NABOČN INA: Pri plačilo za naprej: Letno din 80; polletno din 45; četrtletno din 25; mesečno din 12. Uredništvo in Uprava v Ljubljani. Miklošičeva cesta 7, telefon 31-00. — Čekovni račun oprave: Ljubljana šL 15.228. Prvi kardinal iz vrste kardinalov diakonov je s staro formulo, ki se začenja z besedama: »habemus pa-pam« (imamo papeža), 2. marca zvečer naznanil ogromni množici, zbrani na trgu sv. Petra v Rimu, da so kardinali v tretji volitvi, prej kakor v štiri in dvajsetih urah, izvolili za papeža Evgena Pacellija, bivšega kardinala državnega tajnika in kardinala Kamerlenga, ki si je privzel ume Pij XII. V množici je med tem naznanilom nastal val veselja. Kardinalove besede je naznanil radio v širni svet in povsod so vzbujale radost. Katoliška Cerkev je dobila novega papeža. Obrnil se je nov list v njeni zgodovini. . . EVGEN PACELLI JE BIL, ŽIVEL PIJ XII.! ■v Koncert skladb prof. P. Sivica (K prenosu v petek 17. t. m. ob 20.) Pavel Šivic je eden izmed naših mlajših skladateljev. Morda ga širša javnost še ne pozna dobro, čeprav ga ji je pred osmimi leti pokazalo ljubljansko operno gledališče, ko je z velikim uspehom vprizorilo njegovo opereto »Prešmentana ljubezen«. Morda je krivo, da ga javnost premalo pozna to, ker ne sili v ospredje. Pravi umetnik ne čuti potrebe, da bi se uveljavljal pred ljudmi in se jim razkazoval. Na tihem dela in snuje, ker le v tihoti more ustvarjati. Pavel Šivic je tak skladatelj, ki mu ni za šum in reklamo . Dober umetnik si brez tega utira pot med ljudstvo, čeprav počasi. Skladateljska dela Pavla Šivica, ki bodo izvajana na koncertu 17. t. m. ob 20 v dvorani Filharmonije ljubljanske in katera bo prenašala tudi radijska postaja, bodo pričala o njegovem delu in naporu, o njegovem ustvarjanju, čutenju in doživetju. Koncert bo v vsakem oziru pomemben, saj bo nekak mejnik skladateljevega dela v preteklosti in sedanjosti. Ob priložnosti tega koncerta smo naprosili skladatelja, naj nam pove sam kaj o svojem delu in o svojem glasbenem šolanju. Iz razgovora prinašamo kratek odlomek: »Pred osmimi leti je ljubljansko operno gledališče z uspehom uprizarjalo mojo opereto »Prešmentano ljubezen«. Pravzaprav ne vem, zakaj sem se takrat lotil še kot konserva-torist operetnega dela. Menda se mi je sem in tja posrečila kakšna okrogla pa so mi prigovarjali sredi resnega dela harmonskih, kontrapunktskih in oblikovnih problemih, da naj tutdi lahke muze ne zanemarjam. Torej me je širše občinstvo spoznalo s sklada-teljske strani po opereti in skoraj za malo se mi je takrat zdelo, ko je pokojni Adamič napisal v oceni, da bom Prof. Pavel Šivic morda še kdaj postal slovenski Lehkr. Danes vem, kaj je pokojni naš mojster s to dobrodušno opazko mislil in prepričan sem, da njegove pohvale nisem zaslužil in ne zaslužim. Hotel je namreč poudariti lahko tekočo iznajdljivost in prikupnost melodij. Kot pristaš kontrapunktskih oblik, ki nam jih je v Ljubljani z veščo roko in navdušenim očesom razlagal Slavko Osterc, sem se po klavirskem in kompozitornem absolutoriju znašel v Pragi. Pokojni češki mojster J. Suk je zabrenkal na drugo struno. Znal je mlademu glasbeniku brž dopovedati z živo besedo in na odličnih primerih, kje mora prisluškovati in odkod jemati tisto nevidljivo snov, ki kot dober kvas prežema glasbeno delo in se v njem razraste. S svojo bogato čustveno razgibanostjo je povzročil Suk pri nas učencih isto, kar je dosegel modernist Haba s svojo bistroumno razsodnostjo in tenkoslušnost jo: Vcepil nam je spoštovanje do velikih mojstrov-glasbenikov vseh dob, katerih dela smo na neštetih koncertih pričeli prav spoznavati in občudovati. Takrat je vzrastla v naši notranjosti jasnejša slika o tem, kaj je večno ali dovršeno ali le solidno v glasbi, kaj je glasba v posameznih dobah izrazila ali že izčrpala in v čem leži bistvo novejših stremljenj. Ni čuda, če se je spričo takih silnih dojmov in bogatih razodetij naše, v mal ©meščanstvu zrastle in v njeno ozkosrčnost zagledane duše polotila malodušnost. Kaj boš svojega povedal sodrugu in kako se boš v glasbenem jeziku izrazil, da bo tvoja izpoved pomemben in vreden doprinos k domači kulturi ? Ali si dovolj velik in dovolj znaš? Eden ustvarja z lahko roko in brezskrbno glavo. Drugi pod pezo pre- mišljevanj in predsodkov pa s kritičnim peresom. Ce se zazremo v glasbene vrhunce, vidimo Mozarta, ki je napisal v eni noči izdatno uverturo, pa Beethovena, ki je pilil na eni temi več mesecev. — Vsak po svoje deluj! Svojemu narodu imamo še dovolj povedati. Naj nas vodi pot naprej in navzgor ne za vsako ceno, vendar preko poštenih in jedrnatih zamisli in v jasnem ter čistem glasbenem jeziku brez vsega varljivega balasta, ki le premamlja.« O zvočnih igrah (Nadaljevanje.) V zadnji številki smo na splošno orisali postanek in razvoj zvočnih iger. Na to ali ono stvar, ki smo jo ob tej priložnosti omenili le mimogrede, se bomo tu pa tam povrnili z daljšimi ali krajšimi opombami in pojasnili. Mimogrede omenjamo, da so zvočne igre v ljubljanskem radiu ene izmed najboljših delov programskega sporeda. K temu pripomorejo dobri igralci in predvsem spretna režija zvočnih iger, ki je največkrat v rokah vodje uprave g. profesorja Fr. Koblarja. Koliko iger, ki so bodisi zaradi oblike bodisi zaradi te ali one pomanjkljivosti težko uprizorljive, je že priredil in nudil svojim poslušalcem naš radio! Po spretnem vodstvu in režiji je postalo marsikatero delo ljudem blizu, ker ga jim je posredoval radio. Več naših izvirnih iger sploh še ni bilo vprizorjenih drugače kot v radiu. Marsikdo, ki nima možnosti spoznati to ali ono dramsko delo, ga je spoznal po radiu. Tako vrši radio tudi v tem pogledu veliko in pomembno vlogo pri izobraževanju naroda. Izmed zvočnih iger, ki smo jih slišali v našem radiu v zadnjih mesecih, moramo omeniti te-le: »Ostrovrhar« (Medved) prvič igrano, »Samo« (Remec) — tudi prvič igrano; »Jakob Ruda« (Ivan Cankar), »Lepa Vida« (dr. J. Vošnjak), »Potopljeni svet« (Stanko Cajnkar) i. dr. Brez pretiranj lahko rečemo, da marsikatero slovensko igralsko delo postane last našega naroda po radiu. Tako se najbolj širijo duhovni zakladi naše kulture med ljudstvo. * Zvočna igra ima svojo obliko, ki je lastna radijski umetnosti. Čas in razvoj sta jo narekovala in izoblikovala. Marsikdo, ki je od začetka dvomil v to, se danes čudi. Tudi zvočna igra more danes močno pretresti poslušalca, ga zgrabiti v dno duše in mu zapustiti vtise prav tako kot drama na odru ali zvočni film na platnu. Kakor drama in film, tako tuldi zvočna igra more izpolniti stare in večne zahteve: očistiti človeka z usmiljenjem in sočutjem, z bolečino in grozoto. Tudi tod se more človek napolnjevati z dobrim in plemenitim ter ss navduševati za veličino in junaštvo. In v tem no predstavo v poslušalcu. Nimajo Vsi poslušalci istih predstav, ampak vsak svojo individualno, kakor mu jo narekuje domišljija. Izredno bi bilo zanimivo — čeprav dejansko nemogoče, to je le misel — videti v filmu predstave, ki jih imajo različni ljudje ob poslušanju zvočne igre. Pri tem mimogrede omenimo vlogo radia. Radio je namenjen množicam. Njegovo delovanje pa je pri tem po svojem notranjem bistvu individualno, to se pravi: vodi k individualnemu doživljanju, k individualnemu občutju in zaznavanju. Ob eni in isti radijski oddaji imajo ljudje različna občutja, različna čustva, različne predstave. Poslušalec ne pride k radiu, ampak radio »gre« k poslušalcu, nasprotno pri gledališču, pri filmu. Zato je pri zvočni igri n. pr. individualni učinek radia močnejši, ker ne prihaja od zunaj k poslušalcu, od okolice, od zunanjih občutij in sugestij (ploskanje v gledališču), ampak iz svojega lastnega sveta predstav. Pri tem radio ni zgolj mehanično orodje. Mogli bi vzeti primero: igralec zvočne igre se poslužuje radia tako kot se glasbenik poslužuje glasbenega orodja. S tega vidika moremo poudariti, da radio ni le instrument za prenose, za neko mehanično oddajo, ampak je tudi umetniški instrument. (Dalje prih.) je tudi vrednost in dobra stran zvočnih iger ter potreba čim več jih nuditi poslušalcem. * Že zadnjič smo omenili, da pri zvočni igri sloni vse na besedi, na izrazu. Nositelj te glavne vloge je igralec. Igralec je posrednik med pesnikom in poslušalcem, čeprav je neviden. Beseda je tista, ki budi v poslušalcu predstave in čustva. Poleg besede so važni razni zvočni pripomočki, ki besede v igri na nek način podprejo in ustvarjajo v poslušalcu nove predstave ter jih stopnjujejo. Učinek besede ustvarja individual- Paul Claudel: »Zamenjavaj Drama v treh dejanjih. (Na sporedu v radiu 14. t. m. ob 20.20.) Osebe : Louis Mart ha Thomas Pellock - vegoire Lechy Elbermon. Moderna framcoska drama je našla genija v Paulu Claudelu. Kot diplomat je Claudel poznal veliko deželi in tako spoznaval kulturo skrajnega vzhoda in zahoda. Služboval je v Nemčiji, Skandinaviji, na Japonskem, v Severni in Južni Ameriki. Wagner, Whitman, Laotse, Buddha in drugi so vplivali nanj, a je njegovo katolištvo mimo vseh teh simbolov ostalo nedotaknjeno. Kultura in življenje širokega sveta sta ga oplodila in mu omogočila široko razgledanost vsega tega duhovnega sveta, katolištvo pa mu je bilo tisto duhovno središče, iz katerega je opazoval in presojal vse to življenje. Njegovo pesniško, dramsko in esejistično delo je najboljši dokaz vsega tega. »Zamen java« je eno izmed značilnih Claudelovih dramskih del; mogli bi jo celo imenovati eno izmed varijant »Oznanjenja«. Pisatelj je delo napisal 1.1893 kot poslanik v Združanih ameriških državah. L. 1893 je prišel Claudel v Ameriko, kjer je bil spočetka pomožni konzul v New Yorku, nato vodja konzulata v Bostonu in kasneje poslanik . Tedaj ti dve mesti še malo nista bili podobni temu, kar sta danes. V Ameriki je Claudel strastno vzljubil morje, ki je postalo eno izmed priljubljenih tem v njegovih tedanjih delih, voda pa element raja. Claudel je napisal »Zamenjavo« v Bostonu. Delo nam priča o prvem stiku z amerikanskimi nravmi, katere opisuje pesnik mimogrede na več mestih. (N. pr. Thomas: »... Zakaj vse, kar imamo in tehtamo, je toliko in toliko vredno. Vse, kar lahko posedujemo in kar lahko oddamo drugemu, ima svojo visoko vrednost. Toliko dolarjev ... Kdor poseduje, ima samo to, sicer nič. Toda to je nekaj vredno. S tem poseduje že ono, kar bi rad imel mesto tega. In to lahko proda po svoji ceni dalje... S pomočjo denarja se vse lahko dobi. Denar, to, to je življenje, to je svoboda za vedno.« »... Zakon je pogodba, ki se jo lahko zavrže, če so zadovoljni ti, ki so jo sklenili...«) Opozoriti moramo na to, kar človeka ze takoj v začetku zgrabi: primera dveh civilizacij, primera dveh svetov. Pisatelj je hotel v »Zamenjavi« predstaviti vrednoto, ki se ne da menjati, zakaj zlato obeh Amerik je ne more odkupiti. Kot drama je »Zamenjava« med najpopolnejšimi Claudelovimi Odigra se na istem prostoru od sončnega vzhoda do zahoda in je dejanje tako strnjeno, da skoro ne mo- retno ločiti glavne osebe, marveč pripada vsaki izmed štirih oseb skoro enak delež. Morda je v tej ganljivi drami najBkromnejša oseba (Martha) najpomembnejša. Omeniti je treba važno okolnosit, da je Claudel hkrati, ko je pisal »Zamenjavo«, prevajal Ajshilovo »Orestijo« in je verjetno, da je bil izmed vseh Ajshilovih naukov najvažnejši poudarek usodnosti y drami. V trenutku, ko se dejanje začenja, je zločin že izvršen in vse dejanje obstoji prav za prav v odkrivanju zločina, podobno kot v »Kralju Ojdipu«. Martha je skoro samo opazovalka igre, ki jo živo zadeva in v njej hkrati igra vlogo žrtve, sodnika in priče. (Mož ji pravi: »Ti si kakor prižgana svetiljka! Kjer stojiš, tam je svetlo. Zaradi tega se te jaz bojim in bi se rad skril pred teboj.«) R. Kolarič: Slovenščina za Slovence Da moremo prav presoditi nasprotna si gibanja, je pač potrebna nepremična točka, na katero se nanašajo vsa gibanja. Tako nepremakljivo središče je Martha. Celo tedaj, kadar se zdi, da se je iznremenila, se ne spremeni ona, ampak z obupom spozna in ugotovi nepopravljivo spremembo izven sebe. To je živ kip nemoči ,tako strt od usode, kakor antični junaki in vendar si ne iztakne oči kakor Oj-dip, se ne ubije, kakor ji svetuje Lechy, marveč se vrne k skromni dolžnosti trenutka. Drama se konča z resnim sprejemom vsega tega. Tako je Claudel dokazal, da se krščanska modrost lahko okoristi z ugankami, ki nam jih je sporočila antična modrost, ne da bi zatajila sama sebe. VIII. 1. Kako se rabita pridevnik dnevni in prislov dnevno? Nekdo mi piše: »Nisem jezikoslovec, toda za moj jezikovni čut je nekaj neznosnega, ko dan za dnem berem dnevni, -a, -o za nemški taglicher, -e, -es, kakor n. pr, dnevno ima toliko in toliko plače; dnevno se dogaja; prišli so iskat dnevnega kruha (!); dnevno sveže mleko, pivo itd. Po mojem mnenju bi se dnevni moglo rabiti le tedaj, ako se hoče poudariti nasprotje od nočni, n. pr. dnevna služba, dnevna sončna svetloba (v razliko od umetne sončne svetlobe), dnevni metulji itd. Dnevno namesto na dan, vsak dan so zanesli ne samo v vse časopise, ampak tudi že v knjige in zdi se mi, da so ljudje zgubili ves čut za ta strašni nemčizem.« Takole je: Dneven, dnevna, -o ne pomeni samo nasprotja k nočen, nočna, -o. Če rečem dnevna plača, kar se splošno rabi, potem mislim s tem plačo celotnega dneva z nočjo vred, ne morda samo svetlega dela dneva. Podobno mi izraz dnevne dobe pomeni jutro, opoldan, večer, noč itd., ne pa samo dobe dneva, ko je svetlo. Dneven, dnevna, -o je pridevnik iz samostalnika dan in ima ravno tako dvojen pomen kot beseda dan: 1) obdobje 24 ur in 2) svetli del teh 24 ur. — Pridevnik v tem dvojnem pomenu je v rabi in ga moramo pustiti pri miru. Znano pa je, da domala vse pridevnike rabimo tudi prislovno in jemljemo za prislovno obliko edninsiki to-žilnik srednjega spola (oblikovno je enak imenovalniku); v našem primeru je to dnevno. In v tej prislovni obliki je dnevno pravilno rabljen in mene v večini primerov ne moti, n. pr. dnevno ima toliko in toliko plače, dnevno se dogaja. Moti me pa dnevno sveže mleko, pivo, in sicer zato, ker sta oba samostalnika srednjega spola in nastaja dvoumje, ali je dnevno prislov v edninskem tožilniku srednjega spola ali pa pridevno rabljen pridevnik v edninskem imenovalniku srednjega spola. Da se ognem dvoumju, rabim rajši drugačen prislov: vsak dan sveže mleko, pivo. Tukaj sedaj ni nobenega dvoumja. — Slovnično bi rabi dnevno sveže mleko, pivo ne mogli oporekati, slogovno se mu pa zbog jasnosti rajši ognemo. — Na vsak način pa je napak: prišli so iskat dnevnega kruha namesto vsakdanjega kruha. Tukaj je dnevnega pravi pridevnik, mišljen pa je prislov: kruha za vsak dan. Prislov dnevno torej mirno lahko ralbimo poleg prislovno rabljenih na dan, vsak dan, zlasti v bližini samostalnikov moškega in ženskega spola, kjer je vsako dvoumje izključeno. Kjer pa 'bi imel nastati dvom, tam rajši rabimo na dan, vsak dan. 2. Kako bi se reklo lepo po slovensko polno vreden, polno masten? Pri navedenih sestavljenkah gre v prvi vrsti za besedo polno, (ki 'bi jo radi nadomestili z drugo. Take besede so namreč vse preveč podobne nemškim sestavljenkam vollwertig in drugim. To nekateri čutijo, zlasti tisti, ki še dobro znajo nemški. Drugim je ta čut že zamrl in danes se sestavljenke polnovreden, polnomasten, polnoleten, polnopraven, polnoštevilen, polnove-ljaven, polnokrven, polnozvočen itd. tako splošno rabijo in so zašle celo že med ljudstvo, tako da jih po mojem mnenju nihče več ne prežene iz slovenskega jezika. To so danes strokovni izrazi, ki brez njih tudi ne moremo več izhajati in bi jezik osiromašili, če bi jih izločili. Najlepše pa je to, da o taJke vrste sestavljenkah niti ne moremo .prav trditi, da bi bile nasprotne lastnostim slovenskega jezika, saj jih imamo nepregledno vrsto, n. pr. bistroumen, bistroviden, sladkosneden, dobroviden, čistokrven itd. itd. Glavno pa je, da so popolnoma udomačene in v strokovnem izrazoslovju čisto ustaljene. S tega stališča izhaja tudi novi Pravopis in rabi vse te in tak« sestavljenke, le da jih piše skupaj, torej: polnovreden, polnomasten, polnoleten, polnoštevilen itd. vse kot eno samo besedo. Naj torej te besede ostanejo! Jaiz jim resnično tudi ne vem nadomestila, ki bi bilo tako kratko in jasno, kot so sedanje sestavljenke. Stvar se da kajkada opisati in je, razume se, potem daljša. Vprašanje je le, ali je opisovanje vselej koristno. Strokovno izražanje stremi za kolikor najbolj mogoče kratkim in vendarle jasnim izražanjem. 3. Večkrat beremo, da kaka reč odpove (versagen), n. pr. to sredstvo je popolnoma odpovedalo. Kako bi se povedalo to po slovensko? Namesto »to sredstvo je popolnoma odpovedalo« lahko mirno rečemo: to sredstvo se je izkazalo za popolnoma nerabno. Vprašanje pa je, ali nujno moramo in ali je odpovedati v pomenu pričakovanega ne storiti res germani-zem. Jaz vsaj zelo dvomim, Ce ima nemški glagol versagen več pomenov, zakaj bi jih še slovenski odpovedati ali pa odreči, ki se v istem pomenu rabi, ne imel ? In ali slovenski človek ne bi mogel iz podobne duševne usmerjenosti kakor nemški in v podobnih razmerah tudi slovenskima glagoloma odpovedati, odreči dati drugoten pomen pričakovanega ne storiti? — Pa tudi če bi bil ali če je prvotno resničen germanizem, danes je ta pomen že taiko utrjen, da ga moramo nujno imeti za svojo lastnino, ki ima pravico tudi v knjižnem jeziku, ker je splošno v rabi tudi med ljudstvom. 4. Življenjski (z nj) ali življenski (s samim n) ? — Svoj čas smo pisali pridevnik življenjski s samim n, — dobrih zadnjih deset let pa je prišlo v navado, da se piše z nj in danes večina tako piše. Besedo namreč izvajamo iz samostalnika življenje in ker tega pišemo z nj, pišemo tudi pridevnik življenjski z nj. Ker je ta raba precej splošna, zato jo je kot edino uzakonil tudi novi Pravopis. Pišite torej življenjski z nj. 5. Ali je prav: iz duhovniškega stališča? Gre za predlog iz, ker je tukaj v resnici napačno rabljen. — Pravimo namreč: ta in ta stoji (ali je) na duhovniškem stališču, kakor pravimo tudi: knjiga leži (je) na mizi. Nasprotno pa pravimo: knjigo vzamem z mize (ne pa iz mize). Prav taiko jemlje nekdo neko reč z duhovniškega stališča. — Predlogu na ustreza torej predlog z (ali s pred n ©zvenečimi soglasniki). Če pa rečemo n. pr., da je knjiga v miznici, pravimo obratno, da jo potem vzamemo iz miznice. — Predlogu v ustreza predlog iz. Za pregled rabe si zapomnite tele nasprotke: Knjiga je na omari: knjigo vzamem z omare. Knjiga je v omari: knjigo vzamem iz omare. Ali: na hiši: S hiše; v hiši: iz hiše. če boste imeli te nasprotke dobro v spominu, pa boste predloge na: s(z) in v: iz pravilno rabili. Vselej se pa vprašajte: Kam dam to reč (na mizo ali v mizo) ? Kje je ta reč (na mizi ali v mizi) ? Ce Vam bo jezikovni čut rekel, da je pravilen predlog na, potem Miroslav Zor: Papirnati zmaji (K mladinski uri dne 15. t. m.) Pomladanski veter suši tla, daje pa tudi priliko za prav zanimiv poučen šport; za spuščanje papirnatih zmajev. V mojih otroških letih se je to mnogo toolj delalo kot danes, ko dečki kmalu ne boste več vedeli, kako tak zmaj izgleda, kaj šele, da bi ga znali pravilno narediti. Sicer ni to nobena umetnost in ga bo znal vsakdo izmed vas, če je količkaj spreten, izdelati, vendar pa je le treba vedeti, kako. Velikost zmaja more biti različna. Naredili so jih že po več metrov visoke, vendar pa gre v zrak tudi za dobro ped velik zmajič, če je le izdelan iz dovolj lahkega gradiva. Naš zmaj bo meril pribl. 1 m v višino. Gradivo: Lata iz mehkega smrekovega lesa, široka 2 do 2.5 cm in 0.8 do 1 cm debela, dolžina je seveda 1 m ali še nekoliko čez. Precej močna (ne debela) leskova šiba ali trstika par cm krajša kot prva lata. Pribl. 3 mm debela vrvica za ogrodje (okrog 2Y2 m) in 100 m ali pa še več vrvice za spuščanje v zrak. Koncaptni ali kopirni papir (kot ga imajo za risanje načrtov). Za večje zmaje je pripravne j-ša tanka kotenina, ki jo potem, ko smo jo na ogrodje napeli, prevlečemo s firnežem, da ji zamašimo vse drobne luknjice. Skrobov klej za prilep-ljanje papirja ali kotenine. Kako naredimo skrobov klej? Škrob dobimo v špecerijskih trgovinah, pa tudi v onih kjer prodajajo barve. Najcenejši je krompirjev, nekoliko dražji je pšenični, najdražji in najbolj bel pa je rižev. Za klej so dobri vsi trije. Nekaj zrnov škroba raztopimo v mrzli vodi v 'bolj redko mleko. To postavimo na štedilnik na ogenj in včasih pomešamo. Ko se 'bo mleko dovolj ogrelo — skoro bo že vrelo — se bo nenadoma izpremenilo v sivkasto prosojno gosto snov, katero pridno mešamo, da se ves škrob enakomerno iz-premeni. To je že škrobov klej. Navadno je tak kot se naredi, pregost najenostavnejša. Na Kitajskem, kjer se je ta šport razvil v pravo umetnost, spuščajo v zrak zmaje najrazličnejših oblik. Vse mogoče zveri gredo v zrak, razne prikazni in predpotopni zmaji, po katerih je letalo tudi dobilo svoje ime. Zelo zanimiv je Hargravejev zmaj v obliki zaboja, ki plava po zraku tudi brez vsakega repa, ki je zelo stabilen (gl. sliko na levi spodaj). Izdelava običajnega zmaja. Zmajeva podolžna os iz late mehkega lesa in prečna leskova šiba ali trstika sta v razmerju 7 : 8, prečka je nekoliko krajša. Na zgornjem koncu, v 1 sedmini dolžine lato nekoliko za-režemo, v to zarezo pa pritrdimo s tanko vrvico prečno šibo. To upog-nemo na obeh straneh in oba konca pritrdimo z napeto vrvico na spodnji konec podolžne osi. Kjer vrvico pri-vežemo, moramo les nekoliko zarezati, da vrvica ne zdrsne v drugo lego. Tudi konico nad upognjeno šibo opremimo z napeto vrvico, kakor kaže slika. To ogrodje oblečemo v papir ali plahto (kotenino). V ta namen papir izre-žemo v obliki zmaja, a par centime-Nadaljevanje na 3. str. ovitka. je njegov nasprotek samo s (z); če pa si boste odgovorili, da je ta in ta reč v nečem, morate za nasprotje reči, da jo vzamete iz te in te reči. ne zapušča grdih lis. Zato ga uporabljamo predvsem za dela s papirjem in lepenko. Tudi knjigovez uporablja skrobov klej. Namaže se ga s tršim čopičem ali s krpico, ki jo zvijemo v kepico. Za silo moremo mazati tudi s prstom. Oblika zmajev. Ta more biti prav različna. Nekateri jih delajo tudi v crtjliki kvadrata, najnavadnejša je pač ona, ki jo kaže naša slika. Tudi je izdelava te oblike in ga razredčimo iz mrzlo ali mlačno vodo, ki je nekoliko prilijemo, dobro umešamo, zopet prilijemo, zopet ume-šamo itd., toliko časa, da je dovolj redek. Ko se skrobov klej ohladi, se strdi, če je gost, v žoličasto snov, ki jo moramo vedno dobro premešati, preden jo rabimo. Skrobov klej ima to veliko prednost, da ne umaže in Miki miški kot šolarčka Mikec: Korak! Leva, desna, leva, desna ... Stoj! Obrat na levo ...! ne na desno, goska neumna, na levo ! ... Tako! Korak! ... leva, desna ... z levo začni... Katera noga pa je leva ? Mik: Tale ... Mikec: Napak! Ta je desna. No, saj pravim, s teboj je križ! Le zakaj ne veš katera noga je leva in katera je desna? Miki: Saj vem ... tale je leva ... ta pa desna . Mikec: Spet napak. Pustiva raje telovadbo ... Tri minute odmora. Miki: Joj, kako sem se ogrela. Ah, kako rada sem v šoli. Se še spominjaš Mikec kako sem te prosila, da me vpišeš v šolo ? Mikec: Privolil sem v to, ker se mi je zdel tvoj predlog enkrat pameten. Saj me je bilo že sram, da imam tako nevedno ženko. A imela sva smolo. Vsak otrok mora pokazati svoje listine, če hoče, da ga sprejmejo v šolo. Kje pa naj jih midva vzameva ? Me miši nimamo ne krstnega lista, ne spričevala o cepljenju koz. Bridko sem se razjokala, ko sem videla, da s šolo ne bo nič. Pa si se spet domislil ti, moj Mikec, brihtna glava in rekel: Veš kaj, ženica, idejo imam! Poiščiva si v šolskem razredu kako mišjo luknjo, tja se skrijva in tako boš tudi ti lahko deležna pouka. Oh, Mikec moj, kako sem ti hvaležna! Mikec: Ze prav, že prav! Tako sva sklenila in tudi storila. Smuknila sva neopaženo v razred, srečno našla majceno mišjo luknjico in zdaj v njej domujeva. Miki: Jaz pa sem prava šolarka, (poje). Mikec: Miki miška v šolo hodi v mišji luknjici čepi, Tablico ima pri sebi in zna pisat črko i. Miki: Mnogo tukaj se učimo in tako svoj um bistrimo. — Mene veseli pisanje in seveda tudi branje. Mikec: Zemljepis in zgodovina, to pa moja je vrlina. Miki: Računstvo dela mi težave ... Mikec: Zato je treba brihtne glave. Miki: A risati odlično znam, za to pa res talent imam. In pojem vam tako lepo, kakor na svetu malokdo. Kar se v šoli bom naučila ne bom nikoli pozabila. Mikec: Dovolj zdaj praznih je besed, vzemi v roke učni red. Miki: Cesa se bova zdaj lotila, kakšen predmet se učila? Mikec: Na vrsti je zemljepis. Miki, sedi v prvo klop. Jaz stopim pa na oder in bom učitelj moder. Mirno sedi in pozor, zdaj pri kraju je odmor. Nataknil si bom še očala, in miruj že vendar Miki mala. Miki: Sem že mirna — ubogljiva. Mikec: Tako je prav ... Začniva. Učenci, poslušajte mojo besedo, razlagal vam bom zemljepisno vedo. Najprej bomo ponovili, kar smo že zadnjič se učili. Učenka Miki, o stvari tej nam ti kaj lepega povej. Miki: Strani neba so: sever, jug, vzhod, zahod. Mikec: Dobro. Na kateri strani vzhaja sonce. Miki: Sonce vzhaja na ... na ... severu. Mikec: O ti budalo. Kje vzhaja sonce? Miki: Sonce vzhaja na ... na ... kje kje otroci ? Naj mi no kdo pove... Kje ? Na vzhodu. Mikec: O ta modrost ni zrasla v tvoji glavi. Prav natanko sem slišal kako ti je Sonja po radiu zašepetala. Prosim vas otroci, ki naju poslušate, nikar ji ne pomagajte. To ni dovo- ljeno v šoli. Naprej. Povej, katero je glavno mesto Slovenije ? Miki: Glavno mesto Slovenije je Si- "ška. Mikec: O ti neumna miška. Ljubljana, Ljubljana, saj je vsemu svetu znana. Miki: Da, da, saj res, Ljubljana, zmotila sem se. Mikec: Katera reka teče skozi Ljubljano? Miki: Skozi Ljubljano teče... teče... reka Sava. Mikec: O ti prazna glava. Saj sva se po njej vozila. Kaj res si pozabila. Ljubljanica. O joj, ioj, joj, križ s teboj. Pustimo to. Zdaj drugo vprašanje. Kako daleč je od Amerike do Ljubljane ? Miki: Od Amerike do Ljubljane je tako daleč kakor od Ljubljane do Amerike. Mikec: Kakšen odgovor pa je to? Miki: Pa mi ti povej če veš. Mikec: Jaz sem učitelj in mi ni treba odgovarjati. Rešila nisi vprašanje nobeno zato napišem red ti — eno. Miki: Nikar, možiček moj! Mikec: Nič možiček moj, jaz sem učitelj tvoj! Miki: Gospod učitelj, saj bom drugič znala! Mikec: Le tiho miška mala! Zdaj bom govoril o mišji državi, ki je ena največjih in najmočnejših na svetu. Na tablo bom razobesil zemljevid. Tako in zdaj pazi. Vidiš, to je država Mišurija iz glavnim mestom Mišum-gradom, ki ima 15 milijonov 555555 prebivalcev. Ponovi. Miki: Država Mišurija, z glavnim mestom Mišjigrad, ki ima 15 milijonov 555.555 prebivalcev. Mikec: Dobro. Okrog in okrog države je meja, visoko obzidje in mačkam je pod smrtno kaznijo prepovedan vstop vanjo. Miki: Bravo, bravo! Mikec: Le glej, da boš vse to drugič znala in si dobro zapomnila. S tem je zemljepisna ura končana. Miki: Zdaj pa petje, Mikec! Mikec: Mirno sedi in roke na klop. Vse ibo šlo po vrsti kot so hiše v Trsti. Red mora biti. Nadaljujmo z branjem. Učenka Miki, odpri čitanko na strani 15 in beri. Miki: Pilžek orje ... Mikec: Kakfien pilžek ? Miki: Aha, polžek orje, muška seje... Mikec: Ne, miška, prismoda, miška-- Miki: Jajajaja — miška seje, vzra-šla bo pš-ipš pšenica polžek jo oplu-je — Mikec: O mačja taca — kako pa be-reš? Miki: Oh joj, opleje ne opluje, ople-je miš — ne miška jo po- požanje, polžek v mlan ... Mikec: Mlan, to pa ne bo držalo — Osnove odpravlianja radijskih motenj so dandanes že zelo dobro preiskane tako s teoretične, kakor tudi s praktične strani in zato bomo na kratko opisali sredstva in načine, s katerimi si pomagamo pri odpravljanju motenj. Sredstva lahko delimo v tri glavne skupine: v kondenzatorje, dušilke in oklopnjenje. Najprej si oglejmo, kako si pomagamo s kondenzatorji. Izkazalo se je, da v večini slučajev zadostuje velikost 0.1 mikrofarada in da ta velikost ni tako odločilnega pomena. Samo v izrednih slučajih lahko premajhna kapaciteta nič ne pomaga ali pa še celo poslabša sprejem. Če n. pr. blokiramo majhen motorček s koniienaatorjem 0.05 mikrofarada se lahko zgodi, da motnje na normalnih valovih ponehajo, da pa postanejo na dolgih valovih obenem naravnost neznosne. V tem slučaju lahko tvori majhna magnetna tuljava motorčka s čistilnim kondenzatorjem nihalni krog, čigar lastna frekvenca seže že v območje dolgih valov. Seveda se ta izreden pojav opaža samo pri zelo majhnih motorčkih in še to izjemoma. Če kondenzatorje uporabljamo zato, da na kratko sklenemo vir visokofrekvenčnih motenj, moramo skrbeti istočasno za to, da je upor vseh vez za visoko frekvenco res majhen. Zato morajo biti dovodi h kondenzatorju kratki. Kondenzatorji, ki jih vežemo med ščetke in ohišje stroja, včasih ne pomagajo dosti, ker ima vod od ščetk do glavnih sponk stroja prevelik visokofrekvenčni upor. V takem slučaju moramo še obe glavni sponki stroja vezati preko kondenzatorja na ohišje. Zelo uspešna je dostikrat kondenzatorska vez med ne- Miki: V mlin odpelje, miška v mlinu zmelje — Mikec: Tako, zdaj pa peeem še enkrat od začetka, pa glej, da jo boš gladko in lepo prebrala. Miki: Potrudila se bom g. učitelj. Polžek orje, miška seje, vzrasla bo pšenica, polžek jo opleje, miška jo požanje, polžek v mlin odpelje, miška v mlinu zmelje. Mikec: Lepo! Zdaj si pridna bila, moja ženka mila, zaslužila dober red, zapisal ti bom v beležko pet. gativno sponko in zemljo in to celo v slučajih, kjer je negativni pol že itak uzemljen. Vzrok za to je v prevelikem uporu uzemljitvene veze, ki je za visoko frekvenco skoro neprehodna. Samo v izjemnih slučajih uporabljamo poleg kondenzatorjev še dušilke. Dostikrat pa kar vzbujevalne tuljave uporabimo kot visokofrekvenčne dušilke in tako na enostaven in cenen način odpravimo motnje. Oklopljenje je potrebno le v posebno izjemnih primerih, kjer motilec neposredno vpliva na sprejemnik ali kjer je visokofrekvenčna energija mo-tilca zelo velika, kot na nrimer pri aparatih za diatermijo in podobnih. V teh primerih pa pomaga le zelo vestno oklopljenje. Seveda zadostuje prav tenka pločevina n. pr. 0.1 mm aluminij in ni potreba toogve kako masivnih oklopov, ki samo zelo podražijo vso napravo. Ko smo si tako ogledali glavna sredstva za odstranitev' motenj, poglejmo sedaj še, kako se ta sredstva v raznih slučajih uporabljajo. Največkrat dobimo motnje iz električnega omrežja v sprejemnik. Po elekričnem omrežju se namreč motnje lahko širijo precej daleč. Nastanejo pa na dva glavna načina. Najbolj običajno nastanejo motnje na kolektor-jih motorjev ali generatorjev, ki so priključeni na omrežje. Tudi slab kontakt lahko povzroči izdatne motnje. Drug manj običajen vir motenj so visokonapetostni vodi, kjer zrak zaradi previsoke napetosti tli. Take motnje opažamo predvsem ob daljnovodih visoke napetosti in so zelo odvisne od vremena. Motnje, ki jih povzroča tramvaj, so trd oreh za iskalce motenj v območju vseh radijskih postaj. Tu so namreč težave v tem, da razen kolektorjev motijo tudi drugi slabi kontakti n. pr. med kolesi in tračnicami, v žaganjaču itd. Za motnje zaradi iskre med dovodno žico in locnjem se še do sedaj ni našla dobra pomoč. Ogljeni odjemalci toka, kot jih vidimo pri ljubljanskem tramvaju sicer precej zmanjšujejo motnje, čisto odpraviti jih pa ne morejo. Medicinski anarati so običajno v bistvu tako narejeni kot oddajna postaja in zato so motnje iz takih naprav prav hude in težko odpravljive. Njih namen je sicer prenašati energijo le od aparata na pacijenta, pa velik del energije pri tem uide tudi v bližnje in daljne radioaparate. Motnje zaradi medicinskih aparatov so opažali že na razdalje več sto kilometrov. V zadnjem času so tudi tem motnjam prišli do živega, vendar pa stane njih odprava včasih skoro toliko kot vsa aparatura. H koncu si oglejmo še kako si naj pomaga lastnik radioaparata, da mu bodo motnje mogle čim manj do živega. Tu moramo najprej povdariti velike prednosti visoke antene. Če je namreč antena dovolj visoka, pride lahko že iz območja manjših motilcev. Seveda mora biti dovod od antene do aparata oklopljen, sicer pobere on tiste motnje, ki jih ni mogla antena sama. Tudi zemlja ni tako postranskega pomena, kot bi se zdelo in se dostikrat izplača položiti poseben zemeljski vod glede na to ali imamo vodovod ali ne. Seveda oba navedena pripomočka odpovesta skoro popolnoma pri zelo močnih motilcih, kot so medicinski aparati in podobno. Zelo uspešno se odpravi motnje tudi z majhnim kondenzatorjem, ki ga vključimo med dovodno žico in zemljo. Še boljše je pa, če speljemo dovodno žico skozi dve dušilki, vendar pa je ta način zelo malo razširjen, ker je precej-neroden. Končno je treba še povdariti, da je v mnogo slučajih vzrok motenj v sprejemnem aparatu samem ali v antenskem ali zemeljskem vodu, ki ima slab kontakt. Če ostanejo motnje enako močne, če odklopimo anteno in zemljo, tedaj je krivda v aparatu, če pa ponehajo, pa izven njega. Podobno lahko naredimo tudi z zemljo in anteno. Vsekakor se je treba najprej prepričati, ali izvirajo motnje res od kakega posebnega motilca, da ni nepotrebnega iskanja in razburjanja. Odpravljanje radijskih motenj Hedelfa, 11» mm LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 8.00: Kmečki trio: Kmoch: Češki mu-zikanti, koračnica. Lincke: Luna, valček. Gregorc: Sem in tja, polka. Na ohoeti, valček. V snegu, galop. Na ledu, mazurka. Fetram: Veselje v gorah, lendler. Gregorc: Kmečki trio, koračnica. 9.00: Napovedi, poročila. 9.15: Prenos cerkvene glasbe iz frančiškanske cerkve: Pokropi me, Gospod (koral). Sattner: Zemlja in nebo žaluje. Jobst: Angelski zbori ostrmite. Gallus: Ecce quomodo moritur. Kolb: Žalostna Mati božja. 9.45: Verski govor (g. dr. Roman To-minec). 10.00: Tercet Stritar poje narodne ob spremljevanju harmonike (g. A. Stanko): Oj sijaj, sijaj, sonce. Dolenjski furmani. Fantje se zbirajo. Le sekaj smrečico. Kje so tiste rožice moje. Gorjanska. Tam dol za jezerom. Dober večer, ljubo dekle. Ko bi jaz vedela. Škrjanček poje, žvrgoli. En pavr pa grahovco seje. Gerbič: Pastirček. 11.00: Pisan drobiž (plošče): Ehrlich: Koračnica čistilcev (citre z orkestrom). Koračnica kopačev ( citre z orkestrom). Grasser: Koroški zvoki (gosli, flavta, harfa). Štajerski napevi (isti). Rosas: Po valovih, valček (orkester). Ivanoviči: Donavski valovi, valček (isti). Miickenber-ger: Metka in dedek (fagot, oboa). Kling: Slon in komar (fagot in pi-kolo). Bizet: Koračnica iz op. Car-men (vojaška godba). 11.30: Koncert opernih dvospevov. Sodelujejo: gdč. Vera Majdičeva, gospod Svetozar Banovec in Radijski orkester. Dirigira D. M. Šijanec: Glinka: Uvertura k op. Življenje za carja. Verdi: Ples v maskah: Scena in spev Ricarda iz I. dej. Preludij in scena Amelije (II. dej.) Duet Ame-lije iz 3. dej. Romanca in scena Ricarda (3. dej.) Puccini: Fantazija iz op. La Boheme. Verdi: Traviata: Duet Violete in Alfreda. Spev Alfreda. Puccini: Fantazija iz opere Turandot. 13.00: Napovedi, poročila. 13.20: Poje delavski pevski zbor »Cankar«. 14.00: Operetni zvoki (plošče): Sup-pe: Lepa Galateja, uvertura. Johan Strauss: Valček iz operete Netopir (klavir). Kalman: Ciganski primas, venček. (Oddaja prefcinj. od 14.30—17.) 17.00: Kmetijska ura: Vzorni nasadi (g. Fr. Kafol). 17.30: Veseli godci, vmes slavni glasovi (plošče): Žita: Vesela mladina, koračnica. Vačkar: Moravka, lendler. Dresler: Pred gostilno, pol- ka. Handy: St. Louis blues (Paul Robeson). Homer: Pesem o kitari (isti). Kreisler Fields: Začetek konca (Grace More). Kaj bo ostalo (isti). Lacina: Kadar kostanj cvete, valček. Gregorc: Smuk, galop. Baling: Dekle se mi moži, valček. Grieg: Solvejgina pesem (A. Galli Curci). Sanje (Benjamino Gigli). Scotto: či-či (Tino Rossi). Pustite me, naj ljubim vas (T. Rossi). Vrnila se bom, polka. Valček. Pilat: Ta naša polka. Chaplin Cahn: Čistilec čevljev (Mills Brothers). Ritem je rešil svet (isti). Viejos re-cuerdos (Imperio Argentina). Giles Rocha: Ayer se la llevaron. Berlin: Lice ob licu (Booswell sisters). Cilinder, bela kravata in frak. 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Predavanje inšpekcije Dr. obrambe. 19.50 :Klavirski koncert lahke glasbe (gdč. Herta Seifert): Dvorak ^slovanski plesi. Chopin: 3 mazurkc. 20.15: Vesele volje! (Radijski orkester in Fantje na vasi): Gregorc: Rasti, rasti, rožmarin, koračnica. Jaki: Idealisti, valček. Pobči mi po cest gredo. Ne maram tebe (har-moniziral Adamič). Če ti ne boš moj (harm. Adamič). Mlad študent je dekle ljubil. Morena: Suita po Straussovih melodijah: Introdukci-ja — Valček — Romanca — Galop-Finale — Entree-Mazurka — Orientalsko — Dunajsko — Pizzicato-polka — Finale. Šel sem v planinco v vas. Odkod si, dekle, ti doma. Kaj boš za mano hodu. Prišla bo pomlad. Lindemann: Ples mladih pomorščakov. Kliment: Čar gozda, valček. Danes je taisti dan. Rožice (harm. L. Hafner). Jurjeva (isti). Sonce je šlo za goro. Klavirski koncert lahke glasbe (gdč. H. Seifert): Koporc: Meunet. Valček. Gerbič: Mazurka. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Originalna švicarska godba (bratje Malenšek). Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw 6.45 Telovadba. O- Jedilni list. 9.25 Napovedi. Objave. 9.30 Prenos bogoslužja. 11.50 • o tvodnem stanju. 12 Zvonjenje. 12.03 £ šramel kvarteta. 12.40 Vesele na O- 13 Radiodnevnik. 13.10 Narodne pesmi. 13.40 Napovedi. 13.50 Presenečenja. 16.15 Napovedi. Objave. 16.20 Predavanje. 16.40 Tamburaški RO. 17.10 4 RO. 18 Plesna glasba. 18.50 Jugoslavija v pesmi. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 športna •. 20 Narodne pesmi. 21 Koncert godbe kraljeve garde. 22 Napovedi. • . 22.15 Operetni napevi. 22.45 O- BELGRAD H. 6.45 Himna. Napovedi. •. Objave. 7 Jutranji $. 7.45 Dnevne, športne ln dru- ge novice. 8 Himna. S.30 Prenos bogoslužja. 12.45 Himna. Objave. Napovedi Poročila. 13 Radiodnevnik. 13.10 Koncert. 13.40 O- 14 Predavanje 14.15 Poročila. 18 Himna. Napovedi, f 18.30 Predavanje. 19 19.30 Nacionalna ura. 19.30 Zanimivosti. 20 Balkanski radiodnevnik. 20.45 •. 21 f 21.30 • iz inozemstva. 22,30 Plesna glasba. 23.1-5 •. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 10 Prenos bogoslužja iz cerkve sv. Marka. 12 Zvonjenje. 12.01 £ radijskega kvarteta. 13 Vesela reportaža. 13.15 Lahka glasba (Q)- 13.45 Radio-dnevnik. 16.30 •. 16.45 Tamburaški 17.45 Ka-tedralis: Iz zgodovine Zagreba. (Pred.). 18 Otroška ura. 19 Predavanje. 19.30 Nacionalna ura. 20 Komorna glasba. 20.30 Recitacije. 20.45 športna •. 21 Zabavni koncert. 22 •. Napovedi. 22.20 Plesna gl. 23.15 Radio roman. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.45 Jutranja oddaja. 7.30 O- 7.50 •. 8 Za nedeljo. 8.45 Verski govor. 9 Prenos bogoslužja. 10 Prešov. 11.05 predavanje. 11.15 O- 12.05 «. 12.30 Praga. 14.10 O- 14-35 Oddaja za Podkar-patsko Rusijo. 15.15 Oddaja Hlinkove šole. 17.30 O- 18 Prešov. 18.20 Slovaške narodne pesnil. 18.50 •. 19.20 O- 20.10 Prenos. 20.40 Praga. 21 Prešov. 21.10 Praga. 22.15 •. 22.25 Ciganski orkester. 23 •. 23.10 Praga. BRNO 825.4-922 32 kw 6.45 Praga. 8.30 O- 9 Prenos bogoslužja. 10 Delavska ura. 10.15 Praga. 11.15 O- 11-30 Praga. 13.50 Kmetijska ura. 15 Praga. 16.20 M. Ostrava. 17.20 Praga. 17.50 Nemška oddaja. 18.45 •. 18.55 Praga. 19.20 M. Ostrava. 19.45 Praga. 20.15 Zdravniška ura. 20.30 Praga. 22.20 • . 22.35 Praga. MOSKVA 1744-172 500 kw 16 O. 16.15 Oddaja Rdeče armade. 17.30 Prenos iz opere. 21.30 •. 21.55 Prenos iz Rdečega trga. 22 Oddaja v angleščini. 23 Oddaja v francoščini. 24 Oddaja v španščini. MOSKVA 25-12.000 25 kw 12 Oddaja v angleščini. 13 Oddaja v nemščini. 14 Oddaja v holandščini. 15 Oddaja v francoščini. 16 Oddaja v angleščini. 17 Oddaja v španščini. 18 Oddaja v nemščini. 19 Oddaja v francoščini. 20 Oddaja v nemščini. 21 Oddaja v italijanščini. 22 Oddaja v angleščini. 23 Oddaja v francoščini. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6.45 Jutranja oddaja. 7.30 Koncert narodne glasbe. 8.30 Predavanje za delavce. 8.45 O- 9 Razmišljanje. 9.15 O- 9 30 Književna ura. 10 Nove knjige. 10.05 O-10.30 Koncert češke filharmonije. 11 £ RO. 12.05 •. Napovedi. 12.30 £ RO. 13.50 Kmetijsko predavanje. 15 Mladinska ura. 15.02 £ orkestra FOK. 16.20 Zvočna igra. 17.50 Predavanje. 18.05 Orkestralni koncert. 18.55 Objave. Napovedi. ®. 19.20 M. Ostrava. 19.45 Salonski orkester. 20.15 Predavanje. 20.30 Koncert orkestra FOK in otroškega pevskega zbora. 21 Napovedi. 21.10 Koncert češke filharmonije. 22 9. 22.20 O- 22.35 Plesna gl. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Jutranja oddaja. 7.50 Prenos bogoslužja. 10.30 Predavanje. 12 Koncert narodne glasbe. 12.30 •. 12.45 Zabavni 4. 13.20 Lahka glasba. 16 Kmetijska ura. 17 Otroška ura. 18 Lahka in plesna gl. 19 Narodna glasba. 19.30 Koncert godalnega tria. 20 Pevski 20.30 •. 20.55 Operetni odlomki. 21.30 Lahka glasba. VARŠAVA 1339.3-677 120 kw 7.15 Verski spev. 7.20 4 RO. Katovice. 8 •. 8.15 Oddaja za deželo. 9.15 Prenos bogoslužja. 12.03 Simfonični koncert. 13 Predavanje. 13.05 Kulturni pregled. 13.15 Mladinska glasbena ura. 14.40 Otroška ura. 15 Oddaja za deželo. 16.30 Klavirski koncert. 17.20 Koncert RO in solistov. 19.20 športno predavanje. 19.30 O-20.15 •. 21.20 4 lahke glasbe. 21.50 Igra. 22.30 4 lahke glasbe. 23 •. Napovedi. BERLIN 356.7-841 100 kw 6.30 Hamburg. 8 Orgle. 8 30 Hitlerjeva mladina igra. 9 $ RO. 10 Mozart: 4 za klavir in orkester v d-molu. 10.30 Balada. 10.45 Vojaške koračnice. 11.50 Spominski dan za padle. 14.05 O- 15.30 Zabavna glasba. 16 Zabavni 4. 18 4 RO. 19.20 Plesne melodije - igra RO. 20 •. 20.10 | RO. 1.) Fr. Schubert: Uvertura iz burke »Dvojčka«. 2.) Fr. Schubert: Mladinska simfonija v d-duru. 3.) Win-dis perger: Koncertna uvertura iz Ltit-zova. 4.) Holenia: Glasbeni komadi. 5.) Respiohi: »Ptice«, suita. 6.) Liszt: Ogrska napadalna koračnica. 22 •. 22.30 Koln. BEROMUNSTER 540-556 100 kw 9 Koncert curižkega pevskega kvinteta. 9.40 Branje. 10 Protest, verski govor. 10.45 4 komorne glasbe. 11.30 Branje. 12 4 RO. 12.30 Napovedi. •. 12.40 4 RO. 13.30 Gospodarsko predavanje. 13.50 Koncert (ZUrich). 14.25 Kramljanje. 14.50 Švicarska narodna glasba. 15.10 Igra. 16 Lendlerji. 16.25 PisaRBY 265-1131 100 kw 12.05 O- 12-30 •. 13 šolska ura. 13.30 Lahka glasba. 14 Recitacija. 14.20 Orkestralni 4. 15 Predavanje. 15.30 Orgelski 4. 17.05 Akordeon. 17.30 Predavanje. 18 O- 19 •■ 19-30 4. 20.10 Razgovor. 20.45 Glasbena rapsodija. 21.40 Reportaža. 22 • . 22.15 Plesna glasba. ITALIJANSKE POSTAJE Skupni program: 8 •. 10 šolska ura. 11.30 Pisana gl. 12.30 O- 13 13.15 4 orkestra Gallina. 14 Poročila. 16.40 Mladinska ura. 17 •. I. 17.15 Plesna glasba. 19.10 O- 20 20.30 Pisana glasba. 21 Mesa Mariano, enodejanka. 21.35 Violinski 4. 20.30 Pisan 4. 23 •. 23.15 Plesna glasba. JI. 17.15 Planinski 4. 19.20 O- 20 •. 20.10 Pisana glasba (izvz. Milan). 21 »Mali Marat« - opera. •. m. 19 Plesna glasba. 20 •. 20.30 »Črni pierot«, opereta. Plesna glasba. Vmes ob 23. poročila. KtjLN 455.9-658 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Koncert deželnega orkestra. 8 30 O- 1° Breslau. 12 # za oddih. 13 •. 13.15 Stuttgart. 14 •. 14.10 Kolnske melodije. 15.20 O- 15-30 Pravljična ura. 16 4 RO. (Saarbriicken). 17.15 4 moških zborov. 18.10 Grieg: Sonata v g-duru, op. 13 za violino in klavir. 19.10 4 RO. 21.10 Bizetov večer. 22 •. 22.15 Izbrana glasba. 23 Dunaj. KONIGSBERG 291-1031 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Koln. 8.30 4 za oddih. 10 Slušna slika. 12 Stutttgart. 14 • . 14.15 Zabavna glasba. 16 Zabavni 4 (Q). 18-05 Solistovski 4. 19 Predigra in uverture. 20 •. 20.10 Zabavni 4 RO. 21 Pisana slušna prireditev. 22 •. 22.35 Pisan 4 plesne glasbe. 24 Nočni LIPSKO 382.2-785 120 kw 6.10 Berlin. 6.30 Koln. 8.20 Flavta. 8.30 Zabavna glasba. 10 Konigsberg. 12 4 vojaške godbe. 13.15 Stuttgart. 14 •, nato O- 15.20 Otroška ura. 16 Dunaj. 18.20 Pesmi. 18.45 čtivo. 19.05 4 udruženja solistov. 20 •. 20.10 Zabavni koncert simfoničnega orkestra. 21 »Mali Marat« -prenos iz milanske »Scale«. 24 Konigsberg. LUXEMBOURG 1293-230 200 kw 7.30 •. 7.35 4 orkestra Otto Dobrindt. 7.50 Valčki. 8.10 4 Evgen Wolfo-ovega orkestra. 8.50 •. 9 Angleška glasba. 11.45 Plesna glasba. 12 Kino orgle. 12.25 ženska ura. 12.35 Reportaža. 12.45 Predavanje. 13 •. 13.15 Pisan 4- 14 •. 14.30 Vokalni 4. 15 •. 15.45 4 angleške glasbe. 19 Geraldo in njegov orkester. 19.30 •. 19.45 O- 20 •. 22.15 Fantazija. 22.40 Amerikanska koračnica. 22.55 Predavanje. 23.10 •. 23.30 Pisan 4. 24 Plesna gl. MARSEILLE 400.5-749 100 kw 7.30 7.40 O- 8.30 O- 9-30 •. 9.40 Plošče. 10.10 Plošče. 11 Plošče. 13 4 RO. 14 •. 14.30 O- 15-30 O. 17 Prenos. 18 Pisan spored. 18.40 Plošče. 20 Plošče. 20.30 •. 20.40 O- 21 Prenos 4 iz Pariza. 23.30 •. MONAKO VO 405.4-740 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Koln. 8.30 4 RO. 6 Konigsberg. 11 4 balalajk. 12 4 za oddih. 13.15 4 RO. 14 •. 14.15 Dunaj. 15 Mlade deklice pojo. 16 Operna in operetna glasba. 18 čtivo. 18.20 Stari mojstri. 19 čuda narave. 19.15 Narodna glasba. 20 •. 20.10 Plesna glasba. 20.45 4 po željah. 22 •. 22.20 Koncert RO. M. CENERI 257.1-1167 15 kw 12 ZUrlch. 12.29 Napovedi. •. 12.40 Ziirich. 17 Befti. 19 O- 19-20 Predavanje. 19.30 O- 19.50 •. Napovedi. 20 # sodobne glasbe. 20.15 Vokalni in Instrumentalni koncert. PARIZ 431.70-695 120 kw 6.30 •. Napovedi. Objave. 7.20 8 Predavanje. 8.15 Koncert. 8.30 •. 8.40 4-9 0. 9.10 Koncert zabavne glasbe. 9.30 šolska ura. 10 4. 11 Predavanje. 11.50 Strasbourg (Q). 12.30 Dueti. 12.45 •. Napovedi. 13.05 Operni napevi. 13.20 Klavirski 4- 13.35 Koncert zabavne glasbe. 14.05 Pevski 4. 14.35 Prenos. 15.15 šolska ura. 16 O- 16.05 Prenos. 16.25 4. 17.05 Književno predavanje. 17.35 Razni skladatelji. 18.05 Napevi. 18.30 Prenos 4 iz Grenobla. 19 •. Napoved'. 20 Prenos Iz opere. 22.50 •. Napovedi. SOTTENS 440.1-677 100 kw 12.29 Napovedi. Poročila. 12.40 Konc. 17 4 (Bern). 18 Mladinska ura. 18.50 O-19.15 Pisan drobiž. 19.50 •. Napovedi. 20 4 kvarteta. 21.30 Plesna glasba. 22 Jazz. STRASBOURG 349.2-859 100 kw 6.20 Poročila. Napovedi. Objave. 6.40 Telovadba. 7.20 •. Objave. 7.30 Prenos 4. 8 Predavanje. 8.15 Q. 8.30 9. Napov. 11 Prenos 11.40 •. 11.50 Orkestralni koncert. 12.30 Objave. Napovedi. •. 13.15 Slavni tenoristi O- 13-35 Koncert zabavne glasbe. 16 O- 16-25 Prenos 4-17.05 ženska ura. 17.20 Pevski 4. 18 Književno predavanje. 18.13 Gospodarska ura. 18.30 Predavanje. 19 Napovedi. 19.30 O- Po željah. 20 •. 20.15 O-20.30 Koncert Beethovnovih skladb. 22.30 • . Napovedi. 22.45 Pariz. STUTTGART 522.6-574 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 Koln. 8.30 O- 10 Slušna igra. 11.30 Narodna glasba. 12 4 RO. 14 O- 16 Deutschlandsender. 18 O po željah. 19 O- 19-15 O letalstvu. 20 20.10 Virtuozi igrajo (O)- 21 Slušna slika. 22 •. 22.30 O- 24 Nočni 4. TOKIO 25.42-11.800 20.30 Napoved v angleščini, nemščini in francoščini. 20.35 • v angleščini. 20.45 Violinski koncert. 21.05 Poročila v nemščini. 21.15 Predavanje v angleščini. Duhovna civilizacija orienta. O-21.35 • v francoščini. 21.45 • v japonščini. TOULOUSE 386.6-776 120 kw 7.30 • . 7.40 Prenos 4 iz Pariza. 8.50 O- 9 Prenos 4 iz Lille. 9.25 O- 9.30 •. 10.10 Plošče. 10.30 šolska ura. 11 O-11.20 Prenos 4 iz Lille. 12 O- I3 O- 14 • . 14.20 Vokalni 4. 16.05 Plošče. 17 Prenos koncerta iz Limogesa. 17.30 Q. 18 Reklamni 4. 19.30 šolska ura. 20 Literarna kritika. 20.15 O- 20.30 •. 21 4 RO. 21.30 •. 21.40 O- 22 Operni prenos. • . VATIKAN (kratkovalovna) 20 Oddaja v francoščini na valu 48.47 oz. 49.75 m, 6190 oz. 6030 kc/s. 20.30 Oddaja v francoščini na valu 31.06, oziroma 31.41 m, 9660 oz. 9550 kc/s. 21 Oddaja v španščini na istem valu kot ob 20. Cektek, 16. mm LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 12.00: Angleške skladbe (plošče): Berners: Neptunovo zmagoslavje (londonski filharmonični orkester). Ouilter: Pojdi smrt od mene (samospev: Mark Raphael). Bil je ljubimec (isti). Narodna: Napi j samo meni. Walford: Matej, Marka, Luka in Janez. Davies: Blagoslov mi daj (zbor tempeljske cerkve v Londonu). Delius: Sonata za gosli in klavir (Lionel Tertis in Harold Reeves). C. Taylor: Kmečki valček (New Light symph. oreh.) 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Znani plesni orkestri (plošče): Rixner: Bagatelle, uvert. (KurtEn-gel). Joyce: Valček sanj (Emil Rosz). Lohr: Valček na vibrafonu (isti). Kalman: Bajadera, venček (Harry Harden). Mackeben: Bou-levards (Th. Mackeben). Montmar-tre. Richartz: Črne orhideje (B. Geczy). Siegel: Barbara. Stelibsky: Bili smo in bomo (orkester Dvor-sky). Pesem o domovini. Kletsch: Tip top. Lohman: Kmečka polka (orkester Ad. Lutter). 14.00: Napovedi. 18.00: Koncert Radijskega orkestra: Foerster: Fantazija iz op. Gorenjski slavček. 18.40: Slovenščina za Slovence (g. dr. Rudolf KolariČ). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Predavanje saveza kr. Jugoslavije. 19.50: Deset minut zabave. 20.00: Koncert komornega tria (gg. prof. J. Ravnik, prof. I. Šlais in prof Č. Šedlbauer): Haydn: Trio v C-duru. Allegro — Andante — Presto. Mozart: Trio v E-duru: Allegro — Andante grazioso — Allegro. 20.45: Saksofon in ksilofon (plošče): Kreisler: Ljubavna slast (saksofon: Arpad Lakatos). Ljubavna bol (isti). Brahmis Ogrski ples št. 5 (ksilofon: Jean Walden). Monti: Čardaš (isti). Luxz: Mavrica (saksofon: W. Kraft). Wiedoeft: Saxe-ma (isti). Merzdorf: Begunec (ksilofon). Blon: V brzovlaku. 21.15: Citre solo, g. Ivo Kosi: Svoboda: Jubilejna koračnica. Richards: Večer, romanca. Orleth: Biseri, valčkov intenn. Kasteneder: Prijetne sanje, polka francaise. Ton-hofer: Na obali. Suss: Pomladan- sko cvetje, koncertni valček. Kosi: Slovenske narodne pesmi, potpuri. Spirk: Pozor! - koračnica. 22.00: Napovedi, poročila. 22.15: Iz naših spevoiger (Radijski orkester): Ipavic: Uvertura k spevoigri »Tifinik«. Bučar: Godba spevoigre: »Na trški gori«. Vodopivec-Schonherr: Kovačev študent, spevoigra. Bučar: Glasba spevoigre »Smuk, smuk«. Konec ob 23. uri. BELGRAD 437.3-686 20 kw 6.30 Koračnica. Telovadba. •. Jedilni list. 11.50 • o vodnem stanju. 12 Zvonjenje. 12.03 Simfonični 4 (O). 12.40 Gospodinjska ura. 13 Radiodnevnik. 13.10 O- 13.40 Napovedi. •. 16.40 Napovedi. Objave. 16.45 Dijaška ura. 17.20 Telovadba za otroke. 17.30 Narodne pesmi. 18 Predavanje. 18.20 Prenos iz kavarne. 19.10 Radiodnevnik. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Dnevna reportaža. 20 Narodne pesmi. 20.30 Simfonični koncert RO. 21.30 Tamburaški RO. 22 Napovedi. •. 22.15 Pevski 4 gdč. Gite Farkaš. BELGRAD n. 0.45 Himna. Napovedi. Objave. •. 7 Jutranji 4- 7.45 Dnevne, športne dn drage novice. 13 Himna. Objave. Radiodnevnik. 13.10 Koncert. 13.40 Plošče. 14 Pred. 14.15 Poročila. Himna. 18 Himna. Objave. Koncert. 18.30 Predavanje v tujem jeziku.. 19.15 Poročila. 19.30 Predavanje. 19.50 Reportaža. 20 Balkanski radiodnevnik. 20.45 • v francoščini. 21 Koncert. 21.30 • iz Inozemstva. 21.40 • v tujih Jezikih. 22.30 23.15 Poročila. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12 Zvonjenje. 12.01 časopisne vesti. 12.20 Navodila za kuhinjo in jedilni list. 12.25 Plošče. 12 55 Napovedi. Poročila. 13.10 Plošče. 13.50 Tržna poročila. 14 •. 16.45 •. 17.15 4 RO. 18.50 19.10 Francoščina. 19.30 Nacionalna ura. 20 Ljuba Šegviča. 20.30 Zborovni koncert. 21 O-22 •. Objave. Napovedi. 22.20 Plesna gl. 23.15 Radioroman. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.35 Plošče. 6.50 Poročila. 6.55 Plošče. 7 Napovedi. Objave. 7.10 Plošče. 7.15 časopisni pregled. 7.25 Praga. 9.45 Praga. 10.10 šolska ura. 11.05 O-11.15 M. Ostrava. 12.08 O- 12-40 •. 13 Brno. 15.15 Brno. 15.45 Za izseljence. 16.10 Praga. 17.20 Oddaja v madžarščini. 18 Lahka glasba. 18.30 Delavska ura. 18.40 O- 18.45 •. 19.35 Prenos iz opere. 22 Praga. 22.15 •. 22.25 O- 23 •. 23.10 Plošče. * BRNO 825.4-922 32 kw 6.15 Praga. 7.15 Bratislava. 7.20 Praga. 9.45 Praga. 11.15 M. Ostrava. 11.55 Praga. 12.10 Praga. 13 4 RO. 13.50 Q. 14 Praga. 15.15 4 RO. 15.45 Predavanje. 16 Praga. 17.10 Književno predavanje. 17.40 Nemška oddaja. 18 O- 18-40 • v nemščini. 19 Praga. 19.26 .Violinski 4. 21 Praga. 22.20 Poročila v nemščini. 22.35 Praga. MOSKVA 1744-172 500 kw 16 • . 17.30 Prenos iz gledališča. 21.30 21.55 Prenos iz Rdečega trga. 22 Oddaja v francoščini. 23 Oddaja v španščini. 24 Oddaja v španščini. MOSKVA 25-12.000 25 kw 3 Oddaja v španščini. 12 Oddaja v nemščini. 16 Oddaja v španščini. 19 Oddaja v francoščini. 21 Oddaja v italijanščini. 21.30 Oddaja v nemščini. 22 Oddaja v francoščini. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6.15 Budnica. Telovadba. Godba in petje. 7 Poročila. 7.15 Bratislava 8 Klic šolam. 9.45 Plošče. 10 šolska ura. 11 Ženska ura. 11.15 M. Otrava. 12.11 O-12.30 •. Napovedi. 12.45 Plošče. 13 Bmo. 13.50 Gospodarska ura. 15.15 Brno. 15.45 Predavanje. 16 •. Napovedi. 16.10 0 17.10 Brno. 17.40 Violinski 18 Kmetijsko predavanje. 18.10 Q. 18.15 Delavska ura. 18.25 Plesna glasba. 19 •. 19.25 O. 19.30 Predavanje. 19.40 Brno (igra). 21 Napovedi. •. 21.10 & RO. 22 Napovedi. 22.20 Plošče. SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. 6.05 Telovadba. 6.20 Narodna glasba. 6.30 4 lahke glasbe. 6.50 Dnevni koledar. Nasveti. Jed. list. 7 Lahka glasba. 11 Narodna glasba. 11.15 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 Opoldanski koncert. 12 •. 12.10 4. 12.45 4 vokalne in instrumentalne glasbe. 13.20 Plesna glasba. 17.30 Kmetijska ura. 18.25 Predavanje. 18.30 4 lahke glasbe. 19.30 4 RO. 20.30 •. 20.55 Q. 21.50 Predavanje v angleščini. 22 Plesna glasba. VARŠAVA 1339.3-677 120 kw 6.30 Verski spev. 6.35 Telovadba. 6.50 Plošče. 7 Poročila. 7.15 Plošče. 8 šolska ura. 8.10 Notranji pregled. 11 Šolska odd. 11.15 Plošče. 12.03 Opoldanska odd. 13 Notranji pregled. 15 Mladinska ura. 16 •. 16.20 Reportaža. 16.40 O- 17 Branje. 17.15 Solistični 4. 18 Za kmečko mladino. 18.30 Zvočna igra. 19.15 Koncert zabavne glasbe. 20.35 •. 21 Klavirski koncert. 21.40 Predavanje. 21.55 Q. 22.40 O- 23 •• 23 05 Koncert polske komorne glasbe. FERLIN 356.7-841 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji 4. 8.20 O- 8.30 Kon:'gsiberg. 9.30 Pisana ura. 10 Narodne pesmi. 12 Minchen. 14 •, 14.20 Hamburg. 15 Orijentalska suita. 15.35 Veseli zvoki. 16.30 Literarna ura. 17 Pesmi in klav. sonata v d-duru. 18 Zabavni koncert. 19 O- 20 •■ 20-1° Plesna glasba. 22 22.30 Stuttgart. BEROMtrNSTER 540-556 100 kw 6.30 Telovadba. 6.50 O- 7.05 Objave. Napovedi. 10.20 Šolska ura. 12 O- l2-29 Napovedi. •. 12.40 Q. 16 Plošče. 16.30 Za bolnike. 17 Lugano. 18 Dekliška ura. 18.10 O- 1£-30 O- 18 45 Predavanje. 19 Plošče. 19.20 Ali veste?. 19.30 Napovedi. • . 19.40 Zabavni 4- 20 Predavanje in reportaža. 20.45 Koncert. 21.45 Predavanje. 22 4 RO. BRESLAU 315.8-950 100 kw 5.30 O- 6.30 Leipzig. 8.30 Konigsberg. 10 Narodne pesmi. 12 Opoldanski 4• 14 • . 14.10 O- 16 4 gledališkega orkestra. 18 Mesina - mesto katastrof. 18.15 Pisane pesmi. 19 Potovanje po Italiji - pisane slike. 20 •. 20.10 O- 20.30 4 RO in radijskega zbora. 22 22.20 Letalski alarm. 22.35 4 plesne godbe. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 6.45 Telovadba. 10 •. 10.20 Predav. 10.45 Predavanje. 12 Zvonjenje. Himna. 12.10 4 RO. 12.30 •. 13.20 Ciganski orkester. 14.35 •. 16.10 Prenos z nogometne tekme med Francijo in Madžarsko v Parizu. 17 • v slovaščini. 17.10 Predavanje. 17.40 •. 17.55 Ciganski orkester. 19.10 Kmetijska ura. 19.30 Prenos iz opere. 22.20 O- 22.40 • v nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. 23 O- BUKAREST 1875.160 150 kw 6 Jutranja oddaja. 11 Zabavna glasba na ploščah. 12 Napovedi. Poročila, športne vesti. 12.10 Opoldanski koncert. 13.10 Radiodnevnik. 13.30 Nadaljevanje konc. 17 Otroška ura. 18.02 Kulturne zanimivosti. 18.17 Zborov 4. 18.45 Opoldanski 4. 19.05 Predavanje. 19.20 Operetna gl. (O). 20 Uvod v 4. 20.15 Simfonični koncert Filharmonije. V odmoru • in napovedi. 22.15 O- 22.45 • v francoščini in angleščini. DUNAJ 506.7-592 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Leipzig. 8.30 Konigsberg. 10 Miinchen. 11.20 Za mesto in deželo. 12 4 RO. 14 •. 14.10 O- 15-30 Otroška ura. 16 4 graškega opernega or. kestra. 18 Benetke in Neapel v glasbi. 18.45 Brahms-ove pesmi in balade. 19.50 • v Ukrajini. 20 •. 20.10 Znaim, biser doline Thaya. 21 Nagrajene kompozicije komponistov Vzhodne marke. 22 •. 22.15 Poziv tovarišem s fronte. 22.45 Plesna in zabavna glasba. D. SENDER 1571-191 60 kw 6.10 O- 6.30 Leipzig. 10 Narodne pesmi. 11.30 O- 12 Breslau. 14 Pisana gl. 15.15 Domača glasba. 16 Dunaj. 18 Prvi morski pes - kramljanje. 18.25 Norveška klavirska glasba. 18.50 Q- 19.15 Kramljanje. 20.10 4 orkestra Otto Do-brindt. 21.10 Nova nemška godba na pihala. 22, •. 22.30 Koncertna ura. FRANKFURT 251-1195 25 kw 6.30 Leipzig. 8.30 Konigsberg. 10 Narodne pesmi. 12 4 za delavstvo. 13.15 Miinchen. 14 •. 14.15 O- 14.45 Otroška ura. 16 4 deželnega orkestra. 18 Iz dela in poklicev. 19.30 O- 20 20.15 4 po željah. 22 22.15 Koln. 24 Leipzig. HAMBURG 331.9-904 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 Jutranji koncert. 10 Narodne pesmi. 10.30 Dopoldanski 4-12 4 za oddih. 13 •. 13.15 Miinchen. 14 • . 14.20 Zabavna glasba. 15:25 O• 16 Dopoldanski 4. 18 Vesel večer v prozi in glasbi. 20 •. 20.10 Vojaška proslava. 21.10 Koračnice in pesmi. 22 •. HoRBY 265-1131 100 kw 12.05 4 lahke glasbe. 12.30 •. 13.05 Lahka glasba. 13.55 Recitacija. 14.15 So- listi. 14.40 Šolska ura. 15 4 na violončelu. 15.15 Recitacija. 15.45 4 na Q. 17.30 Pevski 4. 17.45 Otroška ura. 18.05 O- I9 • . 19.30 Plesi in zbori (prenos s Holand-ske). 20 Drama. 21.45 Q. 22 •. 22.15 4 RO. ITALIJANSKE POSTAJE Skupni program: 8 •. 11.30 4 orkestra Angelini. 12.30 O- 13 •. 13.15 Slušna slika. 13.40 O-14 Poročila. 16.40 Mladinska ura. 17 •. I. 19.20 O- 19.40 Nemščina. 20 •. 20.30 O- 21 Operni prenos. •. II. 17.15 Vokalni 4. 19.20 O- 19-40 Nemščina. 20.30 O- (izvz. Milan). 21 »Strojepiska« - komedija. 22.30 Orgelski 4. 23 • . 23.15 Plesna glasba. m. 17.15 Planinski 4. 19 Pisana glasba. 20.30 Slušna igra. 21.30 Ritmična in plesna glasba. 22 Koncert na dveh klavirjih. 1.) Clementi: H. sonata. 2.) Delachi: Preludij in fuga. 3.) Chabria: Romantični valček št. 3. 4.) Infanti: Andaluzijski ples št. 3. 22.30 Plesna glasba, vmes oh 23 Poročila. KOLN 455.9-658 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 O- 7-10 Leipzig. 8.30 Konigsberg. 10 Hamlburg. 12 4 RO. 14 •. 14.10 Kolnske melodije. 16 Leipzig. 18.20 Odkritje Ohmovega zakona. 18.40 Skandinavska klavirska glasba. 19 50 letnica nalivnega peresa. 19.20 Ura z. p. 20 •. 20.10 Mesta slave nemških armad v svetovni vojni. 22 •. 22.15 O- 22.30 Nočna in plesna glasba. KONIGSBERG 291-1031 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Leipzig. 8.30 4 RO. 12 Miinchen. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 15.50 Zabavni 4 RO. 18 Italijanska mladina. 18.20 O- 19 Pesmi in ljudski napevi. 20 •. 20.10 Pisan 4. 21.25 Snubitev - slušna slika. 22 •. 22.45 Q. UPSKO 382.2-785 120 kw 6.10 Berlin. 6.30 4 RO. 8.20 Harfa. 8.30 KSnigsberg. 10 Berlin. 12 Miinchen. 14 • , nato O- 15-50 Prenos iz Brazilije. 16 Zabavni 4 godbe Otto Fricke. 18.15 4 na poljudnih inštrumentih. 19 O- 20 #. 20.10 Večerni 4. 22 •. 22.30 Stuttgart. 24 Nočna glasba. LUXEMBOURG 1293-230 200 kw 7.30 •. 7.35 O- 9 4 angleške glasbe. 11.45 Plesna glasba. 12.15 Liturgične pesmi. 13 •. 14.30 Otroška ura. 15 •. 15.15 Angleška glasba. 18.30 ženska ura. 19.30 • . 19.45 O- 20 •. 20.10 Slušna prireditev. 22.05 Ameriške koračnice. 22.45 100-letnica Josip Rheinberger-jevega rojstva. 23.25 •. 23.35 O- 0-10 Plesna glasba. MARSEILLE 400.5-749 100 kw 7.30 •. 7.40 O- 8 30 9 Prenos iz Limogesa. 9.30 •. 9.40 O- 1° O- H Plošče. 12.30 Plošče. 13.30 0 14 •■ 15-05 • . 15.20 Plošče. 17.35 Prenos. 18 Otroška ura. 18.45 O- 20 Kronika, nato O- 20.30 • . 21 Razno. 21.15 O- 21-30 Slušna igra, 23.30 •. MONAKOVO 405.4-740 l00kw 6.10 Telovadba. 6.30 Leipzig. 8.30 O-10 Narodne pesmi. 11 O- 12 4 plesne gl-14 •. 14.15 4 zabavnega seksteta. 15 Pravljična igra. 16 Zabavni <§. 18 čtivo. 18.20 Koncertna ura. 19 Kemija in tehnika. 19.15 Hans Pfitznerjeve pesmi. 20 •. 20.10 Prenos. 22 •. 22.20 Nočna glasba. M. CENERI 257.1-1167 15 kw 12 O- 12.29 Napovedi. •. 12.40 4 RO. 13 Gospodarska •. 13.10 4 RO. 13.30 O-17 Lugano (4 RO). 17.25 Pevski 4. 17.35 4 RO. 18 Otroška ura. 18.30 Operne arije. 18.45 O- 1915 Pouk nemščine. 19.30 O-19.50 •. Napovedi. 20 Bazel. 22 Plesna glasba. PARIZ 431.70-695 120 kw 6.30 •. Napovedi. Objave. 7.20 Q. 8 Predavanje. 8.15 Koncert. 8.30 •. 8.40 4. 9 •. 9.10 Koncert zabavne glasbe. 9.30 Esperanto. 9.45 Branje. 10 Prenos koncerta (Grenoble). 11 šolska ura. 11.50 Prenos koncerta lz Niče. 12.30 Napevi. 12.45 •. Napovedi. 13.05 Otroška ura. 13.40 Prenos koncerta iz Strasbourga. 14.20 Pevski 4. 14.30 šolska ura. 16.05 Predavanje. 16.25 Prenos 4. 17.05 šolska ura. 17.35 Pevski 4. 18 Violinski 4. 18.30 Orgelski 4. 19 •. Napovedi. 19.30 Klavir. 19.45 Igra. 20.15 Predavanje. 20.30 Drama. 22.45 •. Napovedi. 22.45 4. SOTTENS 443.1-677 100 kw 12.29 Napovedi. Poročila. 12.40 Konc. 17 4 (Lugano). 18 ženska ura. 18.30 Q. 18.50 Predavanje. 19 Beethoven: Sonata za gosli in klavir. (O)- 19-30 Predavanje. 19.50 •. Napovedi. 20 Predavanje o Mozartu. 20.30 Pisan večer. 22 O- 22-l° Klavirski 22.30 O- STRASBOURG 349.2-859 100 kw 6.20 Poročila. Napovedi. Objave. 6.40 Telovadba. 7.20 •. Objave. 7.30 Prenos LJUBLJANA 569-527 5.6 kw 11.00: Šolska ura: Mitja Ribičič: Zna-nilke pomladi. Mladinska igra (izvajajo brezp. učit. abiturijenti, vodi gdč. Manca Ribičič. 12.00: Pozdravi iz Slovenije (plošče): Dober večer, luba dekle (sekstet iz Brnce). Kaj mi nuca planinca (isti). Gor čez jezero (Pavla Lovšetova). Tam, kjer beli so snežniki (ista). V dolinci prijetni (ista). Nocoj je pa svetla noč (Julij Betetto). Dedek samonog (isti). Pojdem na prejo (isti). Po gorah je ivje (Udo-vičeva in Lovšetova). Gozdič je že zelen (isti). Pojdem u rute (Št. Ja-kobski oktet). Treba k' ni (isti). Vodopivec: Žabja svatba (sekstet iz Brnce). Je pa krajčič posvava (isti). Moj fantič je na Trolsko vandrov (Udovičeva & Lovšetova). Kod bova van-drala (isti). 12.45: Poročila. 13.00: Napovedi. 13.20: Opoldanski koncert Radijskega 4. 8 Predavanje. 8.15 O- 8.30 •. Napov. 11 O- 11-50 Prenos 4. 12.45 •. Objave. 13.15 Koncert narodne glasbe. 13.40 Orkestralni koncert. 15.05 Prenos koncerta. 15.45 O- 16 O- 16-25 Prenos 4. 17.05 Otroška ura. 18.15 Gospodarska ura. 18.30 Predavanje. 19 •. Napovedi. 19.30 Ura alzaških skladateljev. 20 •. Napovedi. 20.15 Orkestralni 4. 21.15 Klavirski koncert. 21.40 Zvočna igra. 22.30 •. Napovedi. 22.45 Glasba. STUTTGART 522.6-574 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 Leipzig. 8.30 Konigsberg. 10 Narodne pesmi. 11.30 Narodna glasba. 12 MUnchen. 14 Beethovnove skladbe. 16 Dunaj. 18 švabske pesmi. 19 Vesel spored. 20 •. 20.15 Frankfurt. 22 22.30 Narodna in zabavna gl. 24 Nočni 4. TOKIO 25.42-11.800 20.30 Napoved v angleščini, nemščini in francoščini. 20.35 • v angleščini. 20.45 Narodne pesmi. 21.05 Poročila v nemščini. 21.15 Predavanje v francoščini. Koncert na ploščah. 21.35 Poročila v francoščini. 21.45 • v japonščini. TOULOUSE 386.6-776 120 kw 7.30 7.40 Jutranji 4. 8.50 O- 9-25 O- 9.30 •. 10.10 Plošče. 10.30 Plošče. 10.45 Dramatska oddaja. 12 šolska ura. 12.30 O- 13 O- I4 •■ 14.20 Vokalni 4. 14.35 O- 15-05 •. 15.20 Komedija. 16.05 šolska ura. 16.35 O- 16-45 4 RO. 17.30 Otroška matineja. 19 Čtivo. 19.15 O- 20 Prenos 4 iz Pariza. 20.30 •. 21.15 O-21.30 4 RO. 23.30 •. 23.45 Plesna glasba. 0.15 Oddaja v španščini. VATIKAN (kratkovalovna) 20 Oddaja v angleščini. 20.30 Oddaja v italijanščini. 21 Oddaja v poljščini. Vse oddaje na valu 38.47 oz. 49.75 m, 61.90, oz. 60.30 kc/s. orkestra: Flotow: Jubilejna predigra. Rahmaninov: Preludij. Beethoven: Turška koračnica iz slavn. igre Atenske razvaline. Čajkovski: Romanca. Jaki: Po naših livadah, valčkov potp. Parma: Barcarola iz op. Zlatorog. Bernard: Vsak po svoje, koračnica po jug. motivih. 14.00: Napovedi. 18.00: Ženska ura: Vrtnariti bomo začeli (gdč. Lojzka Blatnik). 18.20: Za vsakega nekaj (plošče): Scott: Vode iz Wagtaila. Valse scherzando (igra skladatelj). Col. Taylor: Bohemski valček (New light symph oreh.) Gurnoy: Pisa-lec. Ob devetih. Vso noč pod mesecem (poje Nancy Evans). Delieus: Podoknica iz op. Hasan (igra Lio-nel Tertis). 18.40: Francoščina (g. dr. Stanko Le-ben). 19.00: Napovedi, poročila. 19.30: Nacionalna ura: Naša književnost za časa vojne (Djuro Gavela) Bgd. 19.50: Kotiček SPD: Triglavska stena pozimi (g. Anderwald Beno). 20.00: Koncert skladb g. prof. Pavla Šivica (Prenos iz velike filharmo-nične dvorane). Sodelujejo: gospa Zlata Gjungjenac, g. Julij Betetto, g. prof. Pavel Šivic, g. Miloš Ziherl in pomnožen Radijski orkester. Dirigent: D. M. šijanec. — I. Simfonska slika k Cankarjevi »Marenki« (aranžman za 2 klavirja). II. Tri pesmi za sopran in klavir: Tri otrokove želje — Poštni predal — Impresija (ga. Zl. Gjungjenac). III. 12-tonske študije za klavir v obl. male suite. IV. Pesmi za sopran in klavir: Umrl je starček — Ljubim reči — Cvetice. V. Pesmi za bas in orkester (g. J. Betetto). VT. Suita za saksofon in orkester (g. M. Ziherl). 22.00: Napovedi, poročila. 22.30: Angleške plošče. BELGRAD 437.3-686 20 kw 6.30 Koračnica. Telovadba. •. Jedilni list. 11.50 • o vodnem stanju. 12 Zvonjenje. 12.03 Narodne pesmi. 12.40 O- 13 Radiodnevnik. 13.10 Q. 13.40 Napovedi. • . 16.40 Napovedi. Objave. 16.45 Narodne pesmi, na harmoniki. 17 Instrumentalni 4. 17.20 Violinski koncert. 17.50 Koncert RO. 18.20 Predavanje o letalstvu. 18.40 4. 19.10 Radiodnevnik. 19.30 Nacionalna ura. 19.50 Dnevna reportaža. 20 Sofokles: Ojdip, tragedija. 21.15 4 Bolgarskega kvarteta. 22 Napovedi. •. 22.15 O- BELGRAD H. 6.45 Himna. Napovedi. Objave. •. 7 Jutranji 4• 7.45 Dnevne, športne in dra- Največji slovenski pupilarnovarni zavod Mestna hranilnica Ljubljanska Stanje vlog preko Din 420,000.000.— Lastne rezerve nad " 26,000.000.— Dovoljuje posojila proti vknjižbi. Za vse obveze hranilnice jamči Mestna občina ljubljanska Mek, /?. matta jpe novico. 13 Himna, 6bjav». Radiodnevnik. 13.10 Koncert. 13.40 Plošče. 14 Predavanje. 14.15 Poročila. Himna. 18 Himna. Objave. Koncert. 18.30 Predavanj« v tujem jeziku. 10.15 Poročila. 19.30 Predavanje. 19.50 Reportaža. 20 Balkanski radiodnevnik. 20.45 • v francoščini. 21 Koncert. 21.30 • iz inozemstva. 21.40 • v tujih Jezikih. 22.30 23.15 Poročila. ZAGREB 276.2-1086 0.7 kw 12 Zvonjenje. 12.01 časopisne vesti. 12.20 Navodila za kuhinjo in jedilni list. 12.25 Plošče. 12.55 Napovedi. Poročila. 13.10 Plošče. 13.50 Tržna poročila. 14 •. 16 Iz domače književnosti. 16.45 •. 17.15 4 radijskega kvarteta. 18 Koncert duhovne glasbe. 18.40 športne vesta. 18.55 •. Napovedi. 19.10 Italijanščina. 19.30 Nacionalna ura. 20 Zborov koncert. 20.30 Stara francoska glasba. 21.30 Skladbe BI. Chudoba. 22 •. Objave. Napovedi. 22.20 Plesna glasba. 23.15 Radioroman. BRATISLAVA 298.8-1004 13 kw 6.35 Plošče. 6.50 Poročila. 6.55 Plošče. 1 Napovedi. Objave. 7.10 Plošče. 7.15 Časopisni pregled. 7.25 Praga. 9.45 Praga. 10.30 Prešov. 11.05 O- 1110 šolska ura. 11.40 Praga. 12.15 O- l2-40 • . 13 Brno. 15.15 Brno. 16 •. 16.05 4. 16.30 Otroška ura. 17.05 O- 17.20 O- 18 Nemška oddaja. 18.45 •. 19.25 Zanimivosti. 19.35 O- 2<>-20 Igra. 21 O- 21.10 Razgovor. 21.30 Praga. 22.15 Plošče. 22.25 Slovaške melodije. 23 •. 23.10 O- BRNO 825.4-922 32 kw 6.15 Praga. 7.15 Bratislava. 7.20 Praga. 9.45 Praga. 11.20 šolska ura. 11.50 Praga. 13 4 RO. 14 Praga. 15.15 4 RO. 16 Praga. 17.10 Gledališke novosti. 17.15 Q. 17.25 Iz domače književnosti. 18 O-18.20 Pouk angleščine. 18.40 •. 18.55 Praga. 21.10 M. Ostrava. 21.30 Reportaža. 22 Praga. 22.20 • v nemščini. 22.35 Praga. MOSKVA 1744-172 500 kw 16 •. 17.30 Koncert ruske glasbe. 18 Mednarodni politični pregled. 18.30 Književna oddaja. 19 f 21.30 21.55 Prenos z Rdečega trga. 22 Oddaja v angleščini. 23 Oddaja v francoščini. 24 Oddaja v španščini. MOSKVA 25-12.000 25 kw 2.30 Oddaja v portugalščini. 3.15 Oddaja iv španščini. 12 Oddaja v nemščini. 16 Oddaja v španščini. 19 Oddaja v francoščini. 21 Oddaja v italijanščini. 22 Oddaja V francoščini. 23 Oddaja v franco-Ičinl. PRAGA 470.2-852.5 120 kw 6.15 Budnica. Telovadba. Godba dn petje. 7 Poročili. 7.15 Bratislava 8 Klic šolam. 9.57 Plošče. 10.30 Šolska ura. 11 O- 11-10 šolska ura. 11.20 Brno. 11.40 Plošče. 12.11 Plošče. 12.30 •. Napovedi. 12.45 O- 13 Brno. 15.15 Brno. 16 •. Napovedi. 16.10 Plošče. 16.35 Godalni kvintet. 17.15 O- 17.20 Kulturni pregled. 18 Plošče. 18.10 Predavanje. 18.25 4 salonskega orkestra. 19 •. Napovedi. 19.25 O-19.30 Pevski 20 4 vojaške godbe. 20.30 Koncert RO. 21 Napovedi. •. 21.10 Pev- ski 4. 21.30 4 orkestra FOK. Ž2 Poro-čila. Napovedi. 22.20 O- SOFIJA 352.9-850 100 kw 6 Budnica. 6.05 Telovadba. 6.20 Narodna glasba. 6.30 4 lahke glasbe. 6.50 Dnevni koledar. Nasveti. Jed. list. 7 Lahka glasba. 11 4 lahke glasbe. 11.30 Predavanje. 11.45 4 12 •. Napovedi. 12.10 Zabavna glasba. 12.30 •. 12.45 13.20 Lahka in plesna glasba. 16.30 Družinska ura. 17.30 4 vojaške godbe. 18.15 Koncert narodne glasbe. 18.45 Predavanje. 19 Prenos iz opere. 22 Plesna glasba. VARŠAVA 1339.3-677 120 kw 6.30 Verski spev. 6.35 Telovadba. 6.50 Plošče. 7 Poročila. 7.15 Plošče. 8 šolska ura. 8.10 Notranji pregled. 11 šolska odd. 11.15 Plošče. 12.03 Opoldanska odd. 13 Notranji pregled. 15 Mladinska ura. 15.20 Športna •. 15.30 | RO. 16 •. 16.08 Gospodarske ivesti. 16.20 Za bolnike. 16.35 Prenos. 17.30 Predavanje. 17.45 Predavanje. 18 Kmetijska ura. 18.30 Zvočna igra. 19.15 Koncert zabavne gl. 20.35 •. Objave. 21 Zborov 4. 21.15 Koncert Varšavske Filharmonije. 22.30 Branje. 23 •. Napovedi. AL BERLIN 356.7-841 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Jutranji 8.20 O 8.30 Koln. 9.40 Vesele melodije. 10 Leipzig. 10.30 Plavalna tekma. 10.45 Letalstvo, mornarica in motorni šport. 12 4 RO. 14 •. 14.20 Hamburg. 15 Malenkosti. 15.35 Veseli zvoki. 17 Franc Schu-bertove skladbe. Sonata za klavir v c-duru. 17.30 Vojna pisma. 18 Vesele melodije - igra RO. 20 •. 20.10 Veselo igra. 21 Baletna glasba - igra RO. 22 •. 22.30 Leipzig. BEROMtfNSTER 540-556 100 kw 6.30 Telovadba. 6.50 7.05 •% Objave. Napovedi. 12 O- l2-29 Napovedi. *. 16 O- 16.30 ženska ura. 17 4 RO. 18 Plošče. 18.35 Predavanje. 18.45 4 komorne glasbe. 19.10 Družinska ura. 19.30 Napovedi. •. 19.40 Domač večer v Churu. BRESLAU 315.8-950 100 kw 5.30 O- 6-30 Konigsberg. 8.30 Koln. 10 Leipzig. 12 O- 13 •- 13-15 Koncert RO. 15.30 Pisana glasba. 16 Dunaj. 18 Streljanje na lončene golobe. 18.10 Flavta. 18.30 O- l9 •• 19-15 Večerni 4 pokrajinske godbe. 20 •. 20.10 Stara in nova plesna glasba. 21 Za Nemce v tujini. 22 •. 22.20 O- 22-30 Leipzig. BUDIMPEŠTA 550.5-545 120 kw 6.45 Telovadba. 10 •. 10.20 Predav. 10.45 Predavanje. 12 Zvonjenje. Himna. 20.10 Pevski $. 12.40 •. 13 Orkestralni 4. 14.35 •. 16.15 Dijaška ura. 17 •. v slo-vaščini. 17.15 Klavirski 4. 17.50 Športna poročila. 18 Plesna glasba. 19.15 Reportaža. 19.45 Zgodovina valčka. (Predavanje In 21.10 Ciganski orkester. 21.40 • . 22.30 4 RO. 22.40 • v Nemščini, italijanščini, angleščini in francoščini. BUKAREST 364.5-823 12 kw 6 Jutranja oddaja. 11 Zabavna glasba na ploščah. 12 Napovedi. Poročila, športne vesti. 12.10 Opoldanski koncert. 13.10 Radiodnevnik. 13.30 Nadaljevanje konc. 17.02 Fanfare. 18 Predavanje. 18.15 Q. 19 Predavanje. 19.15 O- 19-30 Prenos iz opere. V odmorih •, objave in napovedi. 22.45 • iv francoščini in nemščini. DUNAJ 506.7-592 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Konigsberg. 8.30 Koln. 10 Utrdbe na zapadu. 11.20 Za mesto in deželo. 12 4 RO. 14 •. 14.10 Klavirski 4 - O- 15 Pesmi in violinska glasba. 16 4 RO. 18 Kje je mladina Evrope. 18.30 Filmski kotiček. 18.45 Vesela koroška glasba. 19.50 • v ukrajin. 20 •. 20.10 Leipzig. 22 •. 22.30 Leipzig. D. SENDER 1571-191 60 kw 6.10 O- 6.30 Jutranji 4 vojaške godbe. 10 Slušna igra. 11.30 O- 12 4 gledališkega orkestra. 13.15 Promenadni 4-15.15 O- 15.30 Igre mladih deklic. 16 Popoldanski 4• 18.40 Pesmi Vzhodne marke. 19 Slušna slika. 20 •. 20.10 Koncert. BO. 21 j>Haydnov kvartet«, čtivo. 22 •. 22.30 Nočna glasba. 23 Operetna in film. ska glasba. 23 O- FRANKFURT 251-1195 25 kw 6.30 4 vojaške godbe. 8.30 4 za delavstvo. 10 šolska ura. 12 Opoldanski 4 orkestra. 13.15 Promenadni 4. 14 •. 14.15 Južnonemška narodna glasba. 15 Komorna glasba. 15.30 Petje in Igra. 16 Pop. 4 za ljudske šole. 19 Slušne slike. 20 •. 20.15 Pisan večer. 22 •. 22.40 Plesna gl. 24 Nočni 4. HAMBURG 331.9-904 100 kw 6.15 Telovadba. 6.30 Konigsberg. 10 Koln. 10.30 Dopoldanski 4. 12 4 godbe na pihala. 14 14.20 Zabavna glasba. 15.25 Komorna glasba. 16 Konigsberg 17.15 Otroški cvet. 17.25 čelo koncert. 18 4 RO. 19 Valčki. - Iz nemške pokrajine. 21 Sredozemski kanal. 22 •. 22.30 Mtinchen. 23 Leipzig š HoRBY 265-1131 100 kw 12.05 Havajska glasba. 12.30 •. 13 Oddaja za šole. 13.30 .Stara plesna glasba. 14 Otroška ura. 14.05 Lahka gl. 15.15 Predavanje. 15.45 Pevski $. 17.05 Mladinska ura. 17.45 O- lg-45 Recitacije. 19 • . 19.30 Predavanje. 20 Pisan koncert (solisti, zbor In RO). 20.30 Predavanje. 21.10 4 vojaške godbe. 22.15 O- Predav. ITALIJANSKE POSTAJE Skupni program: 8 •. 10.30 šolska ura. 11.30 4 orkestra LotU. 12.30 O- 13 •• 13.15 Moderna gl. 14 Poročila. 16.40 Mladinska ura. I. 17 Prenos 4 iz Akademije sv. Cecilije. 19.20 O- l9-40 Angleščina. 20 •. 21 Operetni prenos. 23 •. 23.15 Plesna glasba. n. 17 0. 19.20 O- 19-40 Angleščina. 20 •. 20.30 4 plesne glasbe (iizvz. Milan). 21 Simfonični koncert. 1.) Berlioz: Rimski karneval. 2.) Dopper: Giccona gotica. 3.) Čajkovski: Prenos iz Julija - uvertura. 23 •. 23.15 Plesna glasba. m. 19 Pisana glasba. 20 •. 20.30 »Trubadur« - opera Verdi. Plesna glasba, vmes ob 25. poročila. KOLN 455.9-658 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 O- 7.10 Zabavni 4. 8.30 Dopoldanski 4. 10.30 Berlin. 12 Zabavni sekstet. 13.15 Koncert RO. (Saar-brlicken). #4 •. 14.10 4 rudarske godbe. 16 O- 17.15 španska glasba (Kitara). 17.45 Domača glasba. 18.30 Dunajske pesmi. 19.10 Ura Z. p. 20 •. 20.10 Ura Z. p. 21 Hamburg. 22 •. 22.15 Klavirski 4. 23 Leipzig. konigsberg 291-1031 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 4 trobentaškega zbora. 8.30 Koln. 10 Slušna prireditev. 11 Angleščina. 12 4 RO. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 16 Zabavni 4. (Q). 18.05 Zbo-rovni 4- 18.25 Mladi vojaki pripovedujejo. 19 4 plesne godbe. 20 •. 20.10 4 RO. 22 • . '22,30 Zabavni 14 RO. 24 Frankfurt. LIPSKO 382.2-785 120 kw 6.10 Berlin. 6.30 Konigsberg. 8.20 Harmonika. 8.30 Koln. 10 Utripajoče srce -slušna igra. 10.30 Berlin. 12 4 za oddih. 13.15 4 RO (Saarbrucken). 14 •- nato O- 15 Klima in življenje. 15.20 Plesne melodije (O)- 16 4 RO. 18 Topništvo v pomorski bitki. 18.20 Sonata za rog In klavir op. 178 (Jos. Rheinberger). 19 Pisan večer. 20 20.10 Mesečni pregled. 22 22.30 Plesna in zabavna glasba. 24 Frankfurt. LUXEMBOURG 1293-230 200 kw 7.30 •. 7.35 Filmske in operetne arije. 8.05 4 orkestra. 8.25 Telovadba. 8.50 •. 9 Angleška glasba. 11.45 Pisan 4. 12 Filmska arija. 12.15 •. 12.25 ženska ura. 12.35 Reportaža. 12.45 Predavanje. 13 • . 13.10 Pisan 4 RO. 14 •. 14.30 Vokalni 4. 15 •. 15.15 Angleška glasba. 19.30 •. 19.45 O- 20 •. 20.10 Slušna prireditev. 21.15 Popevke. 22.15 Slušna prireditev. 23.05 Reportaža. 23.15 Predavanje. 23.40 Sonatni 4. 24 Plesna glasba. MARSEILLE 400.5-749 100 kw 7.30 •. 7.40 O- 9 Prenos iz Toulouse. 9.40 O- 1010 O- 11 Plošče. 13.30 Plošče. 15.05 •. 15.20 Prenos iz Rennesa. 16.35 Prenos. 18 O- 18.30 ženska ura. 18.45 4 RO. 20 O- 20.30 •. 21 Razno. 21.15 O-21.30 Simfonični koncert RO. 23.30 •. 24 Prenos nočnega koncerta iz Pariza. MONAKOVO 405.4-740 100 kw 6.10 Telovadba. 6.30 Konigsberg. 8.30 Koln. 10 Koln. 10.30 Plavalne tekme. 11 4 RO. 12 4 zabavnega orkestra. 14 •. 14.15 Zabavna glasba. 15.40 Pravljice. 16 Veseli pop. 4. 18.20 Jos. Rheinberger-jeve skladbe. 19 W. 19.15 Pisan 20 •. 20.10 Večerni 4 RO. 2 2*. 22.20 Za smučarje. 22.30 Koncert na 20 saksofonih. 23 Pisana glasba. M. CENERI 257.1-1167 15 kw 12 O- 12.29 Napovedi. •. 12.40 O- 15 Predavanje. 17 Zurich. 19 Q. 19.20 De- lavska ura. 19.30 O- 19-50 •. Napovedi. 20 Kulturna kronika. 20.15 Mozart: Re-quiem (solisti, zbor in orkester). 21.15 Prizori. 21.35 4. 21.55 Plesna glasba. PARIZ 431.70-695 120 kw 6.30 •. Napovedi. Objave. 7.20 O- 8 Predavanje. 8.15 Koncert. 8.30 •. 8.40 4- 9 •. 9.10 Koncert zabavne glasbe. 9.30 Šolska ura. 10 Prenos 4. 11 Branje. 11.15 Predavanje. 11.50 Prenos 4. 12.30 Pesmi. 12.45 •. Napovedi. 13.05 Skeč. 13.35 Prenos koncerta iz Niče. 14.20 O- 14.30 šolska ura. 15 Predavanje. 16.15 Zdravniška ura. 16.25 Koncert zabavne glasbe. 17.05 Gledališka kritika. 17.20 Kmetijska ura. 17.35 Otroci pojo. 18.05 Klavirski 4. 18.30 Prenos koncerta iz Strasbourga. 19 •. Napovedi. 19.30 Predavanje. 20 Pevski 4. 20.30 Orkestralni koncert. 21.30 •. Napovedi. 22.45 4. SOTTENS 443.1-677 100 kw 12.29 Napovedi. Poročila. 12.40 Konc. 17 Koncert (Zurich). 18.15 Predavanje. 18.40 Za planince. 19.15 Pisan drobiž. 19.50 •. 20 Predavanje. 20.30 Igra. 21 4 RO. 22.10 Predavanje. STRASBOURG 349.2-859 100 kw 6.20 Poročila. Napovedi. Objave. 6.40 Telovadba. 7.20 •. Objave. 7.30 Prenos 4. 8 Predavanje. 8.15