9. številka
Delavec Uhaja vsak petek * datumom naslednjega dne. — Naročnina za celo leto K 20'—, .za pol leta K 10-, za četrt leta K 5'—. Posamezna Številka 40 vin. naročnina v inozemstva sorazmerno več. roSiljatve na uredništvo in upravniStvo Ljubljana, Šelsnburgova ulica Stev 6. IL uadstr.
Telefon St. 225.
V Ljubljani dne 28. februarja 1920.
VK leto
Rokopisi se ne vračajo. — luserati se zaračunavajo, milimeter vrstica in sicer pri enkratni objav-po 60 vinarja, pri trikrati ni po 58 vinarja, pri Šestkratni po 56 vin., pri celoletnih objavah po 54 vin. za vsakokrat — Za razne izjaveitd. stane mm vratiča 50 vin. — Reklam, so poSt-nine proste. — Nebankira-na pisma se ne sprejemajo.
Delavska vlada na Angleškem v dveh letih.
»Anglija bo imela delavsko vlado v 'iveh letih."
Tako je izjavil W. N. Ewer, uradnik za inozemske stvari »London Daily He-ralda", ki je prišel te dni v New York v družbi angleških delavskih zastopnikov, ki imajo namen privesti liberalne delavske elemente v Združenih državah v tesnejšo zvezo z organiziranim delavstvom na Angleškem.
„Lloyd Georgeva vlada dobi v kratkem času večje delavsko zastopstvo", le nadaljeval Ewer. »Razume se, da sedanji parlament ima živeti pet let, ali vsake izredne volitve, ki so se vršile po splošnih volitvah v zadnjem novembru, dokazujejo. da je to zadnja kapitalistična vlada in z vso gotovostjo lahko rečem, da v dveh letih bodo delavci vladali na Angleškem.
Sedanji angleški parlament je najre-akcijonamejši, kar jih je kdaj bilo in ljudstvo Je že izgubilo vse 'zaupanje vanj. iVlada je obljubovala ljudstvu nebo in zemljo tekom vojne in v dobi premirja, toda vse obljube so ostale le obljube. Pri zadnjih generalnih volitvah je Lloyd Georoe zmagal samo zato. ker je obljubil delavcem in vojakom vse, kar so hoteli, zdaj pa debelo gledajo in George se zadovoljno smehlja. Brezposelnost se nadaljuje, draginja pritiska in sploh delavske razmere še niso bile nikdar tako slabe, toda vlada odgovarja na vse zahteve: »Delajte, delajte!"
Ideja direktne akcije se vedrio utrjuje med angleškimi delavci, kajti spoznali so, da z moledovanjem ne opravijo nič. Glavno vprašanje je danes nacionaliziranje. Vlada ne bo zlepa rešila tega vprašnja in delavci so pripravljeni zaštrajkati. Vlada se je poslužila vseh mogočih trditev, da odvrne nacionaliziranje. Lloyd George je upal. da bodo člani znane Sankcveve ko-
LISTEK.
Deset tisoč Sol v Rusiji.
' V moskovskem Kremlu sem obiskal med drugimi tudi LunačarskiJa, ljudskega poverjenika za šolstvo. V pogovoru mi je povedal: »Sovjetska vlada je do danes odprla deset tisoč novih Šol in šestdeset odstotkov ruske mladine zdaj obiskuje šole.
V	štirih letih bomo imeli dovolj šol za vso Rusijo. Otroški vrtci, ki so prej eksistirali le v Petrogradu in Moskvi, so danes povsod. Kmetje jih imajo jako radi in drage volje odstopajo potrebne prostore za vrtce. Vsega skupaj smo odprli trltisoč otroških vrtcev.*
Dalje je dejal Lunačarskij, da jim gre trda za učitelje. »Kar imamo danes učnih moči — je nadaljeval — so se izšolale na naših posebnih pripravnicah, ki smo jih v j naglici ustanovili kmalu po novemberski J revoluciji, Število učiteljev se je podvojilo i
misije sami zavrgli načrt za podržavljenje rudnikov, toda zgodilo se je nepričakovano; komisija je priporočila načrt. Vlada je odklonila poročilo.
Angleški vladarji so ravno tako slepi in gluhi, kakor so vladarji povsod. Ker jih je socialni nepokoj spravil v paniko, ne mislijo nič kaj delajo, temveč rabijo silo kadar je najmanj potrebna in to povzroča še večjo nezadovoljnost med ljudstvom. Kakor v Ameriki in v drugih državah, tako tudi vladarji na Angleškem sejejo veter in Zeli bodo vihar."
t
Tobačnemu delavstvu!
V	začetku meseca februarja je Savez monopolnega radništva m radnrca razposlal na svoje organizacije poziv, da se za vse tobačne tovarne sestavi predvojno* mezdno razmerje in današnje, istotako tudi cene življenskih potrebščin pred vojno in z dnem 14 februarjem 1.1. Od strani naše organizacije v Ljubljani se je to točno izvršilo ter 15. februarja odposlalo v Belgrad.
Iz te Statistike je razvidno, da bi naše plače morale biti 25 do 30 krat tako visoke, kot šo bile pred vojno, _ doseči bi morale 50 do 60 K na dan ali, 1500 do 1800 K na mesec. Ako bodo znali pri monopolski upravi tako računati kot zna tobačno delavstvo, potem nam morajo celokupne prejemke zvišati več kot za 100 odstotkov. In to tudi zahtevamo.
Lažitercijalstvo na dola.
Tobačne delavke so začele misliti in ker se je to zgodilo, naša organizacija raste, vsak teden se priglašajo nove članice v našo organizacijo. Ker pa to tistemu štabu lažitercijalk ni po volji, rujejo z vso silo in z vsemi dopustnimi in nedopustnimi sredstvi proti nam. Ker pa proti celoti naše organizacije nič ne opravijo, se tem bolj zaganjajo v boj proti posameznim
našim zaupnicam. Večerni Ust vulgo Večerna posoda jim je pravo gnojišče, kamor odkladajo svoje laži. Nekoč je prinesel ta list vest, da je naša zaupnica Al K. agitirala, proč s križem. Pokazali m pri tem njih slabo vest, ker se je niso opali imenovati s polnim imenom. Da pa dotič-na zaupnica Angela Kramer tega ni govorila. ja dokazano, rekla je le, da zagovarja stališče ločitve cerkve od države,
V	isti sapi prinaša dotični list dolfJtev proti neki Alojziji K., da je na nesramen način žalila Marijo. Obrnili smo se k dozdevni naši zaupnici, a ona odločno pravi, da o tem ničesar ne ve, k« ima v*e polno drugih skrbi.
Ker pa tu navedene stvari ne učinkujejo tako kot si lažitercijalstvo želi, j« treba poseči po najgrši metodi, to je de-nuncijaciji. Na predzadnjem shodu, ki ga je sklicala naša organizacija, je tudi sodr« Verovšek v govoru podal svoje misli. Ker, so pa naši shodi javni, in ne postavljamo na vrata nobenih policijotov, ima vsaka prost dostop, je prišlo tudi nekaj tercijalk na shod. katere niso znale potem druge-ga napiaviti kot to. da so denunciraie sodruga Verovška pri tovarniškem vodstvu, da je hujskal Gospod nadinšpektor; Mandelj se je takoj postavil na svoje pristransko stališče ter pozval sodr. Verovška na odgovor, napravil se je zapisnik. Mimogrede je izpraševal osebe, ki so bile na shodu, kaj je Verovšek govoril. Ob vsej svoji pristranosti je g. Mandelj pozabil zaslišati predsedstvo shoda, katero ja po vseh posvetnih in božjih postavali odgovorno za to, kaj se na shodu govori. Slutil je gotovo, da bi mu predsedstvo dalo pojasnila, da se shod ni vršil v tovarni in vsled tega to njega nič ne briga.
S tem smo hoteli pokazati kako nesramni so ti ljudje, ki okušajo z vsemi sredstvi, magari tudi s pomočjo tovarniškega ravnateljstva, uničiti pokret naše organizacije. Pri tem delu se še posebno
odkar obstoji sovjetska vlada, ali tudi to je še premalo. Učitelji v mestih prejemajo 2800 rubljev mesečne plače, v vaseh pa 200 rubljev. Večina učiteljev je zdaj na naši strani. Učiteljska unija, ki je sprejemala sovjetski program, šteje .80.000 članov.
Sole smo popolnoma reorganizirali. Veronauk je odpravljen Iz šol. Višje šole smo umerili po ameriškem modelu s štiriletnimi tečaji. Naš cilj je, ustanoviti delavnice v šolah za podučevanje rokodelstev, toda manjka nam potrebnih aparatov. Druga velika težava je pomanjkanje papirja za šolske knjige. Pripravki srno tekst za nove knjige, ali ker ni papirja za tiskanje knjig, moramo rabiti stare knjige. Kadar učenci dovršc plement^me šole. navadno z dvanajstim letom stanju. tedaj auto;nafič"G DjL;.L io v srednje šole, katere oi-h.ki.iejo do šestnajstega leta in potem gredo na univerze. Kondzolidlrali smo trnjevo tehniških Šol.
Vsied abnormalnih razmer (vojna it(U je obiskovanje vseučilišč še slabo, izvzem-ši medicinskih fakultet, ki so dobro obiskane. Pravoslovje (šole za advokate) smo odpravili. Latinščina in grščina nista več obligatnl. Sovjetska ustava se poučuje v vseh šolah. Velika pažnja je posvet tena telovadbi.
Odprli smo tudi gledališča za mUutf-no. Otroci v Petrogradu in Moskvi imajo vsako nedeljo pet predstav, med katerimi so Shakespearejeve in druge klasične drame. Važna naprava v našem šolskem sitemu so jedilnice v šolah. Sovjetska vlada je samo v to svrfcč dovolila tri milijarde rabl.ev za tekoče leto. Celo rru • nočlt-nicami so otroci prihajali v šole na kosilo,
V	vladnih otroških zavodih se nahaja pet milijonov otrok, ki so sirote brez staršev in skrbnikov. Vlada jih nasitite, oblači tn izobražuje.
Poleg tega skrbi sovjetska vlada tudi za izobrazoo odraslih. Odprli smo veliko
oblikujeta uradnik g. Babnik' in delovodja
g. Zalesjak, ki ob vsaki priliki šikanirata naše članice, ter sta jim ob vsaki kretnji za petami. Značilno ie pri vsem tem še to, da se ti ljudje še sklicujejo na nauke pok. dr. Kreka, da so njegovi učenci: pojdite se solit, na tiste nauke ste že zdavnaj pozabili, gotovo se ne spominjate več na značilne besede, ki jih je pred leti govoril na shodu tobačnega delavstva pri Weiserju. rekel je med drugim: delavci diržite skupaj, ako hočete kaj doseči, ne prerekajte se zaradi vere, kdor noče moliti naj pa kolne, kdor ne gre v cerkev naj gre pa na Golovec. T,udi o ločitvi cerkve od države, je rekel, da pametni ločitvi ne ugovarja.
Prevelik birokratizem.
O podporah za brezposelne čujemo od dneva do dneva več pritožb. Vkljub kilometerskim naredbam, okrožnicam, navodilom i. t. d., ki jih izdaja slavni delavski oddelek poverjeništva za socialno skrb, vlada v tem oziru od dneva do dneva večja zmeda, seveda na škodo delavstva.	\
Konkreten primer: Brezposelen delavec se zglasi na Mariborskem magistratu in prosi za podporo. Tam podpišejo cele skladovnice s potrebnimi in nepotrebnimi podatki, nakar se revežu dovoli ali ne dovoli podpora. O tem največkrat seveda odločuje dobra volja referenta. Sedaj pa pride „kontrola“, da se „dožene , ali je podplsanec res upravičen do podpore, ali ne. V to svrho mora poslati mariborski magistrat en izvod vse dolge klobase delavskemu oddelku pri poverjeništvu. Tam vpišejo te stvari in jih pošljejo osrednjemu uradu „Drž. posr. za delo. Ta zopet vpiše ves akt in ga pošlie nazaj-— v Maribor tamkajšnji podružnici »Drž* posr. za delo“, ki končno zasleduje, le U res podpiranec brez lastne krivde nezaposlen. Torej pisanje na pisanie, romanje od kanclije do kanclije, čakanje tedne in tedne. Čas je, da se s tem preneha, zato prosimo poverjenika za socialno skrb. da po možnosti olajša to poslovanje. # ker vsled takih nepraktičnih razmer trpi če-sto delavec po nedolžnem.
I 1.1.. I.	!■	I"	I	’	"	»I	......
Iz strokovne organizacije.
Prvi redni občni zbor Osrednjega društva živilskih delavcev in sorodnih strok za Slovenilo v Ljubljani se je vršil dne 1. in 2. februarja 1920. v hotelu Tivoli. Zastopanih je bilo po 16 delegatih 1542 članov m članic, ki so včlanieni v
»teviJo tehniških tečajev za kmetske delavce. V Moskvi je enajst družb igralcev, ki igrajo v brezplačnih delavskih gledališčih. V Petrogradu je ustanovljenih štirinajst novih glasbenih šol in prirejajo se koncerti v Zimski palači in v drugih prostorih Na deželi smo odprli osemnalst šol za umetnost; stara akademija umetnosti je odpravljena. Kjerkoli se zglasi petindvajset dijakov za katerikoli umetniški predmet, jim vlada takoj PTeskrbi učitelja. Olasovito petrograjsko gledališče Marinški je v najboljšem stanju. Vse plesne šole v Petrogradu so natlačene, kajti balet (ruski umetni ples) je najboljša zabava za proletarijat. Glasunov je še vedno ravnatelj na petrograjskem konservato-
Vsi muzeji so ohranjeni in odpiramo nove. Muzele v Moskvi smo obogateli z novimi zbirkami, ki sc bile, prei privatno Imetje. Vse palače bivšega earla so spremenjene v muzeje ali druge koristne za-
9 podružnicah in 4 piačrinicah' v Sloveniji. Vsled zamude jutranjega vlaka iz štajerske se Je vršilo zborovanje šele ob 2. uri popoldne. Predsednik Kratohvil ga je otvoril in pozdravil došle delegate in goste. Strokovno komisijo je zastopal sodr. Tokan. Predsednik poda poročilo o delovanju od početka ustanovnega občncgn zbora, ki se je vršil 18. maja 1919 in do konca leta 1919. V glavnih potezah pove, da je bilo potreba vse nanovo začeti, ker je ljuta vojna vse člane prejšnjih central razpršila in tako smo imeli le nekaj članov pekovske zveze in pivovarniških delavcev ter sodarjev na razpolago in s temi smo delali, skupno ter pridobivali nove člane skupno 1197. Poleg tega smo morali takoj zahtevati izboljšanje mezd pri raznih tvrdkah nastopati in dosegli smo lepe uspehe po 40 do 50 % poviška na plačah in večinoma povsod tudi nabavne prispevke za družine. Vedno nam je šla na roko strokovna komisija na čelu sodrug Tokan pri raznih pogajanjih. Tudi od strani obrtnega nadzorništva g. Ste-bija, ki je tudi pri raznih pogajanjih intenzivno pomagal s posredovanji za delavstvo. Predsednik apelira na delegate, da nas čaka veliko dela — zato bo potreba, da današnji občni zbor izvr.$i sklepe, ki so potrebni za nadaljni razvoj centrale, ako hočemo biti kos boju proti kapitalizmu. V glavnem gre, da povišamo prispevke — le z ogromnimi fondi centrale bo mogoče voditi boje za izboljšanje delavskih razmer in našim članom tudi nuditi to, kar si želi, namreč dobre kolektivne pogodbe med podjetnikLin delavstvom, vsaj take, ki bo omogočila preživljanje delavstva in svojcev družine.
(Konec prihod.)
Redni obča! zbor osrednjega društva kovinarjev in sorodnih strok .podružnica Ljubljana se je vršil v nedeljo 15. februarja v dvorani mestne«™ riomia z naznanjenim dnevnim redom. Načelhik sodrug Sirca Je otvoril občni zbor in podal poročilo o delovanju odbora, iz katerega je bilo razvidno, da je podružnica jako marljivo delovala, ter pozival člane na delo za izpopolnitev organizacije. Iz tajniškega poročila Je bilo posneti, da je Imei odbor 34 sej, 2 javna protestna shoda In 13 tovarniških 'mesečnih shodov, razen tega je odbor odposlal svoje delegate na 4 kongrese in zbore. Blagajniško poročilo je podal mesto odsotnega s. Kocjana s. Ko-leša. Iz njegovega poročila Je razvidno, da je povprečno število članov v letu 1919 znašalo 746. Število članov je naraslo > v minulem letu za 209. Tmetek podružnice
meseca lan. 1919 je bil 1114.04 K, &> Kan*
ca decembra ie naraslo na 8781.65 K; prirastek znaša torej 7667.61 K Bolniški sklad se je pomnožil za 2399.16 K. številke nam kažejo, da je podružnica lepo napredovala. V imenu kontrole je podal izjavo s. Rupret, da je pregledal S sodr. Jagrom vse knjige in račune ter jih našel v najlepšem redu, na kar se podeli blagajniku absolutorij. V novi odbor so bili izvoljeni sodr. Širca Ivan, načelnik, Zalar Fr., blagajnik, odborniki: Kramer iožef, Sloj Aug., Strniša Franc, Sušnik Leop., Ru-pret Ivan, Kristan Ivan, LetniRar Anton, Jordan Franc, Seme Franc, Selan Ivan, Wertl Ivan, Wertl Franc, Zebre Al., Podobnik Lud., odb. nam.: Vehovc Jak., Hrovat Franc, v kontrolo: Krušič Karol in Pleško Jožef.
O njedinjenju je poročal s. Koleša, ki je bil kot delegat v Slavonskem Brodu. Do ujedinjenja žal ni prišlo radi srbskih sodrugov, ki so hoteli potom terorizma spraviti centralo v Belgrad, ter o ujedi-njenju na federativni podlagi niso hoteli niti slišati. Upamo, da se ujedinimo v najkrajšem času. Hrvatski kovinarji, ki so zavzemali v Slavonskem Brodu isto stališče kot mi, bodo k temu koraku veliko pripomogli. K točki mezdno gibanje sta poročala sodr. Kramer in s. Sirca, da se je sedanja pogodba, ki je bila sklenjena s § trojnimi tovarni radi vedno naraščajoče draginje morala odpovedati ter staviti nove zahteve. Ker se k slučajnostim nikdo ni oglasil za besedo je načelni!; zaključil občni zbor z apelom na člane, da se v brvioc-e Se bolj tesno oklenejo organizacije ter se vedno ravnajo po inicijativah novo izvoljenega odbora, ki bo napel vse moči za' dosego boljšega kovinskega položaja.
Štorje. Dne 19. februarja so se vršila: pri nas pogajanja o plačilnih in drugih zahtevah delavstva plavžarskega podjetja v Štorjah na podlagi odloka predseini-štva deželne vlade za Slovenijo, pod predsedstvom dvornega svetnika M. Pirnata. Soc. skrbstvo je zastopal dr. Lemež, prehranjevalni oddelek Bernot, strokovno organizacijo kovinarjev Ig. Mihevc, organizacijo podjetnikov inž. Šuklje, kateremu je bilo še to preveč, kar je ravnatelj hotel delavcem dovoliti. Inž. Šuklje je odločno protestiral, da bi mati vdova, če dela njen sin v tovarni dobila tudi družinske doklade, četudi je s. Mihevc vztrajal na svo-lem predlogu in dokazoval upravičenost do družinskih doklad. Je zastopnik kani-talizma Inž. Šuklje to vehementno pobijal Navzoči zaupniki so prišli do spoznanja, da to pot niso pogajanja s podjetnikom
vode. Ždaj gradimo muzel za cerkvene starine, med katerimi so mnoge dragocene rečl.c
Tako mi ie pravil Lunačarskij In njegovo pripovedovanje je bilo seveda zanimivo. Vprašal sem ga, da li ima cerkev še kaj vpliva na ljudi.
»Delavci in kmetje ne dajo dosti na vero«, ie rekel, »ampak srednji sloji se še drže cerkve. Na kmete ni Imela cerkev nikoli dosti vpliva, ker so io smatrali za privesek carizma. Cerkev fe naš najslabši nasprotnik. Ko smo odstranili ikone (svete kipe) Iz Sol, so bile ženske edine, ki so protestirale. Kar se pa tiče cerkve, se ne vtikamo v nlene zadeve.
Kar se tiče prepovedi hebrejščine v židovskih sinagogah, le to delo židovskih komunistov, ki pravilo, da to modema Žl-dovščina. ne pa stara hebreiščina. židovski narodni iezik. S to stvarjo nimamo Rusi prav nič opraviti. Moje mnenje Je, da
starši lahko uče svoje otroke kakršnegakoli jezika hočejo.«
Dalje sera ga vprašal, kako Je s književnostjo. Dejal je:
»Do danes smo natisnili šest miljonov Izvodov ruskih klasikov in jih razdelili med ljudstvo. Toliko knjig se nikdar prej ni tiskalo v Rusiji v dveh letih. Zdaj izhajalo popolna dela Tolstoja, ki lih urejuje Vladimir Četrtkov, star prijatelj Tolsto* jev in njegov književni zaupnik. To delo bo stalo vlado 30 milijonov rubljev. Kakor sem rekel, naša največja nadloga le po-manikanje papirja, ki nas ovira pri Izdajanju knjig in to je tudi glavni vzrok, zakaj ne dovolimo nasprotnim strankam izdajania časopisov. Kakor hitro mbe cl* vilna volna, bo zopet vzpostavljena svoboda tiska. To ni samo mole osebno mnenje. temveč oficiielno stališče »ovjetske vlade.* — I* Levine. KodanJ.
oz. ravnateljem podjetja, temveč organizacija delavcev proti organizaciji podjetnikov. Po trdi razpravi se je za delavce doseglo naslednje poboljške:
Sporazumno se zviša dosedanja mezda povprečno za 32%. To zvišan je znaša v najnižjih kategorijah, to je od K 12.— do vštetih K 19.— 42% in na najvišje kategorije 27% med temi mejami ležeče mezde določi ravnatelj sporazumno z delavstvom. Razen tega se določi zvišanje dosedanjih družinskih doklad za storjen delavni dan in za glavo na K 2.—, t. j. za 100%. Pri družinskih dokladah se določi število otrok na pet in na starost do dovršenega štirinajstega leta. Nezakonski otroci in nezakonske žene uživajo iste ugodnosti, če žive v skupnem gospodinjstvu z delavcem. Delavec vdovec, ki ima otroke in lastno gospodinjstvo, dobi za svojo gospodinje) istotako družinske doklade. Njegova gospodinja pa ni deležna Spodaj določenega nabavnega prispevka. Ti poviški na mezdah in družinskih dokladah stopijo v veljavo z 8. februarjem t. 1. Sporazumno se določi naslednji enkratni letni nabavni prispevek: K 500 za posameznega delavca, K 200 za ženo, K 100 za otroka. V ostalem veljajo določbe, kot so navedene zgoraj za družinske doklade. Nabavni prispevki se izplačajo za leto 1920 najpozneje do 20. marca t. 1. v polnem obsegu z delavce, kj so zaposleni v obratu najmanj tri mesece nepretrgoma; delavci, ki so vstopili poZneje, dobe ta, prispevek po' dopolnjeni trimesečni službeni dobi. Delavci, ld vstopijo v službo po podpisu te pogodbe, morajo biti zaposleni v obratu najmanj šest mesecev, da so opravičeni do navedenega nabavn. prispevka v označeni višini. Delavcem se bo oddajal premog po dnevni tržni ceni v naslednji množini: 50 kg trboveljskega na teden; ali pa 100 kg velenjskega na teden, in sicer če ga ima podjetje na razpolago. Ta pogodba velja do konca 1.1. Koncem meseca maja se nanovo določijo mezde po ugotovitvi cen življenjskih potrebščin.
Štorje. 19. febr. 1920.
Mezdna gibanja.
Pogodba rudarjev v Mežica h.
Zapisnik
sestavljen v obratni pisarni sekvestrirane BBl' v Mežicah dne 22. januarja 1920 na temelju pogajanj med nadzomištvom pod predsedstvom dvom. svetnika Pirnata.
Pogajanja so se vršila na podlagi odloka predsedstva deželne vlade za Slovenijo z dne 14. januarja 1920. štev. 537.
Priložene spomenice delavstva z dne r4. novembra 1919. Sporazumno se ta točka spremeni naslednje:
Namesto dosedanjih dravinjskih doklad za ženo in otroke se določijo nove draginjske doklade po sledečem ključu: Za vsakega delavca in delavko po 4 K na delavni dan. Za ženo za delavni dan moža 4 K. Za vsakega otroka do 16. leta. ki je nepreskrbljen po 2 K za delavni dan očeta.
Draginjske doklade v gori omenjenem obsegu se izplačujejo tudi ob posebnem dnevu bolezni delavca oziroma delavke.
Te draginjske doklade veljajo od 15. novembra 1919. Diferenca med staro tn novo doklado v času od 15. novembra 1919 do 7. januarja pride do izplačila do Jonoa febr 1920, dočlm se izplača nova dravinjska doklada od 17. Januarja nanref v,določenih plačilnih dneh. Za to draginl-doklado pridejo v poštev tudi neza-otroci, v konknblnatu živeče žene m ena sorodnica sam ca-delavca, ki vodi *anj samostojno gospodinjstva
Nabavni prespevek za vsako četrtletje iy2u se čoioci po nasieuujem ključu: za samce po l»U K, za poročene brez otrok po 230 K, za poročene z enim otrokom po 280 K, za poročene z dveina otrokoma po 330 K, za poročene s tremi otroci po 380 K, za poročene s štirimi otroci po 430 K in za poročene s petimi in več otroci po 480 K. V ostalem veljajo iste dcloč-Le, kakor pri draginjski dokladi.
Ako delavec ali delavka ni dosegla delavne dobe treh mesecev, dobi izplačan samo alikvotni del zgoraj omenjenih svot. Delavci in delavke, ki so izstopili iz dela pred podpisom tega sporazuma, nimajo pravice do teli nabavnih prispevkov. Nabavni prispevki, pridejo do izplačila koncem vsakega četrtletja.
Obratovocija privoli, da se izplača vsem pri rudniku zaposlenim provizijoni-stom draginjske doklade in nabavni prispevki v 2goraj označenem obsegu.
Do draginjske doklade in nabavnih prispevkov v zgoraj omenjenem obsegu imajo pravico tudi one družine, katerih družinski očetje se še niso vrnili z vojne, pa so bili ob poklicu k vojakom zaposleni pri rudniku.
Ta sporazum stopi v veljavo po odobritvi deželne vlade za Slovenijo.
Dosedanji uspehi mezdnega gibanja delavcev usnjarske stroke.
Pred tedni smo na kratko poročali o pogajanjih, oziroma o mezdnem gibanju v usnjarski stroki. Pogajanja so se pričela približno pred tremi meseci med zastopniki delavstva na eni, ter zastopniki industrije na drugi strani. V svojem poročilu smo omenili, da so se pogajanja zelo počasi vršila in smo navedli tudi vse vzroke za to. Danes opišemo delni zaključek pogajanj in pridobitve za delavstvo, ki je zaposleno v vseh večjih podjetjih usnjarske obrti.
V mesecu januarju so se zastopniki delavstva in industrije sporazumeli v toliko, da bi se mezde delavcev in delavk začasno zvišale za 4 krone dnevno, veljavno od 1. decembra 1919. Dne 19. t. m. pa so se pogajanja obnovila. In pri teh pogajanjih se je za delavstvo dosegel zopet lep uspeh, ki pa vseeno še vedno ne odgovarja v toliko; da bi delavstvo popolnoma zadovoljil.
Pri tej priliki bi opozorili vse tovariše in tovarišice, da si preje dobro premislijo, predno žalijo prizadete zaupnike, ki so vodili ta trudapolna pogajanja. Seveda Je lahko v delavnici ali na shodu zahtevat: 10 K urne plače, ali to v resnici tudi doseči je pri tej slabi konjunkturi težko, kei v usnjarski stroki zelo primanjkuje sirovin.
Na ve Jamo sedaj sledeče uspehe, ki so veljavni do 27. marca 1.1., in sicer:
1. Družinske doklade se pripoznajo od januarja t. 1. in se tudi takoj izplačajo za ženo, oziroma mater ali očeta tedensko 24 K, ako je oče, oziroma delavec vdovec in ima nedorasle otroke in mu vodi kak drug družinski član gospodinjstvo.
2. Za nedorasle otroke,‘t. j. do 14. leta in največ štiri otroke, se izplača tedensko za vsakega 15 K.
V času od 20. t. m. do 27. marca 1.1. se urede vsi drugi spori, ki so ostali še nerešeni. To vse bo izdelal v to voljeni odbor, ki bo čimpreje rešil zadeve v obojestransko zadovoljnost.
3. Plače vsemu delavstvu v večjih podjetjih se zvišajo za 30% na sedanjo mezdo. K sedanji mezdi se prišteva tudi začasno pridobljene 4 I<; n. pr.: kdor ima prejšnii teden 190 ali 210 K tedensko, dobi na teden 190 in 30% = 24" K; 200 in
30% = 273 K. Za akordante velja tisti povišek od 30% na današnjo plačo.
Za sedaj torej so se dosegli ti uspehi. Po preteku šestih tednov se bodo pa vse zadeve na novo uredile, času in drar giriji primerno.
Za tarifni odsek: Tomc.
Sklep pogodbe za Vevško delavstvo.
Dog jv or, ki se je sklenil 22 t. m. med delavstvom tovarne v Vevčah, Medvodah in Goričanah po zastopnikih obeh strokovnih, podpisanih organizacij in ravnateljstvom omenjenih tovarn se glasi naslednje:
1. Temeljne plače se povišajo vsem delavcem za 70%, šteto s prvem januarjem 1920. V tem je že všteto plačanih 20%. Naknadno se izplača odpadajočih 50% od prvega januarja za nazaj.
2. Akordne plače se povišajo povprečno za 35%. Vendar se pa rezalcem in rezalkam (Ouerschneider) papirja in zavijalkam papirja poviša za 45% na obstoječe akordne plače.
3. Nabavni prispevki se izplačajo dne
1.	marca 1920 in znašajo za vsakega delavca in delavko, ki je poročen oz. poročena, ali ki mora skrbeti za svojo nepreskrbljeno družino, oziroma za svoje nepreskrbljene starše, 150 kron; za vse druge znaša nabavni orisnevek 100 kron.
4. Ta pogodba velja z juttašnjitn dnem, ko jo pregleda ra odobri tudi upravni svet, to je lastništvo označenih tovarn.
Pogodba se sklene in podpiše.
Vevče, dne 22. febr. 1920.
Dodatek:
Ce bi v izjemnih slučajih akordni delavci m delavke ne dosegli dnevnega za-sluška v višini svoje dnevne plače, se jim ista mora doplačati.
Delavstvo stavbinske stroke je predložilo delodajalcem nove mezdne zahteve, stopiti v veljavo s 15. marcom 1920. Postavili smo se na stališče, da se mora plača delavcem določiti h ko, da bo odgovarjala obstoječi draginji. Kar se tiče osemurnega delavnika, izjavljamo, da bomo radevolje sled p : sovjetski Rusiji in delavstvu drugod, ki je uvedlo 12-umo delavno dobo, m to tedaj, ko bodo zaposlenf vsi oni, ki dan.es še ne delaio. in če bo 12-urni delavnik v splošno delavsko korist Velika množina delavcev stavbinske stroke je danes brezposelnih. Ali, čim se bo začelo z novimi gradbami, bodo imeli delavci dovolj posla. Samo v Liubl1a.nj se bo potrebovalo nekaj tisoč delavcev, ker se bo gradilo novo poslonie y.a gradbeno ravnateljstvo. nov kolodvor, dal Te ravr^+pjj-stvo južne železnice in več stanovanjskih his. Nadalje opozarjamo voditePe posameznih podružnic, da redno obveščajo centralo o delavskem gibanju, zlasti o uspehih nredlrv/oniii
 .................. m * iiiii.n.mit—^
Razno.
Pevska šola ,,Slov. bralnega društva** v Tržiču priredi v nedeljo, dne 2.9. svečana 1920. pod vodstvom ravnatelja Albina Lajovica v dvorani Sokolskega doma svoj koncert. Spored: 1. a) Hrepenenje
— harm. Druževič, b) Občutki — Jakob Aljaž, moški zbor; 2. a) Klic pomladni — Fr. Gerbič. b) Petnajst let — Emil Adamič, mešani zbor; 3. a) Dve utvi — Dav. Jenko, b) Po vojni — Joža Horak, c) Pozabljena — Joža Horak, d) Slabo sveča je brlela — Dav. Jenko, solo in dvospevi s sprernljevanjem klavirja; 4. a) Karathia
— Raff, b) Lhart sans paroles — Čajkovski, c) Poloneza — Nevvlandsnuth, za gosli s sprernljevanjem klavirja, igra g.Leop,
Kemc; 5. Lastovicam — P. Hug. Saffner
— mešani zboi; 6. Ave Maria — Fran Oerbič, dvospev s spremljevanjem kvarteta — poje ženski zbor; 7. Dobro jutro
— Anton Schwab — koncertni valček za mešan zbor s spremljevanjem orkestra. Pevska šola ''riredi letos se dva koncerta, s prav tako izbranim sporedom. Prvi koncert se ponovi v nedeljo 7 marca 1920 ob znižani ceni.
Fran Erjavec: Za staro pravdo. Str. 132, Ljubljana 1920. Cena 6 K. Po pošti 20 vin več. Mnogo se je že po naših časopisih pisalo o kmetskem vprašanju, a pogrešali srno močno dela, ki bi obravnavalo celoten kompleks tega, za naš narod in našo državo življenjskega vprašanja. Navedena Erjavčeva knjiga izpolnuje to vrzel v naši publicistiki. Knjiga je pisana v poljudni obliki za ljudstvo, a jo bo s pridom vzel v roke vsak, ki se zanima za aktualna politična in gospodarska vprašanja, ki jih bo treba rešiti že v najbližji bodočosti.zato knjigo vsem najtopleje priporočamo. zlasti, ker je cena pri današnih razmerah izredno nizka. Dobi se po knjigarnah in v Upravi »Ljudskega glasa«, 'Ljubljana, Frančiškanska ulica štev. 6, ter pri upravi »Delavca«, Ljubljana, Šelen-hurgova ulica 6.
Obvestita.
Obvestilo članom ..Osrednjega društva živilskih delavcev in sorodnih strok za Slovenijo4* v Ljubljani. Na l rednem občnem zboru dne 1. in 2. februarja 1920 glede prispevkov se je sklenilo sledeče: S 1. marcem 1920 (to je z 10 tednom) se povišajo tedenski prispevki na K 2.40 (kvalificirani delavci), v drugem razredu na K 1.60 (pomožni delavci) hi III. razredu na K 1.30 (delavke in mladoletni delavci). Vpisnina znaša 2 K, za člansko izkaznico za vse razrede; po 1 letnem članstvu plača Član še 2 K za člansko knjižico. Podpore za brezposelne pa veljajo s 1. septtmbrom po 6 mesecih v L razredu po 52 tedenskih vplačanih prispevkih (to je 1 leto član) po 5 kron na dan skozi 28 dni, po 156 tednov, to je 3 leta član, pa skozi 42 dni in po 260 tednov, to jc 5 let član pa skozi 56 dni. V II. razredu pa ravno tako pa po 3 krone na dan podpore in v III. razredu isto pa po K 2.50. Pogrebnina po 3 letnem članstvu pa znar ša v I. razredu K 150.—, v II. razredu K 120.—, v III. razredu pa K 90.—. Ta zvišana podpora se bo izplačevala po šest. mesecu. Podružnici ostane od vsakega prispevka 13 vin .in od teh za blagajnika 3 vitjL Vsaka podružnica pa lahko zviša tedenske prispevke za solidarne fonde itd. po sklepih svojih članov za krajevno blagajno .
Okrožnica Osrednjega društva lesnih delavcev In sorodnih strok v Ljubljani.
Po sklepu L redne skupščine „Osred-njega društva lesnih delavcev in sorodnih strok za Slovenijo v Ljubljani44 z dne 1. in
2.	februarja 1920 se je izpremenil stari opravilnik. Po novem opravilniku, ki stopi v veljavo dne 1. marca 1920, se zvišajo tedenski prispevki, in sicer: v I. razredu na K 2 K 40 vin. tedensko, v II. razredu na 1 K 60 vin. tedensl >, in v III. razredu na 1 K 20 vin tedensko. Vpisnina znaša od l. marca 1920 dalje za vsakega pristo-pivšega člana ali članico 4 krone. Za vsako izgubljeno knjižico ie plačati 2 kroni.
Podružnicam ostane od 1. marca 1920 dalje od vsakega prispevka v I. razredu 20 vinarjev, v II. razredu 16 vinarjev in v III. razredu 12 vinarjev, za lokalne iz-d&tlce
Dosedanji drugi razred je vsled sklepa skupščine odpravljen. Vsi oni člani, ki
so Soseda! plačevali svoje prispevke v dosedanjem 11. razredu, Imajo prestopiti s l. marcem v novi drugi, ali pa v prvi razred.
Vse podružnice, ki spadajo pod okrožno strokovno komisijo v Celje ali Maribor, imajo tudi v nadalje pobirati 10 vinarjev poleg zvišane članarine tedensko od vsakega člana ali članice. Teh 10 vinarjev pošljei nodružnice direktno na imenovano tajništvo.
Nadalje je skupščina sklenila, da se ima poleg društvenih prispevkov vpeljati pri vsaki podružnici tudi lokalni sklad, v katerega so člani obvezani redno plačevati svoje doneske. Višino tega prispevka določijo podružnice.
Vse blagajnike pozivamo tem potom, da počenši s l. marcem 1920 oddajejo članom samo nove znamke, ki jim bodo pravočasno doposlane. Po prvem marcu se pobirajo samo povišani prispevki tudi od onih članov, ki bi s svojimi prispevki bili morda v zaostanku. S februarskim obračunom je poslati vse stare znamke centrali. Novi opravilnik in navodilo za člane in ffunkcijonarje pošljemo, skupinam čim bo. izgotovljen.	(
V interesu razvoja našega društva Je, da se vsi d objavljeni sklepi točno izvrše.
V Ljubljani, dne 6 .februarja 1020.
Andrej Srebrnič s. rn tajnik.
Viktor Zorč s. r„
predsednik.
Dobrava pri Jesenicah. Dne 7. sušca L 1. se vrši redni občni zbor podružnice kovinarjev na Dobravi Spored: l. Pozdrav in poročila predsednika. 2. Poročila tajnika. 3. Poročila blagajnika. 4. Volitev odbora in zaupnikov. 5. Raznoterosti. Občni zbor se prične ob 3. uri popoldan, v prostorih hotela ..Stol". Ako ob tem času ni zadostno število članov, se vrši čez pol ure drugi občni zbor, ki je sklepčen ob vsakem številu članov. Delavci, poživljate se, da pridete vsi na občni zbor in si izvolite novi odbor In zaupnike, do katerih imate vsi zaupanje.	Odbor.
Tajništvo osrednjega društva usnjarjev In sorodnih strok opozarja vse krajevne funkcionarje, da vsled natančnega pregleda blagovolijo pregledne pole tako izpolniti kakor se glasi pouk. Na prvi strani naj se navede natančno gibanje članov. Člani naj se vpišejo vedno pod zaporednimi osrednjimi kakor krajevnimi številkami katere naj se glase od 1 dalje. Razred ter zadnji vplačani teden, v obračun skupine naj se navede imetje prejšnjega meseca, na desni strani pa izdatki, tako da bo imelo tajništvo točen pregled imetja krabvnih skupin, ki mora biti označeno v celoletnem obračunu. — Ivan Novšak.
Osrednje društvo kovinarjev In sorodnih strok, podružnica Ljubljana, opozarja vse svoje člane, zaupnike in tovarniške blagajnike, da obračunavajo tedenske prispevke vsako sredo od 5.—7. ure popoldne im vsako soboto od 3.—7. pop. ter s tem blagajniku olajšajo delo. Nadalje se opozarja, da znaša pristopnina novo pristopivših članov v zmislu sklepa izredne kov. skupščine z dne 20. decembra 1919 tri krone. Toliko v pojasnila
Vsi mlinarji v Sloveniji stoje v mezdnem gibanju po zahtevah zvišanja plač, zato noben mlinar ne išče dela v Sloveniji, ker so tudi mizerno plačani proti današnji draginji.
Mesarski in prekalevalskl pomočniki v Celju stoje v mezdnem gibanju." Noben delavec te stroke nai ne išče dela v Celju.
tadajatelj ta odgovorni uradnik IVAN TOKAN Tiska .Učiteljska tiskarna' v Ljubljani.
IKITEUSKR TISKARNA
w ..unaBaaBftananMAianaianMaBNiaavaKitaa "	®
UlUSii, Milanska ulica ati. 6.
um	a■
Tiskovine za Sole, ttapaa-atva in iw!e. Majmodor* etati« plakate l* vabil* • ca shoda In veselica. •
LETNE ZAKLJUČKI
C
Najmodernejša oradba ca Uohaaje listov. kaAB.br«-
STEREOTIPUA LITOGRAFIJA.
2
»Naprej!*
= KAJO DELIČ=
draguljar ta slaiar
Ljubljana, Hilšorjeva ulica Stav. L
prtporota m|»
zlatarsko in draguljarsko delavnico |
ca aova dala ta popravila vsak* vrsta, kakor tadJ u poslatovanje la poarabrovaaje Itd. V ■slogi im« tlaiuine in srebrnine, poročne prstane po vsita vzorcih in merah, uhane i. t d.
Kupuje tudi zlato in srebro ter plačuje po najvUjlh eenah ali pa izmenjava za novo
Miši-podgane stenice-ščurki
in vsa golazen mora poginiti ako porabljate moja najbolje preizkušena in splošno hvaljena sredstva kot: proti poljskim milim 7—; ta podgan« In mili K 7-- ; za Marke K 8 -; posebno močna tinktura za stenice K V—; uničevalce moljev K *•- I prašek proti mrčesom K 4'— In 8 —; mazilo proti ušem pri ljudeh K 6-—; mazilo za uši pri živini K 4 — In 8 —; prašek za nšl v obleki In perilu K 6-—: tinktura proti mrčesu na sadjn in na zctenjadl (uničevalec rastlin) K 6*—; prašek proti mravljam K ^ *—«
Pošilja po povzetju zavod za eksport M. JOnker, Zagreb 6., Petrinjska ul. 3,
Ivan J a x I n s i n
Ljubljana Dunajska cesta 17.
pdporoša svojo bogato zalogo
Uvala ib Nrtjcv
ta stroje za pletenje (Prirtmrthsu n rodbino in obrt Pisalni stroji A 41 or
Vozu kafcm.
Ceniki se dobe zastonj la franko.