izvršnega odbora in gozdarskih strokovnjakov v razpravi o bodoči ureditvi gospodarjenja z gozdovi na 23 krajevnih konferencah SZDL. Tako se je v javni razpravi izoblikovalo stališče do vprašanja, ki je bilo zlasti na vasi nemalokrat predmet pogovorov in prerekanj.
svet bi samostojno reševal svoje zadeve, skupne pa bi reševali na združenih zasedanjih. Takšno dvojno samoupravljanje bi moralo biti v vseh enotah.	M'.	J.
za mehanizacijo, ker je zasebna kmetijska proizvodnja še vedno premalo blagovna. Delavski razred v občini je nastal v povojnem obdobju iz kmečkega prebivalstva. Med delavci je še veliko polprole-tarcev. Vprašanje propadajočih majhnih kmetij — teh je veliko — bo rešil samo čas tako, da se bodo kmečki prebivalci še naprej zaposlovali v industriji. Zdaj pa je delavski razred dolžan pokazati svojo solidarnost do kmetov tako, da jim bo pomagal vsaj do zdravstvenega zavarovanja, ki ga sami niso zmožni plačevati.
M. J.
*7 denarja, zbranega za Banjatutcb
Občinski odbor RK je skupaj z občinsko ZPM organiziral sestanek z ravnatelji novomeških srednjih in osnovnih šol. Dogovorili so se za skupno zbiralno akcijo, obleke, obutve in toaletnih potrebščin za banjaluške otroke, ki so pred dnevi prišli v Slovenijo in bodo do konca šolskega leta obiskovali pouk v počitniških domovih v Savudriji, Strunjanu, na Debelem rtiču, v Volpariji in Rakitni. Občinski odbor RK je iz sredstev, ki so jih prispevali občani, nakupil tem otrokom za 25.000 dinarjev šolskih halj, hlač, kril in spodnjega perila ter obttva in jim vse to že odposlal.
Novo predsedstvo sindikata
Na občnem zboru občinskega sindikalnega sveta so 14. novembra izvolili 31-članski občinski sindikalni svet in 11-člansko predsedstvo. V predsedstvo so bili izvoljeni: Martin Bajuk, Vinko Bambič, Anton Cefarin, Janko Goleš, Alojz Jožef, Janez Kržan, Albin Luzar, Lučka Mohar, Jože Škufca, Adolf šuštar in Marjan Vrabec. Za predsednika je bil izvoljen Adolf šuštar, za podpredsednika Janko Goleš, za tajnika pa Marjan Vrabec.
NOVOMEŠKA KOMUNA
Posredujemo stališča, ki so se izoblikovala do treh osrednjih stvari: do naložb v gozdove, do prometa z lesom in do samoupravljanja. V razpravi na konferencah pa so spregovorili še o marsičem drugem, kar je v zvezi z gozdarstvom.
Lastniki gozdov so se povsod strinjali s tem, da so bile dosedanje naložbe gozdnih gospodarstev nujne, zlasti še v zasebnih gozdovih. Slabi gozdovi dajejo najmanj, so pa najbolj potrebni naložb, nastaja pa vprašanje, kje dobiti zanje denar. Gozdnogospodarska območja so žal razmejena tako, da zajemajo zelo dobre ali zelo slabe gozdove. Zato so predlagali ustanovitev republiškega sklada za biološka vlaganja. Ta sklad bi usmerjal denar v naložbe tja, kjer so najbolj potrebne.
Večina lastnikov je bila za to, da se biološka amortizacija odvaja le od prodanega lesa, plačevali pa naj bi jo kupci, in ne lastniki. Ker je z njo zbranega denarja pre-
malo, bi bilo treba zagotoviti pri naložbah v gozdove razen sredstev, zbranih v predlaganem republiškem skladu, tudi druga družbena sredstva.
Najbolj vroče so bile razprave o prometu z lesom. Tu so zasebni lastniki gozdov ugotavljali, da imajo gozdna gospodarstva monopolen položaj, precej pa jih je bilo takšnih (lastniki manjših gozdov), ki so bili za to, naj opravljajo promet z lesom še naprej samo gozdna gospodarstva. Odkupne cene7 lesa so kritizirali večji in manjši lastniki. Ugotavljali so, da so prenizke v primerjavi s prodajnimi cenami, ki jih dosegajo gozdna gospodarstva. Predlagali so zmanjšanje števila režijskih delavcev in izboljšanje logarske službe.
V	razpravi so se strinjali s predlogom GG Novo mesto, naj bi ustanovili dva samoupravna organa: DS podjetja bi upravljal z družbenimi gozdovi, svet kmetov lastnikov pa z zasebnimi gozdovi. Vsak
79-Ietni Mihael Jakše in 78-letna Marija Jakše sta v nedeljo, 16. novembra, praznovala 50-letnico skupnega življenja v Gornjem Gradišču pri Šentjerneju. Na redki slovesnosti so se zbrali njuni otroci, vnuki in pravnuki. V zakonu sta imela 7 otrok, živi pa jih še 6. Življenje jima ni bilo rožnato, dokler niso odrasli o-troci. Upamo, da bo zato jesen njunega življenja lepša. številnim čestitkam se pridružujemo tudi bralci Dolenjskega lista in jima želimo še veliko srečnih in zdravih let! (Foto: Polde Miklič)
Cicibani bodo postali pionirji
Učenci prvih razredov osnovne šole »Katje Rupena« se bodo letošnjega dneva republike prav gotovo še dolgo spominjali. Ta dan bodo sprejeti v pionirsko organizacijo. Za slovesno vzdušje bodo poskrbeli starejši pionirji, člani dramatskega, literarnega in pevskega krožka, ki pripravljajo proslavo.
Čedalje več šolanih ljudi
V »Novoteksu« ugotavljajo, da se je kadrovska struktura zaposlenih v zadnjih pet'h letih močno popravila. Delovna organizacija šteje 1180 članov, od tega jih je 11 z visoko izobrazbo, pred petimi leti so bili le 4, z višjo jih je 7, prej ni bilo nikogar, srednjo ima zdaj 83 ljudi, pred petimi leti pa jo je imelo 43 zaposlenih.
Kadrovska struktura zaposlenih se bo v prihodnje še popravljala. Kar 68 zaposlenih delavcev namreč izredno študira na srednjih, višjih in visokih šolah imajo pa tudi 11 štipendistov na raznih šolah. Na oddelku kranjsk^ šole, ki deluje v Novem mestu, je vpisanih 21 mladih delavcev iz »No-voteksa«. Na delovnih mestih si bodo pridobili bogate izkušnje, v šoli pa potrebno znanje. V »Novoteksu« računajo, da jih bodo že po končanem drugem letniku postavili na delovna mesta tekstilnih tehnikov.
Dajte papir pionirjem!
Pionirji osnovne šole Katje Rupene iz Novega mesta se oglašajo te dni pri ijosameanikih s posebno nalogo: na šoli so ustanovili solidarnostni krožek, ker so želeli pomagati banjaluškim vrstnikom. Da bi zbrali potreben denar, so se odločili za zbiranje starega odpadnega papirja, ki ga bodo prodali DINOSU, s pri-služenim denarjem pa bodo pomagali Banjalučanom. Akcija se je začela 17. novembra, trajala pa bo do 24. novembra. Pionirji prosijo občane, naj pripravijo odpadni papir, saj jim bodo tako pomagali, da bo akcija čimbolj uspešna.
IZNOVOMIŠKEfc
Pretekli teden so v novomeški porodnišnici rodile:	Slavka Zu-
pančič iz Drganjih sel — Žarka, Zofija Špitaler iz Poljan — Bojana, Ljubica Mateševac z Velikega vrha — Damirja, Metka Dove-čar iz Ljubljane — Ano, Milka Kastelic z Voljnih jam — Milana, Marija Vivoda iz Dolnje Lokvice — Stanka, Ana Grubar iz Volč-kove vasi — Andrtejo, Ivanka Gašperšič iz Cešnjevka — Franca, Terezija Kastelic iz 2virč — Miro, Helena Štangar z Mirne — Mojco, Štefka Lončar iz Samobora — Snežano, Amalija Spec iz Stavče vasi — Franca, Milena Zupančič iz Gotne vasi — Vesno, Antonija Pavšič iz Sela pri Zbu-rah — Martino, Ivanka Vraničar iz Ručetne vasi — deklioo in Angela Jakše iz Orehovice — deklico. — čestitamo!
PREBIVALCI HINJ, SEL IN VRHA GRADIJO
cesto, ki bo prinesla tudi v Suho krajino novo življenje
Med prostovoljce, ki so pomagali utrjevati in širiti cesto med Hinjami in Seli, so se pomešali tudi učenci višjih razredov prevolske osnovne šole - Na pomoč bo priskočilo 80 novomeških mladincev
2e nekaj dni se v suho-kranjskem gozdu nad Hinjami in Seli, kjer še žaga poredko zapoje, rezko oglaša vrtalni stroj. Velike skale, ki so se stoletja upirale vročini in mrazu, so pripravljene za razstrelitev. Suhokranjski kmetje iz Hinj, Sel in Vrha so preutrujeni in zgarani od dela na polju, kljub temu pa že mesec dni pridno utrjujejo in širijo cesto, po kateri se bodo s kombijem vozili njihovi otroci v šolo na Prevole. Delo počasi napreduje, saj se kamenje, ki je tod okoli kar posejano, trmasto upira njihovim rokam in orodju. Tudi kmetje Vinko Tomšič, Slavko Breznik in Ciril Konte iz Sel so bili prejšnji teden na cesti med prostovoljci. Takole so povedali:
■ Vinko Tomšič: 2e mesec dni zanemarjamo delo na svojih kmetijah, ker utrjujemo cesto med Hinjami in Seli, ki je dolga 4,5 km. Na nekaterih krajih jo bomo razširili, saj je preozka, da bi po njej lahko vozil kombi, škoda je, ker je pozno, lahko nas presenetita dež ali sneg. če se bomo zelo potrudili in nam bodo tudi drugi priskočili na pomoč, se bodo šolarji iz Lo-
NOVOMEŠKI TAKSISTI MED NAJCENEJŠIMI V REPUBLIKI
»Želimo, da bi ljudje mislili o uporabi taksijev kot o nujnosti v sodobnem življenju, ne pa kot o »luksuzu« za tiste, ki imajo denar.«
Stari Novomeščani se prav gotovo spominjajo, da so že pred vojno v Novem mestu videli tu in tam kakšen avto s svetlečim se napisom »TAXI« na strehi. Tudi po vojni jih je bilo nekaj. Že sedem let pa na naših ulicah srečujemo tovariša Toneta Potokarja kot samostojnega taksista. Zadnja leta so se mu pridružili še trije: Franc Turk, Ivo Kotar in Branko Lukič. To so samostojni obrtniki — prevozniki, ki jih zakon, imenuje »obrtnike posebnega pomena, ker gre za javni prevoz potnikov z motornimi vozili v lasti zasebnikov«, za razlik^ od prevoza potnikov z vozili v družbeni lasti.
Halo, taksi!!
Do let06 so daiali vsa* zase in kadar
je kdo hotel. Vsak si je sam določal cene in delovni čas, 18 avgusta pa so sklenili pismen poslovni dogovor, s katerim so uredili medsebojne odnose, hkrati pa so vzpostavili stalno dežurno službo od 6. do 23. ure (pod telefonsko Številko 21-777). Dogovorili so se tudi o enotnih oenah, ki so med najnižjimi v republiki. Tako se, na primer, štiri osebe lahko odpeljejo iz mesta kadarkoli za 10 Ndin (2,5 N dinarjev na osebo) v Malo Bučno vas, Šmihel, Gotao vas, Bršlin ali v druga naselja v okolici Novega mesta. Za daljše proge pa računajo po en novi dinar za kilometer.
Sami povedo, da je potreba po taksijih predvsem v času, ko ni avtobusnih zvez z okoliškimi kraji ali pa so zamude v avtobusnem prometu; posebno velika pa je v jeseni in pozimi zaradi slabega vremena. Spomladi in poleti, ko k nem prihajajo tudi tuji gostje, promet zedo
usahne, »če bi živeli samo od tujcev,« pravi tovariš Lukič, »bi lahko pomrli od lakote. Zaslužek dajejo predvsem domači ljudje.«
»Ta pa nikakor ni v sorazmerju z našimi davki-« so si enotni vsi štirje. »Davčna uprava nam nalaga tako visoke davke, da jih komaj zmoremo. Zavedamo se svojih obveznosti do družbe, toda našega zaslužka oblast ne bi smela precenjevati, saj gre velik dal dohodka za vzdrževanje vozila.«
»Želeli bi da bi tudi naša občina imela predpis za taksiste, kot imajo to drugod,« je dejal tovariš Potokar, »saj je varnost potnika odvisne, tudi od vozila, ki mam biti predvsem docela zanesljivo in udobno. Toda stroški vzdrževanja so visoki, cesto pa slabe in nov avto se v dveh letih uniči. Takrat je potreben nakup novega avtomobila. Zato bd radi ovrgli mnenje, da taksi pomeni vir hitrega in lahkega zaslužka.«
Pravijo, da so stranke večinoma vljudne. včasih je težje le z bolniki, križe in težave pa imajo največkrat s pijanimi strankami. Marsikatere zanimive dogodivščine s potniki ne povedo, zaupali so mi le dve anekdoti:
Taksist pripelje vinjeno stranko po mučni vožnji do doma. in ko pričakuje plačilo za prevoz, skoraj dobi gnojne vile v hrbet. Spor rešijo — neugodno za stranko — šele na sodišču, vendar tudi taksistu, ki je to moral prestati, ni prijetno.
Taksist vozi stranko, ki vso pot sitnari: »Ne tako hitro! No, sedaj pa le pritisnite na plin! Pazite vendar, ovinkov se še posebno bojim!« Taksist pa mimo odvrne: »Nič ne skrbite, gospa, saj jih bom sekal!« Stranka obnemi in je do konca vožnje tiho ...
ANA VITKOVIC
denarja od krajevne skupnosti; 10.000 din bo prispevala tudi občinska skupščina. S krampi in lopatami le počasi napredujemo, s stroji bi šlo veliko hitreje. Samo nekaj dni imamo vrtalni stroj, pa smo naredili več kot prej v treh tednih.
H Ciril Konte: Vsi si želimo, da bi se naši otroci bolje in lažje učili. Stara šola na S^lih je dotrajana. Za novo šolo na Selih smo pred leti
pate, Sel, Vrha, Visejca in Hinj lahko kmalu vozili v šolo na Prevole.
| Slavko Breznik: Na naših kmetijah, ki nam dajejo skromen dohodek, že lep čas delajo samo žene. DosJej smo delali skoraj zastonj, pred dnevi pa smo dobili nekaj
prispevali veliko prostovoljnih ur, občina je dala skoraj 50.000, šola pa je bila zgrajena le do temeljev. Zdaj smo se s skupnimi močmi lotili ceste. Če jo bomo razširili in utrdili, ne bo koristila samo šolarjem, v naše vasi se bodo lahko pripeljali tudi kupci, ki se bodo morda zanimali za odkup naših pridelkov.
M. PADOVAN
Prve prijave za tečaje
Akcija »Prva pomoč in varnost prometa« v novomeški občini že našla ugodna tla
Karel
Podbevšek
Propagandna akcija »Piva pomoč in varnost prometa«, ki je bila tudi v novomeški občini od 1. do 10. novembra, je našla v več krajih u-godna tla. V Mirni peči se je za tečaj prve pomoči prijavilo 28 voznikov amaterjev, tečaj pa se bo začel ta teden. Veliko zanimanje je tudi v Novem mestu.
Na zadnji seji posebne komisije za celotno akcijo — le-ta je pri občinskem odboru RK v Novem mestu — so sporočili, da se na 10-ur-ne tečaje prve pomoči samostojno pripravljajo poklicni in drugi vozniki v večjih de lovnih organizacijah. V teh organizacijah so tudi določili ljudi, ki bodo skrbe’i, da bodo tečaji stekli.
V tečaje, ki bodo v Novem mestu, bodo vključili tudi inštruktorje za poučevanje kandidatov za voznike motornih vozil ter člane izpitne komisije za vozniške izpite. Dogovarjajo se, da bi za te organizirali poseben tečaj, ki naj bi se začel predvidoma ob koncu novembra.
Vse prijave za omenjene tečaje zbira občinski odbor RK. Avto-moto društvo, Združenje šoferjev in avto-
Komite o kadrovskih pripravah
Zadnja seja komiteja konference ZKS v sedanjem sestavu je bila v petek, 14. novembra. Seja je bila zelo kratka. Ocenili so kadrovske priprave in potek konferenc v osnovnih organizacijah ZK ter priprave na občinsko konferenco. Ugotovili so, da priprave v redu potekajo.
mehanikov, občinska komisija za vzgojo in varnost v prometu ter RK vabijo vse poklicne voznike amaterje, naj se prijavijo za tečaje, ki bodo brezplačni.
I.Z.
Prejšnji teden smo se po slovili od starejšim Novo-meščanom znanega rojaka Karla Podbevška. Pokojnik je bil rojen 1899 v Novem mestu. Kot 17-letni fant je odšel med I. svetovno vojno k vojakom na romunsko fronto. Od tam se je vrnil 18. decembra 1918 in že naslednjega dne odšel na Koroško kot borec-prostovoljeo za severno mejo. V Novo mesto se je vrnil poleti 1919 in nato končal trgovsko šolo. Najprej je služboval pri lesnem podjetju na Gorjancih, 1927 pa se je začel udejstvovati kot novinar. Bil je dopisnik Jutra ;n Slov. naroda, Pozneje p? tudi Novosti iz Zagreba Leta 1930 je prevzel poslovalnico Jutra v Novem mestu, leta 1937 pa je delo v poslovalnici pustil zaradi bolezni. še naprej pa je ostal dopisnik vse do zadnje vojne. V predvojnem času je bil v Novem mestu znan kot naprednjak, sodeloval je tudi s člani KP v Novem mestu.
Ze od začetka vojne je delal za NOB, od 1943. leta dalje pa je bil vodja novinarskega dela pri okrožnem odboru OF v Novem mestu. Po osvoboditvi je bil pokojni Karel TANJUGOV dopisnik v Novem mestu, 1955 pa se je upokojil kot vodja podružnice Slov. poročevalca v Novem mestu. Karel Podbev-šek je sodeloval tudi pri prvih začetkih Dolenjskega lista.
Huda bolezen je pok Karla v zadnjih letih življenja priklenila na posteljo. Novo mesto je z njim izgubilo človeka, ki so ga poznali vsi starejši Novomefčnvi.
Novomeška kronika
■ NOVOMEŠKI SREDNJEŠOLCI so Y nedeljo priskočili na pomoč prebivalcem Suhe krajine. Vaščani Hinj, 6«! in Vrha že skoraj meneč dni pridno Sirijo in utrjujejo pot, po kateri se bodo vozili njihovi otroci v prevolsfco šolo. S to delovno akcijo so si pridobili novomeški mladinci velike simpatije tamkajšnjih prebivalcev, občinska konferenca ZMS, * ki jo je organizirala pod delovnim naslovom xMladina pomaga mladini«, pa zasluti vse priznanje.
■ SOLIDARNOSTNI DINAR bodo pobirali za pomoč učencem Bosanske krajine tudi novomeški učenci. Dinar bo njihov prispevek, ne pa prispevek starš«'. Na šoli bodo ustanovili tudi solidarnostne krožke. Člani teh krožkov bodo za banjaluške vrstnike pletli rokavice, šale in nogavice. Tisti, ki ne znajo plesti, bodo prispevali klobčič volne.
■ »UTRINKI«, novo glasilo osnovne šole »Katje Rupena«, bo prvič izšlo za 29. november, dan republike. Na novomeški osnovni šoli nekaj let niso imeli svojega glasila, zdaj pa so se učenci zavzeli, da bi v svoje glasilo dopisovali o svojih uspehih, delu šolskih krožkov itd.
■ MLADINCI iz »Novoteksa« so na zadnjem sestanku mladinskega aktiva sklenili, da bodo ustanovili foto krožek ali klub za radioamaterje, če- bo dovolj zanimanja. Na tak način bodo vključili več mladine, obdržali med njimi tesne stike, istočasno pa se bodo tako usposabljali, pred-
vsem pri radioklubu, za vseljudsko obrambo.
■ NA TRGU so se v ponedeljek cene sadja in zelenjave gibale takole: solata 4,6, groadje 3, jabolka 2, banane 6, kislo zelje 2, paprika S, hruške 4,5 in 5, limone 7, paradižnik 4, oretača 4,5, zelje l din za kg. Jajca so UM po 90 par.
■ RODILA JE: dr. Marija Kromar z Mestnih njiv 12 — Simono.
Ena gospa je rekla, da moramo samo še počakati na prvi sneg. Potem bomo lahko imeli smučarske polete na asfaltni skakalnici na novi cesti Nad mlini. VzbokH-na pri rešetki za kanalizacijo Je dovolj velika, cesta pa ima tam tudi primeren padec. Denar od vstopnine pa bd lahko namenili za ntgrado tistim, ki so cesto tako lepo naredili. ..
Pogovor z zdravnikom j
Pa nas je le vedno več!
Medtem ko se življenjska raven Slovencev zadnja leta zelo dviga, pa večkrat beremo, da naravni prirast prebivalstva iz leta v leto pada. Vzrok za to naj bi bila želja po višaji življenjski ravni, udobnost in zaposlenost žensk ter težave glede otroškega varstva. Treba je priznati, da zaposlena žena in mati več otrok res težko najde čas za razvedrilo m počitek, posebno dokler so otroci manjši, če nima pomoči v gospodinjstvu.
Podatki v statističnem letopisu SR Slovenije za 1961 kažejo, da je bilo tisto leto v Sloveniji največ družin s tremi ali štirimi člani, medtem ko je bilo število 5-članskih družin za polovico manjše.
število	število
članov:	družin:
3	90.709
4	91.036
5	58.813
6	32.068
Vendar Zvezni zavod za statistiko na osnovi popisov in drugih statističnih obdelav napoveduje, da bo prebivalstvo v Sloveniji v naslednjih letih vztrajno naraščalo:
leto:	prebivalstvo:
1969	1,699.000
1970	1,712.000
1971	1,726.000
1972	1,740.000
1973	1,754.000
1974	1,768.000
1975	1,782.000
1976	1,796.000
1977	1,811.000
Ce lahko verjamemo napovedim, bomo približno čez 10 let Slovenci le šteli 2 milijona.
Porazen učinek alkohola
Čevljarsko podjetje Mokronog
razpisuje delovna mesta za
3 ČEVLJARSKE POMOČNIKE 3 DELAVCE
m priučitev
Neredko smo priče pojavom, ko srednješolci in starejši dijaki uživajo alkohol. Tudi starši vedo za taka početja svojih otrok, pa jih vendar ne opozorijo dovolj učinkovito na to, da alkohol pogosto botruje nesrečnim usodam ljudi.
Dostikrat se zgodi, da si dijaki priredijo zabavo ali praznovanje rojstnega dneva doma, in to začnejo povsem dostojno. Toda potem, ko zaužijejo večje količine alkohola, v svojem obnašanju prestopijo mejo dostojnosti in se ne morejo več obvladati, alkohola lahko opazimo na še posebno porazen učinek takih zabav pri dijakinjah.
Medicina in psihologija odkrivata pri mladih, ki že zgodaj začnejo uživati alkohol, psihične in fizične izkrivljenosti; duševno zaostalost, nevrotičnost, nestalnost občutenja in značaja, nespodobnost, da bi uvideli posledice svojega obnašanja, nemir v učenju, neodgovornost do dolžnosti, beg od kolektiva in druženje z nasilneži in prestopniki. Sodna in medicinska praksa kažeta, da najdemo med mladimi prostitutkami in prestopnik tudi take, ki so alkohol uživali v tolikšni meri, da je ogrožal njihov obstoj v družbi poštenih ljudi.
Otroci in mladi, ki so postali žrtve uživanja alkohola, trdijo, da so bili prav njihovi straši — alkoholiki ali sorodniki tisti zgled, zaradi katerega so tudi sami sčasoma postali alkoholiki. Tragično je
tudi to, da se otroci na skupnih poletni in zimskih počitnicah, kadar niso dovolj pod nadzorstvom, udajajo alkoholu, ob tem pa tudi kvar-tanju za denar in razvratu. Tako življenje pripelje postopoma mladega človeka do končnega propada.
PROF. VLADIMIR COLOVIĆ
Obvestilo in opravičilo
Tiskarna »DELO« v Ljubljani preteklo sredo zvečer spet ni pravočasno odposlala celotne naklade našega časnika: pribl. 6.000 izvodov prve naklade (z eno zvezdico) je brez sleherne naše krivde obležalo v ekspeditu Doma tiska CP »DELO«, čeprav je bil list pravočasno natisnjen.
Na naše ponovne pritožbe zaradi nereda pri odpremi Dolenjskega lista se nam je tehnično vodstvo tiskarne znova opravičilo, mi pa spet prosimo vse prizadete bralce in naročnike, naj nam neljubo zamudo oprostijo. Snio brez moči, kar zadeva take odnose tiskarne do nas kot naročnika tiskarskih storitev, poudarjamo pa, da številka ni bila zamujena po naši krivdi.
UREDNIŠTVO IN UPRAVA LISTA
Otrok je padel 10 m globoko
(Nadaljevanje s 1. strani)
je okoli 10 rA — je bila teža tolikšna, da me je zbila na. tla, otrok pa mi je zletel iz rok meter ali dva daleč. Pobral sem ga in ga odnesel staršem.«
Jadrankin oče Bogdan Bobič je povedal, da so potem deklico odpeljali v kočevsko ambulanto, od tam pa so jo poslali v ljubljansko bolnišnico, kjer je ostala dva dni na opazovanju. Ko so v bolnišnici zvedeli, da ni padla naravnost na tla, ampak da jo je med padcem nekdo prestregel, so jo odpustili, saj sploh ni bila poškodovana.
Jadrankini starši se zavedajo, da pogumnega dejanja, ki
ga je napravil mladinec Marjan Grišin, ni mogoče z ničimer poplačati, vendar so mu kupili darilo, ki ga bo vedno spominjalo na plemenito dejanje.
JOŽE PRIMC
Padla z ganka in se ubila
25-letna Viktorija. Rus iz Zgornje Dobravice 9 pri Gradcu se je 15. novembra ob 19.30 uri naslonila na ograjo lesenega hodnika pri hiši. Ograja se je zlomila, Rusova pa je padla skoraj 4 metre globoko in še ubila.
Šentjur: smrt neznanke
16. novembra ob 17,15 je bila na cesti I. reda pri Šentjurju prometna nesreča, v kateri je bila poškodovana neznana ženska, ki je hotela prečkati cesto. Ljubljančan Edo Prostor se je peljal z osebnim avtomobilom Volks-wagen od Novega mesta proti Ljubljani. Pri Šentjurju je dohitel fička in ga prehitel. Ko je bil na levi strani ob fičku je neznanka pritekla na cesto in jo je zbil na tla. Ponesrečenko so hudo poškodovano odpeljali v novomeško bolnišnico, vendar je že med prevozom umrla. Doslej še ni ugotovljeno, kdo je. Na osebnem avtomobilu znaša
•	škoda 500 dinarjev.
Zaradi otroške igre zgorel skedenj
15. novembra ob 12.15 je začelo goreti na skednju Matije Kobetiča na Drežniku pri Vinici. Poslopje — v njem je bilo okoli 4.500 kg sena — je popolnoma zgorelo, škoda znaša 25.000 dinarjev. Ogenj so povzročili otroci, ki so se igrali z vžigalicami.
Najprej jelen!
Pretekli teden se je Leopold Kozina z mopedom peljal po cesti iz Zamosteca proti Vinicam. Nenadoma je pridivjal na cesto srnjak naravnost pred Kozinov moped. Mopedist je padel in se poškodoval, srnjak pa se je zavlekel v gozd ob cesti. V tem je pripeljal po cesti tovornjak s celjsko registracijo. šofer in njegov spremljevalec se nista zmenila za ponesrečenega Kozino, ampak sta se takoj spustila na lov za srnjakom, ga našla, saklala in naložila v avtomobil.	KAREL	ORA2EM
Sprememba naslova!
Naročnini kj spremenijo svoj stari naslov naj sporočijo oba naslova Dogaja s* da sporo 4:Jo samo novega kai pa ima mo pn nas včasih več naroč nikov i en alt im t'rnmkorr ui imenom. seveda ne moremo vedeti čigav naslov te treba >premeniti
Vojaki!
Vsi vojaki tu naročajo Uo tenjski list, naj napišejo tudi točen domač naslov da oomo vedeli ah naj um pošiljamo Oelokranjsko-kočevsko izdajo (? dvema zvezdicama > ali posavsko-tre banjsko <? eno zve zdico)
Vnetje trebušne slinavke
še pred leti se o tej bolezni ni prav mnogo govorilo, ker so jo imeli za redko. Zadnja opažanja pa kažejo, da ni tako id da vnetja trebušne slinavke — vnetij je namreč lahko več različnih — nastopajo dokaj pogosto.
Za tiste, ki o tej žlezi manj vedo: trebušna slinavka je podolgovata žleza, ki leži v trebuhu pod levim rebrnim lokom in izloča na dan v črevo okrog 2 litra sokov, ki so nujni za prebavo hrane.
Bolezen trebušne slinavke se razvije, če sokovi v njej zaostanejo, ker je njihovo normalno izločanje nemogoče ali omejeno, in povzroče okvaro tkiva te žleze. Povzročitelj je lahko kamen pri izvodilu v črevo, krč zaporne mišice izvodila, vnetje, ki prodira po izvodilu v žlezo, oteklina okolišnih organov in tkiv ter podobno. Pogosto nastopi vnetje trebušne slinavke v zvezi z vnetjem žolčnih potov in žolčnika. Krivo je lahko tudi poapnenje ožilja. Nad polovico obolenj trebušne slinavke nastopi po 50. letu starosti.
Vnetje trebušne slinavke imajo navadno rejeni ljudje. Ne gre toliko za prirojeno debelost, pač pa za tiste, ki jedo preveč in predobro.
Najvažnejši znak bolezni je močna bolečina, ki nastane v sredini med popkom in žličko ter se širi na levo ob rebernem loku in puhljačasto nazgor proti levi rami. Včasih pa se širi navzdol proti levemu kolku in čez. Največkrat se pojavi ta bolečina nekaj časa po jedi. Pojavi se driska, pa tudi bolečina pri žolčniku, kar pa ni vedno. Ce se pridruži bruhanje, je razvoj resen. Bolečine so včasih tako hude, da je bolnika zelo strah, kaj bo z njim. Večkrat se bolnik zaradi bolečin zvije v klobčič ali pa se nagne naprej, da mu pridejo kolena do prsi, z rokami pa pritiska na zgornji del trebuha. Vročina je povišana, ne dvigne pa se nad 38 stopinj.
Bolezen je tako resna in zaradi bolečin alarmantna, da pošlje zdravnik, ki bolnika pregleda, pacienta v bolnišnico. Mnogokrat je potrebna operacija, da se odpre sokovom trebušne slinavke normalna pot.
To, kar sem zgoraj napisal, velja za nenehno vnetje trebušne slinavke. Poznamo pa tudi trajnejšo, kronično obliko. Vzrokov za to kronično obliko vnetja trebušne slinavke je spet več: bolezni žolčnih potov, pomanjkanje kisline v želodcu, alkoholizem, poapnenje ožilja in drugi. Trebušna slinavka se počasi uničuje, zamira, namesto njenega tkiva pa se bohoti vezivo. Zato dejavnost posameznih funkcij trebušne slinavke upada,' vendar ne vseh enako, kar daje različnost znakov bolezni. Navadno je najprej okvarjena prebava maščob, nastopijo driske, ki se menjavajo z zaprtostjo. Bolnik čuti napihnjenost v trebuhu, posebno po mastnih jedeh. Ce je žleza še bolj prizadeta, postane bolnik zelo suh, včasih pa se pridruži še sladkorna bolezen, ker je sedež uravnavanja sladkorja v krvi v trebušni slinavki, čeprav v posebnih otočkih. ;
Kroničnemu bolniku dajemo nemastno hrano. Dovoljen pa je sladkor (če ni sladkorne bolezni), prepečenec, keksi, riž, od mesa pa nemastno kurje, telečje, in ribje meso. Seveda so potrebna tudi ustrezna zdravila, ki jih predpiše zdravnik.	Dr.	BOŽO	OBLAK
411
te
Na bregu pod Marijo se je ustavila ladja, obložena z zaboji in črnimi vrečami. Petero mož je Marija opazila na ladji in izpod bavtare se je zdajci dvignila ženska postava, kmečko dekle.
»Ho-ho! Marija!«
Kakor blisk je bila Marija po bregu navzdol.
Možje so z drogovi približali ladjo k bregu. Eden izmed njih, širokopleč velikan v visokih škornjih, je pograbil kmetiško dekle in jo prenesel z ladje čez obrežno plitvino na suho.
»Katka!« je Marija stresla prijateljici roko. In podala jo je tudi dolgemu Drejcu.
^»Nisi se me nadejala, jeli? Ha! Glej, pripeljali smo gospodu baronu izbranega oglja, ki so jim ga oče obljubili. Ali še kuhate tiste coprnije?«
»O, še. Pa bolj po malem. Gospod baron že nekaj tednov boleha. Kar nič se mu ne ljubi.«
»Potrlo jih je. Saj smo dostikrat mislili na vas vse. Oče so se sprli z novim bogenšperškim gospodom. Vendar so nam gospod dovolili, da smo prodali kočo in se izselili. Oče so kupili ladjo in se pogodili z brodniki. Zdaj so že drugič na poti iz Zaloga v Sisek. To pot so vzeli mene s seboj Tam zunaj Krškega se pogajajo za kolibo ob cesti. Bržkone jo kupijo. Zaradi mene se tukaj naselijo, kei pravijo, da tu hitreje ozdravim, v kraju, kjer trta zori.«
»Seveda,« ji seže Drejec v besedo. »Tu se pozdraviš. Tu ni take zime kakor v bogenšperških hribih.«
»O, Katka! Ne moreš si misliti, kako sem te vesela. In zdaj ostaneš pri meni, dokler si ne uredite novega doma?«
»če smem?«
»No, seveda!«
»Drejec, ali ne greš povedat gospodu baronu, da smo jim pripeljali oglje?«
ILKA VAŠTETOVA:
VEAZJE DEKLE
(Zgodovinski roman)
»Aha! Saj res!«
Ozrl se je proti ladji-
»Kar na breg ga bomo znosili,« je bradat možak zaklical z ladje-
»Gašper!« je Marija pomahala z roko.
»Za vami smo prišli,« je zakričal starec.
»Prav. Saj mi je bilo dolgčas«
Marija je spoznala še drugega moža na ladji — Janeza. Nemo je stal, se z dolgim drogom upiral v prod in nepremično zrl v Marijo-
»No, Janez, kaj pa Gorjanci?« je Marija podražila mladega hrusta-
»Čakajo na nevesto iz Krškega,« ji je smeje se vrnil.
Ko je Drejec odšel v hišo, je Katka udarila v smeh.
»Marija! Kaj so naredili iz tebe? Ce bi ne bilo tvojih las, bi te ne bila spoznala. Hu! Dvojno krilo, ozek život! Ali te ne tišči? In ozki gosposki čeveljčki! Hu! Kakor prava gospodična!«
»Smešno, kajne? Kje so časi, ko sem nosila močne široke škornje, ki mi jih je napravil kmetiški čevljar v Šmartnem! Ah, časi, ko sva z baronom cele
dneve lazila okrog po gozdovih in nabirala kamenje, rastline, hrošče!«
»In sta se ustavila pri nas, pa smo kuhali žgance. Ampak, da so iz tebe napravili takšno krotko, sodobno gospodično!« *
»Krotko? Ha!«
Marijin obraz se je stemnil. Ko bi preprosta Katka vedela, kako drago je Marija plačala to izpre-membo. Da, bila je razposajena, divja, ko se ji je življenje še smejalo; zdaj pa je vse tiho in mrtvo v njej.
»Cuj! Kaj je to? Ali slišiš?« je opozorila Katka-
Marija je prisluhnila, prebledela. Nekje je klen-kal mrtvaški zvonček in čul se je enakomerni ropot biričevega bobna.
»Zopet ženejo čarovnico na morišče,« je zašepetala. »Kar smo mi tu, so že tri umorili — tri nedolžne ženske — pomisli!«
»Ampak če so čarovnice, potem niso nedolžne,« je Katka plašno ugovarjala-
»Ne bodi nespametna! Čarovnic sploh ni. Tudi baron pravi tako.«
»Hm « Katka ni bila prepričana.
Z Drejcem je prišel sluga Jernej na breg in znosila sta vreče v hišo- '
Marija in Katka sta se poslovili od brodnikov.
»Cez tri tedne se vrnem,« je še zaklical stari Gašper in odrinili so od brega.
Z majhnim svežnjem v roki je stopila Katka za Marijo v baronovo hišo-
Ze ob prvem dnevnem svitu je bila Marija v laboratoriju Brisala je prah- To je smela storiti v Valvasorjevi delavnici le ona, ker le ona je vedela, kje je mesto tej ali oni reči, le ona je poznala vse instrumente in aparate, le ona je vedela, kaj sme pospraviti, premakniti in kaj mora pustiti, kakor je-Skrbno je pobrisala Valvasorjevo pisalno mizo in polagala rokopisne liste, izpiske in pomožne knjige zopet na prejšnja mesta.
»
ZA PRAZNIK METLIŠKE OBČINE * ZA PRAZNIK METLIŠKE OBČNE *ZA PRAZNIK
TEKSTILNA TOVARNA
KMETIJSKA ZADRUGA
METLIKA
V našili vinotočih nudimo pristno metliško črnino.
Za praznik občine in dan republike iskreno čestitamo!
POZIV ŽELEZNICE KOMITENTOM
Zaradi pomanjkanja voz železnica ne zmore povečanih potreb v tovornem prometu brez sodelovanja uporabnikov
Na zasedanju 3. XI. 19G9 je delavski svet Združenega železniškega transportnega podjetja Ljubljana sprejel priporočilo za ublažitev težav v tovornem prometu zaradi pomanjkanja vagonov.
Železnica v tem letnem času ne more ugoditi povečanim potrebam v gospodarstvu po prevozu. Položaj je postal kritičen s prehodom v jesensko konico dela, ko naročila po prevozih presegajo zmožnosti prevoznih zmogljivosti železnice. Ob povečanju prevozov za splošne potrebe gospodarstva so v tem času tudi občutno večje potrebe po prevozih v kmetijstvu, kar še bolj otežuje že tako kritično stanje. Zmogljivosti tovornih vagonov, s katerimi opravlja Združeno podjetje, zadostuje le za redno pokrivanje prevozov tekočih potreb gospodarstva. Očitno je tudi, da se vozni tovorni park prepočasi obnavlja in modernizira glede na naraščajoče potrebe gospodarstva, tako po obsegu kakor tudi glede na zahteve po hitrem in sodobnem prevozu. Razlogi za tako stanje so splošno znani. Še vedno ni rešeno vprašanje o financiranju
10.000	novih vagonov za JZ, ki so železnici nujno potrebni za redno pošlo-vanje.
Vtem ko je Združeno podjetje že storilo vrsto notranjih ukrepov za optimalno racionalizacijo v izkoriščanju tovornih voz, pa je ob premagovanju sedanjih težav nujno potrebno tudi bolj aktivno in bolj gospodarno sodelovanje gospodarskih organizacij in drugih komitentov z železnico, sicer čeleznica sama ne bo mogla bistveno izboljšati razmer.
V	ta namen železnica priporoča, naj se komitenti poslužujejo njenih storitev v tovornem prometu tudi ob sobotah in nedeljah, v primeru potreb pa tudi v nočnem času. V takih primerih bo železnica nudila tarifne
nln isHVB
Postaje in druge pooblaščene železniške enote bodo v času. dokler bo tak promet, odprte za komitente v tovornem prometu po potrebi tudi vsak dan v podaljšanem delovnem času.
Da se zmanjša čas zadrževanja voz, je potrebno, da se komitenti dosled-no ravnajo po navodilih, ki jih glede nakladanja m razkladanja d«**** in pooblaščene enote, in da si prizadevajo ta dela opravit, v Tako se poveča obtok voz, pospeši se tudi odprava m dostava tovora s pa se v večji meri razhrem enjujejo po nepotrebnem zadrzevanju tovorni
vozovi.
Ob takem poslovanju bo železnica lahko opravila več prevozov kar je v enotnem interesu tako železnice, kot tudi celotnega gospodarstva, da se ta dosežejo ugodnejši poslovni rezultati.
ZDRUŽENO ŽELEZNIŠKO TRANSPORTNO PODJETJE LJUBLJANA
MESNO PODJETJE
Transportno podjetje
METLIKATRANS
IZ METLIKE
KOMUNALNO PODJETJE
METLIKA
\
% Gradimo objekte visoke in nizke gradnje.
0 Opravljamo instalacijska, mizarska in kovaška dela.
0 Izdelujemo betonske votlake.
Za občinski praznik in dan republike čestitamo in se priporočamo za naročila!
O&&OO&
METLIKA
opravlja prevoze vseh razsutih gradbenih materialov solidno in po konkurenčnih cenah.
Priporočamo svoje usluge in hkrati čestitamo za občinski praznik ter dan republike!
OBRAT METLIKA
Čestitamo za občinski praznik in dan republike!
V naših prodajalnah dobite vedno sveže meso in mesne , izdelke!
Zene in dekleta! Želite poudariti ali morda ublažiti svojo postavo? Z lahkoto boste dosegle svoj namen z nakupom nedrčkov in steznikov
KONFEKCIJE KOMET
METLIKA
Vsem občanom Metlike čestitamo za naš praznik!
Za praznik naše občine in dan republike čestitamo občanom in poslovnim prijateljem!
inzna
ečna
)iada
I ase za toge
so mrtev kapital v skladiščih! Razprodajte Jih in pomagajte si z denarjem, ki ga boste dobili na ta način! Obvestite javnost in kupce, koliko odstotkov popusta ste namenili za blago iz zalog! Pri tem Vam najbolj učinkovito pomaga oglas v lokalnem tedniku!
»DOLENJKA*
Vas pričakuje v svojih trgovinah na Dolenjskem # in v Beli krajini *
ročna motorna žaga ALPINA
moč: 6 KM (SAE), teža: 6 kg dolžina meča: 55 - 65 - 75 cm cena: 2542,50 din ali 102,40 dol. in 857,50 din rezervni deli in servis zagotovljeni
cosmos
zastopstvo tujih firm:
Alpina, Giba, Same, Bertolini, Renault, Alfa romeo, Man ...
LJUBLJANA, CELOVŠKA 32 s predstavništvi v Mariboru, Celju, Kopru
!®UB/
BREŽICE
i	LASTNIKI MOTORNIH VOZIL	|
1	POZOR!	1
^	Vse rezervne dele, avto gume, letne in zim-
Is)	ske, za vaša motorna vozila dobite po kon-	MS
kurenčnih cenah v naši trgovini	^
|	AVTOMATERIAL	|
^	V BREŽICAH, Pod obzidjem 32!	^
^	i
Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: da ima visoko, višjo ali srednješolsko izobraabo strojne ali gradbene stroke in najmanj 5 let prakse na vodilnih delovnih mestih.
Kandid!ati morajo svoje prijave poslati Vodni skupnosti v Kočevju s kratkim življenjepisom in dokumentacijo, ki jo zahtevajo razpisni pogoji.
Razpis velja do 30. XI. 1969.
Razpisna komisija
Oglašujte v Dol. listu!
KRI, KI REŠUJE ŽIVLJENJA	\
Pretekli teden so darovali kri na novomeški transfuzijski	p
postaji: Ana Tramte, gospodinja iz Gabrja; Drago Brezovar	==
in Anton Petje, člana Krke, tovrne zdravil Novo mesto; Da-	S
nllo Kovačič, Jože Bratkovič, Ida Blažič, Marija Zupanc,	=
Vinko Opalk, Peter Kumer, Franc Kovačič, Ivan Kocjančič,	=
Jože Kosec, Marija Šinkovec, Jože Udovič, Jože Klobučar,	=E
Marjan Somrak, Štefka Skubic, Franc Potočnik, Milka Mi-	=
lialič, Andrej Smrekar, Miran Simič, Martin Peterlin, Marija	=
Hodžič, Stanka Pavšelj, Jože Kralj, Bojan Kekec in Martin	=
Brudar, člani Novoteksa, Novo mesto; Janez Može in Franc	=
Andrejčič, člana IMV Novo mesto; Peter Henigman, član	=5
Opremalesa, Gotna vas; Janez Saleliar, Franc Kren, Karel	=
Pezdirc, Tilka Senica, Mira Matkovič, Ana Urbančič in Olga	=
Pezdiršek, člana kolektiva Bor, Dolenjske Toplioe; Dragica	=
Vidmar in Ana Mikec, članici splošne bolnice Novo mesto;	=
Cveta Strniša, gospodinja iz Dolenjskih Toplic; Alojz Senica,	jS
delavec iz Meniške vasi; Mihaela Škulj, članica zdravilišča	=
Dolenjske Toplice; Marica Markovič, gospodinja z Gradišča;	=
Marija Fink, gospodinja s Suhorja; Slavko Pičel j, Stefan	=
Bobnar in Jože Strniša, člani Novolesa, Straža; Avgust Po-	=
glajen, kmet iz Velikega Riglja; Alojzija Plahutnik in Anica	=
Hajk, članici osnovne šole Dolenjske Toplice; Alojz Zupan-	^
čič, kmet iz Podhoste; Franc Jakše, član Kovinarja, Novo	^
mesto; Franc Kum, član Gorjancev, Straža; Alojz Poljane, ' = član komunalnega podjetja Novo mesto; Jože Cirnski, član	s
ŽTP Sekcije za vleko Novo mesto; Rozika Tesar, članica Do- = lenjke, Novo mesto.	_	^
lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllliltiuir
s
:
S
:
•••••••••••••••••••
KREDITNA | BANKA CELJE
S SVOJIMI POSLOVNIMI ENOTAMI:
# OSREDNJA ENOTA CELJE:
Z EKSPOZITURAMI:
ŽALEC, MOZIRJE, LAŠKO, SEVNICA, BREŽICE, ROGAŠKA SLATINA,
ŠMARJE PRI JELŠAH, ŠENTJUR PRI CELJU IN SLOVENSKE KONJICE
0 PODRUŽNICA SLOVENJ GRADEC Z EKSPOZITURAMI:
DRAVOGRAD, RAVNE NA KOROŠKEM, RADLJE OB DRAVI, PREVALJE IN MEŽICA
# PODRUŽNICA VELENJE Z EKSPOZITURO V ŠOŠTANJU
# PODRUŽNICA SLOVENSKA BISTRICA
# PODRUŽNICA CELJSKA MESTNA HRANILNICA
# PODRUŽNICA ZA KMETIJSTVO V CELJU vam daje vse informacije o denarnih zadevah, svetuje, skrbi za najugodnejše poslovno sodelovanje v bančnih poslih in je na voljo s svojimi storitvami gospodarskim organizacijam in občanom.
DECEMBRSKO NAGRADNO ŽREBANJE VSEH HRANILNIH VLOG
NAGRADE:
AVTO ZASTAVA 750, 30 POTOVANJ PO 10 DNI V PARIZ IN LONDON IN ŠE 94 DENARNIH DOBITKOV.
3 13. decembra 1969 V BREŽICAH
ponovno razpisuje delovno mesto
DIREKTORJA
Gostinsko podjetje hotel METROPOL Novo mesto
razpisuj e dve delovni mesti:
kvalificiranega ali polkvalificiranega NATAKARJA ali NATAKARICE in 1 kvalificiranega KUHARJA ali KUHARICE
Prošnje naj interesenti pošljejo na upravo podjetja.
RAZPISNA KOMISIJA
VODNE SKUPNOSTI
za vodno preskrbo Kočevja in Ribnice
v Kočevju
(vodovod Kočevje — Ribnica)
na podlagi 75. člena temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov
Bpranžna
pimlecna
■čokolada
RADIO LJUBLJANA
VSAK DAN: poročila ob 5.00,
6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00,
15.00, 18.00, 19.30 in 22.00. Pisan glasbeni spored od 4.30 do 8.00.
■ PETEK, 21. NOVEMBRA:
8.04 Operna matineja. 9.05 Pionir-skitednik. 10.15 Pri vas doma.
11.00 Poročila — Turistični napot. ki za tuje goste 12.30 Kmetijski nasveti — vet. Drago Dolenc: Mlečnost in gospodarnost krav lisaste pasme. 12.40 Poje moški zbor »Alpina« iz Žirov ob 70-letnici skladatelja Antona Jobsta. 13.30 Priporočajo vam . .. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.35 Glasbeni intermezzo.
16.00 Vsak dan za vas. 18.15 Rad imam glasbo. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Maksa Kumra. 20.00 Vlado Golob: Priredbe slovenskih narodnih in ponarodelih pesmi. 20.30 Top.pops 13. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih.
■ SOBOTA, 22. NOVEMBRA:
8.04 Glasbena matineja. 9.35 Cez travnike zelene. 9.50 »Naš avto-stop«. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Živko Žigon: Program semenske proizvodnje na našem obratu. 12.40 Z ansambli domačih napevov. 13.30 Priporočajo vam ... 14.25 Lahka glasba za razvedrilo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.35 S triom pianista Silva štingla. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom »Fantje treh dolin«. 20.00 Spoznavajmo svet in domovino. 22.15 Oddaja za naše izseljence.
H NEDELJA, 23. NOVEMBRA: 6.00-18.00 Dobro jutro! 8.05 Radijska igra za otroke — Prane Puntar: »Nad streho — Severnica«.
9.05 Srečanja v studiu 14. 10.05 Se
pomnite, tovariši ... a) Roman Stubelj: Trinajsta karavla, b) Anton Keš-Stojan: Javke. 10.25 Pesmi borbe in dela. 10.45—13.00 Naša poslušalci čestitajo in pozdravljajo — vmes ob 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 11.50 Pogovor s poslušalci. 13.50 Z novimi ansambli domačih napevov. 14.05—16.00 Nedeljsko športno popoldne. 16.10 Slovenska zemlja v pesmi in besedi. — 1. oddaja 17.30 Radijska igra — Gert Hofmann: »Poročilo o kugi v Londonu leta 1665«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »V nedeljo zvečer«. 22.15 Zaplešite z nami.
■ PONEDELJEK, 24. NOVEMBRA: 8.04 Glasbena matineja. 9.15 Za mlade radovedneže. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — dr. Marjan Pavšič: Dedne napake pri teletih in odbira bikov za osemenjevanje.
12.40 Majhen koncert pihalnih orkestrov. 13.30 Priporočajo vam . ..
14.05 Iz arhiva lahke glasbe. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas.
18.15 »Signali«. 18.35 Mladinska oddaja: »Interna 469«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Toneta Kmetca. 20.00 Koncert Simfoničnega orkestra in zbora Slovenske filharmonije. 22.15 Za ljubitelje jazza.
■ TOREK, 25. NOVEMBRA:
8.05 Operna matineja. 9.35 Deset minut za ansamblom Atija Sossa.
10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste. 12.30 Kmetijski nasveti — inž. Franc Lobnik:	Pomen in znaki pomanjkanja bora pri poljščinah.
12.40 Od vasi do vasi. 13.30 Priporočajo vam . . .	14.05 Glasbeno
TELEVIZIJSKI
SPORED
NEDELJA, 23. NOV.
9.00 KMETIJSKA ODDAJA V MADŽARŠČINI (Pohorje -Plešvec) (Beograd)
9.30 NARODNA GLASBA (Zagreb)
10.00 KMETIJSKA ODDAJA —
10.45 PROPAGANDNA ODDAJA -(Beograd)
(Ljubljana)
10.50 OTROŠKA MATINEJA:	Sin
sonca — mladinska, Nove dogodivščine Huckleberryja Finna, Stan in Olio — (Ljubljana)
12.15 TV KAŽIPOT (Ljubljana)
16.30 GIDEON IZ SCOTLAND YARDA — angleški film — (Ljubljana)
18.00 PRENOS ŠPORTNEGA DOGODKA (Beograd)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Beograd)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 MUZIKANTI — humoristična oddaja (Beograd)
21.20 VIDEOFON (Zagreb)
21.35 ŠPORTNI PREGLED (JRT) 22.05 NEOBVEZNO — dokumen.
tarna oddaja (Beograd)
22.35 TV DNEVNIK (Beograd)
PONEDELJEK, 24. NOV.
9.35 TV V SOLI (Za‘greb)
10.30 NEMŠČINA (Zagreb)
10.45 ANGLEŠČINA (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd)
14.00 TENIS JUGOSLAVIJA: VE. LIKA BRITANIJA (JRT) -prenos (Ljubljana)
pribl.
17.40 OSTR2EK — nadaljevanje — (Ljubljana)
18.00 PO SLOVENIJI (Ljubljana) 18.25 PROPAGANDNA ODDAJA -
(Ljubljana)
18.30 OSKRBA ODPRTIH POŠKODB — rane, otekline — (Ljubljana)
18.50 BRITANSKA DOKUMEN. TARNO GLASBENA ODDAJA (Zagreb)
19.20 ZNANOST IN MI (Ljubljana)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 G. de Maupassant: DEDIŠČINA — TV igra (Ljubljana)
31.35 PRISTANEK VESOLJSKE LADJE APOLLO 12 NA ZEM. Ul — in oddaja LUNA JE BLIZU (Mondov. Ljubljana)
23.00 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.30 VEČERNI ZASLON —
(Sarajevo)
17.45 ODDAJA ZA OTROKE -(Zagreb)
18.00 MALI SVET (Zagreb)
18.20 ZNANOST (Beograd)
18.50 GLASBENI FILM (Zagreb)
19.20 TV POSTA (Zagreb)
19.45 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TVD (Beograd)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV (Beograd)
TOREK, 25. NOV.
9.35 TV V SOLI (Zagreb)
10.30 RUŠČINA (Zagreb)
11.00 OSNOVE SPLOŠNE IZO. BRAZBE (Beograd)
14.00 TENIS JUGOSLAVIJA : VE. LIKA BRITANIJA - prenos (JRT) (Ljubljana)
17.55 RISANKA (Ljubljana)
18.00 LUTKOVNA ODDAJA — (Skopje)
18.20 OBREŽJE — oddaja za italL Janško narod, skupino — (Ljubljana)
18.40 TORKOV VEČER: Pod lipo (Ljubljana)
19.05 OBIŠČITE Z NAMI SKOP. JE (Ljubljana)
19.50 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 {Ljubljana)
20.35 FILM Z GERARDOM PHILI-POM (Lubljana)
PLES SKOZI SVET (Ljub-ljana)
POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.25 POROČILA (Zagreb)
17.25 KRONIKA (Zagreb)
17.45 RISANKA (Beograd)
18.00 LUTKOVNA ODDAJA — (Skopje)
18.20 ODDAJA O PROMETU — (Zagreb)
19.00 NARODNA GLASBA — (Skopje)
19.15 REPORTAŽA (Sarajevo)
19.45 PROPAGANDNA ODDAJA — (Zagreb)
20.00 TVD (Zagreb)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
SREDA, 26. NOV.
9.35 TV V SOLI (Zagreb)
16.30 MADŽARSKI TV PREGLED (Pohorje — Plešivec) — (Beograd)
16.45 RASTIMO — oddaja za otro. ke (Beograd)
17.30 ČLOVEK — serijski film — (Ljubljana)
18.00 PRENOS ŠPORTNEGA DO. GODKA (Zagreb)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 TEH NAŠIH PETDESET LET (Ljubljana)
22.05 ČLOVEK S KAMERO: Četrtina človeštva — ameriški film (Ljubljana)
23.2- REPORTAŽA S PODELITVE BLOUDKOVIH NAGRAD — (Ljubljana)
udejstvovanje mladih. 14.40 Mladinska reportaža: Na poti s kitaro.
15.30 Glasbeni intermezzo. 17.05 Popoldanski koncert Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. 18.15 V torek na svidenje! 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute z ansamblom Lojzeta Slaka. 20.00 Prodajalna melodij. 20.30 Od premiere do premiere. 22.15 Jugoslovanska glasba.
■ SREDA, 26. NOVEMBRA:
8.04 Glasbena matineja. 9.20 Iz glasbenih šol — Nova Gorica. 10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste.
12.30 Kmetijski nasveti — Dr. Jože Rihar: Vzreja matic v luči razvoja. 12.40 Priljubljeni pevci slovenskih narodnih pesmi. 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 Koncert za oddih. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas. 17.05 Mladina sebi in vam.
18.40 Naš razgovor. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Glasbene razglednice. 20.00 »Ti in opera«. 22.15 S festivalov jazza.
■ CETKTEK, 27. NOVEMBK.V.
8.04 Glasbena matineja. 9.35 Lahka glasba jugoslovanskih avtorjev.
10.15 Pri vas doma. 11.00 Poročila — Turistični napotki za tuje goste.
12.30 Kmetijski nasveti — inž. Bogdan žagar: Gozd, prostor oddiha in razvedrila. 12.40 Cez polja in potoke. 13.30 Priporočajo vam . . .*
14.05 »Pesem iz mladih grl«. 14.40 Enajsta šola. 15.30 Glasbeni intermezzo. 16.00 Vsak dan za vas.
17.05 Četrtkovo glasbeno popoldne.
18.15 »Morda vam bo všeč«. 19.00 Lahko noč, otroci! 19.15 Minute s pevko Ivanko Kraševec. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 21.00 Večer s slovenskim pisateljem Cirilom Kosmačem.
21.40 Glasbeni nokturno.
ČETRTEK. 27. NOV.
10.25 OTVORITEV HRVAŠKEGA RODNEGA GLEDALIŠČA — — prenos (Zagreb)
14.45 TV V SOLI (Zagreb)
15.40 NEMŠČINA (Zagreb)
15.55 ANGLEŠČINA (Zagreb)
16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZO. BRAZBE (Beograd)
17.15 VESELI TOBOGAN — odda. ja za otroke (Ljubljana)
17.45 PO SLOVENIJI (Ljubljana)
18.15 PEVSKI ZBOR IZ LAŠKEGA (JRT) (Ljubljana)
18.40 SPOMINI REVOLUCIONAR. JEV (Zagreb)
19.10 GLASBENA ODDAJA — (Zagreb)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 BUDDENBROOKOVI - na. daljevanje (Ljubljana)
21.25 KULTURNE DIAGONALE — (Ljubljana)
22.15 SHENANDOAH - serijski film (Ljubljana)
22.36 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.25 POROČILA (Zagreb)
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 ODDAJA ZA OTROKE — (Beograd)
18.15 NAŠI ZBORI (Ljubljana)
18.20 SPOMINI REVOLUCIONAR. JEV (Zagreb)
19.10 GLASBENA ODDAJA — (Zagreb)
19.45 TV PROSPEKT (Zagreb)
20.00 TVD (Zagreb)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
PETEK. 28. NOV.
9.35 TV V SOLI (Zagreb)
11.30 ANGLEŠČINA (Beograd)
14.45 TV V ŠOLI — ponovitev — (Zagreb)
16.10 OSNOVE SPLOŠNE IZOBRAZBE (Beograd)
17.45 NOVE . DOGODIVŠČINE HUCKLEBERRYJA FINNA — nadaljevanje serijskega flma (Ljubljana)
18.15 M. Kozina: PADLIM (Ljub. ljan a)
18.30 ODDAJA IZ CIKLA 50 LET ZKJ - (Ljubljana)
19.00 POEMA 50 — recital (Ljub. ljana)
20.00 TV DNEVNIK (Ljubljana)
20.35 REVOLUCIONARNE PESMI V MODERNI PRIREDBI — (Beograd)
21.10 KO SLIŠIŠ ZVONOVE -Jugoslovanski film (Ljubija, na)
23.20 REPORTAŽA S PODELITVE ZIHERLOVIH PLAKET — (Ljubljana)
a2.50 POROČILA (Ljubljana)
Drugi spored:
17.25 POROČILA (Zagreb)
17.30 KRONIKA (Zagreb)
17.45 ODDAJA ZA OTROKE — (Skopje)
18.15 GLASBENA ODDAJA — (Beograd)
19.00 MOZAIK (Sarajevo)
20.00 TV DNEVNIK (Zagreb)
21.00 SPORED ITALIJANSKE TV
PIONIR
NOVO MESTO TE L. 21-243
Opravljamo servisne preglede in garancijska popravila na vozilih FIAT-ZASTAVA, RENAULT, TAM in MAN
splošna in generalna popravila vozil vseh vrst
zamenjujemo motorje na vozilih ZASTAVA in TAM
opravljamo kleparska, avtoličarska in druga dela
NAJNOVEJŠE:
Vse lastnike vozil FIAT-ZASTAVA 850 in 1100 R obveščamo, da odslej opravljamo vsa garancijska in servisna popravila tudi na teh vozilih.
OBIŠČITE NAŠ SERVIS!
STARE
OKROGLE
Nenadarjen komik, je predlagal slavnemu humoristu Jeromu Klapki Jero-mu, naj mu proda za pet funtov svojih humoresk, da jih bo izdal pod svojim imenom.
»Avtor knjige »Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo« je odgovoril:
»To bi bilo zelo nerodno za oba. če bodo pri meni videli pet funtov, bodo pomislili, da sem jih ukradel. če pa bodo od vas slišali dobro zgodbo, bodo takoj vedeli, da ste jo_ vi ukradli.«
. iK.
Pisatelj Rudijard je bil v mladih letih pomočnik v knjigarni.
»Ali je tale knjiga zanimiva?« ga je vprašal kupec.
»Ne vem, je nisem prebral,« odvrne Kipling.
»Kako?« se je tujec začudil, »knjige prodajate, a jih ne berete?«
»Seveda ne. — Pomislite, kaj bi storil, če bi bil na primer lekarnar. Ali naj bi poskušal vse praške in pilule, ki bi jih prodajal?«
SOBOTA, 29. NOV.
9.55 NAPOVED SPOREDA — (Ljubljana)
10.00 GLASBA NE POZNA MEJA — otroški spored (Zagreb)
15.15 MLADINSKA IGRA (Zagreb)
16.15 GOSPODI SO PELI — partizanske pesmi (Ljubljana)
16.45 DOKUMENTARNI FILM — (Ljubljana)
17.30 TEKMOVANJE V BOKSU ZA »ZLATO ROKAVICO« — preu nos (Beograd)
19.45 CIKCAK (Ljubljana)
20.00 TVD (Ljubljana)
20.30 3—2—1 (Ljubljana)
20.35 WATERPOLO MLADOST : PRO RECCO — prenos — (BeogTa)
21.25 REZERVIRANO ZA SMEH (Ljubljana)
21.40 NOVI ROD — serijski film (Ljubljana)
22.30 TV KAŽIPOT (Ljubljana)
22.50 POROČILA (Ljubljana)
23.05 ZABAVNO GLASBENA OD.
DAJA (JRT) (Ljubljana)
Skupni
Reklamni
Program
mer/
ŽANJE
USPEHE
UČINKOVITA IN NAJCENEJŠA
SKUPNA REKLAMA
V PETIH ČASOPISIH IN DESETIH LOKALNIH RADIJSKIH POSTAJAH
SRP
GOSPODARSKE ORGANIZACIJE
• NA RO ^ V: TE REKLAMNE STORITVE PRI
ZDRUŽENJI POKRAJINSKIH ČASNIKOV IN LOKALNIH RADIJSKIH POSTAJ SRS CELJc, GREGORČIČEVA 5 - TEL. 20-09
SRP
■ I
EMO
EL
■ ■
'iJSilS
VSAK KUPEC sobne peči EMO sodeluje pri NAGRADNEM ŽREBANJU
Lanskoletni nagrajenec IVAN OCEPEK iz Ljubljane je dvakrat zadovoljen.
Mogoče boste letos vi...
■ ■
EMO 3
sobna ped na olje 3ooo-4ooo koal h
z AET pri2igalcem
.■a!
BI
■F
pi
EMO 5
sobna pco na olje 8ooo kcal/h
z AET prižigalcem
■ I
'M ■
EMO 8
sobna pco na ojje 75oo koal/h
z AET pri2iga!cem
KAMIN EMO 5
scbna peč ua premog 5ooo kcal/h
O
1. nagrada RENAULT 16 TS
2.-26.nagrada POTOVANJE V TUJINO za dve osebi 2Z-60.nagrada IZDELKI,, EMO” Žrebanje meseca decembra v Beogradu
DOLENJSKI UST * TEDNIK*VESTNIK; vsak četrtek 60.000 izvodqvJ_
23
V TEM TEDNU VAS ZANIMA
tedensK6ledat?
Petek, 21 novembra — Marija Sobota, 22 novembra — Cilka Nedelja. 23. novembra — Klemen Ponedeljek, 24. nov. — Janez Torek, 25. novembra — Katarina Sreda, 26 novembra — Konrad Četrtek. 27. novembra — Bernard
JCITsL
Brežice: 21. in 22. 11. jugoslovanski film »Imam dve mami in dva očeta«. 23. in 24. 11 /igleški film »Na tebi je vrsta, da umreš«. 26. in 26. 11. francoski film »V zenici sonca«.
Črnomelj: Od 31. do 23. 11. ame. riški barvni film »Hondo in Apa-či«. 25. 11. ameriški barvni film »Obračun na sv. Valentina«. 27. U. ameriški barvni film »Nasilje T Jerihu«.
Kočevje — »Jadran«; 21. do 23. 11. francoski barvni film »Neukrotljiva Angelika«. 23. in 24. 11. francoski barvni film »Lepotica dneva«. 25. 11. italijanski barvni film »Romul in Rem«. 26. 11. ameriški barvni film »Cena maščeva-
nja«. 27. 11. francoski barvni film »Kaster, mož z Zahoda«.
Kostanjevica: 23. 11. ameriški barvni film »Volkovi Teksasa«.
Metlika: od 21. do 23. 11. angleški barvni film »Samo naprej, kavboj«. Od 21. do 23. 11. špan-sko-italijanski barvni film »človek iz Istambula«. 26. in 27. 11. »Vrata s sedmimi ključavnicami«.
Mokronog; 22. In 23. 11. ameriški barvni film »Ljubezen v Las Vegasu«.
Novo mesto: Od 21. do 24. 11. ameriški barvni film »Veliki Mc Lintock«. Od 25. do 27. 11. ameriški barvni film »Ugani, kdo pride na večerjo«. — POTUJOČI KINO NOVO MESTO: Od 21. do 25. 11. jugoslovansko-nemški barvni film »Winetou in Apanači«.
Ribnica: 22. in 23. 11. angleški barvni film »Quilerjevo poročilo«.
Sevnica: 22. in 23. 11. italljan-sko-španski film »Sedem pištol za brate Mac Gregor«. 26. 11. angleški film »Kriva pot«.
Sodražica; 22. in 23. 11. ameriški barvni film »Ekspres polkovnika Ryana«.
Trebnje; 22. In 23. 11. ameriški barvni kavbojski film »Vstaja Apačev«.
6PHEJMEM gospodinjsko pomoč nico za kuhinij in bife. Hrana in stanovanje v hiši Poštena in pridna. Danila Vehovec, bife — Polje - Ljubljana.
SPREJMEM gospodinjsko pomoč nico k 4-članskj družini. Lahko začetnica. Nastop službe takoj. Inž. Lojze Čandek, Domžale, Ljubljanska 83
TAKOJ SPREJEM kvalificiranega avtokleparja in avtoličarja ter vajenca za avtokleparsko obrt v Krškem. Ponudbe na naslov: Stane Pustavrh, Cesta krških žrtev 130, Krško, od 7. do 16. ure.
DEKLE ah mlajšo upokojenko iščem za varstvo 2 otrok v starosti 1 leta in 4 let. Stanovanje in hrana preskrbljena. Pišite ali se zglasite osebno na naslov: Terezija Bedenk, Ljubljana, Cr tomirova 17.
Takoj sprejmem dva pridna in poštena fanta s dežele, stara od 16 do 18 let ali starejša, vojaščine prosta, za delo pri čiščenju in mazanju avtomobilov. Zaposlitev je celodnevna, zaslužek je dober. Stanovanje in hrana sta zagotovljena. Ponudbe samo osebno na naslov:
CIRIL CANKAR, LJUBLJANA, VODNIKOVA 99, AVTOPRALNICA.
Na pisma ne odgovarjam.
SPREJMEMO mlado dekle za pomoč v kuhinji in ostala dela. Plača dobra. Gostilna Ivan Rekar, Zasavska cesta 13, I&anj.
ISCEM pekovskega pomočnika. Pekarija Jože Zupanc, Dol. Topli, ce. Hrana in stanovanje preskrbljena.
TAKOJ SPREJMEM v uk mizar, akega vajenca. Dam hrano in stanovanje. Markič, mizar, Naklo 114 pri Kranju.
SPREJMEMO TAKOJ pekovskega vajenca in pomožnega delavca za pekarno Gorjup, Cerknica pri
IŠČEM mladega fanta, ki ima ve. selje do izučitve ali priučitve av-tokleparake in ličarske stroke. Avtokleparstvo in ličarstvo Avgust Modic, Trdinova, n. h., Novo mesto.
STANOVANJA
ODDAM opremljeno sobo samskemu moškemu. Naslov v upra-
vi	lista (2196/69).
Poštič, Cankarjeva 1, iiuvo mesto.
PRODAM levi štedilnik na drva in otroško posteljico z vložkom. Adamičeva 16, Novo mesto.
PRODAM mali štedilnik na drva. Vončina, Regerča vas 72, Novo mesto.
MOTORNO slamoreznico »Alfa« ugodno prodam. Ivan Globev. nik, Škocjan 2.
UGODNO PRODAM 14 in 15-col-ski nov gumi voz. Bulc, Jurčkova pot 73, Ljubljana.
MOTORNA VOZILA
OSEBNI AVTO Zastava 1300, prevoznih 10.800 km z vgrajenim, radijskim sprejemnikom in dodatno opremo ter polavtomatski pralni stroj s centrifugo, nujno prodam. Cena po dogovoru. O-gled po 14. uri. Naslov v upravi lista (2224/69).
PRODAM FIAT 750 in dobro ohranjeno kuhinjsko pohištvo. Ivan Kozole, Krško, Zupančičeva 13.
UGODNO PRODAM Škodo 1967, znotraj opremljeno, z rezervni-nimi zimskimi gumami, v dobrem stanju za 12.000 din. Plačilo lahko tudi s čekom. Videčnik, Celje, Plečnikova 12 a.
PRODAM KOMBI IMV 1000 v voznem stanju. Cena 4.000 din. Naslov v upravi lista (2218/69).
PRODAM dobro ohranjen avtomobil Fiat 1100 s 51.300 prevoženi, mi kilometri. Pavle Miklič, Kamna gora 6, Trebnje.
PRODAM FIAT 750. Naslov v upra-
vi	lista.
POSEST
PRODAM gradbeno karcelo v Kr. škem. Martin Modic, Gotna vas 46, Novo mesto.
PRODAM 7 arov vinograda in zidanico. V vprašajte pri Tonetu Novaku, Srednje Grčevje, Otočec ob Krki.
PRODAM gradbeno parcelo (p< Volčičev® ulice). Jožefa štine, Nad mlini 58, Novo mesto.
Novembrsko vreme v pregovorih
C e na mrtvih dan de-ži, vreme po snegu diši. — Kakršno vreme na Lenarta kane, tako vse do božiča ostane.
— Kadar Martin oblake preganja, nestanovitna se zima oznanja.
— Sonce na Martina — pred durmi huda zima.
— če na Cecilijo grmi in treska, bo ob letu žita kot peska. — Katarina nam ne laže: po sebi prosinca vreme kaže. — Sneg na Andreja
— je polju slaba odeja.
LUNINE MENE:
24. 11. ® ob 00,54 2. 12. € ob 04,50 9. 12. • ob 10,42
Ob bridki izgubi našega dragega moža, očeta starega očeta, brata in strica
KARLA ČAMPLJA
se najlepše zahvaljujemo vsem, ki so ga tako številno spremili na njegovi zadnji poti in mu darovali vence in cvetje. Posebno se zahvaljujemo GD Hinje in tov. Janku Breclju za poslovilne besede, sindikalnim podružnicam in sodelavcem Veletrgovine ASTRA Ljubljana, TRIKON Kočevje, IMV Novo mesto in NOVOLES TVP Straža, kakor tudi gospodu župniku, pevskemu zboru, sosedam ter vsem drugim, ki so nam kakorkoli stali ob strani ob najtežjih trenutkih. Žalujoči: žena, sinovi: Tone, Slavko, Jože ter Ciril, Silvo, Franc in Vinko s družinami, hčerke: Marija, Francka, Angela in Rozi z družinami ter drugo sorodstvo
Lozina, Avstralija, Ljubljana, Straža, Kočevje, Stopiče
PRODAM
PRODAM kuhinjsko krodenoo ali zamenjam =a drva. Naslov v u-pravl lista (2223/69).
PRODAM montažno garažo Naslov
v	upravi lista (2225/69).
PRODAM starejšo dobro ohranjeno spalnico. Ogled vsak dan od 14. do 18. ure. Zagrebška 18, stanovanje 12, Novo mesto.
PRCJAM leto dni rabljen kompletni hidrofar s avtomatom. Jože Nedog. Podhosta 24, Dol. Ttonll-ce.
PRODAM STROJ za Izdelovanje cementnih strešnikov 350 mode-lov. Franc Mihovec, Godešič IT. Škofja Loka.
PRODAM kompletno kuhinjsko ’ na olje »Kontakt« Štedilnik. Dragan
RAZNO
IZGUBLJENA je zlata verižica in medaljon z monogramom M. V. v Novem mestu dne 17. 11. med pol enajsto in 13. uro na poti od Mestnih njiv do po&te, tržnice in Glavnega trga Prosim najditelja, da mi jo proti nagradi vrne, ker mi je drag spomin, na naslov: Dr. Franc Gabron bolnica, Novo mesto.
STAREJŠA VDOVA želi spoznati vdovca, nekadilca, nealkoholika, Imam stanovanjsko hišo, brez otrok. Ponudbe pod »Mirno skupno življenje«.
PSIČKO — PEPINCA, izgubljeno
v	nedeljo, 9. novembra, v Zbu-rah pri šmarjeti, vmite proti nagradi na naslov: Janko Cvetek, Zakotnikova 1, Ljubljana. POSREDUJEM nakup novih vozil Opel in Vauxall. Vlado Smajdek, Novo mesto, Valantičeva 7. Informacije v popoldanskem času BOLEHATE NA 2ELODCU, Jetrih, žolču, črevesju, prebavi? Poskusite z rogaško DONAT vodo!1 Hvaležni boste temu prirodnemu zdravilu! V Novem mestu ga do. bite pri STANDARDU (MERCATORJU). pri HMELJNIKU In pri DOLENJKI.
2ENIN IN NEVESTA, ne pozabita: moderno Izdelane poročne pr. stana dobite pri Otmarju Zidariču, zlatarju v Ljubljani, Gosposka g, (poteg univerza}.
Ob izgubi dobrega moža, očeta, brata in starega ata
' FRANCA UDETA
iz Šmihela
se najiskreneje zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje ter vsem, ki so ga spremili na njego
vi	zadnji poti. Posebno se zaliva 1 ju jemo gasilskemu društvu hel, tovarni NOVOTEKS in Industriji obutve, častiti duhovščini ter sosedom Samidevim, Sajetovim, Stamsevim, Galičevim, Hrastarjevim in Burgarjevim. Se enkrat vsem iskrena hvala.
Žalujoči: žena in hčerki * družinama
Ob tragični izgubi nepozabnega moža, očka, sina in brata
TONETA UDOVIČA
iz Repč pri Trebnjem
se iskreno zahvaljujemo sorodni, kom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje ter vsem, ki so ga spremili do njegovega mnogo preranega groba, nam izrekli sožalje in nam pomagali v težkih trenutkih. Posebno se zahvaljujemo gasilcem, godbi na pihala, pevskemu zboru ter za po. slovilne besede gospodu dekanu in gospodu Bulcu. So enkrat vsem iskrena hvala!
2alujoči:	neutolažljiva žena
Milka, sinček Bojan, mama, oče, sestra Milka s družino, brata Jože ■ družino in Jane«
Družina Krevi je darovala namesto venca na grob pokojnega Karla Podbevška 150 dinarjeev v korist RK.
Dragi mami Elizabeti Ovniček in Betki Malinovič iz Zagrebške ceste želi vse lepo in še veliko zdravih in zadovoljnih let — Cirila ■ družino.
Dragi mami Albini Mali iz Velikih Lašč za 70. rojstni dan želi še obilo srečnih in zdravih let hčerka Danica z družino.
Dragi »kuharici« Tereziji Lipoš
za 80-letnioo življenja čestitamo: Rezka, Tone, Jurij, Emina, Tina, Avif.
Besede, ki sem jih izrekla o Mariji Božič iz Regerče vasi, Novo mesto, in Alojzu Škrbcu iz Ul. komandanta Staneta, Novo mesto, so neresnične. Jožefa Fink, Žabja vas 96, Novo mesto.
Jožefa Žugelj iz Dobravic 6, Gradac, preklicujem vse osebne žalitve, ki sem jih izrekla 16. oktobra 1909 proti Kristini Butala, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Vinko Novljan, Mirna peč 28,
preklicujem žaljive besede, ki sem jih govoril v Vidi Brajer iz Mirne peči, in se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Anton Volčjak, šalka vas 60, Kočevje, prepovedujem pašo kokoši in vsak prehod po moji par. ceh. Kdor prepovedi ne bo upošteval, ga bom sodno preganjal.
Podpisani Ivan Springer, Dol. Straža 28, preklicujem vse, kar sem neresničnega trdil o Mariji Bartolj iz Dol. Straže 26 dne 12.
11.	t. 1., ali kdaj prej, ter se ji zahvaljujem, da je odstopila od tožbe.
Koroška vas: Prekucljaj na cesti
Alojz Pavlič iz Vel. Bučne vasi je 11. novembra zvečer vozil oseb. ni avto od Težke vode proti Novemu mestu. Pod Koroško vasjo je v ovinku zapeljal na strmino ob cesti, avtomobil se je prekucnil na cesto in se potem še večkrat prevrnil ter zdrknil po strmini pod cesto. Škode je za 2.000 dinarjev.
Mačkovec: Po prehitevanju trčenje
12.	novembra je M ir on Rac, voznik tovornjaka KZ Ruski Krstur pri Novem Sadu, pri Mačkovcu prehiteval tovornjak Zagrebtransa, ko mu je naproti pripeljal osebni avtomobil. Zagrebčan Josip Husi-nec se je naglo umaknil na desni rob, Novosadčan pa je skušal hitro zapeljati na desno stran. Tovornjak je oplazil z zadnjim delom prikolice drugi tovornjak po vsej levi strani, škodo so ocenili na 900 dinarjev.
Stanko Bartolj, Dol. Straža 25, Straža, prepovedujem hojo in vožnjo Slavku Poglavcu, Janezu Šimencu in Ivani špringer iz Straže po moji poti skozi sadovnjak, če tega ne bodo upoštevali, jih bom sodno preganjal.
Ob bridki izgubi naše drage mame, stare mame in sestre
NEŽE BOŽIČ
iz Šmihela pri Novem mesta se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene vence in cvetje ter vsem, ki so jo spremili na njeni zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo dr. Vodniku za skrb in nego v času bolezni 2alujoči: otroci z družinami in drugo sorodstvo
Ob smrti našega dragega očeta in starega očeta
LEOPOLDA POTISKA
rudarja v pokoju iz šalke vas 83, Kočevje
se Iskreno zahvaljujemo delovna, mu kolektivu Rudnika, TEKSTILA NE in upravne občinske skupščine Kočevje, dalje društvu upokojencev ter vsem sorodnikom in prijateljem za podarjene venoe, cvetje ter izrečeno sožalje. Zahvaljujemo se tudi za poslovilne besede tov. Figarju, rudniški godbi za izvedene žalostinke ter sosedom aa nudeno pomoč.
Žalujoči: hčerka Mici ■ vnukinjo Dragico, sin Stane s družino la hčerka Justi ■
Opozarjam vsakogar, ki bi karkoli kupil ali odnesel od moje mame Marije Bajuk, Vinogradniška c. 28, brez mojega vprašanja ali dovoljenja, da ga bom sodno preganjal. ^Obveščam tudi, da nisem plačnik za njene dolgove. — Ivan Bajuk, Vinogradniška c. 28, Metlika.
fJoBVESTHA I
OBVESTILO O CEPLJENJU PROTI GRIPI
Zdravstveni dom Novo mesto
obvešča vse delovne organizacije, ki bi hotele cepiti svoje člane proti gripi, naj to prijavijo do 1. 12. 1969 svojim teritorialnim zdravstvenim enotam v Črnomlju, Krškem, Metliki, Novem mestu in Trebnjem.
ZA PRAZNIKE 29. novembra in aa silvestrovo vas bo po želji zabavaj trio »Stane Bevc«. Ponudbe pošljite na naslov: Stane Bevc, Grosuplje, Adamičeva 11.
KULTURNO UMETNIŠKO DRUŠTVO ansambel »Veseli planšarji« r novi izpopolnjeni zasedbi obvešča vse ljubitelje narodnozabavne glasbe, naj se glede glasbenega sodelovanja na raznih prireditvah, plesih itd. obračajo direktno na naslov organizacijskega vodje: Franček Povše, Ljubljana, Podlim-barskega 44, ali umetniškega vodje: Pavel Kosce, Preserje 11, Radomlje (tel. 72-389).
EKSPRESNO OČISTI oblačila, vsakovrstno perilo opere — Pralnica in kemična čistilnica Novo mesto, Germova 5.
TOPLE KOPELI nudd Javno kopališče, Novo mesto, Prešernov trg 5.
GOSTILNA »CUGELJ« iz Odrge pri Trebnjem priredi za praznik, 29. november, zvečer veselico. Za dobro Jedačo in pijačo bo preskrbljeno. Igral bo Lojze Barbo a svojim triom. Vabljeni!
Ločna: Ni upošteval prometnih znakov
Novomeščanka Terezija Grmek se Je 13. novembra zjutraj peljala z osebnim avtomobilom iz Novega mesta proti Mačkovcu. V Ločni ji je naproti pripeljal tovornjak, ki ga je vozil Maks čemelič iz Zdol. Voznik tovornjaka ni upošteval prometnega znaka, da imajo prednost vozila iz nasprotne smeri, zato je trčil v prednji del osebnega avtomobila, škoda znaša 600 dinarjev.
Pluska: S parkirnega prostora na njivo
Novomeščan Jože Lampret se Je 14. novembra dopoldne peljal z osebnim avtomobilom mimo Plu-ske. Na mokri cesti je začelo avtomobil zanašati. Zapeljal je čez levo polovico ceste na parkirni prostor, od tam pa ob dveh drevesih na njivo. Na avtomobilu je škode za 3.000 dinarje*.
Trebnje: Avto se je prekucnil na streho
Beograjčan Novica Kragovič je
14.	novembra dopoldne vozil osebni avtomobil mimo Trebnjega. Na mokri cesti je fičko zdrknil čez levo stran po nasipu navzdol in se prekucnil na streho. Voznik in sopotnica Milka Popovič sta se pri nesreči lažje poškodovala. Skoda na avtomobilu znaša 10.000 dinarjev.
Soteska: Z avtom v odtočni jarek
Maksimilijan Krese iz Hruševca Je 14. novembra dopoldne vozil osebni avto Jakoba Krštinca iz No. vega mesta proti Dvoru. Pri Soteski je avto zaneslo v odtočni jarek in kup peska. Na vozilu je za 1.500 dinarjev škode.
Novo mesto: Prekratka varnostna razdalja
Novomeščan Lado Muhič Je 15. novembra dopoldne zavijal na levo stran Ceste taloev v Novem mestu, kar je tudi nakazal s smernim kazalcem. Zaradi prekratke varnostne razdalje je Novomeščan Gorazd Civic, ki je vozil za njim, trčil v zadnji del Muhičevega avtomobila. škodo so ocenili na 600 din.
Jugorje: Zaradi vetra zgubil oblast nad vozilom
Ljubljančan Alojz Loparec Je 16. novembra popoldne peljal z osebnim avtom čez Gorjance proti Metliki. Pod vasjo Jugorje je v bok avtomobila udaril močan sunek vetra. Voznik Je izgubil oblast nad vozilom. Avto Je zdrknil s ceu ste na travnik, škodo so ocenili na 800 din.
Bočka: Kolesar padel v jarek
Peter Kuzmič iz Dol pri Suhorju ae Je 16. novembra peljal s ko-
lesom iz Lokvice proti Metliki. Med vožnjo po klancu navzdol je pri Bočki zapeljal na • levo stran, padel v jarek in obležal s poškodbami na nosu in čelu. Skoda na kolesu znaša 100 din.
Uršna sela: Pet ranjenih
16. novembra zjutraj sta si na Uršnih selih pripeljala naproti osebna avtomobila, ki sta ju vozila Ljubljančan Ivan Domjanič in Dirago Radmilovič iz Placa pri Gor. Kungoti, in trčila. Poškodovali so se Domjanič in njegovi trije so. potniki ter sopotnik v drugem avtomobilu. Vse so odpeljali v bolnišnico. Skoda znaša 6.000 dinar, jev.
Benečija: Verižno trčenje
Milivoj Gaberšnik iz Bologne, Martin Preskar s Čateža in Stjepan Mankas iz Siska so 16. novembra dopoldne vozili osebne avtomobile v koloni. Pri Benečiji je Mankas zaustavil, ker je voznik pred njim nenadoma zavrl. Gabršnik in Pr®-skar sta vozila v prekratki razdalji in sta trčila, čeprav sta zavirala. Skoda znaša 11.500 dinarjev.
Log pri Žužemberku: Deklica pred avtomobil
Jeseničan Adolf Krese se je peljal z osebnim avtomobilom 16. novembra dopoldne v Log pri Žužemberku. Dohitel je 8-letno Jer. nejo Tunkelj, ki je nenadoma hotela prečkati cesto, ne da bi se prepričala, če je prazna. Voznik je zavrl in zapeljal na levo stran ceste, vendar je že bilo prepozno. Deklico je zbil na tla, z avtom pa je zapeljal v vsek na levi strani, odkoder se je avtomobil prekucnil na bok. Deklico so odpeljali v boL nišnico.
Vel. Gaber: Turek prehitro vozil
Turek Seyful Gum us Je vozil 16. novembra z osebnim avtomobilom mimo Velikega Gabra proti Zagrebu. Dohitel je kolono, ki je vozila za tovornjakom. Turek je pripeljal z neprimerno hitrostjo in ni pravočasno zavrl. Trčil je v zadnji del osebnega avtomobila Jožeta Bortasa iz Prilip. škoda znaša
1.000	dinarjev.
Nesreča na Drnovem
16. novembra zvečer se je pripetila prometna nesreča na cesti Krško—Drnovo. V smeri Dmovega je vodil vprego s parom konj Jože Urbanc iz Jelše. V Drnovem Je iz ceste I. reda pripeljal z osebnim avtomobilom Ivan Judež iz vasi Brege, ki zaradi neprimerne hitro, sti ni mogel pravočasno ustaviti in je trčil v konja. Konja nista bila poškodovana, na avtomobilu pa Je za okrog 2.000 dinarjev škode, ker sta konja skočila na pokrov motorja.
Nesreča pri železniški postaji v Krškem
15.	novembra zvečer se je pripetila prometna nesreča na Kolodvorski cesti v Krškem. Voznik neregistriranega osebnega avtomobila Jože Nedoh iz Krškega je pripeljal s preoejšnjo hitrostjo po Cesti 4. julija, ko je iz čakalnice železniške postaje stopil na cesto Pavle Stalekar iz Trške gore, katerega je zadel, štalekarja so odpeljali v novomeško bolnišnico.
Tovornjak ni zasenčil luči
14. novembra zvečer se je pripetila prometna nesreča na cesti 2> reda na Bizeljskem pri bencinski črpalki. Iz Bistrice proti Brežicam Je vozil neznani tovornjak, ki ob srečavanju z motoristom Jožetom Šekoranjem z Bizeljskega ni zasen-
čil luči. Bleščeče luči tovornjaka so motorista zaslepile, da se ja zaletel v 14-letno Bojanko Soj nik
z Bizeljskega, ki Je šla pravilno po levi strani ceste. Pri trčenju sta oba padla. SOJNTKOVI so nudili zdravniško pomoč v brežiški bolnišnici. Na motorju je škode za okrog 20 din.
ISčemo
KV črkoslikarja KV mizarja
Nastop takoj, odličen zaslužek, samsko stanovanje.
Reklamni ateljeji FRANC MERJASEC, aranžer-moj-ster — Ljubljana, Šentvid, Guncije, Štrukljeva 11 — tel. 51-641.
DOLENJSKI LIST
LASTNIKI IN IZDAJATELJI: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje.
UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR: Tone Gošnlk (glavni in odgovorni urednik), Ria Bačer, Slavko Dokl. Miloš Jakopec, Marjan Legan, Marija Padovan, Jože Primc, Jožica Teppey in Ivan Zoran. Tehnični urednik: Marjan Moškon.
IZHAJA VSAK ČETRTEK — Posamezna številka 70 par (70 starih din) — Letna naročnina: 32 N din (3200 S din), polletna naročnina 16 novih dinarjev (1600 Sdin); plačljiva je vnaprej — Za Inozemstvo 62.60 novih dinarjev (6.250 Sdin) ob. S ameriških dolarjev — Tekoči račun pri podr. SDK v Novem mestu: 521—8-« — NASLOV UREDNIŠTVA IN UPRAVE: Novo mesto. Glavni trg 3 — Poštm predal: 33 — Telefon: (068)-21-227 — Nenaročenih rokopisov ln fotografij M vračamo — Tiska OOP »Delo« v Ljubljani