yu issn 0040-1978 ueto xxxviii., št. 36 Ptuj, 19. septembra 1985 cena 30 dinarjev glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva r-f v r Kdaj modernizacija TGA Kidričevo (stran 2) Novi stroji v kmetijstvu (stran 4) Zgode in nezgode rogozniške telefonije (stran 6) Cicibani, vsi na ples! (stran 8) PRED KONGRESOM ZK SLOVENIJE Manjkajo pred ogi! člani ormoškega predsedstva občinskega komiteja ZKS so 10. septembra obravnavali predos- nutek poročila o delu slovenskih komunistov med 9. in 10. kon- gresom. Ocenili so, da je kritika dela komunistov dokaj pavšalna, da poročilo prinaša dober opis družbenoekonomskih odnosov in razvoja materialnih sil, gospo- darskih težav in političnih pro- blemov — nikjer pa ni predlo- gov, kako jutri, da bi bile stvari drugačne, kot je dejal predsed- nik P OK ZKS Ormož Miran Kranjc. Poročilo je napisano odprto in dokaj kritično, ne gre pa do konca. Zato člani predsed- stva z njim niso bili zadovoljni. Poleg omenjenega so člani predsedstva poudarili, da bi mo- ralo poročilo zajemati tudi dose- žene uspehe in nakazati delova- nje komunistov v naslednjih le- tih, da bi odpravili vsaj osnovne nepravilnosti. Predvsem so imeli v mislih probleme v kmetijstvu, saj je občina pretežno kmetijska. Pogrešajo poročilo o tem, pod kakšnimi pogoji kupujemo hra- no in od kod devize zanjo. Pose- bej še zato, ker smo sposobni pri- delati dovolj hrane doma. Tudi področje družbenih dejavnosti je f predosnutku poročila predsta- vljeno zgolj s problemi oziroma oceno stanja, rešitev, ki hi prine- sle pozitivno spremembo, pa ni. N. D. Priprave na občinski samoprispevek Prebivalci ormoške občine se bodo še letos na referendumu odločali'za uvedbo 2. občinskega samoprispevka. Na nedavni seji predsedstva OK ZKS Ormož so razpravljali o programu samopri- spevka in se zedinili, da ga bodo namenili za nadaljnjo gradnjo šolskega prostora v občini. Pred- log je, da naj bi s sredstvi, ki jih bodo zbrali v naslednjih petih le- tih, sofinancirali gradnjo dveh osnovnih šol — v Ivanjkovcih in na Hardeku ter telovadnice pri osnovni šoli Miklavž. Šola v Ivanjkovcih bo po ce- nah iz maja letos vellala 207 mi- lijonov, na Hardeku 291 milijo- nov in telovadnica 87 milijonov dinarjev. Od potrebnih 586 mili- jonov dinarjev naj bi s samopri- spevkom zbrali 329 milijonov, krajevna skupnost Ormož bo za šolo na Hardeku prispevala 20 milijonov dinarjev iz krajevnega samoprispevka, republiška soli- darnost naj bi znašala 60 milijo- nov dinarjev. Manjkajoča sred- stva naj bi zbrali z dodatnim združevanjem sredstev združene- ga dela, pa tudi krajevne skup- nosti na območju katerih bo po- tekala gradnja, naj bi prispevale okrog 25 odstotkov denarja iz krajevnega samoprispevka. O teh predlogih bodo razpra- vljali občani v naslednjih mese- cih, dokončni program pa mora- jo sprejeti do decembra, ko bodo izvedli referendum za uvedbo občinskega samoprispevka. Pro- blem, ki je prisoten že sedaj pa je, katero šolo naj bi zgradili prej -- tisto v I\'aTTrkovcih ali ono na Hardeku. To dilemo bo potreb- no dovolj zgodaj odpraviti, sicer je izid referentkima vprašljiv. N. D. Veder le otroški obraz Le otroci, ki jim je prihranjena marsikatera grenkoba življenja, lahko ohranijo veder obraz ob pogledu na naše vinograde. In ker je grozdje, koli- kor ga pač je, letos zelo sladko, se otroci radi po- sladkajo. Vinogradniku pa niti sladkoba grozdja in veselje otrok ne more zgladiti zgubanega čela, ko gleda le z listjem in redkimi grozdi obložene tr- se, ki jih je kljub njihovi letošnji »skoposti« skrb- no negoval in ščitil pred boleznimi. Še bolj se nje- gov obraz zmrači ob pogledu na vinsko posodo v kleti, ki bo v najboljšem primeru vsaj na pol pra- zna . .. JB Foto: M. Ozmec V Krapini so 13. septembra zelo svečano prosla- vili Dan bratskih občin SR Hrvatske in SR Slove- nije. Po delovni skupni seji Koordinacijskega od- bora za sodelovanje bratskih občin SRH in SRS ter Odbora za kulturo, se je na Gajevem trgu zvr- stil bogat kulturni program. SR Slovenijo so zasto- pali člani folklorne skupine »Anton Strafela« iz Markovec pri Ptuju, ki jih je več tisoč gledalcev to- plo nagradilo z navdušenim ploskanjem. Iz sosed- ne Avstrije so nastopali člani KUD »Strinjačko kolo«, v katerem se združujejo gradiščanski Hrva- ti. Kulturni program pa so izvajali tudi člani KUD »Jancekova klapa« iz Ivanca in »Rudar« Glogo- vac iz Koprivnice. O pomenu Dneva bratskih ob- čin je govoril predsednik Koordinacijskega odbo- ra in občinskega sveta ZSS Krapina, tovariš Ivo POLJAK. Najlepše, kar lahko doživi človek v Krapini, je brez dvoma Teden kajkavske kulture, ki izžareva bogastvo kulturnega ustvarjanja, pristnost, tovari- štvo, bratstvo in sodelovanje. Poleg številnih kul- turnih prireditev, je posebej treba poudariti festi- val kajkavske popevke, razstavo ženskih ročnih del, na kateri smo videli kvalitetna ročna dela ptujskih žena, razstava drobnega gospodarstva, li- kovna razstava itd. Vse prebivalstvo Krapine je na ulici in živi z bogatim kulturnim programom in družabnim življenjem v Tednu kajkavske kulture. Ko bi na primer Ptujčani kaj takšnega zm<^li v okviru ptujskih kulturnih srečanj in festivala do- mače zabavne glasbe, kot to zmorejo Krapinčani v Tednu kajkavske kulture, bi sleherni Ptujčan te- den dni preživel le izven svojih štirih sten na ptuj- skih trgih, na katerih bi zvoki ljudskih ansamblov, dišave ptujskih specialitet in kvalitetnih haloških vin, razveseljevale vse ljudi dobre volje. Koristno bi bilo, da se Ptujčani tega naučimo od veselih Krapinčanov. Ob koncu naj dodamo še to, da so člani folklor- ne skupine »Anton Štrafela« Markovci pri Ptuju svoj pester program štajerskih plesov skrbno pri- pravili, navdušili množico gledalcev ter častno za- stopali svojo občino in republiko. FB V ponedeljek in torek zasedajo zbori SO Ptuj Delegati družbenopolitičnega zbora skupščine občine Ptuj se bodo sestali na redni seji v pone- deljek popoldne. Najpomemb- nejša točka dnevnega reda bo in- formacija o uresničevanju druž- benoekonomskega razvoja obči- ne Ptuj v letošnjem polletju, ki jo bodo povezali z informacijo o spremljanju uresničevanja resor lucijskih usmeritev na področju načrtovanja in razporejanja do- hodka in čistega dohodka v' le- tošnjem letu v ptujski občini. Nadalje bodo obravnavali program setve 1985/86, poročilo o oceni škode po elementarnih nesrečah v občini Ptuj in poroči- lo o stanju v Pokrajinskem muze- ju Ptuj. Sklepali bodo o razreši- tvi tajnika SO Ptuj in o imenova- nju drugega tajnika, prav tako tudi sekretarja zbora in o predlo- gu sklepa o pristopu k samou- pravnemu sporazumu o sodelo- vanju in izvajanju skupnih nalog pri načrtovanju, vzpostavljanju in delovanju informacijskih si- stemov za podporo odločanju. Sprejeli bodo tudi delovni pro- gram zborov za IV. trimesečje ter opravili volitve, imenovanja in razrešitve. V torek se bosta sestala še zbor krajevnih skupnosti ob 8. uri in zbor združenega dela ob 11. uri. Oba zbora imata približno enak dnevni red, poleg točk, ki so že navedene za sejo DPZ, bosta oba zbora sklepala še o potrditvi sa- moupravnega sporazuma in sta- tuta občinske skupnosti za zapo- slovanje in o izvzemu zemljišč iz splošne rabe. Zbor krajevnih skupnosti bo odločal še o predlo- gu odloka o gospodarjenju z jav- nimi potmi, zbor združenega de- la pa bo imenoval listo 44 zuna- njih članov v disciplinske komi- sije delovnih organizacij in tozd ter delovnih skupnosti. FF Vroča jesen čeprav nam vremenoslovci napovedujejo toplo in razmero- ma lepo jesen, naslov ni zaradi tega, temveč zaradi vsega tistega, kar nas to jesen čaka na gospodarskem, družbenem in političnem področju, da vsaj delno izpolnimo sprejete naloge in sprotno rešu- jemo nakopičene probleme. Za nami je čas letnih dopustov, za nami ocene polletnih re- zultatov gospodarjenja in prav ti rezultati so tisti, ki nas zaskr- bljujejo — tako v širši družbenopolitični skupnosti, posebej pa še v Ptujski občini. Res je sicer, da zaradi spremenjene metodologije kazalci finančnih rezultatov niso stvarno primerljivi z lanskim pr- vim polletjem, toda vrsta podatkov je, ki nas zlasti v ptujski občini morajo še posebej skrbeti. Fizični obseg industrijske proizvodnje je v letošnjem prvem polletju za desetino odstotka nižji kot lansko prvo polletje in to kljub temu, da smo v gospodarstvu povečali število zaposlenih za 1 odstotek, število opravljenih nadur pa je višje kar za 3 odstotke. To dovolj zgovorno govori o padanju produktivnosti dela. K temu še podatek, da se je v tem obdobju povečal del čistega dohodka za osebno in skupno porabo za 93 odstotkov, kar potrjuje, da ni ra- sel skladno s produktivnostjo dela in delovnimi rezultati. To ugo- tovitev še podkrepljuje podatek, da so se osebni dohodki v gospo- darstvu ptujske občine nominalno povečali za 85,5 odstotka, če pri tem upoštevamo inflacijsko stopnjo, so realni osebni dohodki porasli za 4,8 odstotka, v SRS pa za 2,7 odstotka, čeprav je fizi- čni obseg industrijske proizvodnje v Sloveniji porasel za 1,5 od- stotka. K temu je treba še povedati, da je izvoz v letošnjem prvem polletju nižji za dobrih 25 % glede na lansko prvo polletje, da se zaloge gotovih izdelkov večajo in s tem tudi obresti za kredite, te so porasle za 175,2 odstotka, da je reprodukcijska sposobnost v upadanju, da so se tekoče izgube povečale za 139,4 odstotka, in še nekaj takih podatkov iz letošnjega polletnega obračuna je. ki nas vse skupaj zaskrbljujejo. O vseh teh vprašanjih so zadnjih 14 dni tekle podrobnejše razprave v organih občinske skupščine in vodstvih družbenopoliti- čnih organizacij, na posvetih z direktorji, sekretarji osnovnih or- ganizacij ZKS, v odborih sindikatov dejavnosti itd. Vse te razpra- ve in posveti so se končali z osnovnim sklepom, da je treba mobili- zirati vse subjektivne sile, da v gospodarstvu ptujske občine po- pravimo neugodna razmerja iz prvega polletja, v juliju in avgustu so se zaradi dopustov ta razmerja še poslabšala, in se tako do konca leta vsaj delno približamo ciljem, ki smo sijih začrtali z re- solucijo za letošnje leto. Temu ustrezni bodo prav gotovo tudi sklepi zborov občinske skupščine, ko bodo obravnavali to področ- je. Ce je področje gospodarstva najpomembnejše, saj je od sta- nja v gospodarstvu odvisno tudi družbenopolitično razpoloženje delovnih ljudi in občanov, nas to vročo jesen čaka še druga, nič manj pomembna nalogba, to je priprava in sprejem srednjeročnih in dolgoročnih programov razvoja. Prav zdaj stopamo v najtežjo fazo načrtovanja, to je usklajevanje planov. Dejstvo je, da progra- mi samoupravnih interesnih skupnosti in krajevnih skupnosti da- leč presegajo stvarne zmogljivosti našega gospodarstva. Čeprav ti programi temeljijo na dejanskih potrebah posameznih področij dejavnosti in krajevnih območij, se bo marsičemu treba odreči, marsikaj preložiti na kasnejši čas. Tu nič ne pomaga tarnanje, besedovanje, tudi ne pritiski in grožnje, nič ne pomagajo politični nauki, sprejemanje stališč in ugotovitev, pomagalo bo le konkretno delo. Če bomo z večjo pro- izvodnjo, storilnostjo, s kakovostjo izdelkov in izvozom ustvarili več. bomo lahko dali več za zdravstvo, izobraževanje, kulturo, razvoj komunalne infrastrukture itd. Zato mora glavna skrb biti usmerjena v gospodarstvo, v materialno, sfero, kjer moramo z boljšo organizacijo dela, z novimi proizvodnimi programi, s hitrej- šim spreminjanjem gospodarske strukture in z vključevanjem v svetovno delitev dela pospešiti materialno rast. s tem pa tudi rast skupne in splošne porabe. Pri tem imajo najpomembnejšo vlogo sposobni, strokovno usposobljeni ljudje, ki nam jih žal vie preveč manjka in še tu mla- dim, zmožnim in dela voljnim strokovnjakom ne omogočamo, da bi lahko pokazali in razvijali svoje sposobnosti. Tudi to je ena od naših, ne le političnih, temveč tudi ekonomsko-stabilizacijskih na- log. V to našo vročo jesen se vključujejo tudi priprave na kongre- se ZK in drugih družbenopolitičnih organizacij, ter priprave na volitve 86. Ob vsem tem bodo izstopala predvsem nakazana vpra- šanja s področja gospodarjenja in načrtovanja. Če bodo vse sub- jektivne sile resnični pobudniki ifi mobilizatorji široke fronte vseh delovnih ljudi, uspehi prav gotovo ne bodo izostali. Ne le dosega- nje. temveč visoko preseganje proizvodnih rezultatov v nekaterih delovnih organizacijah nam potrjuje, da je začrtano moč doseči! Franc Fideršek DANES SEJA CK ZKS O opiranju na lastne moči Po večmesečnih pripravah in obiskih delovnih skupin v številnih OZD se bo danes, 19. septembra sestal centralni komite ZK Slovenije na svoji 16. seji m obravnaval naloge ZK pri uresničevanju politike opiranja na lastne moči v organizacijah združenega dela. Gradivo za sejo obsega povzetek spoznanj, ugotovitev in glavnih vprašanj na tem področju ter predlog nalog in usmeritev za delovanje komunistov pri aktiviranju lastnih moči v OZD. Na seji bodo sprejeli tudi predlog stališč in usmeritev seje CK ZKS o kulturi. DRUŽBA IN GOSPODARSTVO 19. september 1985 — TEDNIK TOVARNA SLADKORJA ORMOŽ Kdaj bo konec agonije ? Tako so se vprašali delavci ormoške Tovarne sladkorja, ko jih je v sredo, 11. septembra, obiskala delovna skupina CK ZK Slovenije pod vodstvom Alojza Gojčiča. Vprašali sami sebe, saj jim odgovora nihče ni mogel dati. Samo v prven polletju tega leta je 350-članski kolektiv »pridelal« 610 milijonov dinarjev izgube, do konca leta pa predvidevajo milijardo dinarjev izgube. Čeprav se po produktivnosti, porabi goriva, številu zaposlenih in izkoriščenosti zmogljivosti med novimi jugoslovanskimi tovarnami sladkorja uvrščajo v sam vrh, se že od ustanovitve otepajo z izgubo. Ta se je letos v primerjavi s prejšnji- mi leti strahovito povečala, vendar ne zaradi slabega dela zaposlenih. Osnovni vzrok je v cenovnem nesorazmerju med surovinami, energi- jo, transportom in ceno sladkorja. Komunisti so na omenjenem sestanku kritično razpravljali o od- nosu širše družbene skupnosti do te .trateško pomembne tovarne, ki naj bi pripomogla k uresničitvi zamisli, da naj bi v Sloveniji pridelali dovolj hrane zase. Po večurni razpravi so uspeli sprejeti sklep, da bo Centralni komite Zveze komunistov Slovenije zahteval od republiške- ga izvršnega sveta oblikovanje in sprejetje takih ukrepov, ki bodo pri- pomogli k likvidnemu poslovanju tovarne. Seveda pa so hkrati skleni- li, da bodo tudi sami še povečali delovni zanos, delovno disciplino in izpopolnili nagrajevanje po delu. Sicer pa so imeli v tovarni kljub vi- soki produktivnosti in odlični kakovosti sladkorja v prvem polletju poprečni osebni dohodek 36,600 dinarjev, že od leta 1981 niso izpla- čali regresa za letni oddih, niti niso kupili stanovanja ali dali kredita za gradnjo hiše. Na omenjenem sestanku so predstavniki tovarne opozorili še na nekaj drugih podatkov, ki ilustrirajo sicer uspešno delo.Dosežen ob- seg proizvodnje je takšen, kot so si ga leta 1976 težko zamišljali. Lani so proizvedli 32.000 ton sladkorja, kar pomeni 80 odstotkov zmoglji- vosti tovarne, medtem ko jugoslovanske tovarne sladkorja izkoriščajo v poprečju le 69 odstotkov svojih zmogljivosti. Ob tem je zanimiv po- datek, daje v ormoški tovarni zaposlenih kar 71 delavcev manj kot v ostalih novih tovarnah sladkorja v Jugoslaviji. Precej kritično so spre- govorili tudi o cenah goriva in železniških vagonov. Cene še zdaleč niso enak" uradno objavljenim, temveč krepko višje. V Beogradu so to tudi glasno povedali, naleteli pa le na začudenje, brez pozitivnih posledic. Omenili so tudi potrebo po povečanem pridelovanju slad- korne pese. Glede na hektarski donos bi jo morali posejati na 8000 hektarih, sedaj pa je posejana na okrog 5400 hektarih. Družbeni sek- tor se zadnja leta umika, ker želi pridelati dovolj lastne koruze. V to- varni načrtujejo, da naj bi leta 1990 imeli 3500 hektarov pese v zaseb- nem in 4200 hektarov v družbenem sektorju, od tega 1000 hektarov na melioriranih površinah. Obenem si prizadevajo za sprotno nabavo mehanizacije, saj po- staja za kmete tudi izposoja pri zadrugah predraga. Poleg tega je cena pese v primerjavi s pšenico prenizka in četudi jo povišajo. Tovarna sladkorja nima denarja,, da bi jo plačala. Sicer pa o vhodnih cenah su- rovin in izhodnih cenah sladkorja ne odločajo delavci, tako da je to- varna po besedah sekretarja medobčinskega sveta ZKS Podravja Slavka Kleindiensta tipični primer nemoči sistema, ko gre za odpra- vljanje nepravilnosti, s katerimi se združeno delo srečuje zadnja leta. Nevenka Dobljekar V Agisu uresničujejo sklepe Prejšnji teden so bile v DO Agis Ptuj seje izvršnih odborov os- novnih organizacij sindikata, konference ŽS na ravni delovne organi- zacije in druge sindikalne aktivnosti. Gre predvsem za uresničevanje sklepov zbora delavcev v TOZD Kovinska obdelava in sklepe družbe- nopolitičnih organizacij. Precej razprave je bilo o pravni formulaciji prvega sklepa, ki je bil sprejet v zvezi s poračunom ob polletnem obračunu v štirih TOZD. Pri tem so se morala angažirati tudi občinska vodstva, da so se zedinili za ustrezno formulacijo sklepa, ki ne dovoljuje dodatnega izplačila v višini enomesečnega OD. Res je, da bi zadevo morali ure- diti sami v okviru delovne organizacije, vendar smo pač navajeni, da gre lažje, če nekdo pomaga tudi od zunaj. V petek je bila tudi seja samoupravne delavske kontrole v DO Agis, ki mora glasom sklepa v 15 dneh ugotoviti odgovornost posa- meznikov za napačno motivacijo delavcev o možnosti delitve ostanka dohodka. Predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj bo v tej smeri še nadalje- valo z aktivnostjo in tako pomagalo delavcem v Agisu pri doslednem uresničevanju sklepov. Kdaj modernizacija TGA Kidričevo? Kakšne so realne možnosti za posodobitev proizvodnje primar- nega aluminija v TGA Kidriče- vo, kjer se že več let ubadajo s problematiko zastarelih proiz- vodnih naprav? Na to vprašanje so poskušali odgovoriti v torek, 10. septembra ob obisku pred- sednika izvršnega sveta SR Slo- venije Dušana Sinigoja, predsed- nika republiške gospodarske zbornice Draga Bulca in člana predsedstva SR Slovenije Lojze- ta Briškega, v tej delovni organi- zaciji. Kot že tolikokrat doslej tudi tokrat nismo slišali jasnega od- govora na to izredno pomembno vprašanje za vso slovensko go- spodarstvo. S posodobitvijo pro- izvodnje bi v Kidričevem pove- čali letno proizvodnjo primarne- ga aluminija do sedanjih 46 tisoč ton na 70 tisoč ton. Za to, drugo največjo načrtovano slovensko investicijo bi za fazno izgradnjo v petih letih po sedanji eskalira- ni vrednosti potrebovali 39 mili- jard dinarjev, kar pa pomeni slo- venskemu gospodarstvu in ban- čništvu veliko obremenitev. La- stna udeležba TGA in združeval- cev sredstev — porabnikov alu- minija bi bila skoraj 55 odstotna, nekaj čez 25 odstotkov sredstev naj bi prispeval konzorcij po- slovnih bank, preostalih 20 od- stotkov sredstev pa naj bi zbrali s tujimi krediti. Slednje predvsem za nakup tuje tehnologije. Tak- šna fmančna konstrukcija bi bila verjetno sprejemljiva, žal pa so tokrat izpostavili energetsko pro- blematiko. Po mnenju udeležencev ome- njenega razgovora je sedaj klju- čni problem modernizacije TGA vprašanje električne 'energije. Kot kaže republiški elektroener- getski bilanci ne bi uspelo doba- viti dodatne energije, ki bi jo zahtevala nova elektroliza. Ven- dar v TGA in sozdu UNIAL poudarjajo, da že od leta 1976 združujejo sredstva v ta namen in so do sedaj zbrali že prek 22 milijard dinarjev. Poleg rednega plačevanja energije pa bodo do leta 1990 prispevali še 28 mili- jard dinarjev. Ob tem je treba še dodati, da je slovensko elektro- gospodarstvo že dvakrat podpi- salo, da je povečanje potrebne energije za TGA že zajeto v seda- njih zmogljivostih elektrarn. Po ugotovitvah udeležencev razgo- vora pa TGA ne more dobiti do- datnih količin električne energi- je, ker so zmogljivosti slovenske- ga elektrogospodarstva izčrpane. Kakorkoli že, odnose med TGA in elektrogospodarstvom je treba v najkrajšem času razčistiti, je bi- lo med drugim poudarjeno. Na popoldanskem razgovoru z direktorji nekaterih ptujskih de- lovnih organizacij in predstavni- ki družbeno političnih skupnosti, je Dušan Sinigoj razgovore v TGA ocenil kot izredno pq. membne. Problematiko je v slo- venskem prostoru potrebno čim- prej rešiti, saj zamujanje veliko stane. Hkrati je treba z vso odgo- vornostjo sprejeti končno stališ- če in se zavedati tudi morebitnih negativnih posledic. Potrebno je izbrati najprimernejšo in najbolj racionalno pot, kar pa v današnji neugodni gospodarski situaciji ni lahko. Pred nami je obnova skoraj vsega slovenskega gospo- darstva, saj je 80 odstotkov teh- nične opreme naše industrije že odpisane. Denar, ki nam je na voljo, je treba za to naložiti naj- bolj smotrno. Dejstvo je, da sta železarna Jesenice in TGA Kidri- čevo trenutno napomembnejši slovenski investiciji, ki pomenita tudi največje breme. Prav zaradi tega je potreben zelo resen pri- stop in čimprejšnja uskladitev. Žal pa nas čas prehiteva in kon- čnega odgovora o pričetku mo- dernizacije še vedno nismo dobi- li. M. Ozmec Dušan Šinigoj s sodelavci med ogledom elektrolize v TGA Kidričevo (foto: Stojan Kerbler) OPOZARJA IN ZAHTEVA Prejšnjo sredo se je sestalo predsedstvo občinskega sveta ZSS Ptuj in namenilo največ razprave informaciji o uresničevanju družbenoeko- nomskega razvoja občine Ptuj v letošnjem letu. Po kritični in utemeljeni razpravi so zadolžili delegate za Družbenopolitični zbor SO Ptuj, da na seji DPZ poročajo o sklepih seje predsedstva, in da občinska skupščina s temi sklepi seznani vse organizacije združenega dela in delovne skup- nosti v občini. V sklepih je zapisano, da je do konca letošnjega leta treba nape- ti vse razpoložljive sile, da se do- seže višja raven proizvodnje, kot smo jo dosegali doslej in se tako vsaj delno približamo resolucij- skim ciljem za letošnje leto. Od tega je odvisno, da bomo imeli v gospodarstvu takšen dohodek, čisti dohodek in osebni doho- dek, ki bo šel v korak z življenj- skimi stroški, kot je to bilo dogo- vorjeno v sindikatih. Zaskrbljujoča je ugotovitev, da so akumulacijska sredstva prenizka, da bi lahko ptujsko go- spodarstvo sedanje pogoje go- spodarjenja uspešneje premago- valo, se ustrezno prestrukturiralo in bolj prilagodilo zaostrenim pogojem gospodarjenja. Zato morajo delavci tudi za ceno last- nega odrekanja povečati sred- stva za akumulacijo, da tako v svojih delovnih organizacijah za- gotovijo vsaj minimalni napre- dek in s tem preprečijo, da ne bo treba posegati po skrajnostih — zmanjševati proizvodnjo in od- puščati delavce. V vseh tistih OZD, ki so v le- tošnjem prvem polletju izkazale izgubo, je treba zaostriti gospo- darsko politiko, spodbuditi delo DPO, zlasti sindikata v skladu z zakonskimi opredelitvami, ki jih ima sindikat v takšnih primerih. Predlagali so tudi, da naj vse ti- ste tozd, ki so ob polletju izkaza- le izgubo, obiščejo delovne troj- ke iz predstavnikov OS ZSS, OK ZKS in IS SO Ptuj ter jim nudijo pomoč. Za tem, ko so na seji obravna- vali in sprejeli uresničitev finan- čnega načrta občinskega sveta ZSS Ptuj za letošnje prvo polle- tje, so podrobneje obravnavali »krizna žarišča« v občini, pred- vsem primere v Agrotransportu, Agisu, Certusu, MI P Malopro- daja in Motel Podlehnik, prav ta- ko pa tudi vse tozd, ki so izkaza- le izgubo in tiste, ki ne dosegajo proizvodnje glede na lansko leto. Po razpravi so sklenili, da je z omenjenimi primeri treba dopol- niti politično oceno v občini in v vseh omenjenih OZD, kjer naj 'tudi dopolnijo samoupravne ak- te s področja varnosti, v skladu z nastalim položajem in metodami reševanja v sedanjih razmerah. SKRB ZA DRUŽBENO PRE- HRANO Na seji predsedstva so tudi ugotovili, da v nekaterih OZD še ne uresničujejo določil letos sprejetega družbenega dogovora o družbeni prehrani, niso v skla- du s tem dopolnile svojih samou- pravnih aktov in zato ne delujejo po določilih dogovora. Zadolžili so izvršne odbore osnovnih orga- nizacij sindikata, da preverijo sa- moupravne aktivnosti v OZD in kjer glede družbene prehrane še stvari nimajo urejene, dajo pobu- do, da se to čimprej uredi. ZAHTEVAMO, DA SIS ZA ZDRAVSTVO... Na seji predsedstva so opozo- rili na problem, da v OZD v ptuj- ski občini še ne obračunavajo nadomestila osebnega dohodka za bolniški stalež na podlagi po- prečja za zadnje tri mesece, kar je glede na rast inflacije nujno. Ugotovili so, da v OZD tega ne morejo obračunavati zaradi tega, ker skupščina SIS za zdravstvo občine Ptuj še ni sprejela ustrez- nega določila. Zaradi tega pred- sedstvo OS ZSS Ptuj zahteva, da skupščina SIS za zdravstvo na prvi seji sprejme določilo dogo- vora in s tem omogoči, da OZD ustrezno dopolnijo svoje samou- pravne akte in v skladu s tem po- tem tudi obračunavajo nadome- stilo osebnega dohodka delav- cem v bolniškem staležu. FF Skupna seja organov za SLO V torek popoldne so se na skupni seji v Ptuju sestali člani koordi- nacijskega odbora za SLO in družbeno samozaščito pri občinski kon- ferenci SZDL Ptuj in enake komisije, ki delujejo pri občinskem svetu ZSS Ptuj, občinskem komiteju ZKS Ptuj in občinski konferenci ZSMS Ptuj. Razpravljali so o uresničevanju splošne ljudske obrambe in dolo- čenih nalog družbene samozaščite v zadnjem obdobju na našem ob- močju. Seznanili so se tudi s planom gradnje zaklonišč na območju mesta Ptuj in dali k temu svoje pripombe. Posebej so ocenili varno- stno-politične razmere v Podravju, s posebnim poudarkom na trenut- no stanje v občini Ptuj. Seznanili so se tudi z informacijo o predkon- gresnih gradivih s področja SLO in družbene samozaščite in o vpisu v vojaške šole. Piknik je bil, prapor bodo razvili pozneje Pri obrtnem združenju Ptuj ocenjujejo, da je drugi obrtniški pik- nik, ki je bil 14. septembra uspel, čeprav orez razvitja praporja in po- delitve priznanj n Jzaslužnejsim športnikom. Zaradi nepredvidenih težav pn informiranju, na piknik ni prišla večina, zlasti še tistih, ki so prispevali za prapor. Od tridesetih, kolikor jih je prispevalo za trako- ve, Jih je prišlo le pet. Zato so se odločili, da bodo prapor razvili ob drugi priložnosti. Sicer pa je te dni na obrtnem zciruženju zelo živahno. Vsak dan namreč potujejo v Celje, kjer poteka 18. mednarodni obrtni sejem in kjer se vsak dan dogaja nekaj novega. Tudi letos je združenje pokro- vitelj ogledov sejma za osnovnošolce dvanajstih sol v ptujski občini. Na ta način namreč želijo zainteresirati čim več mladin za obrtniške poklice. Največ zanimanja med mladimi pa je za obrtniško ulico, v kateri trinajst obrtnikov predstavlja poklice obrtne dejavnosti. Poleg tega je na voljo ogled filma in pozneje razstavnega prostora, ki je le- tos deljen. mg 1 eO-LETNICA IMPOLA Tovarna Impol v Slovenski Bi- strici letošnje leto praznuje visok jubilej — 160 let svojega obstoja. Res, da to takrat ni bila tovarna z 2200 delavci, ampak le kovačni- ca ob potoku Bistrica. Tukaj so najprej izdelovali orodje največ za okoliške kmete in graščino. Skozi stoletja so se lastniki menjavali, s tem pa so proizvodnjo tudi razširjali in uvajali obdelovanje drugih kovin (prvotno baker in medenina). S tem so se odpirala prosta delo- vna mesta in število zaposlenih se je vedno bolj večalo. V času prve svetovne vojne je proizvod- nja nekoliko zaostala, vendar si je v letih po vojni s prihodom novih lastnikov spet opomogla. Napiika novih lastnikov je bila ta, da sta nabavljala staro orodje oziroma stroje - delala sta tako rekoč nenačrtno, česar posledice so še danes občutne in otežkoča- jo normalen delovni proces. V prvih povojnih letih se je to- varna industrializirala in elektri- ficirala. Leta 1950 so v upravlja- nje prevzeli tovarno delavci in začela se je načrtna proizvodnja, vendar se je Impol preusmeril v predelavo aluminija in zlitin. V Impolu so potem začeli razvijati nove tehnologije, dograjevati in na novo zidati potrebne obrate. Dobro poslovanje in potreba po aluminiju so jih pripeljale tu- di v tujino, saj veliko svojih iz- delkov izvažajo, glavno tržišče pa je vsekakor domači trg. Impolčani so za jubilej pripra- vili pester program, ki je trajal ves prejšen teden (v juniju so de- lavci in upokojenci imeli že pik- nik na Pohorju pri Treh kraljih). Tako so v svoj program vključili razstave, razna športna tekmova- nja, oglede filmov o Impolu, koncerte godb na pihala, oglede delovnih obratov v tovarni, dru- žabni večer s plesom, gledališko predstavo SNG Maribor, delav- ski svet pa je imel tudi slavno- stno sejo, kjer so podelili nekate- rim jubilejna priznanja. Samo Brbre Impol, pogled iz zraka TEDNIK "I september 1985 DELEGATSKA SPOROČILA - 3 RAZGOVOR ZA OKROGLO MIZO 25 let sodelovanja bratskih občin v delavskem domu Franca iCrambergerja v Ptuju so se v po- nedeljek, 16. septembra zbrali na fazgovor za okroglo mizo člani koordinacijskega odbora iz 12 sodelujočih občin SR Hrvaške in SR Slovenije. Skupno s prvimi pobudniki in uresničevalci sre- čanj bratstva in prijateljstva so ocenili sodelovanje bratskih ob- iin, ki se je začelo prav na tisti dan leta 1961 in v istih prostorih. Tako se začenja 25. leto sodelo- vanja bratskih občin. Pri okrogli mizi sta «odelr>vaia tudi Vesna Mlinaric, izvršna se- kretarka RS ZS Hrvaške in Djor- dje Djurič, član RS ZSH. V razgovoru so vsestransko osvetlili dosežene uspehe medre- publiškega sodelovanja na vseh področjih življenja in dela ter dopolnili in sprejeli programsko zasnovo jubilejne publikacije, ki naj bi izšla prihodnje leto. Več o vsebini razprave v pri- hodnji številki. FF Razgovor za okroglo mizo je vodilo delovno predsedstvo z Edijem Kup- čičem na čelu (srednji), levo dr. Daroslav Hrandek, predsednik OS ZSH Varaždin, desno Vladimir Kapun, predsednik odbora za jubilejno publikacijo Foto: L. Cajnko Delo svetov pri OK SZDL Ptuj Enako kot pri drugih družbenopolitičnih organizacijah je tudi pri občinski konferenci SZDL Ptuj v septembru zaživelo delo svetov in koordinacijskih odborov. Med drugimi je bila prejšnjo sredo razširjena seja sveta za spremljanje družbenoekonomskega in političnega položaja žensk pri predsedstvu OK SZDL Ptuj. Poleg obravnavanja nalog iz lastnega programa dela, so na seji obravnavale (večinoma so sodelovale tova- rišice) gradivo o izvajanju resolucije Skupščine SFRJ o osnovnih usmeritvah družbenega delovanja za izboljšanje družbeno-ekonom- skega položaja žensk in vloge žensk v socialistični družbi. Na isti dan je bila tudi seja sveta za zdravstvo in socialno politi- ko. Glavno pozornost so namenili planskim dokumentom za nasled- nje srednjeročno obdobje — tako občinskim kot republiškim. V torek, 17. septembra pa se je sestal svet za vzgojo, izobraževa- nje, celodnevno šolo in usmerjeno izobraževanje. Tudi na tej seji so namenili največ razprave obravnavi planskih dokumentov, s poseb- nim poudarkom na osnutkih planov občinske in republiške izobraže- valne skupnosti. pp Novice za mlade Počitnice so za nami in z jesensko aktivnostjo so pričeli tudi v mladinski organizaciji. Poglejmo nekaj zanimivosti iz občinske konfe- rence ZSMS Ptuj: — V sredo, 11. septembra seje sestala kadrovska komisija, ki de- luje pri občinski konferenci mladih v Ptuju. Člani so razpravljali o predlaganih kandidatih iz osnovnih organizacij za člane občinske konference, ter o delegatih za 12 kongres slovenske mladine, ki bo predvidoma aprila prihodnje leto v Krškem. — V četrtek, 12. septembra so se sestali tudi člani sveta za vzgojo in izobraževanje, ki ga vodi Tanja Nikolovski — Robinščak. Obrav- navali so poročila o aktivnostih sveta v devetih mesecih letošnjega le- ta in ugotovili, da so bili kar precej delavni. Pri tem velja poudariti uspešno organizacijo ptujske enote mariborskega študentskega servi- sa, ki je delovala v ptujskem Klubu mladih. Člani sveta so se tudi aktivno vključili v razpravo o spremembah samoupravnega sporazu- ma o štipendiranju, o čemer so se temeljito pogovarjali s predstavniki skupnosti za zaposlovanje in štipendiranje. Žal ugotavljajo, da je za to problematiko še vedno premajhen odziv — tako družbe, kot mla- dih iz posameznih osnovnih organizacij. Beseda je bila tudi o proble- matiki pripravništva mladih. — V petek, 13. septembra so se sestali člani predsedstva občinske konference ZSMS Ptuj. Največ besed so namenili pripravam na ob- činsko mladinsko politično šolo, ki naj bi trajala od 22. oktobra do vključno 12. decembra letos, zajemala pa naj bi 18 aktualnih tem. Pre- davanja bodo ob torkih in četrtkih, k sodelovanju pa vabijo čimveč mladih iz osnovnih organizacij. Na seji so sprejeli tudi sklep, da bodo II. in 12. oktobra letos organizirali dvodnevni seminar za mladinske aktiviste in sicer v hotelu Areh na Pohorju. OM Zlata plaketa krajevne skupnosti za Jurija Svenška v krajevni skupnosti Heroja Lacka Rogoznica so v okviru de- setega krajevnega praznika po- delili tudi zlate plakete. Delega- cija KS je na domu obiskala 82-letnega Jurija Svenška, pred- vojnega in po partijskem stažu najstarejšega komunista v ptuj- ski občini, upokojenega delavca ptujskih železniških delavnic. Ob tej priložnosti so mu izro- čili Zlato plaketo krajevne skup- nosti za zasluge v predvojnem delavskem gibanju in povojni iz- gradnji samoupravne socialisti- čne družbe. K temu najvišjemu priznanju tovarišu Juriju iskreno čestita tudi naše uredništvo! mš Predsednik skupščine KS Heroja Lacka Rogoznica Ivo ŠumandI izroča Zlato plaketo in darilo Juriju Svenšku iz Rogoznice. Foto: mš Začetek spravila in predelave pese v ormoški tovarni sladkorja je vse pripravljeno za začetek pevzema sladkorne pese in jutri pričakujejo že prve tone te, sedaj ne več nove, pa še vedno premalo uveljavljene kmetijske kulture. S predelavo bo- do pričeli v ponedeljek. Ob povprečnih letošnjih pridelkih bodo pri- peljali z domačih polj okoli 200 tisoč ton sladkorne pese, iz sosednje Madžarske pa pričakujejo nadaljnih 80 tisoč ton. Tako bodo letošnje količine predelane pese že blizu zmogljivosti tovarne, ki bi lahko v se- zoni prevzela in predelala okoli 320 tisoč ton pese. JB Aktiv komunistov delavcev Popoldne 17. septembra so se v Ptuju sestali člani aktiva komuni- stov delavcev neposrednih proizvajalcev ptujske občine. Osrednja te- ma razprave je bilo gradivo o opiranju na lastne moči v organizacijah združenega dela. Seznanili so se tudi z ugotovitvami in stališči sekre- tariatov aktivov podravske regije o uresničevanju delitve dohodka po delu in rezultatih dela. Del razprave pa so namenili tudi kadrovskim pripravam na volitve v ZK in idejnopolitičnemu usposabljanju komu- nistov. Evidentiranje še ni zaključeno Osnovne organizacije ZKS v občini Ormož so organizirano pri- stopile h kadrovskim pripravam, vendar ne dovolj odgovorno, je oce- nil evidentiranje sekretar predsedstva OK ZKS Miroslav Tramšek na nedavni seji predsedstva. Evidentiranje, ki še ni zaključeno, saj neka- tere osnovne organizacije še niso opravile svoje naloge, je teklo bolj iz potreb po bodočih kadrih v zvezi komunistov, manj je bila poudarje- na vsebinska plat. Le izjemoma je evidentiranje temeljilo na oceni do- sedanjega dela funkcionarjev, pa naj gre za vodstva osnovnih organi- zacij, občinske organizacije ali republiških organov zveze komuni- stov. Predsedstvo je ugotovilo, da je med predlaganimi kandidati veli- ko novih kadrov, ponekod so šli celo v skrajnost in predlagali popol- noma novo vodstvo. To ni popolnoma v skladu z načeli o kontinuiteti dela in se lahko v praksi maščuje. Zanimiv pokazatelj opravljenega evidentiranja so naslednji od- stotki: za vodstva OO ZKS je evidentiranih 82 % potrebnih kadrov, za občinski komite le 55, za centralni komite ZKS le 6,7 %, za delegate na kongresu pa kar trikrat več kot jih bo lahko sodelovalo. Med evi- dentiranimi jih je polovica takih, ki so člani ZK do 10 let, polovica pa nad deset let, med njimi jih je 38 odstotkov opravilo eno od oblik idejnopolitičnega usposabljanja od občinske politične šole do šole v Kumrovcu. Vsem članom predsedstva se letos izteka prvi mandat, ponovno pa je evidentiran le eden od sedanjih članov. Med člani konference pa je ponovno evidentiranih le petina. Predsedstvo bo potem, ko bodo opravile evidentiranje vse OO ZKS izdelalo analizo in na podlagi te dokončno ocenilo uspešnost evidentiranja znotraj zveze komunistov, posebej pa obravnavalo še priprave na volitve 86. N. D. Delavska univerza Ptuj vabi! z novim šolskim letom pričenja z delom tudi ptujska Delavska univerza, ki tokrat ponuja nekoliko širši program strokovnega uspo- sabljanja. Na področju strokovnega izobraževanja ponujajo okrog 70 različnih tečajev. Koordinacijski odbor za družbenopolitično usposabljanje pri OK ZSDL Pl jj pripravlja program izobraževanja za člane zveze ko- munistov, sindikalne delavce in za delegate, ki ga bo kot običajno iz- vedla Delavska univerza. Pod rubriko splošno izobraževanje sodijo najprej oddelki osno- vne šole za odrasle od 5. do 8. razreda. K temu izobraževanju sodijo tudi tečaji tujih jezikov — angleščine in nemščine za otroke in odrasle po najsodobnejših metodah Centra za učenje tujih jezikov iz Zagreba. Poleg tega pripravljajo tečaj tihega jezika za obrtnike, gostinske in tu- ristične delavce ter konverzacijski tečaj za tiste, ki želijo le obnoviti znanje tujega jezika. Ti tečaji bodo pričeli v drugi polovici novembra, zato je časa za vpis dovolj. Kot je povedal direktor Delavske univerze Dušan Čurin, je zanimanje za naštete oblike splošnega izobraževanja precejšnje, zato je prav, da s prijavami pohitite. Omenimo naj še ši- viljski tečaj, kuharski tečaj, tečaje za izdelovanje makrameja, za ročno pletenje, aerobike pod zdravniškim nadzorstvom in tečaj o urejanju okolja in notranje opreme. Za delovne organizacije so zanimivi tudi drugi tečaji s področja strokovnega izobraževanja — od viličaristov, kurjačev, strojnikov do finančno računovodskih delavcev, tajnikov in tako dalje. Vse potrebne informacije o cenah, vsebini in trajanju posamez- nih tečajev je moč dobiti v prostorih Delavske univerze v Ptuju vsak delovnik in tudi ob sobotah dopoldne. V Zavrču so praznovali v Zavrču so v nedeljo proslavili šesti praznik, ki ga slavijo v spo- min na 19. september 1944, ko je s tega območja odšla v Zagorsko bri- gado večja skupina krajanov. Tokratno praznovanje so izvedli bolj skromno, vendar kljub temu slovesno. Od delovnih zmag oziroma pri- dobitev v tem času velja omeniti novo jamborsko trafo postajo v Tur- škem vrhu. Sicer pa so letos med drugim nabavili snežni plug za čišče- nje krajevnih cest, del denarja prispevali za gasilsko avtocisterno in nadaljevali z urejanjem nove mrliške veže, ki jo bodo končali še v tem letu. Pred kratkim so opravili popravek srednjeročnega programa in izdvojili 6 milijonov dinarjev (izredno veliko za haloško območje) za modernizacijo ceste Zavrč—Drenovec. Modernizacija je bila prelože- na že tolikokrat, da so krajani že skoraj izgubili upanje. Vendar kaže, da bo tokrat šlo zares, saj so z zemeljskimi deli že pričeli, asfaltno prevleko pa bi del ceste dobil prihodnje leto. Na slavnostni seji skupščine krajevne skupnosti je o dosežkih mi- nulih let in prihodnjih nalogah zbranim krajanom in gostom govoril predsednik Ludvik Kotar. Za tem je delegacija položila venec k spo- minskemu obeležju padlim krajanom, na seji pa so podelili priznanja zaslužnim krajanom in organizacijam. Bronaste značke OF so prejeli Dragutin Gregurec, Branko Skok in Vinko Kopša, priznanja KS pa Peter Vesenjak, Milan Kotolenko, GD Zavrč in MIP, trgovina v Zavr- ču. Na seji so bili tudi starejši krajani, ki so se za tem zbrali na dru- žabnem srečanju, mladi pa so v počastitev praznika izvedli turnir v malem nogometu. I. k. Dejavnost sindikatov Minuli teden je bilo več sej občinskih odborov sindikata delav- cev posameznih dejavnosti. Tako se je prejšnji četrtek sestal občinski odbor sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije občine Ptuj. Ocenili so rezultate gospodarjenja v letošnjem letu in posebej analizi- rali družbenoekonomski položaj delavcev v kmetijstvu in živilski in- dustriji ptujske občine. Seznanili so se tudi s skupnimi stališči občin- skega sveta ZSS Ptuj in OK ZKS Ptuj do prekinitev dela v občini. Po- sebno skrbno so obravnavali še vsebinske in kadrovske priprave na občne zbore osnovnih organizacij sindikata, na konstitutivne seje in volilne skupščine. Isti dan seje sestal tudi občinski odbor sindikata delavcev kovin- ske in elektroindustrije občine Ptuj. Imeli so enak dnevni red kot kmetijci in živilci, le da so analizirali družbenoekonomski položaj de- lavcev v kovinski in elektroindustriji ptujske občine. Prejšnji teden st- jc sestalo tudi več komisij pri občinskem svetu ZSS Ptuj. Tako je bila 9. septembra prva sejj komisije za medrepubli- ško sodelovanje, ki je obravnavala razpis za predlaganje kandidatov za priznanja bratskih občin SR Hrvaške in SR Slovenije in gradivo če- trte seje koordinacijskega odbora in odbora za kulturo Bratstva in pri- jateljstva "85. V petek se je sestala tudi komisija za varstvo pri delu. Na njej so predvsem analizirali izvedbo akcijskih sestankov v delovnih organiza- cijah na temo VARSTVO PRI DELU. F F 4 - NAŠE KMETIJSTVO 19. september 1985 — TEDNIK ŠTIRIKRAT DRAŽJE GROZDJE Odbor za tržišče podravskega in posavskega vinorodnega rajona pri slovenski poslovni skupnosti za vinogradništvo in vinarstvo je pred dnevi določil letošnje odkupne cene grozdja. Te bodo kar za 400 odstotkov višje kot lani, kar je razumljivo, saj so pridelovalni stroški v minulih letih že presegali odkupno ceno grozdja. To velikansko povi- šanje odkupnih cen pa je kaj slaba tolažba našim vinogradnikom, ki letos skorajda ne bodo imeli kaj brati, zasebni pridelovalci pa tudi ne kaj prodati, saj bo gotovo še precej njihove posode prazne. V celoti lahko pričakujemo le okoli 40 odstotkov siceršnjih količin grozdja, ki pa bo menda odlične kakovosti. Tako bomo pili manj in se morda ob tem zaradi kakovosti bolj sladko držali. Letošnje leto bo torej eno uspešnih za vse, ki se borijo proti uživanju alkohola. Pomemben v tem boju bo tudi delež cen vina, ki bodo ob dragem grozdju že kar astronomsko visoke. Morda se bo kdo merodajnih še spomnil in ceni vina pribil še davek na luksuz .... Redki srečneži, ki bodo imeli kaj prodati, bc^o prejeli za kilogram g«)zdja sorte rumeni muškat, renski rizling, traminec in rulandec 192 dinarjev. Beli burgundec, muškat otonel in sovinjon bodo veljali 173 dinarjev, laški rizling, šipon in ranina pa 150 dinarjev. Z modro fran- kinjo, rizvanec in nekatere lokalne sorte pa bodo pridelovalci prejeli od 138 do 123 dinarjev za kilogram. To so akontacijske cene, v njih je še delež zadruge oz. organizatorjev odkupa grozdja in veljajo za osno- vne stopnje sladkorja, ki jih bo ob trgatvi določil kmetijski zavod Ma- ribor. Vsak odstotek sladkorja nad osnovno mero pomeni 5 dinarjev doplačila, za manjšo stopnjo pa 5 dinarjev odbitka. Za vsak odstotek sladkorja nad 17 pa bo doplačilo kar 15 dinarjev. JB 250 TON ZELENEGA ZLATA Pred dnevi so v kmetijskem kombinatu Ptuj končali z obiranjem hmelja. Letos so ga prvič obirali izključno ročno, še lani so si namreč v delovni enoti Zavrč pomagali s pridnimi rokami priložnostnih obi- ralcev, ki pa jih je bilo iz leta v leto manj. Letošnji pridelek hmelja je boljši, kot so predvidevali. Količin- sko bo manjši le toliko, kolikor so zmanjšali površine in sicer zaradi obnove. Bolj kot količina je pomembna kakovost hmcijavih cvetov. Do- končno oceno o tem bo podal sicer Hmezad, vendar so v kombinatu mnenja, da je kakovost letos boljša kot lani. Večino pridelka prodajo v Zvezno republiko Nemčijo, Anglijo, Japonsko iz ZDA, tam pa je kakovost še kako pomembna. Akontacijska cena je letos 1.200 dinarjev za kilogram suhega hmelja, na tuji trg pa ga prodajajo za malo več kot 10 nemških mark, če k temu prištejemo še izvozno stimulacijo, je cena na zunanjem trgu približno enaka domači ceni. V kmetijskem kombinatu skrbijo za stalno obnovo hmeljišč, saj je pridelek v mladih nasadih večji. Njihov cilj je, da bi v naslednjih le- tih povečali pridelek na obstoječih površinah na okoli 300 ton suhega hmelja. Do leta 1990 pa nameravajo tudi površino hmeljišč povečati na 200 hektarov. Seveda bo potrebno za izpolnitev tega načrta zagoto- viti velika finančna sredstva. Danes stane ureditev hmeljevega nasada na enem hektaru že okoli 2,5 milijona dinarjev. Vsako povečanje po- vršin pa zahteva še vlaganje v dodatno opremo. Obiralni stroj stane že okoli 30 milijonov, potrebna so dodatna skladišča suhega hmelja, strojne lope. Kmetijstvo trenutno ne ustvarja sredstev za tako velika vlaganja, upravičenost najemanja kreditov ob tako visokih obrestih pa je tudi vprašljiva. JB Pšenični rekord Kmetijskega kombinata Glede na napovedi, ki so jih dajali pred- stavniki kmetijskega kombinata ^uj pred žetvijo in med žetvijo samo lahko rečemo, da so bili ob letošnjem pridelku veselo presene- čeni. Namesto pričakovanih 5,6 tone suhega zrnja na hektar je končna bilanca 6 tisoč pet kilogramov pri pšenici za kruh pri semenski pšenici pa je povprečen pridelek 5.900 kilo- gramov. S tem pridelkom se je kmetijski kombinat še bolj približal pridelkom, ki jih dosegajo uspešni pridelovalci v svetu. Tako potekajo priprave na jesensko setev pod vtisom uspe- šne žetve, ki so jo opravili na 1084 hektarih merkantilne in 114 hektarih semenske pšeni- ce. Ob letošnji jesenski setvi bodo posejali še kak hektar več. Kot je povedal inž. Damjan Finžgar, stro- kovni vodja poljedeljstva pri kmetijskem kombinatu so visoki hektarski pridelki rezul- tat večletnega strokovnega dela. Ugotovili so najprimernejše sorte pšenice za naše območ- je, najprimernejšo količino mineralnih gnojil, pa tudi ustrezno zaščito posevkov. Tako so bili pridelki na boljših parcelah tudi od 6,5 do 7 ton na hektar. Pri tem je izstopala pšeni- ca sorte Dukat, sicer pa sejejo še Mačvanko 11, Baranjko in Superzlato. K letošnjemu do- bremu pridelku pa je seveda pripomoglo tudi vreme, ki rastlin ni obremenjevalo z dalšimi sušnimi obdobji ali prekomerno vlago. Vse- kakor pa jc najpomembnejšo vlogo odigral^, znanje, to pa je tudi dokaz, da bo potrebno v našem celotnem kmetijstvu na tem področju še marsikaj narediti. V kombinatu pa tudi s pridelkom 6 ton na hektar še niso povsem zadovoljni, zato so njj. hovi načrti povezani s še višjimi povprečnim; pridelki. Zavedajo se, da tako hitrega povg, čanja kot so ga dosegli letos v primerjavi ^ lanskim letom ne bo mogoče ponoviti. Rezer- ve pa so še tolikšne, da je možno povprečen pridelek povečevati letno za sto ali dvesto ki. logramov. Velik uspeh bo, če bodo leta 1990 dosegli na hektar 7 ton suhega pšeničnega u. nja. JB Pridelovanje krompirja najmanj organizirano Pridelovanje krompirja je »ekskluzivna pravica« zasebnega kmetijstva. Če smo v zadnjih letih poskušali in uspeli uvesti raz- meroma dobro organiziranost zasebnega kmetijstva si upam trditi, da je pridelovanje krompirja še vedno ena najbolj neorganizira- nih kmetijskih dejavnosti. Dodati pa je ven- darle potrebno, da so tudi tu redke izjeme. Zakaj se kmetje neradi odločajo za pogod- beno pridelovanje krompirja? Verjetno bi imeli za to celo vrsto izgovorov oziroma opravičil, v glavnem pa bi veljalo, daje vzrok v ceni. Te zadruga ob sklepanju pogodb ni- kakor ne more zagotoviti, saj je največkrat znana šele, ko je precej krompirja že v kleti. Krompirja kmetom ni težko vskladiščiti, dru- gače je pri pšenici, zato so tam tudi pogostej- ši pogodbeni pridelovalci. Predvsem na Dravskem polju je bilo nekoč mnogo več krompirja, ki je predstavljal kme- tijstvu tega dela Slovenije tudi pomembnejši vir dohooKa. uanes je povsem drugače, če- prav v kmetijski zadrugi Lovrenc ocenjujejo, da je bilo letos na njihovem območju okoli 120 hektarov krompirišč. Velik del tega pri- delka pa bo namenjen za lastno potrošnjo, precej ga bo šlo v svinjske želodce, pretežen del pa mimo zadruge neposredno potrošni- ku. Kako tudi ne, ko pa bo tako delavec pri- šel ceneje do ozimnice, kmet pa bo zaslužil več kot s prodajo zadrugi. Tako lahko del krivde za stihijsko pridelovanje krompirja pripišemo dragemu posredništvu, ki za pri- maknitev svojega lončka pobere dobrih štiri- deset dinarjev za vsak kilogramček krompir- ja. Manjši pridelovalci krompirja si tako »de- ljeno« prodajo lahko privoščijo, nekoliko drugače je z velikimi pridolovalci, ki nameni- jo krompirju hektar, dva ali še več zemlje. Ti poskrbijo tudi za izdatno gnojenje, za še iz- datnejšo zaščito in pospravijo več zdravih go- moljev. Trideset din za kilogram krompirja res' ni dobro plačilo pri lO-tonskem hektar- skem pridelku, če pa je pridelek 30 ali celo 40 ton na hektar, pa je končni obračun po- vsem drugačen. Verjetno ni zgolj slučajno, da se nekateri kmetovalci že nekaj let ukvarjajo 7. intenzivnim pridelovanjem krompirja. Letos so ali bodo pospravili lep krompir le tisti, ki so krompirišča večkrat zaščitili proti krompirjevi plesni. Za razvoj te bolezni so bi- li ob toplem vremenu idealni pogoji. Neza- ščitena krompirišča so predčasno porjavela, zeleni deli rastline so odmrli in za skorajda mesec dni skrajšana rast se je morala odraziti tudi v količini pridelka. Poleg tega pa je bole- zen prizadela tudi gomolje in mnogi so zgnili že v zemlji. IB ŠOLA POTREBUJE POSESTVO Na srednji kmetijski šoli, ki organizacijsko sodi v Srednjo kovinarsko, metalurško in kme- tijsko šolo Veljka Vlahoviča Ptuj, izobražujejo učence v naslednjih smereh: kmetovanje, to je druga stopnja zahtevnosti, kmetijec, če- trta stopnja zahtevnosti in kme- tijski tehnik, peta stopnja zahtev- nosti. Vsako leto razpišejo 90 učnih mest za izobraževanje v srednjem programu in en odde- lek v skrajšanem programu. Tre- nutno je v dveh oddelkih sred- njega programa 68 učencev, v skrajšanem programu pa 20 učencev. Glede na to, da se pouk v skrajšanem programu prične s 1. oktobrom, se lahko učenci še vpišejo. To so osnovni podatki o mož- nostih izobraževanja na tej šoli. Kako pa je z vsebino izobraževa- nja? Vodja pedagoške enote za kmetijstvo Vlado Korošec pravi: »Osnovni namen je, usposobi- ti dobre strokovnjake. Za uresni- čitev tega pa poleg ostalega po- trebujemo svoje posestvo. V okviru Srednješolskega centra smo kot temeljno usmeritev opredelili prav izobraževanje v kmetijski usmeritvi, kar je opre- deljeno tudi v razvojnih načrtih naše občine. Temu primerno si vsa leta poskušamo zagotoviti materialne in kadrovske pogoje za izobraževanje. Splošne in strokovne predmete izvajamo v sodobno opremljenih kabinetih. Praktični pouk izvajamo v sode- lovanju z organizacijami združe- nega dela v ptujski in ormoški občini. Del praktičnega pouka iz rastlinske proizvodnje pa izvaja- mo tudi na lastnih površinah, ki pa so žal na zazidalnem območju in ne omogočajo širitve. Sedanja organizacija prakti- čnega pouka temelji izključno na sodelovanju z organizacijami združenega dela, kjer lahko učenci spoznavajo sodobne teh- nološke postopke, delovna sred- stva in organizacijo dela v široki proizvodnji. Ta oblika sodelova- nja poteka v obojestransko zado- voljstvo, zato jo bomo tudi v pri- hodnje obdržali ter jo poskušali dopolniti z novimi vsebinami. Na podlagi izkušenj pa ugota- vljamo, da se učenci pri nekate- rih zahtevnejših strojnih delih v poljedelstvu in živalski proizvod- nji težje vključujejo v proizvodni proces. Za ta dela potrebujemo šolski poligon, na katerem bodo lahko učenci preizkušali prido- bljeno znanje z večjim ali manj- šim proizvodnim rizikom, kar pa v organizacijah združenega dela skorajda ni mogoče. V naslednjem srednjeročnem, obdobju predvidevamo obliko- vanje šolskega posestva na novi lokaciji. Priprave izvajamo sku- paj z družbenopolitičnimi orga- nizacijami, s kmetijsko skupnost- jo in Kmetijskim kombinatom Ptuj. Najprej nameravamo pri- dobiti njivske površine, kasnt\e pa načrtujemo še izgradnjo ob- jektov za živalsko proizvodnio. Za potrebe praktičnega pouka v sadjarstvu pa v tem šolskem le- tu nadaljujemo z obnovo šolske- ga sadovnjaka v neposredni bli- žini Srednješolskega centra. Na področju kmetijskega strojništva imamo ustrezne prostore in stroj- no opremo, vendar jo moramo dopolniti z nekaterimi stroji.« N. Dobljekar EKK Ptuj zmagovalec vinogradniških iger Minulo soboto so bile v Ormožu tradicionalne XIL vinogradniške igre delavcev zaposlenih v de- lovnih organizacijah, ki se ukvarjajo z vinogradni- štvom na področju vzhodne Slovenije. Sodelovale so ekipe iz Maribora, Slovenske Bistrice, Gornja Radgone, Ljutomera, Lenarta, Ormoža ih Ptuja. Tekmovali so v šahu, streljanju, keglanju, na- miznem tenisu, malem nogometu, krosu; vleki vr- vi, pikadu in vinogradniškem trimu. Med posa- meznimi ekipami so bili najboljši Ormožanci, ki so osvojili kar šest prvih mest, Ptujčani so bili prvi štirikrat. Po enkrat pa so bili zmagovalci v posa- mezni disciplini Maribor in Slovenska Bistrica. V vseekipni uvrstitvi so zmagali tekmovalci iz Ptuja, ki so zbrali 101 točko. Drugi je bil Ormož z 98 točkami, pred Slovensko Bistrico z 41 točkami. Sledijo ekipe in to Ljutomer, Gornja Radgona, Le- nart in Maribor. Naslednje vinogradniške igre bodo v Lenartu v Slovenskih goricah. OP EKK PTUJ TOZD TEHNOSERVIS Novi stroji v kmetijstvu Potrebe po kvalitetnejših ukrepih v poljedelstvu, sadjar- stvu, vinogradništvu in krmljenju živine so zahtevale, da so v Emo- na—KK Ptuj TOZD Tehnoservis v zadnjih treh letih razvili in iz- delali štiri traktorske priključke, ki jih že dokaj uspešno upora- bljajo pri delu. V tem tozdu je veliko delavcev, ki se ukvarjajo z inovacijami, torej se ideja porodi in kaj kmalu nastane inovacija, ki nam lahko veliko koristi. Vsi si predstavljamo tozd Tehnoser- vis, kot centralno delavnico za popravilo kmetijskih strojev in servisno službo, vendar je nekaj več. V teh letih imajo celo svojo lastno proizvodnjo kmetijskih strojev in rezervnih delov. Naj vam predstavim njinove lastne dosežke, vir lastnega zna- nja, v obliki strojev oziroma pri- ključkov kot so: podrahljač, tro- silec apna in mineralnih gnojil, rotacijski kultivator in krmilna prikolica. Nekaj besed o prvih dveh priključkih. PODRAHLJAČ Ko so v E—KK Ptuj pričeli z melioracijami vključevati v proizvodnjo tudi nekaj zamočvir- jenih zemljišč, še posebej pa, ko so vključili v kolobar sladkorno peso, so opazili, da kljub dobri agrotehniki, ki jo vsako leto iz- boljšujejo, hektarski donosi ne rastejo, na njivah pa se zadržuje voda, zato so začeli s podrahlja- njem. Ta ukrep je dal dobre pro- izvodne rezultate. Danes je to redno delo na njivah, kjer gojijo sladkorno peso in silažno koru- zo. Ker na tržišču m bilo dobre- ga podrahljača, so v kombinatu na pobudo poljedelcev, priklju- ček izdelali sami. Zahteva sicer precejšnjo moč traktorja, to je 270 KM, vendar z njim dosežejo željno globino podrahljavanja, tj. 80 cm, velik delovni učinek in kot rezultat tega, dobre hektar- ske pridelke. S podrahljavanjem se doseže boljša zamenjava pli- nov v tleh, pronicanje vode z drenažne cevi, delovanje mikro organizmov, manj energije pi\ oranju itd. TROSILEC APNA IN MINE- RALNIH GNOJIL Podrahljevanju običajno sledi apnenje. Trosilec so izdelali z nosilnostjo 1600 kg apna, kar ustreza povprečni potrebi količi- ne apna na hektar. Princip delo- vanja je enostaven, natančen in učinkovit. Pri apnenju je bila te- žava, kako preprečiti prašenje apna v zrak in kako ga enako- merno trositi. Oba problema sta rešena s tem trosilcem tako, ^^ so pfeprečili z načinom izmeta' vanja dvigovanje delcev apna i" tako to opravilo tudi delovno olajšali. Besedilojn posnetek: Z^ Nasipavanje apna v novi trosilec na DF. Turnišče TEDNIK - 19- september 1985 SESTAVKI IN KOMENTARJI - 5 PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVAH ZAKONA O VOUTVAH Boljše uresničevanje volilnega sistema Ze od zadnjih volitev naprej potekajo razprave o potrebi po spremembah in dopolnitvah našega volilnega sitema. Te razprave so bile od delegatske baze (krajevne skupnosti in tozdi) navzgor do najvišjih organov v republiki in zvezi. Na podlagi tega je bil pripra- vljen predlog za izdajo zakona o dopolnitvah zakona o volitvah in delegiranju v skupščine, potem osnutek. Skupščina SR Slovenije je na sejah zborov, 24. julija letos razpravljala o osnutku in sprejela predlog zakona, kije še tudi v javni razpravi in bodo o njem sklepa- li zbori skupščine SRS verjetno v oktobru. Ob tem ni pričakovati, da bo prišlo do bistvenejših sprememb predloga, zato lahko že sedaj realno predvidimo, katere spremembe bo prinesel novi zakon. Bistvena novost, ki jo prinaša- jo dopolnitve volilnega zakona je v tem, da bo lahko več manj- ših temeljnih organizacij združe- nega dela in delovnih skupnosti, ki nimajo več kot 60 delovnih ljudi, oblikovalo eno ali več skupnih delegacij za delegiranje delegatov v skupščine samou- pravnih interesnih skupnosti (v nadaljevanju SIS). O načinu vo- litev, ugotavljanju večine in dru- ge podrobnosti bodo tozd in de- lovne skupnosti uredile s samou- pravnim sporazumom. Po dolo- čilih sedanjega zakona so v tozd ali v delovnih skupnostih, kjer je bilo zaposlenih do 30 delavcev, vsi opravljali funkcijo delegacije, novi zakon pa bo dovoljeval, da se dve ali več takih organizacij sporazume za skupno — eno ali več delegacij. Druga novost je v tem, da v primerih, če gre za uresničevanje skupnih interesov in nalog na ra- vni delovne organizacije, lahko tozd in delovne skupnosti ne gle- de na število delovnih ljudi, torej tudi nad 60, oblikujejo eno ali več skupnih delegacij, vendar iz- ključno v okviru delovne organi- zacije. Tudi za take primere mo- rajo sprejeti ustrezni samoupra- vni sporazum. DELAVSKI SVET V VLOGI DELEGACIJE? Zakon bo tudi dovoljeval, da bodo lahko temeljne samoupra- vne organizacije in skupnosti v svojem statutu ali drugem samo- upravnem aktu določile, da lah- ko funkcijo delegacije za delegi- ranje delegatov v skupščine SIS opravlja delavski svet v tozdu. Skupščina krajevne skupnosti v KS. To je doslej že veljalo za de- legiranje delegatov v skupščine SIS materialne proizvodnje. Po tolmačenju predloga novega za- kona pa naj bi veljalo tudi za ti- ste skupščine SIS nematerialne proizvodnje, ki ne sodelujejo v delu skupščin družbenopoliti- čnih skupnosti kot četrti zbor in opravljajo dejavnosti posebnega družbenega pomena. To so SIS otroško varstvo, socialno skrb- stvo, telesna kultura in zaposlo- vanje ter samoupravna stano- vanjska skupnost. Vendar je gle- de tega še precej nejasnosti, kar se je pokazalo tu'di na več posve- tih v ptujski občini. Ko bo zakon o dopolnitvah sprejet, se bo treba, vsaj na ravni občin konkretno dogovoriti za katere skupščine SIS lahko opra- vlja funkcijo delegacije delavski svet uporabnika. Pri tem bo tre- ba trezno razmisliti, saj marsikje prevladuje mnenje, da je delav- ski svet že dovolj obremenjen z dolžnostmi, ki jih ima znotraj te- meljne organizacije in bi ga te dodatne dolžnosti preveč obre- menjevale ter mu s tem otežkoča- le opravljanje njegove temeljne funkcije. DELAVCI BODO LAHKO GLASOVALI TUDI PREJ Predlog zakona prinaša tudi nekatere spremembe glede nalog in pristojnosti volilnih komisij v tozdih in delovnih skupnostih, vendar mora biti njihovo delo lo- čeno od dela volilnih odborov, ki neposredno vodijo glasovanje. Novost je v tem, da bodo lah- ko v soglasju z občinsko volilno komisijo, delavci, ki bodo na vo- lilni dan odsotni, glasovali prej, zlasti še v primerih, če gre za več- je število delavcev in zaradi de- lovnega procesa ni mogoče zago- toviti njihove navzočnosti na dan volitev. Vendar sme biti to glaso- vanje opravljeno le največ pet dni pred volitvami. V predlogu zakona je podrobneje določen postopek, ki ga v takih primerih mora izvesti volilna komisija v tozd ali skupnosti, ter volilni od- bor (poseben zapisnik ipd.). Novost je tudi v tem, da v pri- merih pritožb in ugovorov, če vo- lilna komisija ugotovi nepravil- nosti pri delu volilnega odbora, ki so ali bi lahko bistveno vpliva- le na izid volitev, razveljavi gla- sovanje na volišču, kjer so bile ugotovljene nepravilnosti in odredi ponovne volitve na tem volišču. Vse te spremembe oz. dopolni- tve zakona prinašajo večjo logi- čnost in racionalnost. Izvajanje tega zakona ne bo zahtevalo do- datnih finančnih sredstev, nas- protno. Nekatere predlagane re- šitve bodo poenostavile izvajanje dosedanjih volilnih opravil, zato bodo stroški tudi manjši, zlasti še obseg administrativnih del in na- log. VEČJIH POENOSTAVITEV ŠE NE BO V razpravah o predlogu za iz- dajo zakona in o samem osnutku je bilo danih tudi precej pripomb in predlogov, enako pri nas kot drugje, na zapletenost našega vo- lilnega sistema, ki bi ga morali poenostaviti. Tisti, ki so to priča- kovali, bodo najbrž razočarani, saj pri volitvah prihodnjo po- mlad še ne bo večjih poenostavi- tev. Pri tem se je treba zavedati, to izhaja tudi iz vseh dosedanjih razprav, da vzroki za nekatere slabosti v delovanju volilnega si- stema niso v samem sistemu, temveč v njegovem uresničeva- nju. To ne pomeni, da ni potrebe po nadaljnjem spreminjanju in dopolnjevanju volilnega sistema, vendar mora to iti skladno z do- polnjevanjem delegatskega siste- ma v celoti, kot rezultat kritične razčlenitve delovanja našega ce- lotnega političnega sistema so- cialističnega samoupravljanja. K temu bodo prav gotovo prispeva- le tudi razprave o kongresnih gradivih in sklepi samih kongre- sov ZK. FF NA OGLED DELA XV. SLIKARSKE KOLONIJE POETOVIO-PTUJ V paviljonu Dušana Kvedra v Ptuju so v četrtek slovesno odpr- li likovno razstavo lanskoletne — petnajste slikarske kolonije Poetovio-Ptuj, na kateri se pred- stavljajo Marin Berovič iz Lju- bljane, Bogdan Čobal iz Maribo- ra, Viktor Goričan iz Zagreba, Leon Koporc iz Ljubljane, Rado Jerič iz Maribora, Slavko Kores iz Maribora, Simon Mlakar iz Škofje Loke, Jože Polajnko iz Maribora, Vlado Potočnik iz Ljutomera in pred nedavnim umrli Mariborčan Tošo Primo- žič. Na ogled pa je skupno 52 li- kovnih del. Slikarska kolonija Poetovi- Ptuj, ki je bila ustanovljena leta 1969 ob 1900-letnici Ptuja je do- slej gostila 177 udeležencev, ne- katere med njimi tudi večkrat. Prvih deset let je domovala na Borlu, nato štiri leta v Podlehni- ku in lansko leto v Ptuju. V teh letih je bilo odstopljeno muzeju 161 slikarskih del, ki jih ocenju- jejo na prek tri milijone dinarjev. Nekaj teh del je tudi v delovnih in upravnih prostorih, da tako olepšujejo in duhovno bogatijo tudi to — neposredno občanovo okolje. Mnenja o potrebnosti in nepo- trebnosti slikarske kolonije so ra- zlična, tudi o tem — ali vanjo prihajajo dovolj kvalitetni in pri- znani umetniki. O tem lahko pre- sodi vsak sam, ki je dosedanje razstave videl in morda sam pri sebi ugotovil — koliko del bi na primer, če bi imel denar, kupil zase. Priznati je treba, da je bilo takšnih del včasih zelo malo, morda tri ali štiri slike. Temu mojemu mnenju seveda ne bodo pritegnili organizatorji niti tisti, ki so slike ocenjevali. To je pač stvar okusa, poznavanja likovne umetnosti in dostikrat povsem osebnega gledanja. V upravnem odboru kolonije so mnenja, da je bilo za odkupe vedno' premalo denarja in zato tudi ne tolikšnega zanimanja med slikarji, da se je zahvaliti le dobri organizaciji in prijetnemu vzdušju, da so slikarji še prihaja- li in da je bila med slovenskimi ocenjena kot ena najboljših sli- karskih kolonij. Razmišljanja o novih poteh in oblikah dela v koloniji so gotovo potrebna. Kakšne bo ubrala — o tem bo moral gotovo temeljito premisliti novi upravni odbor, saj je sedanji vodil kolonijo celih petnajst let. Res pa je, da si je kolonija pridobila svoje mesto, saj so mnogi z naklonjenostjo spremljali. njeno dejavnost in zvesto obiskovali njene razstave, pa tudi med slikarji — saj brez njih kolonije ne bi bilo. mš Utrinek z letošnje otvoritve razstave. Foto: S. Kosi Težave glede regionalnih cest Republiška skupnost za ceste je iz svojega pro- grama modernizacije povsem izločila regionalne ceste in jih prenesla na občinske skupnosti, vendar brez dodatnih virov. Izvršni svet SO Ptuj je predla- gal, da naj bo modernizacija regionalnih cest zaje- ta še v republiškem planu. Gre predvsem za še ne- modernizirane cestne odseke na območju Tnovske vasi, Juršinci—Žihlava, Majžperk—Stoperce, Vi- dem—Cvetlin in Ptuj Maribor na območju Vur- berka. Modernizacija omenjenih cest je bila načr- tovana že v tem planskem obdobju. Gre torej za to, da se v novem srednjeročnem planu da pred- nost tistim cestam, ki so izpadle v tem srednjero- čnem planu. NEKATERE DOPOLNITVE K PROBLEMU SLADKORNE BOLEZNI (nadaljevanje in konec) Številni raziskovalni dosežki zadnje dobe vodijo tako domnevo v vrsto upravičenih ver- jetnosti, čeprav dokončnega dokaza še nima- mo. Stalna in daljšo dobo trajajoča prenasi- čenost krvi s sladkorjem je očitno priznana kot merodajen dejavnik pri nastajanju bole- zenskih sprememb na najtanjšem ožilnem področju. Prav tako gotovo pa je tudi spo- znanje, da ni edini vplivnifaktor, je pa edini dosedaj znani dejavnik in kar je najbolj va- žno, edini, ki ga doslej moramo s pravilnim zdravljenjem smotrno usmerjati. O vprašanju, ali dalje časa trajajoča nepo- polna uravnovesenost sladkorne bolezni lah- ko povzroča splošno poapnevanje ožilja, ki je v pretekli dobi nastajalo češče in v težjih oblikah, so strokovnjaki še različnih mnenj. Nekaj tozadevnih raziskav, ki tako domneva- nje podpirajo, pa je vendarle pritrdilno za- ključenih. Na vsak način JC ZAŽFLJENO, DA PRA- VU NA URAVNOVEŠENOST ZASIČENO- STI SLADKORJA V KRV! D1 \BET1KA OSTAJA V MEJAH ZDRAVEGA ČLOVE- KA! Mnoge ugotovitve potrjujejo, da kratko- trajna zmerna nihanja koncentracije sladkor- ja v krvi — posebno po zaužitju hrane — ni- so škodljiva. Pri preprečevanju težjih hipoglukemij (pre- nizka koncentracija sladkorja v krvi, ki se včasih pojavlja pri tistih diabetikih, ki se zdravijo z insulinskimi injekcijami) 60-50 mg/dl. Kratkotrajna povišanja koncentracije po obrokih hrane tudi do 200 mg/dl niso škodljive. Ta načela pri zdravljenju diabetikov velja- jo za obe skupim sladkornikov tipa 1 in tipa 11! Pri diabetikih visoke starosti s predvideno krajšo živ ljenjsko dobo se lahko zadovoljimo tudi / nekoliko prekomerno zasičenosti.r, kar v nekatcT