Našim malčkom Matfažek Junaškega Slovenca povest v slikah Tedaj se je privalila po dolini vojska, ki bo jo zbrali sosednji grofje in jo plačali z zlatniki. To so bili najemniki, ki so za denar prelivali kri za kogarkoli. Oblečeni so bili v pisane jopiče, na ramah so nosili muškete, novodobno orožje, pred katerim je trepetalo vse. Nič nisi opravil z lokora in sulico v boju z niušketirji. Svinčenka je predrla celo oklep, pa bi kmečke srajce ne! Kmetje so zavpili, da je odmevalo do nebes in se zaprašili v boj. Zavihteli so kose in cepce in udarili. Toda bil je zelo neenak boj. Najemniki so pridno merili in streljali. Kmečke vrste so se naglo redčile. Zaman je bil ves pogum, zaman iskre- na želja — poisliati si pravico. Hrabro so udarjali, borili so se kot levi, vendar so podlegli. Ranjenci so se zvijali v prahu in ječali. Orožje je žvenketalo, muškete so pokale... Kmečka vojska je bila na umiku. Le tu in tam se je kdo ustavil in se z golim kolom postavil v bran do zob oboroženemu kirasirju. (Dalje prihodnjič) V otroškem zavodu Predstojnik: »Otroci, kdor bo pojedel največ krompirja, bo dobil največji kos mesa.« Otroci se kot volkovi vržejo na krompir. Nato vpraša predstojnik: >No, kdo se je najedel krompirja do sitega?« »Jaaaz!« se vsi oglasijo. »No, jjotem bomo pa meso spravili za jutri!* pravi predstojnik. Skrivalnica Illl 1 j i l0'aMBlljJ^l^lflr^^H*r ^Jn^BKtfV ^ J^^^AjW^Rj Wmii M mm Tat (ob eni ponoči): »Gospod, koliko je ura?« Gospod (mirno): >Tu imate uro, pa poglejte sami!« Bogve, kje je moj mož? Ali se je skri!?