Soclalistif^^ ljudstva za Podravje št. 43 PTUJ, dtie 8. novembra 1963 Ceiui 20 din »Tednik Izhaja pod tem slcraJSa- niis imenom od 24 oov. 1961 da- lje na predlog Občinskih odborov SZDL Ptuj In Ormo?. — Izdaja. «avod »Tednik«. Ptuj. — Odgo- vorni urednik: Anton Bauman - Uredništvo In uprava Ptuj Lac- kova 8. — Tel. 156. — St. tek. ra- Cuna: NB Ptuj 604-19-1-206 — Ti- ska časopisno podjetje »Mariborski tisk« — Rokopisov ne vračamo. — Celoletna naročnina za tuzem- stvo 1000, za Inozemstvo 1500 din. Letnik XVI. S SB€ OBČINSKE SKUPŠČINE PTUJ Naiveč razpravljanja o šolstvu in statutih SPREJETI NEKATERI OD- LOKI - STATUTE S 15. NO- VEMBROM V RAZPRAVO - BREZPLAČEN PREVOZ ŠO- LARJEV - STARŠI BI NAJ POSVEČALI VEC ZANIMA- NJA SVOJIM ŠOLOOBVEZNIM OTROKOM. Največ razp^rave na če predvojnim političnim revolu- cionarjem. Prevzeli so tudi več poroštev za najem kreditov za gospodarske organizacije ob- čine Ptuj. dm Lojzka Stropnik Bratsko srečanje predstavnikov občin Ormož in Varaždin SODELOVANJE V REŠEVANJU SKUPNIH GOSPODARSKIH IN POLITIČNIH PROBLEMOV T ER IZMENJAVA IZKUŠENJ DVEH KOMUN BO PRIPOMOG LA K HITREJŠEMU VSESTRAN- SKEMU RAZVOJU OBČINE 0RM02 IN VARAZDIN. OBE OB- ČINI ČUTITA POTREBO PO TESNEM SODELOVANJU IN SKUPNEM REiBEVANJU PEREČ IH PROBLEMOV. V , petek, 8. t.m., bo i?kupna se- ja Izvršnih odborov Občinskih odborov SZDL občin Ormož in Varaždin. Ob tej priložnosti se bodo razgovarjali o perečih go- spodarskih in drugih problemih, k) prizadevajo prebivalce obeh občin. Vsekakor sodi v tem po- gledu na prvo mesto dotrajani most čez Dravo v Ormožu, prob- lemi delovne sile. vsklajevanje cen, kmetijski in drugi problemi. Čeprav bo to prva skupna se- ja Izvršnih odboro'/ ObO SZDL obeh komun, ki predstavlja za- četek zbliževanja in utrjevanja bratstva ter enotnosti, je priča- kovati vsestransko poglobljeno sodelovanje. To bo najbolj kori- stno za naže delovne kolektive, družbeno politične organizacije in društva, ki bodo podrobno spo- znali žiljenje in izkušnje delov- nega človeka Iz sosednje komu- ne, njen razvoj in težave. Seve- da bodo ob tej priložnosti tudi razpravljali v družbenem in de- lavskem samoupravljanju, govo- rili bodo o statutih, o uvajanju 42-urnega tednika, o sistemu na- grajevanja po učinku dela, o problemih v kmetijstvu glede po- družablianja zemlje, o koopera- rlii in davčni politiki. Tudi pro- blemi sodobnega šolstva bodo na dnevnem r^du Poleg tega, da ima tako sodelovanje precejšen go- spodarski in politični pomen, lah- ko na drugi strani služi kot bo- gato napotilo pri Izmenjavi Izku- ^^eni v reševanju istih ali podob- nih problemov V mnogih prime- rih pe lahko olajšajo številne te- žave na osnovi medsebojnih Iz- kušeni i? dveh komun, ki se v občini Varaždin in Ormož mnogo ne- ra7likiiiejo. Prav z.aradi tega prihaia sodelovanje do večjega ižra/a Glede na takšno bodoče cndpln\'anie bi naj nrehivalci ob- čine Ormož priredili slovenski kulturni dan v Varaždinu. in pre. Hivalri VaražHina kulturni dan v Ormožu Oh takih priložnostih bi so kulturno prosvetni delavci srečavali in s tem hi lahko mno- 5o koristili sodelovanju na Vul- tiirnn prosvetnem področiu Mpd rhpma občinama h] morali izm^- niati materiale važnih konferenc, soctankov in seveda sei Občin- skih skupščin. Na seji bodo izvolili stalni sku- pen organ iz predstavnikov obeh ■občin ki bn rešp\-al skupne pro- bleme, Ta organ bodo i7\'r'lili i/ predstavnikov občmskih sKup- Sčin in družbeno političnih orga- nizacij podružnic prosvetnih de- lavcev. Kadrovsfea vprašanja predmet obravnave na šefi 10 Obč. odbora SZDL Ptu) Pr«J4nji ponedeljek je Izvršni odbor Obč. odbora SZDL Ptuj obravnaval na sivojl seji kadrov- ska vprašanja v in izven gospo- darstva ter pripravo seminarjev. Pri obravnavanju kadrovskih vprašanj je bila v ospredju ana- liaa obstoječega stanja v kolek- tivih v občini in Je bilo ugotov- ljeno, da je to vprašanje eno najbolj perečih vprašanj organi- zacij in kolektivov. Štipendira se namreč zelo malo kadrov, niti ni kakšnih drugih oblik skrbi za kadre. V tem pogledu je bilo sklenjeno, da je potrebno sklica- ti širše posvetovanje o tem vpra- šanju, ki bi naj bilo v torek, 12. novembra t. 1., v veliki dvorani obč. skupščine. Na tem posveto- vanju bi občinski odbor SZDL, Obč. sind. svet ter komisija za volitve in imenovanja obč. skup- ščine Ptuj skupno obravnavali v prisotnosti vabljenih predsedni- kov upravnih odborov, referen- tov kadrovskih služb in nekate- rih direktorjev podjetij, aktualne kadrovske probleme v občini. O posvetovanju bomo poročali. V Ptuju medobčinski seminar v dneh 14., 15. in 16. novembra 1.1. bo v veliki dvorani Občinske skupščine v Ptuju medobčinski seminar občin Ptuj, Slovenska Bistrica in Lenart, ki ga organi- zira Socialistična zveza in ki bo obravnaval organizacijske oblike in metode dela Socialistične zve- ze, o čemer bo uvodoma govoril Štefan Brumec iz Maribora, dru- gi dan seminarja so na programu aktualni gospodarski problemi, referent podpredsednik okr od- bora SZDL Maribor Stane Mar- kič, tretji dan pa bodo udeležen- ci obravnavali izdelavo statutov delovnih organizacij In krajev- nih skupnosti po referatu pred- sednika Okrajnega sindikalnega sveta Srečka Globačnika Seminarju bosta prisostvovali tudi komisiji glavnega in zvezne- ga odbora SZDL iz Ljubljane in Beograda. Na ta seminar so povabljeni člani izvršnih odborov občinskih odborov SZDL navedenih treh občin, člani komisij občinskih odborov in vsi predsedniki kra- jevnih odborov SZDL s področ- ja navedenih občin. Sporočilo o razgovorih Naser-Selasie Kairo, 7. nov. (MEN). ZAR in Etiopija izražata zadovoljstvo gle- de rezultatov, ki so jih dosegli na konferenci v Bamaku. Obe de- želi upata, da bosta Maroko in Alžirija spoštovala sporazum. To je podčrtano v skupnem sporo- čilu, ki so ga davi objavili po tridnevnih razgovorih med pred- sednikom ZAR Naserjem in etiop- skim suverenom Haile Selasiem, SONČNI ŽARKI zgodnje jeseni si utirajo pot skozi vejevje, ki še ni docela izgubilo svojega zelenega oblačila. Tako je bilo pred mesecem dni. Danes je podoba seveda že drugačna: drev- je vije svoje gole veje v mrko jesensko nebo Foto: Drago Sulek Obisk etiopskega cesarja Haile Selasija od 2. do 4. novembra v Beogradu je veljal predvsem predvideni konferenci nevezanih dežel, katere naj bi se udeležilo še več držav, predvsem iz Latin- ske Amerike. Predsednik Tito je svojega visokega gosta obvestil o vtisih s potovanja po lantinsko- ameriških deželah in razgovorih, ki jih je imel s tamkajšnjimi državniki, etiopski suveren pa je jugoslovanskega predsednika se- znanil z rešitvijo maroško-alžir- skega spopada na konferenci v Bamaku. Oba predsednika sta v ozračju prisrčnosti, ki velja tudi za od- nose med obema državama, ugo- tovila, da so rpremembe v svetu plod dolgotrajnega, vztrajnega bo- ja miroljubnih sil, posebno dežel. ki se v praktični politiki navdi- hujejo z načeli miroljubne koek- sistence. Opozorila sta tudi na velik pomen moskovskega spora- zuma o prepovedi jedrskih poiz- kusov v ozračju, na zemlji in p'^d morjem ter na predvidene kon- ference OZN o trgovini in raz- voju. UGODNA OCENA V tujem tisku zasledimo zadnje čase zelo ugodne in pohvalne oce- ne potovanja predsednika Tita po Latinski Ameriki. Vsi tisti v tem delu sveta, ki so imeli še megle- ne predstave ali sploh nobene o SFRJ, so ob najnovejšem obisku spoznali dejansko vlogo razme- roma majhne evropske države v mirovnih prizadevanjih. Hkrati je obisk »približal« latinsko-ameriški svet veliki družini nevezanih de- žel, saj sodi v kategorijo slabo razvitih in je v marsičem še pod- vržen izkoriščanju tujih kapita- lističnih združenj. Na drugi strani se skrivajo v omenjenih nerazvi- tih deželah velika naravna bo- gastva, ki bodo jutri pripomogla, da se bodo uvrstile med najboga- tejše. Od tod tudi skupen jezik, ki ga lahko čutiš v uradnih poročilih o razgovorih predsednika Tita z la- tinskoameriškimi državnimi po- glavarji, ter veliki odmevi po vsem svetu. SPORAZUM V BAMAKU Po posredovanju etiopskega ce- sarja Haile Selasia in malijske- ga predsednika Mobide Keita so sklicali v mestu Bamako konfe- renco, katere sta se poleg obeh pobudnikov udeležila tudi pred- sednik Ben Bela in kralj Hasan II., predstavnika spornih strank. Konferenca je opravila svojo glavno nalogo: ustavitev sovraž- nosti na maroško-alžirski meji. Posebna komisija je določila raz- orožitveno območje, od koder se bodo morale umakniti oborožene sile obeh držav. Malijski in etiop. opazovalci bodo nadzirali demili- tariziran pas. Čimprej bodo tudi sklicali sestanek zunanjih mini- strov organizacije afriške enot- nosti. Kot je znano, zahteva Maroko del doslej alžirskega ozemlja, bo- gatega z železom. Sodijo, da pod- pirajo maroške zahteve tudi Fran- cozi, katerih kapital je še močno usidran v Maroku, medtem ko je doživel v Alžiriji močan udarec. SPREMEMBA V JUŽNEM VIETNAMU Režim diktatorja Diema v Juž- nem Vietnamu je v petek doživel svoj konec. Večji del armade je strmoglavil predsednika in vlado, ditelji. V novi vladi zasledimo v oblast pa so prevzeli vojaški vo- glavnem znane osebnosti. Očitno je, da bo novi režim še nadalje zastopal »ameriško linijo« in da bo nadaljeval boj proti levičar- skemu gibanju Vietkong V bistvu je torej Washington zamenial do- sedanjo garnituro z novo, ki mu bo bolj pokorna, S tem seveda ni rečeno, da se režim ne bo mal- ce »demokratiziral«, posebno kar zadeva odnos do budistov Predsednik Tito, Haile Selasie in Jovanka Broz med razgovori v Starem dvoru na Dedinju Kako daleč smo z izdelavo planov v občini Ormož V občini Ormož se delovne organizacije temeljito pripravlja- jo na izdelavo prihodnjega let- nega plana, ki tM3 istočasno del sedemletnega plana. Planiranje je za delovne organizacije ena najvažnejših nalog, ki ga je tre- ba opraviti realno in pravočasno. To odgovorno in zahtevno nalogo je le mogoče realno in temeljito opraviti na osnovi analize stanja delovne organizacije. Temeljito je treba proučiti perspektivni razvoj podjetja in smer proiz- vodnje. Jasno je, da je mogoče realno planirati le na osnovi ob- stoječih potreb. Opaža se, da ne- katera podjetja v občini pravo- časrro ne realizirajo investicij. To so povzročile bolj ali manj ob- jektivne težave, vendar je treba v perspektivi misliti na pravo- časno realizacijo. Tako bo v pri- hodnjem letu Kmetijska zadruga Ormož vložila za dograditev vin- ske kleti. 7a gradnio eovejp far- me v SrediSču, za obnovo vino- gradov, sadovnjaKov m za grad- njo strojnih lop približno 1 mili- jardo dinarjev. Za potrebe indu- strije in gostinstva v občini pa bi naj po prihodnjem letnem pla- nu v občini vložili približno 100 milijonov dinarjev, V Ormožu bo s temi sredstvi zgrajen motel, tovarna »Jože Ke- renčič« pa bo z drugim delom teh sredstev razširila svojo pro- izvodnjo in nabavila nekaj sodob- ne opreme Trgovsko podjetje »Zarja« bo prihodnje leto pričelo v Podgorcih graditi trgovski pa- viljon, ki bo dograjen spomladi leta 1965. To je opis večjih inve- sticijskih vlaganj v prihodnjem letu. V občini so bili številni razgo- vori s predstavniki delovnih or- ganizacij o vsklajevanju osnov- nih konceptov za sestavo prihod- njega letnega in sedemletne- ga plana delovnih organizacij. Osnutki planov naj bi bili izde- lani do 20. decembra. Delovne organizacije sedaj vsklajujejo osnovne koncepte z realnimi mož- nostmi podjetij glede perspektiv- nega razvoja. Čeprav so nekate- re gospodarske organizacije že sestavile osnutke prihodnjega let- nega in sedemletnega plana, je opaziti, da investicijska vlaganja niso vsklajena z realnimi mož- nostmi. Vsi osnutki so sedaj v pretresu in jih bo treba teme- ljito analizirati in vskladitl s perspektivnimi potrebami In mož- nostmi podjetij PROSLAVIL 115. ROJSTNI DAN Kmetovalec Pavle Kalinič Iz Crvenke je proslavil svoj 115. rojstni dan. Rodil se je namreč leta 1848 v vasi Bilišani in je pre- cej, časa živel v ZDA kot zidarski delavec. Pavel ima štiri sinove, dve hčerki in 35 vnukov ter enega j pravnuka. ' za čas od 8. do 17, novembra 1963 Zadnji krajec bo v petek. 8. novembra 1963 ob 7.37 Napoved: Včasih je veljalo: »Martin naj bo suh. da bo pozi- mi kruh!« Upajmo, da . bo letos Martin v suhem, ker bo ves te- den spremenljivo oblačno m več. krat mrzel veter Okrog 12 no- vembra so možne manjše pada- Alojz Cestnik Stran 2 TEDNIK PTUJ. DNE a NOvL.vi. i 963 S SEJE OBČINSKE SKUPSČINE ORMOŽ Zakaj prepočasen odkup obdelovalnih površin? Akcijski program jesenske se- tve KZ »Kombinat-Jeruzalem« Ormož se je letos napram lani povečal v lastni proizvodnji za 20 ha. v sodelovanju z zasebnimi proizvajalci pa za 200 ha žitaric. Na povečanje jesenskih setvenih površin je močno vplivala dobra preskrba proizvajalcev z umetni- mi gnojili tn semeni. Zadruga je svojim kooperantom dva meseca pred jesensko setWjo zagotovila umetna gnojila. Tako bodo za osnovno gnojenje po hektarju uporabili 800 kilogramov nltro- foskala in 400 kilogramov nitro- monkala za dognojevanje žitaric. Zadruga je zasebnim kmetoval- cem v sodelovanju doslej kredi- tirala z uslugami in reproduk- cijskfm materialom čez 36 mili- jonov dinarjev ali za 50 odst. več kot lani. Zasebni kmetovalci so letos zamenjali ali odkupili pri- bližno 14 vagonov visokokvalitet- nih semenskih žit. Čeprav zadru- gi še vedno primanjkuje nekaj traktorjev, je letošnjo jesensko setev opravila kakovostno in pravočasno. Zadruga je namenila za jesensko setev 42 traktorjev, šest traktorskih in 15 vprežnih sejalnic. Ob jesenskem delu so traktorji opravili čez 10 tisoč strojnih traktorskih ur. V občini je približno 2100 lastnikov zemlje v sodelovanju z zadrugo in pri- hodnje leto se bo to število znatno zvišalo. Letos je vklju- čeno v sodelovanje 73 odst. viseh površin, zasejanih z žitaricami. Ce še k temu dodamo, da so po- vršine zasejane s kvalitetnimi vi- sokorodnimi semeni in da so upo- števani pri setvi vsi agrotehnični in agrokemični ukrepi, si je moč obetati pri ugodni letini obilne pridelke. Kooperacijska pogodba ni več navadni kontrabažni do- govor med kmetom in radrugo, marveč čvrsta obveza obeh sode- lavcev. Po kooperacijski pogodbi se zadruga ne zavezuje samo. da bo obdelala kmetovalcu površine, nudila potrebna semena in stro- kovno službo, marveč se tudi kmetovalec sfavezuje, da bo vse pridelke-^-prodal ' zadrugi. Tu de- veda gre za obojestransko odgo-, vornost v sodelovanju, ki le ni majhna, kot si nekateri kmeto- valci zamišljajo. S pogodbami si je zadruga zagotovila 119 milijo- nov 402.000 kilogramov raznih kmetijskih tržnih viškov. Seveda sodijo med tržne viške na prvem mestu prašiči In govedo. Vaški kolobarji Moderna kmetijska proizvodnja zahteva vedno bolj ustvarjanje večjih kompleksov obdelovalnih površin. To predvsem narekuje rentabilnost v kmetijstvu, čeprav je zadnji čas zemlja za družbeni sektor v občini Ormož postala visokp produktivna. Se vedno je treba ob istih agrotehničnih in agrokemičnih vlaganjih nižati stroške obdelovanja, kar pa je le mogoče s kompleksno setvijo istih kultur. Takrat odpadejo ne- potrebni prevozi in zaščita -ra- stlin je mnogo lažja. Treba po- iskati vzroke, zakaj nekateri za- sebni lastniki zemlje nečejo usmeriti svojih površin v kolo- bar. Zadruga bo odku(>ovala vse površine Na seji Občinske skupščine Or- mož so poslanci vsestransko ana- lizirali dosedanje pomanjkljivo- sti zadruge glede odkupa obde- lovalnih površin. To se je odra- žalo predvsem v tem, da je do- slej zadruga odkupovala obdelo- valne površine samo na ravnin- skem predelu, v neravninskern svetu pa je odkup odklanjala. Težave zadruge, ki so se v zvezi s tem pojavljale, so imele poli- tično in gospodarsko škodljiv na- men. Kadar je šlo za formiranje družbenega kompleksa, je pri- manjkovalo površin, s katerimi bi lahko zamenjali zasebniku zemljo. Da bi se te težave pre- prečile, je občinska skupščina na svoji zadnji seji bila mnenja, da je prav, da zadruga odkupuje vse obdelovalne površine, ne gle- de na področje. « Zakaj poslanci ne prihajajo na seje občinske skupščine? Mnogo perečih problemov, ki se zadnji čas kopičijo v občini Drmož, so odraz dejavnosti in za- limanja tamkajšnjih prebivalcev, rako je bilo postavljeno na seji Občinske skupščine vprašanje, '.akaj tako redko prihajajo na seje republiški in zvezni poslan- ci, ko Je znano, da so nekateri problemi, ki spadajo v kompeten- ce reševanja republike In celo zveze. Odborniki so postavljali vprašanje, kdaj bo v Ormožu zgrajen novi most čez Dravo in kdaj se bo pričela graditi slad- korna tovarna Glede na to, ker na to vprašanje še nI odgovora. Občinska skupščina pričakuje, da bodo republiški in zvezni poslan- ci na zasedanju ustreznih skup- ščin dobili odgovore na tozadev- na vprašanja. Odborniki so dolžni In- formirati občane o delu občinske skupščine Na seji so ugotovili, da Je ved- no bolj pereče vprašanje Infor- miranosti občanov o delu občin- ske skupščine. To je naloga v prvi vrsti poslancev občinske skupščine, ki morajo biti čvrsta vez med občani in najvišjim or- ganom v komuni. Iz razprave je bilo razvidno, da so nekateri od- borniki premalo povezani z živ- ljenjem občanov In seznanjeni z vsakdanjimi problemi kraja, kjer so izvoljeni. Občinska skupščina bo v bodoče obveščala vse odbor- nike, poslance, krajevne organi- zacije SZDL, krajevne urade, de- lovne organiracije, množične po- litične organizacije in večja dru- štva, z materialom, ki bo name- njen za sejo. TGA KIDRIČEVO — obrat elektrolize Prvi del siaiuia TGA Kidričevo, že Y obravnavi med člani kolektiva V osnutku statuta tovarne glinice in aluminija »Boris Ki- drjč< Kidričevo je posebno za- nimivih 8 točk 1. poglavja, ki vsebuje temeljna načela in so jih najprej prejeli v obravna- vo člani kolektiva. Sestavljen je bil že julija 1965. Čeprav vsebuje osnutek sta- tuta v vseli 8. točkah 1. poglav- ja zelo važna in zanimiva do- ločila glede družbene lastnine produkcijskih sredstev, osvo- boditve dela, pravic delovnega človeka, samoupravljanja, de- mokratičnih političnih odno- sov, enotnosti pravic, solidar- nosti in s^odelovanja, ekonom- fikega in socialnega varstva delovnih ljudi, enako pa tudi določila o prostovoljnem zdru-. zevanju v sindikalne organiza- cije. socialističnih odljivo ugledu in iposlovanju podjetja. V Vil. točki so določila o družbeno političnem položaju delovnih ljudi podjetja, ki ir- haja iz celotnega družbeno-po- litičnega sistema SFK.j. V <>k\iru podjetja so naslednje politične in družbene organizacije: Zve- za sindikatov Jugoslavije, Zve- za komunistov Jugoslavije in Zveza mladine Jugoslavije. Or- ganizacijske oblike navedenih političnih in družbenih organi- zacij so v okviru podjetja osnovne organizacije: osnovna organizacija zveze kcminiistov, sindikalne podružnice in aktivi zveze mladine, . ki delujejo v okviru delovnih tnot podjetja. Podrobnejša določila o orga- nizaciji in delu navedenih družbenih in političnih organi- zacij vsebujejo statuti teh or- ganizacij. Cilj dela družbeno Jolitičnih organizacij je iive- javljanje in razvijanje vseh oblik delavskega samouprav- ljanja, načela delitve dohodka io delu, dajanje pobud za iz- joljšainje življenjskih in delov- nih pogojev delovnih ljudi podjetja v skladu z. zvečanjem produkcije in produktivnosti dela, urejanje pogojev za raz- vijanje delovnih zmožnosti de- lovnih ljudi, skrb za strokovno usposabljanje ter higiensko in tehnično varstvo pri delu in za rekreacijo delovnih ljudi, še posebej pa so dolžne navedene politične organizacije skrbeti za varstvo in nadaljnji razvoj samoupravnih in drugih inte- resov delovnih ljudi. Navedene politične in družbene organi- zacije imajo pravico predlagati organom upravljanja podjetja spremembo veljavnih norma- tivnih samoupravnih aktivov oziroma posameznih sklepov in druge pravice, ki jih določajo pozitivni predpisi. Po prednjih določilih IV. in VII. točke 1. poglavje se naj- bolj nazorno vidi, da je vnesla komisija v statut poleg vseh pozotiTnih določil tudi tista, ki ja«sno povedo, kaj bi utegnilo ovirati razvoj v podjetju in negativno vplivati na odnose v njem zapos enih. O vseh teh določilih je v kolektivu precej razprav, kar potrjuje, da je buden nad vsemi slabimi iz- kušnjami in pojavi, ki jim ne priznava mesta v svojem pod- jetju. Številne pripombe k tem določilom bodo osnutek znatno dopolnile in bo njegovo bese- dilo končno res tako, ki bo najbolj ustrezalo sedanjemu stanju v podjetju, ki je že na višji stopnji proizvodnje in si prizadeva doseči tudi viSjo stopnjo v upravljan in. Zbori volivcev v tem mesecu Se ta mesec bodo v občini Or- mož sklicani zbori volivcev. Zato so na seji občinske skupščine ustanovili klub odbornikov In po- slancev. prek katerega se bodo lažje pravočasno seznanjali s problemi občanov In z delom Ob- činske skupščine. Ta klub odbor- nikov Ima široko torišče dela, ki lahko mnogo doprinese k boljše- mu spoznavanju problemov In k zavzemanju za ista stališča in načela. Odbornike bodo prek DU 7 rarniml predavanji, .seminarji In tečaji usposobili, da bodo sa- mostojno vodili zbore volivcev, odgovarjali občanom na postav- ljena vprašanja In nakazali njih rešitev, seveda v skladu z gospo- darsko politiko v občini. Poroštva, razrešitve In Imenovanja Občinska skupščina je odobri- la izplačilo 500.000 dinarjev iz proračunske rezerve, kot posojilo za obnovo porušenega Skopja. Za dograditev novega zdravstvenega doma v Ormožu Je skupščina iz- glasovala 5 milijonov dinarjev poroštva. 125 milijonov dinarjev pa KZ »Kombinat-Jeruzalem« Or- mož za potrebe gradnje strojnih lop, hlevov na Hardeku, goveje farme v Središču in za gradnjo novega skladišča za reprodukcij- ski material pri Dravi v Ormožu. Razrešen je bil Milan Vičar, član komisije za narodno obram- bo in na njegovo mesto imeno- van Franc Žabota. V upravi Ob- činske skupščine Ormož je bil razrešen dolžnosti načelnika z-a občo upravo in družbene službe Edvard Brazda, na njegovo me- sto pa Je bil Imenovan Danilo Jelen Prihodnja seja Občinske skupščine bo v grajskih prosto- rih, katere bodo na novo opre- mili. Dosedanje tajništvo Občin- ske skupščine so na seji pre- Imenovali v predsedstvo. Dan republike bodo proslavili s precejšnimi gospodarskimi uspehi Letošnji dan republike bodo prebivalci občine Ormož prosla- vili s precejšnjimi gospodarskimi ospelii. Z otvoritvijo novega zdravstvenega doma v Ormožu in z zaključnimi deli na vodovodu se bodo uresničile dolgoletne že- lje občanov. Odprta bo tudi pre- urejena trgovina v Ivanjkovcih. Osrednja proslava dneva repu- blike bo v Ormožu s posebnim programom. Pred dnevom repu- blike bodo občinske skupščine In družbeno politične organizacije Imele slavnostne seje. Letošnji 2». november bo za prebivalce ormoške občine prava manifestacija, saj bo takrat otvo- ritev novega zdravstvenega doma v Ormožu, trgovine v Ivanjkov- cih in zaključena bodo dela na ormoškem vodovodu. Proslavi tega pomembnega praz- nika so tudi šole v občini posve- tile vso skrb in bodo nekaj učnih ur posvetile predavanjem o zgo- dovinskem pomenu praznika in razvijanju naše države, v ta na- men bo tudi DU priredila poseb- no predavanje.. Na šolah bodo zgodovinski krožki. 2e pred praznikom bo pionirska osrednja proslava v Ormožu s prireditvijo »Pokaži, kaj znaš!« Krajevne proslave pa bodo po krajevnih centrih, pripravila jih bodo pro- svetna društva. Letos 29. novembra bomo praz. novali 20. obletnico drugega za- sedanja AVNOJ. Praznik Je toli- ko pomembnejši, ker je preteklo 20 let, odkar so bili postavljeni pravni temelji naši državi. V ob- čini Ormož bodo pri krajevnih organizacijah SZDL ustanovili posebne štabe za pripravo pro- slave. V ta namen bodo okrasili vse spomenike in spominske plo- šče v občini. GLAS GOMILE Pri turističnem društvu na Gomili v Slovensikih sroricah so ustanovili zabavni ansambel, ki ima nalogo s svojim progra- mom gostovati po naših Krajih. Ansambl šteje več skupin in to so: glasbena, dramska, fol- klorna, recitatorska in pevska. Vsaka teh skupin ima daljši program za izvajanje. Ker REKORDEN IZVOZ V OKTOBRU Po nepopolnih podatkih je mo- goče pričakovati, da bi izvoz v oktobru presegel 21 milijard di- narjev. Kolikor bo ta vrednost dosežena, bo s tem zabeležena najvišja mesečna raven izvoza v letošnjem letu. Tudi v lanskem oktobru je Izvoz presegel 21 mi- lijard din. Od januarja do okto- bra letos bi se tako izvoz pove- čal glede na ustrezno lansko raz- dobje za okrog 16 odstotkov. Nepopolni podatki za oktober pa kažejo na zmanjševanje vred- nosti uvoza glede na predhodne mesece. Uvoz naj bi bil namreč za okrog 5 milijard din manjši od povprečnega mesečnega izvoza v letošnjem letu. bodo za enkrat prikazovali živ- ljenje na podeželju t Prlekiji, se je ansambl imenoval >PRLE- KljA«. Sedaj že vadi glasbena skupina, to je kvintet veselih Slovenjegoričanov. ki ga vodi Rudi Ribič in folklorna skupi- na pod vodstvom izkušenega mojstra Ivana Horvata iz Buč- kovcev. Zanimivo je. da so igralci iz okolice Gomile. Računajo, da bo okrog prvega decembra prvi nastop ansambla. Ansambl je že prejel več ponudb za go- stovanje iz mariborskih kolek- tivov. Ansamblu želimo velilco uspeha. Jože Bezjak GOMILA — razgledni stolp Imenovan direktor Tovarne volnenih izdelkov Mafšperk Veliko zanimanje za tečaje tujih jezikov Kot je znano, so se v Ptuju pred kratkim začeli tečaji za tu- je jezike. Tečaji so za nemšči- no, francoščino, angleščino In ruščino. Največ zanimanja je bilo za tečaj nemškega jezika, katerega vodi Meta Feldin, upravnica Delavske univerze v Ptuju. Tečaj obisikuje 55 sluša- teljev in so razdeljeni v dvfl od- delka. Cena tečaja je s^orazmer- 00 nizka — 700 dinarjev meseč- no — ali i:^vprečno 80—90 din na slušatelja za vsako uro. Te- čaj je razdeljen na tri stopnje. Prvo stopnjo bi končali do kon- ca meseca januarja, drugo pa po možnosti do konca junija pri- hodnjega leta. Tov. Meta Fel- din pravi, da je že sedaj veliko interesentov za drugo stopnjo — okro« 25. Tečaj obiskuje tudi dobršno število gostinskega osebja in pa tisti, ki želijo poz- neje opravljati tudi izpit. Vodja jezikovnih tečajev je prof. Ar- nold Pavlinič. Na četrtkovi seji obCinske skupščine Ptuj, je bilo na dnev- nem redu tudi nekaj imenovanj. Za novega direktorja Tovarne volnenih izdelkov MajSperk »o imenovali Vilka SKERBINEKA, tekstilnega Inženirja Iz Ljublja- ne, ki je bil doslej direktoir po- slovnega združenja volnarske in- dustrije v Ljubljani. Za člane komisije ra odlikovan- ja pri Občinski skupščini Ptuj, so bili imenovani: za predsedni- ka Lojzka Stropnik, kot člani pa Vinko Zigman, Ivan Rau, ter po en zastopnik Občinskega odbora SZDL in Občinskega sindikalne- ga sveta. V komisiji za izdelavo perspek- tivnega plana občine Ptuj so iz- volili: za predsednico Lojzko Stropnik, za člane pa: Boruta Car- lija, Vinka Cebeka, Branka Gor- jupa, Miha Kolariča, Janeza Ko* stanjevca. Danila Mastena, Iva- na Raua, dr. Aleksandra Pomnika, Ivana Tomažiča in Vladimirja Vrečka. Naloga te komisije Je, da določi koncepcije gospodarskega razvoja občine PuJ ter vodi in vsklajuje delo oatalih orranov. Za nove člane v upravni od- bor Komunalne banke Ptuj so bili imenovani neposredno: Kari Vobner in Tone Purg, na pred- l6g gospodarskih organizacij pa: Bruno Valentin, Alojz Hlupič, Ing. Milan Starki in predstavnik TGA Kidričevo. Ker Je dvema članoma v uprav- nem odboru Meatne lekarne Ptuj potekel mandat, je Občinska skupščina Imenovala nova dva in sicer DemSarJa dr. Marka, zdravnika SploSne bolnlSnlce v Ptuju in Vido Lipovšek, usluž- benko zdravstvenega doma Ptuj. PTUJ DNE 8 N0\T:MBRA 1<»«3 TEDNIK Stron 3 Pismo uredništvu ZIMA IN PREMOG Tovariš urednik! Lanska zima, ki se je zavlekla tako daleč še v letošnje leto, nas je temeljito izučila, ker nam je vsem po vrsti zmanjkalo kuriva. Glede na te izkušnje smo že marca naročili v KZ pri poslovodji Her- cogu premog, računajoč na to, da ga bomo dobili po regresni ceni, ker smo ga pač naročili o pravem času. Posebno smo z naročili po- hiteli upokojenci. Sedaj je zima pred vr^ti in sosedne poslovalnice KZ, kot »o Muretinci, Moškanjci, Zavrč so že dobile in razdelile premog, samo našemu upravniku še ni uspelo nam pribaviti potreJi,- nih količin. Tako se bojimo, da bomo ali sploh ostali brez kuriva, ali pa bomo morali plačati pre- mog po polni ceni. Vprašanje je, kdo je kriv situacije, v kateri smo se znašli? Popolnoma smo prepri- čani, da mi, upokojenci iz cirku- lanskega okoliša, ki smo se naj- bolj zanašali na to dobavo pre- moga — nismo. -an Razstava mladinskega tiska v Ptuju 12. t. m. bo Občinski komite ZMS Ptuj s sodelovanjem »Mla- dinske knjige« odprl razstavo mladinskega tiska, ki bo do 17. t. m. odprta vsak dan od 8. do 18. ure v Ljudski knjižnici v Ptu- ju, Krempljeva ulica. Ta razsta- va je predvsem za to, da bi mla- di človek lažie prišel do bogate literature naših ter tujih piscev in znanstvenikov. Na tej razstavi boste lahko našli poljudnoznan- stvene, lepopisne ter knjige iz NOB, ki jih boste lahko tudi kupili. Ko bo mladi človek spoznal, ka- ko bogato literaturo lahko najde v naših knjigarnah in knjižnicah, bo s tem mnogo pridobil, saj se bo potem laže odločil za kvali- tetnejše knjige. T. V. Po „tednu Delavske enotnosti^^ v Ptufu Občinski sindikalni svet in sin- dikalne organizacije v Ptuju so pretežni del "svojega političnega dela v preteklem tednu posvetile našemu centralnemu slovenskemu sindikalnemu glasilu. Namen ted- na: organizirati množično skrb za razširitev mreže poverjenikov Delavske enotnosti in pridobiti čimveč novih naročnikov. Zastav- ljena naloga vsekakor ni bila lah- ka in vse kaže, da so jo naši sin- dikati kar uspešno opravil. Teden je začel s plenumom občinsk. sin- dikalnega sveta, ki je poleg osta- lih vprašanj in glavnega namena tedna obravnaval tudi vsebino lo- kalnega in sindikalnega tiska. Plenum je menil, da bi kazalo v riašem sindikalnem tisku več pi- sati tudi o negospodarskih dejav- nostih — javni upravi, sodstv^ šolstvu in ostalih področjih druž- benih služb. Tudi tukaj se mar- sikdaj srečujemo s kopico proble- mov, ki jih pa le redko zasledi- mo na straneh našega sindikal- nega glasila. Morda bi v bodoče list posvečal večjo skrb tudi manj- šim delovnim organizacijam, ki se prav v sedanjem obdobju (statut in drugi akti) zaradi šibkih ali sploh neurejenih notranjih služb (komercialne, tehnične, pravne itd.) le s težavo znajdejo. S tem bi jim nedvomno vlili več korajže pri urejanju njihovih problemov. Želimo si tudi več pisanja o kon- kretnih razpravah pri izdelavi sta- tutov (občine, delovnih organiza- cij in krajevnih skupnosti). Na splošno so udeleženci plenuma ugotovili, da je Delavska enotnost dala vendarle ogromen prispevek k pravilnemu obveščanju in for- miranju javnega mnenja, pa tudi k formiranju osebnosti našega delovnega človeka. Mnogi so se navdušili za predlog, da bi k na- ročnini za Delavsko enotnost pri- spevale tudi delovne in sindikal- ne organizacije iz sredstev, ki so namenjena za vzgojo kadrov. Na- četa so bila še druga vprašanja, ki bi naj pomagala še bolj pri- bližati Delavsko enotnost naše- mu bravcu. Plenumu so sledile konkretne akcije v sindikalnih organizaci- jah: tudi izvršni odbori podružnic so razpravljali o lokalnem in sin- dikalnem tisku, poverjenikih in naročnikih; poverjeniki Delavske enotnosti so se posebej sestali in se dogovarjali o svojem nadalj- njem delu; na mnogih šolah so prosvetni delavci organizirali raz- govor z učenci pod geslom »spo- znavajmo ptujsko komuno« — pri tem so se koristno poslužili ob- širnega gradiva v predzadnji šte- vilki Delavske enotnosti o raz- voju ptujske komune. Občinski sindikalni svet je razpisal med- podružnično tekmovanje v prido- bivanju novih rednih naročnikov, v izboljšanju poverjeniške in kol- portažne službe itd. Ob dnevu re- publike bodo najaktivnejše po- družnice in poverjeniki prejeli priznanja in nagrade. Se en zelo koristen predlog plenuma: Delav- ska enotnost naj prek delavskih univerz pripravi krajši seminar za svoje dopisnike — v Ljubljani, na sedežu okraja ali celo v ob- čini. Osrednji dogodek tedna je bil ustni časopis, ki ga je priredila redakcija Delavske enotnosti 30. oktobra v Ptuju. Novinarji so ob- činstvo seznanili, kako nastaja list (od zbiranja gradiva in pisa;: nja člankov do kolportaže), slišati pa je bilo marsikaj tudi o teža- vah in skrbeh redakcije. Morda je res, kakor je dejal tovariš Trinkaus, da bralci, ko prebirajo časopis, še zdaleč ne slutijo, da je izid številke združen z mno- gimi napori, problemi in tudi raz- očaranji novinarja ali celo redak- cije. Tehnični sodelavec lista je s skioptičriimi slikami ponazoril delo v redakciji in tiskarni. Za ustni časopis .so člani redakcije pripravili nekaj člankov iz gospo- darskega, komunalnega in kultur- nega življenja v Ptuju. Občinstvo je s posebnim navdušenjem spremljalo interpretacijo Voljčeve kozerije »Analitična reportaža«. Za sproščeno razpoloženje občin- stva in gostov je poskrbela DPD Svoboda s plesnim orkestrom. S tem je tudi ob tej priliki prišlo do veljave načelo »dulce cum utile« Zadovoljni smo, da so našemu amaterskemu ansamblu dali pri- znanje tudi novinarji, ki so sicer vajeni le kvalitetnih profesional- nih orkestrov v naši slovenski metropoli. In ob koncu: teden Delavske enotnosti je v glavnem uspel, število rednih naročnikov je v tem tednu narastlo kar za okrog 30 odst., pa tudi z ustnim časo- pisom smo nadvse zadovoljni. Na- še občinstvo si želi čim več po- dobnih srečanj. LOVSKI TURIZEM V PTUJU z lovskim turizmom so letos r naši občini zelo zadovoljni. Prihajajo predvsem lovci iz Italije in Svice^ ki lovijo veči- noma malo divjad, kovci so za- dovoljni v naših loviščih, kakor tudi T bivanjem v našem ho- telu. Kljub temu da se je lov- ska sezona šele pričela, je lov- ska zveza Ptuj nudila svoja lo- višča in pri tem pridobila nad 2 milijona deviznih dinarjev. Zakaj premalo sredstev za ureditev pokopališč? Dan mrtvih nas spominja na umrlega brata, sestro, očeta, ma- ter, taščo, sorodnika, znanca ali soseda. Na ta dan se podrobno spomnimo preživeli na umrle, ki so bolj ali manj globoko poveza- ni z našimi spomini. Nehote se meni, kot tisočem mladim vsilju- je misel na tiste borce, ki so svo- ja mlada življenja žrtvovali za svobodo. O njihovih imenih in herojstvih pričajo mladim števil- ni spomeniki in spominske plo- šče. Na dan mrtvih ni bilo kraja ne človeka, ki bi ne žaloval za ljudmi, ki so nam izbojevali svo- bodo. Lepo okrašene spominske plošče so bile ob komemoracijski I slavnosti obdane z veliko mno-. žico, ki je zrla v vpisana imena padlih :n v mnogo plamtečih i sveč. I Komu ne bi ta dan pritekla solza iz očesa, kdo se ne bi spom- nil težkih dni naših borcev in trpljenja naših zavednih ljudi. Trpljenje, ki so ga v borbi pre- stajali zavedni ljudje, mora biti mlademu rodu v ponos. Pri Veliki Nedelji, pri Tomažu, v Središču, na Kogu, pri Miklav- žu, v Ivanjkovcih in Ormožu, skratka povsod v občini se je komemoracij udeležilo veliko lju- di. Pri Veliki Nedelji so že pred tem praznikom obnovili spomin- sko plcičo in jo lepo ogradili. Očiščeia so bila in urejena oko- lja spominskih plošč. Tudi poko- pališča so bila na dan mrtvih le- po okrašena. Grobovi so bili oko- pani in okrašeni, ob njih pa so na dan mrtvih stali svojci ali so- rO'dniki mrtvih. Vse je prav in lepo, vendar so tu in tam na pokopališču padale upravičene pripombe, zakaj so nekatera pokopališča v občini le- po urejena in zakaj ostala niso? Na primer pri Tomažu in Sre- dišču sta pokopališči vzorno ure- I jeni, pri Veliki Nedelji pa zelo! slabo. Velikonedeljčani pravijo, ! da za te potrebe ni sredstev. Ce- ; prav sta oba krajevna urada v eni občini in imata iste pogoje, se Velikonedeljčani glede tega čutijo zapostavljene. Pri Toma- žu imajo lepo urejeno pokopali- šče in okrašeno z lepim narav- nim parkom, s posipanimi steza- mi in v redu postavljenimi gro- , bovi. Tudi pri Veliki Nedelji bi i trebalo prav tako kot druga po- kopališča v občini tako urediti.- Občani so zainteresirani na tem in bi s svojim prostovoljnim de- lom lahko veliko doprinesli. Ali ni morda temu krivo premalo za- nimanje odgovornih ljudi pri krajevnih uradih? Neglede na to je treba misliti na primerno ure- ditev pokopališč vsaj do prihod- njega dneva mrtvih. Ob dnevu mrtvili v Ptuju Občinska zveza združenj bor- cev NOR Ptuj je tudi lelos orga- nizirala proslavo dneva mrtvih. Prvrrka udeležencev je krenila irpred magistrata po deveti uri, še pred tem pa so delegacije čla- nov odnesle vence k spomeniku hrrr.ia Lacka, pred spominsko ph^iVo v Prešernovi ulici in k picšči v Lackovi ulici. Proslava je bila na pokopališču pred spomenikom talcev, kjer je govoril predsednik občinskega od- hora SZDL Branko Gorjup in kjer so bile recitacije ter nastopi pevskega zbora in Rodbe na pi- hala. Udeleženci pa so obiskali tudi prostor za pokopališčem, kjer je podivjan okupator s streli po- bil ujete partizane. Nesreče v zadnjem časiu so se zdravili ali se še zdravijo v ptujski bol- nišnici naslednji ponesrečenci: Marjan Brodnjaik, Gorišnica 103, ki se je polil z vročo vodo ter se poškodoval po telesu; Helena Ptitora, Turški vrh 109 — pri delu je padla ter si poškodovala desno nogo; Rudi Leljak, Kra- pinski Vidovec 73 — opeka mu je padla na glavo; Martin Vo- glar. Brstje 32 — padel je s ko- lesom ter se pošik(^oval po gla- vi; Franc Mojzer, Apače 16 — padel je z ograje ter si poško- doval roko; Ludvik Šeliga, Do- klece 30 — padel je ter si po- škodoval levo nogo; Marija Ko- vačič, Preša 11 — sosed jo je udaril ter ji poškodoval glavo; Ignac Markež, Mestni vrh 102 — pri pretepu je bil poškodovan; Franc Cizerl, Desternik 17 — nekdo ga je z nožem napadel ter ga poškodoval; Antoa Murko, Janežovski vrh 27 — nekdo ga je z nožem zabodel ter mu po- škodoval hrbtenico; Štefan Po- tekar, Murkova 5, Ptuj — padel je ter si poškodoval levo roko; Janez Mohorko, Lancova vas 59 — podrl ga je motorist ter ga hudo poškodoval; Janez Golob. Prerad 49 — nerodno je stopil ^ ter si poškodoval levo koleno; i Stjepan Beloše^ač, Slatina 31 — ' NAŠ RAZGOVOR Do sedaj končalo šolo 172 slušatelfev UPRAVNIK SOLE VIKTOR KRANJC O POMENU VIŠJE POLITIČNE gOLE. Kot je znano, se je v mesecu aprilu 1958 sestal VII. kongres ZKJ v Ljubljani, na katerem je bil sprejet program, ki je posta- vil pred člane ZKJ velike in od- govorne naloge pri krepitvi so- cialističnih družbenih odnosov in socialistične zavesti. To je bi- la temeljita naloga, zaradi kate- re je bila ustanovljena večerna politična šola. Sola je namenje- na zlasti članom ZKJ in us/po- sablja komuniste za družbeno aktivne delavce ter jim daje te- meljitejše znanje o zakonitostih socialističnega družbenega raz- voja. Sola pa je seveda dostop- na tudi drugim občanom, čla- nom SZDL in drugim. Šola je izredno življenjsko zanimiva za vsakega slušatelja, ker temelji na aktualnih idejno političnih problemih in na potrebah poli- tične akcije na raznih F>odročjih. Na vprašanje, koliko je šola že izšolala in kakšen konkreten program ..i je zastavila letos, je tov. Krajnc dejal, da je šolo do sedaj končalo 172 slušateljev in opravljajo sedaj s" -aj vsi 1- konj ga je brcnil ter mu poško- doval levo koleno; Franc Do- lenc, Medvedce 28 — podrl ga je mopedist ter mu poškodoval le- vo nogo; Ivan Vojsk, Zg. Velo- vlak 20 — padel je po stopnicah ter si poškodoval levo nogo; Alojz Bele, Zetale 92 — na lovu si je poškodoval desno roko in glavo; Marija Braček, Trnovski vrh 3 — pred 14 dnevi je padla ter si poškodovala glavo; Bar- bara Kolednik, Kicar 52^— pad- la je s hleva ter si poškodovala glavo; Ignac Rus, Tržeč 22 — pri delu si je poškodoval levo noeo. govorne naloge v sarnoupravnih organih gospodarskih organiza- cij, v organih družbenega upravljanja in vodstvih »^oiitič- nih organizacij, zlasti v ZKS. Ker se a'bsolventi šole dnevno srečujejo s problemi proizvod- nje in z družbenimi odnosi v proizvodnji, je tudi program šo- le za letošnje šolsko leto prila- gojen problemom družbene prakse. Ob pred->.anjih o poli- tični ureditvi SFRJ pa bodo slu- šatelji spoznali še temeljne poj- me marksizma, o religiji, o mo- rali, o nalogah komunistov v so- dobnih družbenih procesih, zla- sti pa tudi o pravicah in dolžno- stih obč .a. Večina predavanj bo spremljana z najsodobnejši- mi učnimi pripomočki, kot so kinoprr' ' 'or,, diaprojektor in drugo. V šoli'predavajo preda- vatelji, ki so strokovnjaki, za po- samezna podre"." i, ki jih vsebuje program, in ki so si nabrali že bogate izkušnje pri vzgojnem delu z odraslimi.. To so: Carli Borut, Meta Feldin, Stane Kan- duč, Viktor Knez, Jože Strop- nik. Poleg stalnih predavateljev DU pa bodo predavali v VPS tu- di najvidnei^. delavci. Poleg tega zajema V celot- no ideološko politično izob - Se- vanje naših občanov. Tako bo pri VPS nolitična tribuna, pri kateri bodo sodelovali najvid- nejši politični delavci iz naše občine pa tudi od drugod. Sola bo priredila tuc I v^" seminarjev in tečajev za posamezsna.področ- ja oziroma za posamezne kolek- tive in skupine naših občanov. dm Viktor Kranjc Nepreviden otrok povzročil nesrečo Dne 2. novembra ob 15.15 je aa cešti 1Y. reda, ki vodi iz Kajžarja proti Temnarju v vasi Hermanci 52 pri Alojzu Koci- janu motorist Jože Zadravec v smeri vošnje na cesti zagledal dva nedoietna otroka. Da bi se otrokoma izognid, je z vozilom zavozil skrajno desno v obcest- ni jarek. V tem trenutku je otroka Vinika Kocijana, ki je trčil v motorista, vrglo nekaj metrov po cestišču. Pri padcu se je otrok lažje poškodoval, motorist pa je ostal nepoško- dovan. Na vozilu je nastalo za približno 3.000 dinarjev škode. Zaradi prevelike hitrosti gŠ |e vrglo s cestišča Dne 51. oktobra ob 00.4.5 je avstrijski državljan Ervvin Hoel upravljal evoj osebni av- tomobil št. W-492-931 po cesti 11. reda iz Ptuja pro^i Ormo- žu. Zaradi prevelike hitrosti in zaradi navlaženega cestišča je avtomobil v ovinku pred Trgo- viščem zaneslo iz cestišča na travnik. Tako je drsel po mo- kri travi s svojo levo stranjo I naprej, nato se je prevrnil in ! na kolesih obstal. Pri tej pro- metni nezgodi se je lažje po- škodoval sopotnik, ki je spal i na zadnjem sedežu, šofer pa je ostal neipoškodovam. Na polom- ljenem avtombilu je približno za 500.000 dinarjev škode. Otrok trčil v avtomobil Dne 30. oktobra ob 14.20 je na cesti II. reda na Mestnem trgu v Ormožu šofer osebne- ga avtomobila, št. GO-19-95 To- maž Gregorič prehitel parkira- ni avtobus in v tem trenutku mu je pred desno stran avto- mobila sikočila deklica Zlata Vičar, ki je nameravala preč- kati cestišče. Zaradi previdno- sti šoferja in zmerne vožnje je jozilo ustavil na razdalji dveh *metrov. Deklica je zaradi udar- ca padla po cestišču, na avto- mobilu pa je nastala manjša škoda. Ker je v Ormožu na cestah vedno več neprevidnih pešcev, predvsem pa otrok, ki nepre- vidno prečkajo ali hodijo po sredini ceAe, je nujno potreb- no, da šole^ in starši posvetijo več pozornoeti vzgoji otrok v pogledu cestnoprometne var- nosti. Niso redki primeri, da se otroci igrajo na prometnih cestah, kar ni redek vzrok pro- metnih nesreč. 2>omače v^sii PTUJ Pod vodstvom predsednika ! Alojza Donaja je bila prejšnji teden 3. seja upravnega odbora občinskega zdravstvenega skla- da, na kateri so razdelili inve- sticijska sredstva za leto 1963. Med drugim so Zdravstvenemu domu Ptuj dodelili i-' sticijska sredstva v znesku 16,500.000 di- narjev, s tem da mu je 10,000.000 dinarjev takoj na ra? -olago. Avtobusni promet Maribor bo še ta mesec uredil na trgu Svo- bode čakalnico. Poleg te bodo lahko tam tudi potniki kupoli vozne karte. S tem bo rešen pro- bleia čakanja potnikov, posebno dijakov, ki se v mrzlih in de- ževnih jesensk-.i dnevih nimajo praktično kam dati. Kot smo že poročali, je De- lavska univerza Ptuj priredila prejšnji tede- predavanja po raznih krajih v občini. Za ta predavanja je bilo veliko zani- manje, posebno še za predava- nja iz ciklusa o obrambni vzgo- ji. Tako je bilo v Cirkulanah na tem predavanju navzočih 180 poslušalcev, v Markovcih 151, v. Podlehniku 80 itd. Predavanja so se udeležili predvsem odrasli. Na vzgojnem predavanju v 2e- talah je bilo navzočih 90 poslu- šalcev. V Majšperku deluje tudi šola za starše II. stopnje. Prek Delavske univerze Ptuj študira pri Dopisni šoli Ljublja- na naslednje število absolven- tov: v administra'" ' šoli 3, ESS 7, v TSS, strojni oddelek, 2 in v splošni izol-raževalni šoli 2. Poleg tega je nekaj izrednih slu- šateljev, ki pa niso povezani z Delavsko univerzo. KIDRIČEVO V elektrolizi B tovarne g!lind- ce in aluminija »Boris Kidrič« v Kidričevem se bliža koncu montaža elektrolitskih peči. S 16 pečmi, ki so v montaži, bo got^h vseh 160 peči nove elek- trolize. Zanimivo je gledati same mla- de monterje, kako samozavestno, spretno in izkušeno opravljajo svoje montersko delo. Desna ro- ka pri vsem jim je žerjavist, ki jim prinaša nove dele in odna- ša vse, kar je nepotrebnega na montažnem prostoru. Razvese- ljivo pa je predvsem t», da je sedaj v manj kot enem letu opravljeno ogromno montažno delo, ki je trajalo pri montažnih delih v elektrolizi A skoraj dve leti. • _ _ _ Za Kidričevo bo velik dan. ko bodo razdeljena priznanja za opravljeno delo zglednim delav- cem in skupinam v novozgrajeni elektroliza in v rekonstruirani tovarni glinice, ker si ta tudi I zaslužijo skupno s svojimi stro- kovnimi vodji. Komisija za izdelavo novega statuta podjetja je že opravila ogromno delo s pripravo členov 4 poglavij statuta. Največ časa pa jim bo pri vsem delu oči vi- dno vzela razprava okrog nove sheme za popolno reorganizaci- jo podjetja s posebnostmi v upravljanju tovarne in same uprave. Predloženih je bilo že več shem, vendar še ni nobena potrjena, ker še ni doseženo po- trebno soglasje članov komisije. Kot vsako leto bo tudi letos na dan pred dnevom republike in za 20-letnico II. zasedanja AVNOJ v Kidričevem v strojnih delavnicah kolekti\ma proslava z nagovorom in s kulturnim sporedom. NOVA SOLA V PTUJU — Ptuj bo dobil prihodnje leto imjvo sodobno urejeno šolo v Trubar- jevi ulici. Predvidevajo, da bi šolo končali do občinskega praznika, veljala pa bo okrog 180 milijonov dinarjev. Z dograditvijo šole bo problem v šolstvu delno rešen (Foto: D. Z.) Stran i TEDNIK m-^T DVE 8 NOVE^.IBRA 1963 Povej, če ^iiiaš? 1. Katera Šahistka je osvojila šahovslio prvenstvo ZDA leta 1962? 2. Mačka, lev, konj, panter, gorila, pes, lisira... Katera od navedenih živali nečesa nima, kar imajo druge? 3. Razvozljaj Morsejeve zna- ke: /—/..—/—../.. / .---/ /--.. / --/ .. / ^/.. /'-. / i J- / ..."/ 'i . /--. I I I , I I 4. 1. e4, e=5, 2. f-t. Za katero šahovsko otvoritev gre? 5. B.... D..., K..., P..., T... Na pike je treba vpisati pet enakih črkovnih skupin, da dobiš besede znanega po- mena. Katere? 6. Kakšen je bil končen izid nogometne tekme CSSR — Ju- goslavije, ki se je odigrala 28. avgusta 1920 v Anversu? 7. Vidite jo samo, ko govori. Kdo je to? 8. 65 36, 47 74, 9-5 ? Katera šte- vilka pride po logičnem skle- panju na mesto vprašaja? 9. Kakšen poklic opravlja to- variš STANE ROCIVC? 10. V soglasnike MRMNGHN Cl.LS vstavi ustrezne samo- glasnike, pa boš dobil največjo sodbno operno pevko. Za katero pevko gre? ODGOVORI 1. Ameriška šahistka Gisela Kahn Gresser. 2.'Gorila nima repa. 3. Tudi jaz moram biti na- ročnik Ptujsikega tednika. 4. Kraljev gambit. 5. rst. B(rst), D(rst). K(rst), P(rst). T(rst). 6. CSSR — Jugoslavija 7:0. 7. Televizijsika napovedo- valka. 8. 39. Število se samo obrne. 9. Ročni stavec. 10. Maria Menighini Callas. Sestavil Edi Klasinc V preteklem mesecu smo v mla- dinski knjižnici prejeli naslednje knjige: 1. ANDERSEN H. C.: Pravljice; zbirka 10 pravljic najbolj pri- ljubljenega in po vsem svetu znanega pravljičarja Andersena (Slavec, Palčiča, Vžigalnik, Grdi reče vzdušje prve svetovne voj- ne. 5. CHAUFFIER S. M.: Drugi pri ne dveh fantov na ladji. 6. GLAZFRJ.: Pesmi za otroke; zbirka najlepših otroških pesmi naših najboljših pesnikov (Zu- pančič. L,e\'stik, Kette, Gradnik). 7. HABER H.: Naš prijatelj atom; izredno zanimiva, lepo ilu- strirana knjiga, ki na lahek in nazoren način posreduje mladini svet atomov. 8 JURCiC J.: HČI mestnega sodnika; zgodovinska povest o raček. Bedak Jurček, Svinjski pastir. Kakor napravi stari. Ce- sarjeva nova obleka. Veliki in mali Miklavž, Kraljlčna na zrnu graha In Prav gotovo); pravljice krase bogate ilustracije. 2. ASKENAZV L.: Pasje živ- ljenje; zbirka živalskih črtic: o žrebčku Blmbu, o konju Jardl, ki so ga največkrat klicali Tepček, o zvestem psu Brutu in o plškl Marički. 3. BEVK F.: Tatlč; pisatelj opi- suje dogodek iz svojega lastne- ga življenja, iz dobe, ko se je v Kranju učil trgovine. 4. CANKAR I.: Črtice; razde- ljene so v 4 skupine: v prvi so črtice iz mladosti, v teh poveli- čuje lik svoje matere, druga sku- pina je Iz dunajske dobe, tretja Iz rožnlske, tu prisluhne naravi in skrivno.stim živalskega sveta, iz črtic zadnje skupine diha mo- uporu ljubljanskih meščanov pro- ti oholemu nemškemu plemiču. 9. KIAUTA L.: Dogodivščine črnobelega muca; bogato ilustri- rana zgodba za naše najmlajše bravce. 10. MOLNAR F.: Junaki Pavlove ulice; strip iz življenja veleme- stnih otrok, ki prikazuje njih šte- vilne dogodivščine. 11. PAHOR B.: Mah samouk; pri- poved o malem primorskem deč- ku Jožku, ki je nesel kletko s si- ničkami naprodaj v Trst, da bi si kupil knjigo, a so mu nagajlv- cl odprli kletko in siničke so od- letele. 12. VRSCAJ Z.: Taščica; zgodba, ki lepo prikazuje živali in otroke v partizanih. 13. Spomini na partizanska leta; knjiga bo ustregla številnim bravcem, ki si žele zgodb iz NOB. K. Tud^ na pocleže!ji kvaiiletne prireditve Na plenumu občinskega sveta ! »Svobod« in prosvetnih ih uštev so razpravljali tudi o delu posa- j meznih sosvetov, ki dalajo v j okviru občinskega sveta »šv )bod« I in prosvetnih društev. V sklop amaterske kultu, no-pror.vetnt- de- javnosti sodi poleg ostalih tudi ena zelo priljubljenih vej nase kulturne dejavnosti — dr-:mska dejavnost. Po obstoječih podatkih je na našem področju 26 dramskih sku- pin, v katerih sodeluje 367 čla- nov, od teh kar dve tretjini mla- dine. Izbiri iger se posveča ved- no večja pozoi-nost, je pa še pre- malo odrskih del. Dramske sku- pine pri društvih »Svobod« po- svečajo pozornost tudi kvaliteti, so pa poleg teh tudi skupine, ki so sestavljene priložnostno in ka- terim ni dosti za izbor in kvali- teto igre. Zato bi morale drnm- ske skupine oziroma odbori dru- štev posvetiti temu vprašanju več pozornosti, posebno na podeželju. Nujno je, da se tudi tod prirejajo kvalitetne predstave, ki bi pripo- mogle h kulturnemu in zabavne- mu življenju. V pretekli sezoni je dramska dejavnost padla. Dram- ske skupine so imele le 21 pre- mier medtem, ko jih je bilo v sezoni 1961-62 — 38. Veliko težav je tudi s prostori, saj je večina društev brez njih in bi tudi te- mu vprašanju bilo treba posve- titi večjo pozornost. Iv - .a i. .--veta za dramatiko • 'bciii !,( ;»a sveta »Svobod« m pros ctnih diu>tev je, da nudi idranr-kim -i.Mpinam vso potrebno P -i^i :, vunJar pa se te pomoči pu..lu; [je It majhno število dram- .'ikih skupin. Te.sno sodelovanje pa bi v.-^ekakor k'.n-i:;tilo dram>- skim skupinam, pripomoglo pa bi , tudi k bolj.^i koordinaciji dela, j kar pa bi pripomoglo k boljši or- f-;anizaciji gostovanj dramskih skupin v občini. NI PROSTOROV ZA RAZSTAVE Problem, da Ptuj do danes še ni dobil razstavnih prostorov za likovne razstave, je zelo občuten. Zar.idi tega je loila namreč ta dejavnosti doslej vezana na pri- I^)/nl^'.ne razstave, ki so biie ze- lo redke m je likovna dejavnost občutno prizadeta, saj je likovno estetska vzgoja občinstva te.^^no vezana na kvalitetne likovne raz- stave. Dokler v Ptuju ne bomo imeli potrebnih prostorov, ne moremo imeti širše poglobljene likovno-estetske vzgoje. Ljubite- lji likovne umetnosti in amaterji se bodo lahko vsestransko uspo- sobili in spoznali sodobna umet- nostna stremljenja. Pa tudi krog ljubiteljev likovne umetnosti bi se v bližnji prihodnosti pomno- žil. dm NA KOROŠKEM CENIJO JEDI Ce v Celovcu in v letoviščih ob Vrbskem jezeru pregleduje- te jedilne liste, dobite skoraj na vsakem vsaj eno jugoslo- vansko specialiteto. Naše do- mače jedi servirajo v navadnih domačih gostilnah in v hotel- skih restavracijah: kranjske klobase z zeljem, srbski pasulj. Cevapčiče ima na dnevnem je- dilniku restavracija hotela SaniAvirt v Celovcu za ceno 15 avstrijskih šilingov. TUDI V AFRIKI že' govore o turistični industriji. Letno joročilo >Rhodesia and Nyasa- and Tourisit Board« za leto 1962-65 pravi, da je obe deželi v letu 1961 obiskalo 160.013 tuj- OBČINSKA SKUPŠČINA Ormož Po 15. členu zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS, št. 19-88'52), 3. in 8. členu temelj- nega zakona o prekrških (Uradni list FLRJ, št. 2-22/59) je občinska skupščina Ormož na skupni seji, dne 21. oktobra 1963 sprejela ODLOK o preprečevanju škode na poljih, vrtovih, gozdovih in drugih zemljiščih. 1. člen Da se prepreči povzročanje ško- de in zavaruje polja, vrtove, vi- nograde, gozdove in druga zem- ljišča ter poljščine na kmetijskih zemljiščih, se predpisuje s tem odloltom upravne kazni za storil- ce prekrškov, ki povzroče škodo na navedenih zemljiščih oziroma pridelkih. 2. člen Z denarno kaznijo do 10.000 din se kaznuje, kdor povzroči škodo s tem, da: 1. hodi ali vozi po tujih vrtovih, njivah, sadovnjakih, vinogra- dih in travnikih; 2. kvari alf' ruši ograje in plo- tove, ki služijo za zavarova- nje obdelanega zemljišča; 3. samovoljno napravlja steze in pota prek tujih obdelovalnih zemljišč, prekopava skupna pota ali jih odobrava; 4. orje, kosi, pase živino ali se- ka drva prek meje lastnega zemljišča; 5. samovoljno na tujih zemlji- ščih trga sadje in druge plo- dove, razen gozdnih sadeže- žev, trga cvetje, lomi veje, koplje zemljo, pesek, kame- nje in podobno, grabi steljo ali odnaša vinogradniško ko- lje, če povzročena škoda ne presega 3000 din; 6. odmetava ali odlaga na tuje zemljišče smeti, kamenje in druge predmete ali odpadke, oziroma kako drugače povzro- ča nesnago ali nerodovitnost zemljišča; 7. pušča kokoši ali drugo perut- nino na tuja zemljišča; 8. poškoduje, seka ali lomi drev- je ob vodah na bregovih ali nasipih, če to ni dovoljisno; 9. pase živino izven ograjenega zemljišča brez nadzorstva ali drugega zavarovanja. 3. člen Za prekrške, ki jih store mla- doletne osebe, so odgovorni nji- hovi starši oziroma .skrbniki, če se jim dokaže, da so zanemarili mladoletnikovo vzgojo ali dolžnost pri osebi, ki je storila prekršek. člen Ta odlok začne veljati 8 dni po objavi v Uradnem vestniku okra- ja Maribor. Številka: 320-36 63. Datum: 30. oktobra 1963. Predsednik občinske skupščine Ormož MATIJA PAJNKIHAR, 1. T. cev, 12.187 več kot leta 1960. Južnoafriška federacija šte- je turizem za enega prvih vi- rov tujih deviz. Tudi v Vzhod- ni Afriki turizem napreduje, število turistov je od leta 1962 naraslo za 19 %. Južna Afrika je v letu 1962 naštela 202.000 tujcev — nov rekord. OLAJŠAVE PRI PREHODU CEZ MEJO uvajajo mnoge dr- žave, da bi privabile čimveč tujcev. Japonska je sprostila devizne predpise za poslovna potovanja v inozemstvo, Ar- gentina predpise o vizah, prav tako Nova Zelandija za 21- dnevno bivanje, ne terja več vize. Gost se mora seveda iz- kazati z rezervacijo. Kanada je odpravila vizo za Belgijce, Nemce, Holandce in Luksem- buržane za bivanje do treh mesecev. TURISTIČNO PROPAGAN- DO podpirajo države na razne načine. Argentina na priliko, bo dala 40 % dohodkov iz tu- rizma za razne publikacije (do- hodek je, znašal 5 milijonov dolarjev) in bo pri tem sode- lovala z Urugvajem in Brazi- lijo. Kanadska turistična zveza (Canadian Tourist Association) je naredila obširen program specialnih konferenc za svoje turistične agente, ki ga bodo finansirale vse turistične orga- nizacije in trgovske zbornice. Na Irskem bodo finančno pod- prli ustanovitev in delovanje področnih in krajevnih turi- stičnih agencij. V Libanonu so napravili program za turistič- no eksploatacijo dežele in v državnem proračunu določili lepo vsoto za olepšanje kra- jev, v katerih so arheološke in druge znamenitosti. Za gr'ad- njo hotelov so namenili večje kredite. MEDNARODNI NATEČAJ ZA GRADNJO HOTELA je razpisala tehnična komisija Sa- lon International de rEquipe- ment Hotelier (22, Rue d'An- jou Pariš 8 e.) Natečaj je na- menjen vsem evropskim arhi- tektom, načrte pa je bilo treba poslati do 20. septembra 1963. URUGVAJ je v letu 1960 ka- siral 55 milijonov dolarjev od turizma. Tako je v pritoku de- viz turizem zavzel tretje me- sto, takoj za industrijo mesa in volne. Večina turistov pri- haja iz Argentine. NAPOLEONOVA POSTELJA IN VLADARSKA KRONA ANDOV STA SE SREČALI NA ATLANTIKU Posteljo Napoleona I. so pre- peljali v ZDA ob istih varnost- nih ukrepih, kot so pred me- seci prepeljali Leonardovo Mo- no Liso. Cenijo jo na preko 4 milijarde dinarjev. Iz Ame- rike so pa istočasno prepeljali prek oceana v Ixvndon drago- ceno krono Andov, ki je oce- njena na približno 14 milijard dinarjev in jo imajo za naj- dražjo vladarsko krono na sve- tu. Ta krona ima vdelanih 453 dragocenih kamnov. HUMOR — Ce gledaš proti vzhajajoče- mu soncu, imaš na desni jug, na levi sever. Kaj imaš pa zadaj? — Nahrbtniki OBISK V TOVARNI PERILU Razcvet ptujske „»ELTE" Z nalogo, da napišem nekaj o eni izmed ptujsikiih tovarn, sem se odločil za tovarno perila in konfekcije »Delto«. Ta tovarna je zadnji dve leti napredovala v vidnem razcvetu in ima tudi vse pogoje za nadaljnji razvoj. Franjo Vrabič - ustanovitelj »Delte« Tovarna perila in konfekcije »Delta« praznuje letos 43-let.ni- co svojega obstoja. Prvi, ki je ustanovil Delto, je bil pomorski kapetan Franjo Vrabič ki je le- ta 1920 ustanovil šiviljsko de- lavnico »Delto« v Zelenikovi ulici. Takrat je imela tovarna 6 strojev, vendar se je obrat stalno večal. Med drugo svetov- no vojno je ^ratoič kupil hišo na Ljutomersiki cesti in tam uredil prostore, v katerih so iz- delovali perilo iziMjučno za nem- ško vojsko. Leta 1933 je tedanji trgovec Franjo Lenart ustanovil izdelo- valnico perila v sedanjih pro- storih. Seveda pa taikratna s'tav- ba ni bila takšna kot je danes. S prihodom okupatorja so bile stavbe zbirališče jugoslovanskih vojnih ujetnikov, kasarna nem- ške vojske in drugo. Lenart je bil takrat izgnan v Srbijo. Po porazu okupatorjev se je last- nik vrnil in nadaljeval z delom.- Leta 1948 je bilo podjetje na- cionalizirano in se združilo z »Delto«, izdelovalnico perila. Obe podjetji »Delta« in »Lenart Franjo« sta se združili in se pre- selili v zgradbo na Srbskem tr-' gu 6. Nato se je %e. maja 1948 ustanovilo podjetje »Tovarna perila« Ptuj kot invalidsiko pod- jetje ;n izročilo upravo Federal- nemu odboru vojaških invali- dov Slovenije. Nagel vzpon tJodjetja Tisti, ki je bil v tovarni pred nekaj leti si prav gotovo ne mo- re predstavljati naglega vzpona podjetja. Heribert Samuda, di- rektor Delte, je letos praznoval tudi lO-letnico usipešnoga vo- denja podjetja. Svojo dolžnost je prevzel 1. septembra 19.53 in jo še danes opravlja v zado^volj- stvo vseh. Od takrat pa do da- nes je v Delti marsikaj novega. Do leta 1962 so bili v tovarni še vsi stari stroji. Nujno je bilo, da so pristopili k rekonstrukciji. Tako so do konca leta 1962 za- menjali vse stroje in nabavili nove likalne naprave. Tako ima- jo sedaj nove likalne naprave, s katerimi likajo vsak del srajce posebej, medtem ko so morali preje likati ročno. Kako podjet- je naglo napreduje, lahko vidi- mo že iz tega, da je znašal lan- ski bruto promet 580,000.000 din, do konca letošnjega leta pred- videvajo 1.200,000.000 din, med- tem ko predvidevajo za prihod- nje leto višino 1.500,000.000 di- narjev. Največje povpraševanje za heilon srajcami in »šuškavci« Helion srajce in šušljevci so prav gotovo najbolj »popularni« in iskani artikel tovaime Delta. Z rekonstrukcijo tovarne so za- čeli izdelovati tudi kvalitetnejše iizdelke. Dnevna kapaciteta je 2200 srajc, katere poznamo da- nes po vsej državi. Deltine izdel- ke pa poznajo tudi v SZ, Šved- ski in Zahodni Nemčiji, kamor jih tovarna tudi največ izvaža. Tako -SO pred kratkim poslali v SZ pošiljko 15.000 srajc. Na Švedskem se predvsem zanima- jo za žensko perilo in konfekci- jo, v Zali. Nemčiji pa za srajce iz, sintetičnih vlaken. Z mate- rialom za izdelavo perila jih v glavnem oskrbujeta podjetji iz Cakovca in Titograda. Imajo pa glede na proizvodnjo težave s specialnimi stroji, zato tudi iz- važajo, da pridejo do potrebnih deviz. Mislijo pa v kratkem opustiti nekatera dela in se v glavnem specializirati na dolo- čene izdelke — srajce in šu^- Ijevce. Prostori, trenutno največji problem tovarne Prostori so najvcču pr-.blem tovarne perila. si brez teh ne morejo zn»n;.-'.iti d;;br:\ga in organ-z:ranf"?a drla. Sedanji prostor' mr-- • Tr-r-tr.--ni in zahtcv-^i'.. > da bodo tudi pri tem n j^li razu- mevanje in pomoč družbenih či- niteljev. Zaradi vse premajhnih prostorov in vse večjih potreb po izdelkih morajo cenejše ar- tikle prepustiti svojim sodelav- cem na domu, ki jih je okrog 60. Petdesettisoč srajc pa dela tudi tovarna »Makedonka« iz Stipa. Tako delajo v Ptuju samo bolj- še proizvode, vendar pa je to vse še premalo, ker so zahteve na tržišču velike. Zato so se z odgovornimi forumi nekako spo- razumeli in bodo z 11. novem- brom začeli delo na tri izmene in bodo na novo zaposlili okrog 80 ljudi, S tem jih bo. v tovarni zaposlenih okrog 400. V nadalj- njem perspektivnem obdobju pa nameravajo razviti »Delto« ta- ko, da bo zaposlovala okrog 1000 ljudi. Tudi na kadre in org. politično delo mislijo Tovarna je do danes štipen- dirala in še štipendira svoje ka- dre. Štipendirajo tehnični ka- der, 2 štipendista imajo tudi na viiji ekon.-kouiercialni šoli in ESŠ. V tovarni imajo tudi 25- Manski Delavski svet in 7-član- s-ki UO, osnovno organizacijo ZK in ZMS, sindikalno organi- zacijo ter prostovoljno gasilsko društvo, v katerem je 32 čla- nov v glavnem žensk (moških je le 10) in strelsko dm.^tvo. Za nove člane kolektiva pa imajo svoj izobražt-valni center, kjer novemu članu kolektiva prika- žejo najprej metode dela in ga vrrljujejo v življenje kolektiva. Tudi o pripravi statuta pridno delajo. Imajo 7-člansko komisi- jo in si".^ r( ?ili že nekaj načel kot splof.ne določbe, organizacija, org. upravljanje, poslovanje itd. Proučujejo tudi možnost preho- da na 7-umi dr-^ovni tednik in vr,-to druj;ih stvari. v tov. mi perila ti« je razcvet... dm Heribert Samuda V šiviljski delavnici tovarne perila »Delta« PTt'J. DNE 8 NOVEMBRA 19(53 TEDNIK Strnn 5 Mladina, ^kliučuj se y Počiinišlio zYezo Počitniška zveza Jugoslavije je vzgojna mladinska organiza- cija, ki je z dosedanjim delom že jasino izoblikovala svojo pe- stro dejavnosit, ki se odraža v organizaciji krajših potovanj, poučnih krožnih potovanj, poho- dov po p>oteh partizanskih bri- gad ter letoviščih. Pri vseh omenjenih akcijah poudarjamo osnovne cilje orga- nizacije, to je .s.pocz,navanje do- movine, vzgajanje članov v to- varištvu, skromnosti, poštenosti ter navajanju mladine na kolek- tiven način življenja. Mlad človek, ki ima te lastno- sti, bo lahko izvršil vse prevze- te in pred njega postavljene na- loge, pri tem pa se bo čutil od- govornega samemu sebi in druž- bi. Prav to pa je namen te or- ganizacije — vzgojiti liudi, ki jim nikoli ne bo pretežko izpol- niti postavljene naloge, ljudi, ki se nikoli ne bodo bali dela, am- pak bodo za dosego svojih idea- lov pripravljeni žrtvovati tudi del samega sebe. Program, cilji in delo organi- zacije so v skladu z načeli naše socialistične družLe. Ze v stari Jugos-laviji sta Partija in SKOJ imela v osnovnih organizacijah takratnega Ferialnega saveza vodilno vlogo. Danes vzgajamo mladi rod na izletih, pohodih in potovanjih v globokem spošto- vanju do vseh revolucionarjev in borcev NOB, ki so za našo svobodo žrtvovali življenja. Mlademu človeku omogočimo spoznavati kulturne ter zgodo- vinske znamenitosti vseh krajev naše SFRJ. Z vsem tem skušamo v mladini razvijati jugoslovan- ski patriotizem, za katerega je tako značilna in svojstvena že- lja po miru v svetu. Zal je v ptujski občini tako malo slišati o tej organizaciji, če pa pogledamo število članov Počitniške zveze v okrajnem merilu, vidimo, da že presega število 4000. V naši občini bomo morali že v mladinskih organi- zacijah seznanjati mladino ter ustanavljati aktive. Trenutno imamo pet aktivov v ptujski ob- čini, in sicer: Gimnazija, Eko- nomska in Administrativna šo- la, šola Mladika, Videm ter »Elektrokovinar«. Skupno števi- lo teh aktivov je že skoraj 300, vsekakor pa se bodo morali še ustanoviti aktivi v raznih delov- nih organizacijah kot v Kidri- čevem, TAP, Strojnih delavni- cah, Tekstilni tovarni ter dru- gih. Ze samo dejstvo, da je to mladinsko-vzgojna organizacija, narekuje, da bo treba res v naj- krajšem času temeljito poprijeti ter vključiti ostalo mladino. V Ptuju bo sedaj na novo iz- voljen odbor, pri katerem se bo lahko dobilo vse potrebne smer- nice. Da ni bilo dosedanje delo v ptujski občini aktivnejše, pa- de del krivde na dosedanji ob- činski odbor. V ponedeljek, dne 11. novem- bra 1963, bo na Magistratu ob 16. uri letna skupščina, na kate- ro vabimo vse zainteresirane mladince. K. F. POČITNIŠKA KOLONIJA — otroci na letovanju Aktivnost ptujskih planincev j v zadnjem času je Planinsko , društvo Ptuj napravilo več izle- I tov, in sicer 22. septembra 1963 , na Ravno goro pri Trakoščanu v Hrvatskem Zagorju, 13. in 15. oktobra 1963 izlet na Donačko goro in 27. oktobra 1963 izlet na Pohorje. Na Ravni gori se je 28 čl£-.ov ptujskega Planinskega društva udeležilo izleta mladih olaninar- jev Hrvatske, katerega je v imenu PD Ptuj pozdravil pred- sednik društva prof. Stanislav Horvat. Po r oslavi na Ravni gori so si ptujski planinci ogle- dali stari grad v T ""nnu, Trjuzej in jezero, potem pa še nov, lepo urejeni hotel. Drugi — delovni izlet na Do- načko goro je bil 13. in 15. okto- bra 1963. Udeležili so se ga v glavnem iladinci, " " jih je vo- dil tov. '^arič. Ob tej priložnosti je ekipa 6 mladincev ponovno markirala planinsko ^^ v sr«e- ri Stoperce—Donačka gora. Na vrhu j postavili, skrinjico z vpisno knjigo z žigom (Donačka gora, 883 m). Odsk' Ponačka gora boli nrivlačna za planin % ker bo vzpon na vrh moč ozna- čiti v plan'^"Vi knjižici. Planinsko dr /o Ptuj prosi planince in ljubitelje, planin in narave siploh, ki bodo obiskali vrh n • • da čuvajo postavljeno skrinjico, vpisno knjigo ' J žig in da redno z rajo skrinjic 'i ne bi glede na vremenske razmere propadla vpisna knjiga. Tretii izlet je bil 27. oktobra 1963 na Po,horje z namenom na- biranja in pjče- - :o tem odloku se štejejo vsi člani, ki živijo v skupnem gospodinjstvu. 5. člen V družinski mesečni čisti do- hodek se štejejo: mesečni čisti osebni dohodki ali plače iz de- lovnega razmerja, dohodki po- kojninskega ali invalidskega za- varovanja, otroški dodatek, ka- tastrski dohodek od kmetijske dejavnosti ter čisti dohodek od premoženja ali sampstojnega poklica. 6. člen O pravici do povračila stro- škov za prevoz z avtobusi odlo- ča za šolstvo pristojni upravni organ občinske skupščine na zahtevo oseb iz 1. in 2. člen^ te- ga odloka. Zahtevi za povračilo stroškov za prevoz z avtobusom morajo priložiti: 1. šoloobvezni učenci potrdilo o šolanju — ob začetku šolskega leta; 2. osebe Iz 2. člena tega odlo- ka: a) potrdilo o družinski skup- nosti In o čistih mesečnih do- hodkih članov družinske skup- nosti — v začetku šolskega leta in b) potrdilo o šolanju ob začet- ku vsakega polletja; vajenci predložijo to potrdilo vsak me- sec. Potrdilo pod b) iz 2. točke drugega odstavka tega člena iz- da pristojni krajevni urad ali za šolstvo pristojni upravni organ občinske skupščine. Razen ix)trdil iz drugega od- stavka se mora zahtevi za po- vračilo priložiti avtobusna vo- zovnica za pretekli mesec. 7. člen Za šolstvo pristojni upravni organ izda odločbo o povračilu stroškov za prevoz z avtobusom. Stroške povrne za finance pri- stojni upravni organ občinske skupščine. 8. člen Podrobnejša navodila in po- jasnila k temu odloku bo po po- trebi dajal svet občinske skup- ščine, ki je pristojen za šolstvo. 9. člen Z dnem, ko začne veljati ta odlok, preneha veljati odlok o voznih olajšavah na avtobusih, za katere se daje regres iz ob- činskega proračuna v občini Ptuj, št. 06/1-6-16/16 od 4. okto- bra 1961. 10. člen Ta odlok velja od dneva ob- jave v »Uradnem vestniku okra- ja Maribor«. St. 34-3/63-1 Ptuj, dne 31. okt. 1963 Predsednica občinske skupščine Ptuj Lojzka Stropnik, 1. r. Čakovec - Varaždin - Ptuj Troboj v šahu, streljanju, nam. tenisu In kegljanju Razvijanje prijateljskih odno- sov ter sodelovanje na področju športa med tremi obdravskimi ob- činami, je v soboto še poglobilo stike, tokrat med športniki, člani sindikata občinske skupščine. So- časno, ko so se zbrali športniki treh komun, so se sestali na skup- nem posvetu predsedniki občin- skih skupščin, načelniki oddelkov in družbeno-političnih organiza- cij, ter se konkretno dogovorili o oblikah sodelovanja med organi in forumi oziroma organizacija- mi v bodoče. Goste iz Cakovca in nas Ptuj- čane, so v soboto zjutraj priča- kali gostitelji v Varaždinu zelo prisrčno ter nam razkazal pro- store kjer delajo. Prostori so te- mačni in tesni in je delo zelo otežkočeno, zraven tega pa so od- delki tudi v drugih zgradbah v mestu. Zato pa so nam s ponosom pokazali na novo zgrajeno po- slopje občinske skupščine — 12- nadstropni »nebotičnik«, ki se mo- gočno bohoti nad mestom v nepo- sredni bližini in bo v prihodnjem letu dokončno zgrajen. Nato smo si ogledali lepo ure- jen muzej v gradu in pokopali- šče, s katerim se ponašajo, saj je dejansko eno zelo lepih. Po skupnem kosilu v domu JLA so se pričela tekmovanja, ki so potekala v prijateljskem duhu, toda v zagrizeni borbi za točke. Vse discipline, razen streljanja so bile v domu JLA in tako smo lahko prisostvovali vsem sreča- njem. Ni manjkalo napetih in razburljivih trenutkov, saj je tekmovalcev bila veli- ka, hodr-^pi" gledalcev pa j" da- lo vsemu tekmovanju svoj pečat. Za Ptujčane je bilo najbolj raz- veseljivo osvojeno prvo mesto v streljanju — članice, ki so pre- močno zmagale. Tu lahko omeni- mo odlično strelko Milico ZUN- KO, ki je dosegla 74 krogov. Re- zultati so naslednji: Sah: Ptuj — Varaždin 5,5:4,5, Varaždin — Cakovec 5,5:4,5, Ca- kovec — Ptuj 6:4. Tako je osvojil prvo mesto Ca- kovec z 10,5 točkami pred Va- raždinom, ki je dosegel 10 točk in Ptujem, ki je dosegel 9,5 točke. Nanii/ni tenis: Ptuj — Varaždin 2:1, Cakovec — Ptuj 3:0, Cako- vec — Varaždin 2:1. Tako je dosegel Cakovec prvo mesto z dvema zmagama, Ptuj drugo z eno zmago in enim po- razom ter Varaždin z dvema po- razoma. Kegljanje: Na dvosteznem keg- ljišču doma JLA se je razvijala zagrizena borba med ekipami in je Varaždin podrl 354 kegljev in s tem osvojil prvo mesto, Cako- vec 296, Ptuj pa tokrat ni imel najbolj posrečene sestave ekipe in je podrl le 262 kegljev. Streljanje — moški: 1. Varaždin 640 krogov, 2. Ptuj 611 krogov, 3. Cakovec 559 krogov. Ženske: 1. PtUj 296 krogov, 2. Varaždin 173 krogov, 3. Cakovec 165 krogov. Skupen plasman: Varaždin 17 točk, Cakovec 15 točk, Ptuj 13 točk. Ob svečanem zaključku na banketu v dvorani doma JLA so bili razglašeni rezultati ter zma- govalni ekipi v skupnem plasma- mu izročen pokal, ostalim pa spominske zastavice. Na posvetu predsednikov sin- dikalnih podružnic občinskih skupščin, je bilo sklenjeno, da bo spomladi tovrstno srečanje v Ca- kovcu, jeseni pa bomo lahko po- zdravili tekmovalce v Ptuju. Za prisrčen sprejem in gosto- Ijublje ter brezhibno organizacijo tekmovanja gre gostitelju vse priznanje. AC Pred nedeljskim športnimi dogodki Po nedeljskem predahu za- radi tekme naših najboljših s Cohi, bodo nogomet. Aluminija v nedeljo ponovno v borbi za točke. To pot jih čaido nadaljevali s prvenstvom. Mirno lahko re- čemo, da si je enajstorica TAP že zagotovila naslov jesenskega prvnka. ROKOM ETA.^I: so s tekmovanjem za letos kon- čali in jih bomo lahko videli ponovno prihodnje leto marca. Do takrat pa se bodo vestno pripravljali v telovadnici in s treningi nadoknadili pomanj- kljivosti, ki jih ni ravno malo. OBČINSKA , NOGOMETNA LIGA v 8. kolu občinski; nogomet- ne lige, ki je bilo na sporedu v nedeljo, so bili doseženi na- slednji rezultati: Pekar — TGA 3:0, Markovci — Gorišnica 2:0, Videm — Dornava 8:0, TAP — Hajdina 4:2, Kovinar — De- sterniik 2:1, Tiskarna — Ro- goznica (poročila nismo preje- li). Po tem kolu je v vodstvu TAP s 14 točkami. Kovinar jih ima 12, Pekar 10, Markovci 8 itd. To kolo je minilo brez več- jih presenečenj. Kovinar je imel zelo težko delo z Desternikom, preseneča pa predvsem zelo visoka uvrstitev enajstorice Partizana iz Markove, lanskega prvaka občinske lige. d m ZADNJE KOLO V ŠTAJERSKI CONI Radeče: Drava 35:24 (17:12) v nedeljo je bilo na sporedu zadnje kolo jesenskega dela tekmovanja v štajerski roko- metni coni. Rokometaši Drave 60 gostovali v Radečah in po pričakovanju izgubili srečanje z enim izmed kandidatov za najvišji naslov — »Radečami«. Domačini so bili mnogo boljši in zasluženo zmagali. Gledalci so videli obilico golov, saj je povprečno padel gol v vsaki minuti. Rokometaši Drave so s tem porazom padli % tretjega na šesto mesto, v primeru, da Partizan Celje v zaostali tek- mi premaga Brežice — bodo prezirnili na sedmem mestu. Gole za Dravo so dosegli: Rozman 11. Strašek Stalcer 5, Cernezel 2 in Hojker 1, za domačine pa (^o bili uspešni: Skearro 10. Mrr/nr Gospoda- rič 8 itd. Za Rndrč" ir značikio. da je ekipa zelo homogena brez izstopanja posameznih igralcev. Edino slabo mesto v moštvu je vratar. Ostali re- zultati: Partizan Celje — Nafta 26:15 (12:4), Brežice — ŽŠD Celje 14:9 (8:5), .MTT-Livarnn — Kr- melj 20:16 (10:10). ŽENSKA REPUBLIŠKA LIGA Drava - Brežice (ženske) 6:7 Po zelo uspešnem startu ro- kometašic so te nenadoma zelo popustile, saj jih je v nedeljo premagala v Ptuju ekipa Bre- žic, ki je s tem slavila prvo zmago. Tako zavzemajo ioko- meta.šice Drave skupno z Bre- žicami dno prvenstveni lestvi- ce in je le malo verjetno, da bi se seda i rešile izpada iz slo- i venske lige. ' Prijateljski nogomet v Kidričevem Aluminij — 2elezničar (Mbr) 3:0 (0:0) Nogometaši Aluminija so v nedeljo pred nekaj sto gledalci premagali enajstorico Železni- čarja iz Maribora s 3:0 (0:0). Strelci za Aluminij: Kovač v 70. in 85. minuti ter Spehonja v 80. minuti. Sodil je Kovačič. vm stran 6 TEDNIK PTUJ 8 NOVEMBRA 1963 PRAZNO ALI OPREMLJENO ; SOBO v Ptuju ali bližini iščenn. i Naslov v upravi. • ISCEM PRAZNO SOBO, lahko ' tudi izven Ptuja. Krajnc Erika, hotel Poetovio. STANOVANJE IN HRANO nu- dim osebi, ki bi v popoldan- skem času pomagala v gospo- dinjstvu. Naslov v upravi. SOLIDNEMU TOVARIŠU oddam v najem lepo sončno sobo s posebnim vhodom. Pismene po- | nudbe j na upravo lista pod »Opremljena«. OPREMLJENO SOBO z uporabo garaže oddam intelektualcu Pismene ponudbe na upravo li- sta, šifra 29. ' ARONDIRANO POSESTVO, vse kulture. 3 in pol ha v Preradu prodam. Hiše in gosp. poslopja ni. Informacije daje Meško ^ Franc Kidričevo 9. PRODAM okrog 1000 kg sladke krme po 20 din. Naslov v upra- vi. UGODNO PRODAM enostano- vanjsko hišo z 1,86 ha zemlje. 70 arov gozda in 48 arov trav- nika. Starošinci 11, Cirkovce. POCENI PRODAM novo kuhinj- | sko pohištvo, ali samo kreden- co. Vidovič. Cojzova 11, Ptuj. AESOKLUB PTUJ prodaja stari avtomobil HORCH brez karoseri,ie in traktor FARIMEL. Ogled je možen vsak dan do l.^i. novembra od 7. do 12. ure na le- tališču. VEČJO KOLIČINO TRSNIH SA- 1 DIK kvintona in gameja ku- pim Ponudbe Agenciji Ptuj. PROSTOTONSKO HARMONIKO, j 3 ali 4 vrstno, v dobrem sta- j nju, kupim. Naslov v upravi. OSVESTILO Uprava za dohodke Občinske skupščine Ptuj. OBVEŠČA vse zasebne proizvajalce vina in žga- nja letine 1963. ki so proizvedli vino iz grozdja plemenite vinske trte, da bo popis vina in žganja na obmoftju občine Ptuj od 11. do 16. novembra 1963. V tem času morajo biti vsi proizvajalci pri svojih kleteh, kjer imajo vklete- no vino in žganje, da lahko ko- misije popišejo zaloge vina m žganja. Istočasno opozarjamo proizva- jalce vina in žganja na določila IV. razdelka Navodila o pobira- nju in kontroli prometnega dav- ka od špirita in alkoholnih pijač (Uradni list SFRJ. štev. 21/.54 in 60'59), da morajo dovoliti popis- nim komisijam vpogled v klet in druge prostore. Kdor prepreči delo komisije, bo kaznovan po uredbi o prometnem davku in po zakonu o prekrških. Uprava za dohodke PREKLIC TUSEK Leopold. Ptuj. Trste- niakova 5. preklicujem in obža- lujem žaljivke, izrečene napram Jaknbu Domitru. Mestni vrh 117, ter se zahvaljujem, da je odsto- pil od kazenskega pregona. MESTNI KI\0 PTUJ predvaja 8 novembra jugoslovan- ski film »DVO.INT OBROC«. 9. in 10 novpmbra ameri.iki barvni film »0B0RO7.KN ROP«. 12 in 13. novembra sovjet.cki barvni film »ZA CENO ?IVI„TFNJA«. 14. novfmbra nemški film »DRA- GA. OSTANI Z MF^NTO.T!« KINO nORlSMCA predvaja 10 novembra nn^le^ki film fPOPLAVA STRAHU«. KINO ORMOŽ predvaja 8. novembra fUm »DO- ŽIVLJAJI DETEKTIVA SAN BESEETA« 9 in 10 novembra nem.iki film »MED CA.SOM IN VEČNOSTJO« 13. in 14 novem- bra ampriški film ^»ŽENA V PRE- IZKUŠNJI«. KINO ZAVRC predvaja 10 novembra iugoslo- film ^PRVI DRŽAVLJAN MALE VASI«. Trgovsko podjetje MERKUR Ptuj razpisuje naslednja delovna me- sta-: 1. SALDAKONTISTA z najmanj dvoletno prakso 2. FROI)AJALCA(-KO). vojaščine prostega zk tehnično stroko. Pogoj: k\'alificiran trgovski dela vec, lahko tudi mešane stroke Nastop službe možen takoj ali po dogovoru ROJSTVA — rodile so: Mari- ja Koser, Ormož, Zigrova 10 — Darinko; Angela Zemljarič, No- va vas pri Markovcih 93 — Mar- tina; Marija Valenko, Spuhlja 63 — dečka; Albina Pernat, Sta- nošina 19 — Nevenko; Ivana Petek, Gajevci 34 — deklico; Jo- žefa Bratušek, Pohorje 17 — de- klico; Marija Zamuda, Muretin- ci 41 — Damjana; Marija Mat- jašič, Kidričevo — Valerijo; Nevenka Ozmec, Središče 61 — Darka; Jerica Petek, Placar 66 — Stanka; Ana Bezjak, Jane- žovci 2 — dečka; Ana Bezjak, Draženci 64 — Zdenko; Erna Se- ruga, Ljubstava 33 — Danila; Marija Mohorko, Popovci 16 — Zvonka; Marjeta Cabrijan, Mur- kova 2 — Igorja; Roza Ceh, Kungota 9,— Tončka; Terezija Repec, Jiršovci 25 — Frančka; Veronika Sirovnik, Lancova vas 95 — deklico; Marija Polajžar, Majski vrh 4 — Vojka; Elizabeta Ritonja. Trnovci 42 — Janeza; Terezija Skrbiš, Jelovec 13, Slov. Bistrica ~ deklico; Marija Vr- bančič. Maškanjci 43 — Marti- na; Antoniia Mur.šič. Podvinci 31 — deklico; Julijana Polič, Vintarovci 76 — Stanka; Štefka Kores. Sitež 40 — deklico; Sta- nislava Brezar, Kidričevo 38 — Tatjano; Elizabeta Kukovec, Ti- bolci 24 — Liljano; Marjeta Zo- reč, Ulica heroja Lacka 3 — Edi- ja; Nada Bosnič, Trubarjeva 5a — Tamaro; Julika Klasič, Kri- žovljan Cestica 70, Varaždin — Štefko; Elizabeta Arnuš, Ck>mila 2 — Draga; Matilda Galun, Dra- gonja vas 12 — Franca; Anica Seruga, JurSinci 19 — Igorja; Ivana Vilčnik, Muretinci 20 — Stanislava; Marija Zemljarič, Bukovci 147 — deklico; Ana Ži- žek, Veščica 22, Ljutomer — dečka; Ana Pungračič, Belski vrh 63 — deklico; Mira Simonič, Miklavž 31 — Bojana; Olga Bezjak, Krčevina 66 — Bvanka; Frančiška Pukšič, Biš 19 — Sil- va; Marija Senica, Cirkovci 56 — deklico. Porok ni bilo. SMRTI: Dr. Zorjan, Ivanjkov- ci 4, rojen 1884, umrl 31. ok- tobra 1963. Marija Jernejšek, Stoperce 27, ro.iena 1899, umrla 3. novembra 1963. Janez Mohorko, Lancov^ vas 95, rojen 1908, umrl 4. novembra 1963. Humor TVOJI LASJE so odločno pre- dolgi,. Tako nas noben kapetan ne bo hotel rešiti! — Ali vam je kaj v sorodu da- ma, ki ste jo pozdravili? — Mi je To je prva žena dru- gega moža moje tretje žene. •sir MISLI V sonce in v smrt je težko gledati. * * * Pozabljivec je založnik svo- jih misli. « * * Rojstvo je zločin, ki se ka- znuje s smrtjo. * * * Človek je božji izum. Ker bog ni prijavil patenta, ga zdaj vsak tepec posnema. * » * Lepota brez miline je trnek brez vabe. * » * Gube bi se morale prej de- lati na peti, kakor v obličju. * » » Stokrat več razuma je treba za ljubezen kakor za vojsko- vanje. OVILN (Od 21 marca do 20. aprila) OVEN — Malo več dobre volje in poguma pa se boste laže lotili novih nalog. Po prvem vtisu se ne odločajte za važne sklepe. Ob nepravem času izrečena nerodna beseda lahko zelo škoduje. BIK (od 21. aprila do 20. maja) BIK — Nejasnosti sproti razsvetljujte. Čeprav veste, kaj želite, morate.biti obzirni napram bližnjim. Poskrbite, da se vam ne bo nagrmadilo preveč dela. V družinskem življenju zfelo pomirjevalno vplivate. DVOJČKA (od 21 maja do 22 junija) DVOJCKA .— Svoje besede in dejanja gradite na trdne temelje. Privoščite svojim prijateljem razvedrilo, ne da bi se morala zaradi njega jeziti tretja oseba. Imate okus in taktno ravnate v družbi^ zato vas cenijo. RAK (od 2.3. juni.fa do 22 julija) RAK — Ne zamišljajte si sreče v daljavi, ampak v bližini s skromnimi načrti in željami. Da vas ne bodo zavedle ma- lenkosti, se držite svoje začrtane poti. S svojimi zamislimi boste naleteli na težave; le pogumno mimo njih! LEV (od 23 julija do 22 avKusla) LEV — Marsikaj ste že z lahkoto premagali, če ste bili dovolj vztrajni in odločni. Ni vedno dobro poslušiati vseh, ki vam svetujejo; najbolje je ravnati po svojem prepričanju. Zmerna zadržaliost vam ne more škodovati. DtVIC.A (od 23. avgusta do 22 septembra) DEVICA — Odkrito se lotite stvari, ki jih drugi radi prikrivajo Ne spuščajtp se v prepire, ki vam lahko bolj ško- dujejo kot koristijo. Potrudite se in izpolnite želje, ki za ne- koga mnogo pomenijo. TFHINirA (od 23. septembra d« 22 oktobra) TEHTNICA — Potrudite se v družbo, ki vas bo res raz- vedrila. Te dni se ne dovolite speljati v nepotrebne ne^'š8Č- nošti. Potrpite. pričakovani odgovor je na poti. Preveč se radi vznemirjate in novim vtisom pripisujete prevelik pomen. SKOKPMON (od 23 ok(ob'ra do 22 novembra) ŠKORPIJON — Ne odlašajte s stvarmi, ki vas težijo. Pre- vidneje se izražajte, da vas ne bo kdo napačno razumel. Ne- upravičeno ste ljubosumni. Ne izsiljujte uspeha za vsako ce- no; z njim ne boste zadovoljni. STRELEC (od 23 novembra do 20. decembra) STRELEC — Koristno vam naj bo tudi sladko. Bodite širokogrudnejši pa se bdste laže uveljavili. Upravičeno se ve- selite, ko vam je uspelo pomiriti sprta prijatelja. Naj vas ne preseneti pomoč prijatelja, ki se vam je hotel revanširati. KOZOROG (Od 21. decembra do 20. Januarja) KOZOROG — Vsako pretiravanje zapušča neugoden vtis. Ljudje iz vaše okolice vas bodo tako ocenjevali, kakor se jim pokažete zlasti v težavah. Ne prizadevajte si vsiliti drugim svojega mnenja. VOHNAR (od 21. januarja do 19. februarja) VODNAR — Ne poskušajte v kratkem času preveč do- živeti Drži dano besedo; koristna izkušnja ^a bodoče obljube. Vztrajajte pri svojem mnenju. Nikar ne bodite med tistimi, ki si ne privoščijo miru. RIBI (od 20. februarja do 20. marca) RIBI — Obeta se vam novo poznanstvo. Bodite previd- nejši z denarjem, to vam ne more škodovati. Pot vam je pro- sta in se potrudite doseči, kar želite. Čakajo vas veseli, vendar ne tihi dnevi. Vaš pozdrav na kartici bo nekoga zelo razve- selil. Z programa RTV Ljubljana iVEDELJA, 10. N-OVEMBRA 6.00—8.00 Dobro jutrol 6.05—6.10 Po- ročila m dnevni koledar. 6.30—6.35 Na- potki id turiste. 7.00—7.15 Napoved ča- sa, poročila. 7.40—7.50 Pogovor s poslu- šalci. 8.00 .Vtladinska radijska igra. 8.40 !z albuma pesmi za mladino. 9.00 Poro- čila. P.0.=> NaSt poslušalci čestitalo in pozdravliajo - (. 10.00 Se pomnite, to- variši . 10.30 .Matinejski koncert sim- foničneiza orkestra RTV Llubliana. 11.30 Nedeljska reportaža 11.50 Solistični in- strume.Tt) zabavne glasbe. 12.00 Poročila 12.05 Naši poslušalci čestitalo in po- zdravljajo — il 13 00 Napoved časa poročila 13.10 Obvestila in zabavna glasba. 13.30 Za našo vas. 13.50 Kon- cert prt v^s dnma 14.10 eNkai melodij — nekaj ritmov. 15 OO Napoved časa poročila in vrem^nsk? napoved i5 15 Ne- deljsko glasbeno popotovanje. Ifi.OO Hu- tfloreska teea tedna 16.20—17.15 Naš Glasbeni avtomat — vmes ob 17 00— 17.05 Poročila 17.15 R=idiiska igra 17.54 Triflsba iz znamenitih oper 19.00 Obve- stila 19.05 Tilasbene razglednice. 19.30 F?diiski dnevnik 20 00 izberite svojo melodtio oo oh 7n.|etnirf smrti Pe- tra Tli'ča i'aikovskPEa 7? on Napovpd čas^ nnrn^ili. 2?.10 Zaplešite 7 nami. 23.00 Poročila 23 O'i niasbeni inter- mezzo 23.12 Skurni program IPT — Studio llubliana. 24.on Zadnja poročila. PONEDELIEK. 11 NOVE.MBRA 5.00—8.00 Dobro jutro' — vmes ob 5.15—5.20 Poročila in vremenska napo- ved. 6.00—'5.10 Napoved časa poročila 7.00-^7.15 ^;apoved časa poročila 8 00 Poročila 11.00 Pozor nima? prednosti' 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Igrajo Štirje fantje. 12.40 Lepe melodije. 13.00 Napoved časa. poročila. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30—14.35 Glas- beni sejem. 14.00—14.05 Poročila. 14.35 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 17.00 Poročila. 17.05 Glasbena križanka 18.00 Poročila — aktualnosti doma in v svetu. 18.10 Zabavni kalejdoskop. 18.45 Narava in človek. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Skupni program IRT — Studio Zagreb. Na sporedu dela .M. Kele- mena. Szvmanovskega. Lutoslavskega in Hindemitha 22.00 Napoved časa. poro- čila. 22.10 Glasbeni mozaik. 23.00 Po- ročila. 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Iz ruske komorne glasbe. 24.00 Zadnja poročila. TOREK 12. NOVE.VfBRA 5.00—8.00 Dobro jutrol 5.15—5.20 Po- ročila in vremenska napoved 6.00—6.10 Kapoved časa. poročila. 6.20—6.35 Za- četni tečaj angleščine. 7 00—7.15 Napo- ved časa. poročila. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Poročila 12.05 Zabavna glasba. 12'.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Ansambel lože Kreže. po- ieta Marica Hojnik in Franio Vaubnik 12.40 Lepe melodije 13 00 Nanovprl ča sa. poročila 13.15 Ob^-estila in zabavna glasba 13.30 Orkester praškega konser- vatorija pod taktirko Constantina Stlve- strija. 14.00 Poročila. 17.00 Poročila. 17.05 Koncert po željah poslušalcev. 18.00 Poročila — aktualnosU doma in j v svetu 18.10 Instrumentalni solisti za- : bavne glasbe.^ 18.25 Plesni orkester RTV t Ljubljana in njegovi solisU. 18.45 Na I mednarodnih križpotjih. 19.00 Obvestila. ; 19.05 Glasbene razglednice. 19.30 Radij- i ski dnevnik. 20.00 Lovro Matačič dirigira ' zboru Slovenske filharmonije. 20.20 Ra- j dijska igra. 21.30 Serenadni večer, 22.00 I Napoved časa, poročila. 22.10 Zvočni mo- zaik. 23.00 Poročila. 23.05 Glasbena med- igra. 23.15 Skupni program |RT — Stu- dio Sarajevo. 24.00 Zadnja poročila. SREDA. 13. NOVE\tBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! 5.15—5.20 Poročila in vremenska napoved. 6.00 — 6.10 Vapoved časa. poročila. 6.20—6.35 Tečaj makedonskega jezika. 7.00—7.15 Napoved časa. poročila. 8.00 Poročila 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.on P« točila 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Kme tijski nasveti 12.25 Poskočne in okrogle 12.4n Lepe melodije. 13.00 Napoved čas« poročila. 13.15 Obvestila in zabavna gla^ ba. 13.30 P|ps"i ritmi iz slovanskih dr »pi. 14.00 Poročila 17 00 Poročila. 17.0" Beethoven in dva pianista. 17 35 Iz fono teke radi=> Koper IR OO Poročila — ak tualnosti doma in v svetu. 18.10 Parti zanske pesmi na slovenske ljudske mo- j tive. 18.25 Jakov Gotovac: Orači, sim- ' fonična meditacija. 18.45 Ljudski par- lament. 19.00 Obvestila. 19.05 Glasbene lazglednice. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Tako pojo v Pragi, .Moskvi in Varšavi. 20.30 Koncert v studiu 14. 21.30 Iz Si- beliusovega simfoničnega opusa 22.00 I Napoved časa, poročila. 22.10 Zabavna paleta. 23.00 Poročila. 23.05 Literarni nokturno. 23.12 Skupni program IRT — Studio Zagreb. 24.00 Zadnja poročila. ČETRTEK, 14. NOVEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! 5.15—5.20 Po- ročila in vremenska napoved. 6.00—6.10 Napoved časa. poročila. 6.20—6.35 Te- čaj ruskega jezika. 7.00—7.15 Napoved časa, poročila. 8.00 Poročila. 11.00 Po- zor, nimaš prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Zadovoljni Kranjci s pevci 12.40 lepe melodije. 13.00 Napoved ča- ša. poročila. 13.15 Obvestila in zabavna zlasba. 13.30—14.35 Glasbeni sejem 14.00—14.05 Poročila 14.35 Naši poslu 'alci čestitajo in pozdravljajo. 17 00 Po 'očila. 17.05 Majhni zabavni an';ambli '7.15 Turistična oddaja IROO Poročil? - aktualnosti doma in " svotu IS lo 'z domače koni.-ertan*ne literature 1^ 4'' Kulturna kronika 10 on Obvp«ti'a 1P05 Glasbene razglednice 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov. 20.45 Lahka glasba. 21.00 Izročilo XX. stoletja. 21.40 Richard Strauss; Plesna suita po Couporinu. 22.00 Napoved časa, poročila. 22.10 Glasbena medigra. 22.15 Skupni program IRT — Studio Beograd 23.00 Poročila. 23.05 Vokalni solist johnnv Mathias. 23.20 Skupni program IRT — Studio Zagreb. 24.00 Zidnja poročila. PETEK, 15. NOVEMBRA 5.00—8.00 Dobro jutro! 5.15—5.20 Po- ; ročila in vremenska napoved. 6.00— 6.10 Napoved časa. poročila. 6.20—6.35 Tečaj srbskega jezika. 7.00—7.15 Napo- ved časa. poročila 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš prednosti! 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 Belokranjske v priredbi Tončke .Maroltove. 12.40 Lepe melodije 13.00 Napoved časa. poročila. 13.15 Ob- vestila in zabavna glasba. 13.30 Pri do- mačih vokalnih ter instrumentalnih so- listih. 14.00 Poročila. 17 00 Poročila, n.n.^i Popoldne nri skladatelju losephn Havdnu IS on Poročila — aktualnost' doma in v svetu. 18.10 Flese jugosln "snsU?! narodov po^p Mariborski komor ii -hnr 19 30 Prinovpdiii? nam 'o?' Phvctilr, 10 n:; r,l?i<-h<>n» 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Revijska glasba. 20.15 Tedenski zunanjepoliUčni piegled. 20.30 Slovenska glasba z novih in starih posnetkov. 21.00 Hammond orgle igra Ethel Smitn. 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih. 22.00 Napoved časa poročila. 22.10 Zaplešite z na- mi. 2.I00 Poročila. 23.05 Nočni koncert z deli jugoslovanskih skladateljev. 24.00 Zadnja poročila. SOBOTA, 16. novembra 5.00—8.00 Dobro jutrol 5.15—5.20 Poročila in vrefnenska napoved. 6.00— 6.10 Napoved časa in poročila. 6.10— 6.15 Napotki za turiste. 6.20—6.35 Na- daljevalni tečaj angleščine. 6.40—6.45 Pregled športnih prireditev za nedeljo. 7.00—7.15 Napoved časa in poročila. 8.00 Poročila. 11.00 Pozor, nimaš pred- nosti! 12.00 Poročila. 12.05 Zabavna glasba. 12.15 Kmetijski nasveti. 12.25 V narodnem tonu. 12.40 Lepe melodije. 13.00 Napoved časa in poročila. 13.15 Obvestila in zabavna glasba. 13.30— 14.35 Glasbeni sejem. 14.00—14.05 Po- ročila. 14.35 Naši poslušalci čestitalo in pozdravljajo. 15 00 Napoved časa in noročila. 15.15 Zabavna glasba. 15.40 Amaterji pred mikrofonom. 16.on Vsak dan za vas. 17.00 Poročila. 17.05 Gremo v kino. 17.35 Pesmi in plpsi jugoslo- vanskih n.Trortov, 18.no Poročil.1 — ^k- t"alnosti doma in v svetu. 1R.10 Re- citali znamenitih opernih pevcev, is.45 Novo v znanosti. 19.OO Obvestila. 1Q,05 •"-lasbene raTciprInic? 10 ''O P^lilski '^npvnik. 20.00 V 2n minutah od clisbe- r«.,-iip rtn t'^.10 O^rli^ n^So 00 Pnr'^'''!'' .'T O^ "''ifpten konec tedna. 24.00 Zadnja poročila.