od
\ izhaja  vsaki
lan z dnevom
i nedelje.
l velja za Av-^kelo leto fea Ogrsko Bin. za  celo
(femčijo stane
6 kron, za
S   kron;
sivo se
loJnino z ozi-
»kost pošt-
Inino je pla-
tej Posamezne
jodajajo pr, 10 v

Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zasionj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer.
Za oznanila urednišlvo		
ni	odgovorno.   Cena	
oznani!		(inseratov) je
za	cele	stran   K 80 —
za	V,	strani  K 40 —
za	v«	strani K 20 —
za	'A	strani K   10"—
za	V..	strani K    5 —
za	V..	strani K    250
za	7»	strani K    1.—
Pri večkratnem oznanilu		
se cena primerr.o zniža.		
ia italijanska ofenziva zmagovit| zavrnjena. — Rumuni iz Sieben-biirške vrženi. — Ruski, francoski in angleški napadi odbiti.
Ponehanje bitke na Krasu.
■tri j s k o ii r a d n o poročilo od petka.
1 Dunaj, 13.   oktobra.   Uradno   se Razglaša :
z hodno bojiSče.   Boji v prostoru Ri8tadta  jemljejo   ugodni   potek. smo v j e 1 i eriega rumunskega oficirja mož ter zaplenili dva kartona.  Na sie-iki vzhodni   meji so naše čete sovraž-dolin   zgornjega Alta  in zgornjega [osa  v obmejno   gorovje   nazaj   vrgle. J-fld Ki r lib aba  bil je neki   ruski t boju z ročnimi  granatami zavrnjen. [ta 1 i j a n s k o   bojišče.   Napadalno |je Italijanov   na   primorski   fronti je jjraj   slabejše   kakor   v   prejšnjih težkega boja. Vsi poskusi sovražnika, j preko svoje črte nied S an G rado |rna in Nova   vas, izjalovili   so se ognju. Popoldne napadla je po boril ojačena 45. inf. divizija naše posto-severno od Lokvi c e.   Ta  sunek se il pod najtežjimi izgubami; le malo ljudi nazaj.   Ljubljanski   dež.   bramb. inf. lent  št.   27 in   oddelki   inf. reg.   št. 46 :ili  so   si s svojo    hrabrostjo    posebno Istotako brezplodni   kakor v severnem U kraške   visoke   planote   bili   so tudi (vani napori sovražnika na južnem krilu od Vipave proti Biglia in Vrtojbi. Pasubiu  odbile  so naše čete dva napa hrbet Boite.
[u'/. n o - v z h o d n o    bojišče.    Eno
jbrodovje zračnih ladij obmetalo je vče-
lavallo z bombami. Ubitih jo bilo več
in otrok.   V zasledovanje   dvigajoči se
^rski  bojni   letalec   sestrelil je  med
S k u m b e in S e n e n e eno Caproni-
iparat poškodovan, dva letalca mrtva,
■ežaii.
Namestnik generalštabnega šefa pl. Ho f e r, fini.
napad letalcev na kraški fronti.
■B. Dunaj, 13.   oktobra.   Dne 12. t.
loldne je eno naših pomorskih letalnih
pij od  sovražnika zasedene Adria-tvor-
f M o n f a 1 c o n u  jako   učinkujoče  z
razstrelnimi in požarnimi bombami obmetalo. V večernih urah isteai dneva napadlo je neko drugo pomorsko ledino brodovje vojaške objekte od Se iz a, Vlrmegliana, notranje taborišče od G r a d a ter zopet M o n-falcone in Adiia-tvoraiee z jako dobrim uspehom. Vkljub najljutejšemu obstreljevanju so se vsa letala nepoškodovana vrnila.
Mornariško poveljstvo.
Nemško uradno poročilo od petka.
K.-B. Berlin, 13. oktobra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Eupprechta. Zopetni veliki poskus predora Angležev in Francozov med Ancre in Sommo se je izjalovil. Z nmožinsko vporabo artiljerije in svoje s svežimi rezervami oja-čene infanterije hotel je sovražnik svoj cilj doseči. Hrabre čete so po težkem boju neo-mahljivo svoje postojanke obdržale. Večkrat prišlo je do ljutega ročnega boja v naših črtah z mimogredoč vsiljenim nasprotnikom. Vkljub 6-kratnemu tekom dneva ponovljenemu navalu na naše postojanke pri S a i 11 y so Francozi tukaj ponoči še enkrat naskočili. Tudi ta napad je bil zavrnjen. Boj severno-zapadno kraja še ni dokončan. Brandenburška infanterija sprejela je stoječa severno-zapadno od Guendecourta močne angleške kolone z uničujočim ognjem. — Južno od So m me so bili francoski napadi večinoma v našem ognju zadušeni. Glavni del Ablaincourta je po težkem boju v naši lasti ostal. Vjeli smo tukaj v zadnjih bojih okoli 200 Francozov, med njimi 4 oficirje. — Naši letalci napadli so uspešno močna sovražna brodovja na poletu v južno Nemčijo in so sestrelili, podpirani od odpornega ognja, 9   letal.
Bojišče v Siebenburgenu. Doline G y 0 r g y o in M o z e k, spodnji in zgornji C sik so od sovražnika pros'e. Zasledovanje se nadaljuje. V uspešnih bojih na obmejnih visočinah vzhodno in južno-vzhodno od Kronstadta smo vjeli enega oficirja in 170 mož ter zaplenili dva kanona.
Balkansko bojišče. Makedonska fronta. Na obeh straneh železnice M o-nastir-Florina živalmi art.il j erij ski boji. Srbski napadi pri Čemi tudi včeraj niso imeli
I nobenega uspeha. Ob Struma-fronti boji s sovražnimi poizvedovalnimi oddelki. Sovražni ogenj od morja in suhega na postojanke pri Or fa n u.
-   Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f.
Dva francoska vojna parnika potopljena.
W.-B. Berlin, 13. oktobra. Eden naših (nemških) podmorskih čolnov je v Srednjem morju dne 2. oktobra kot lovca na podmorske čolne zgrajeno francosko malo križarko ,,R i e g e 1" z dvema torpednima streloma, dn« 4. oktobra pa francosko pomožno kri-. žarko „G a 11 i au z enim torpednim strelom potopil. Od na krovu ,.Gallie" nahajajočih se srbskih in francoskih čet, ki so se nahajale na potu v Saloniki, utonilo je okoli 1000 mož. Ladja potopila se je tekom 15 minut. Šef admiralnega štaba mornarice,
Konec osme bitke ob Soči.
Avstrijsko uradno poročilo od sobote.
K.-B. Dunaj, 14. oktobra. Uradno se danes razglaša:
Vzhodno bojišče. Južno od H 0 t-z i n g a polastil se je sovražnik dela obmejnega viška. Ponočni protisunek ga je vrgel nazaj ; za ono visočino se še bori. — Čiščenje južno-vzhodnih in vzhodnih obmejnih pokrajin Siebenbiirgena napreduje hitro. Rumuni so bili na mnogoštevilnih točkah čez prelaze nazaj vrženi. Povsod, zlasti v gorovju G o r-g e n v, prijele so naše čete cole oddelke raz-pršanih najrazličnejših rumunskih zvez. — V Wolhyniji vladalo je včeraj prav živahno bojevno delovanje.
Italijansko bojišče. Ker je tudi včerajšnji dan ob primorski fronti mirneje potekel, smatrati je osmi veliki naval Italijanov po bojih z dne 11. oktobra kot zavrnjen. Bolj še kakor v zadnjih bitkah je sovražnik svoje moči tokrat proti južnemu krilu skupaj stisnil. Med morjem in visočinami vzhodno od Gorico vporabilo seje tretjo in dele druge armade, skupno okoli 16 infanterijskih divizij, z jako močno artiljerijo in baterijami minskih   metalcev.   Naši do   smrti po-
tTfS?i&J!&i&2£t!Z2? neobhodno potrebna.
Zato  jo  je  priporočati zlasti za turi« vojake, romarje itd.
gumni kraški braniteiji so skozi celi teden v najhujšem ognju vztrajali in potem tri dni nepretrganim napadom na številu mnogo močnejšega sovražnika kljubovali, dokler ga niso njegove izgube prisilile, da napad vstavi.
Južno-vzhodno bojišče. Nobeni posebni dogodki.
Namestnik generalštabnega šefa pl. Hofer, fml.
Zračni boji na jugu.
K.-B. Dunaj, 14. oktobra. Uradno se danes razglaša:
V noči od 12. na 13. t. m. je eno naših pomorskih letalnih brodovij zopet vojaške objekte od Honl'alconainSan Can-z i a n o uspešno z bombami obmetalo. Zvečer due 13. napadla so naša pomorska letala Adria-tvornico vMonfalconu in so mnogokrat zadela,
Sovražni letalci vrgli so nad starim pristaniščem od T r s t a in pri Mira m a r u bombe, brez da bi napravili škodo. Bili so od naših letal zasledovani; pri temu je bil en sovražni letalec od lajtnanta B a n f i e 1 d a prisiljen, da se spusti za sovražno črto na zemljo. Pri vseh podjetjah bila so naša letala brezuspešno obstreljevana.
Mornariško poveljništvo.
Nemško uradno poročilo od sobote.
K.-B. Berlin, 14. oktobra (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča :
Zapadno bojišče. Na severnem delu fronte nadaljevali so Angleži kakor prejšnje dni svoje živahno poizvedovalno delo. — Bitka Ob Sommi traja naprej. Ponovitev sovražnih napadov severno od Somme v veliki širokosti kakor dne 12. oktobra se v našem zatvornem ognju ni posrečila. Med A n c r e in M o r-v.alo m se je le neki močni delni napad pri Gneudecourtu polno razvil; bil je odbit. — Iz črte Morval do južno od Bouchavesnesa prodirajoči napadi vodili so do težkih bližin-skih bojev, v katerih je francoska infanterija povsod podlegla. Čete generalov v. Bohn in v. Gamier so v polni lasti svojih postojank. Ob južnem delu gozda Saint-Pierre-Vaast se je Francozom pri prejšnjih prilikah dosežene dobičke zopet iztrgalo. V j e 1 i smo 7 Oficirjev in 227 mož ter zaplenili več strojnih pušk. — Južno od S o m ni e oživel se je boj za Ablaincourt nanovo in nam je prinesel uspeh. Deli saških polkov so se v svežem napadu vzhodnega dela A m-b o s - gozda zopet polastili in so v j e 1 i 6 Oficirjev ter 400 mož. — V pokrajini M a a s e niimogredoč povišano artiljerijsko delovanje. Vzhodno od Maase brezpomembni napadi z ročnimi granatami ter slabejši brezuspešni sovražni sunki.
Vzhodno bojišče. Na mnogih točkah fronte zapadno od Lučka živahno bojevno delovanje.
Bojišče v Siebenbiirgenu. Zasledovanje na vzhodni fronti napreduje dobro. Tudi ob cesti Csik-Szereda-Gym.es-prelaz se je nasprotnik umaknil. Na obmejnih prelazih Burzenlanda pridobile so zvezne
čete na ozemlju. Vjeli smo 292 Rumunov, med njimi 8 oficirjev, ter zaplenili 6 strojnih pušk. Zapadno od Vulkan-prelaza bih so sovražni napadi v protisunku odbiti. Na enem mestu se je nasprotnik na črti vi-sočine vstavil.                                                      ,
Balkansko bojišče. Armada pl. Mackensen. Nobeni dogodki. — Makedonska fronta. Pri Čemi izjalovili so se
j zopetni,  tudi  ponoči   nadaljevani   srbski na-
1 padi. Položaj je nespremenjen.
Prvi generalkvartirmojster Ludendorff.
Avstrijsko uradno poročilo od nedelje.
K.-B. Dunaj, 15. oktobra. Uradno se danes razglaša:
Vzhodno bojišče. Južno od H o -t z i n g a so naše čete v Ijntih bojih obmejne visočine v ceh razširjenosti obdržale. —Južno in vzhodno od K r o n s t a d t a se ni zgodila včeraj nobena bistvena sprememba. — V vzhodnem obmejnem prostoru Siebenburške se zdaj v gorovju GyQrgyo ozke kraje ozemlja od sovražnika očisti. Vzhodno od K i r 1 i b a b e pridobile so naše čete v presenetljivem sunku na ozemlju in so vjele 3 ruske oficirje ter 443 mož, zaplenile pa eno strojno puško. — Nemški bataljoni vzeli so visočino Smotrne zopet v last. — Južno-vzhodno od sedla Pa n t y r bil je en ruski sunek zavrnjen. — V W o lh y n i j i zopetno povišanje ruskega bojevnega delovanja. Na širokih frontnih oddelkih ležal je skozi ceh dan težki topovski ogenj. Mestoma je stopila tudi infanterija iz sovražnih jarkov, ki pa ni zamogla nikjer priti do naših obramb.
Italijan s kobojišče. Bojevno delovanje je ostalo v splošnem neznatno. Na Goriškem napadli so Italijani danes zjutraj naše postojanke, na visočinah vzhodno od Sob era. Ta sunek se je razbil deloma že v našem artiljerijskem ognju, deloma pa je bil v ročnem boju zavrnjen. — Vzhodno od T r i e n t a bil je en sovražni Farman-le-talec v zračnem, boju sestreljen.
Južno-vzhodno bojišče. V Albaniji ničesar poročati.
Nainestnin generalštabnega šefa pl. Hofer, fini.
Nemško uradno poročilo od nedelje.
K.-B. Berlin, 15. oktobra. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča :
Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Močni artilje-rijski boj na obeh straneh S o m m e, ki se je razširil preko Ancre proti severu in je bil najljutejši med Courcellette in Rancourtom ter ob fronti Barleux-Ablaincourt. Angleški napadi vodih so severno od Thiepvala do ročnega boja v naših jarkih. Na enem mestu se je sovražnik utrdil. Drugače je bil povsod s težkimi izgubami nazaj vržen. V pokrajini Lesboeuf bil je sovražnik zavrnjen. Francozi so napadli med   Barleux in Ablaincour-
Oklic!
Prazniki Vseh vernih duš se bližajo in treba je tudi grobove kot junaki za domovino padlih vojakov okrasiti.
170 takih grobov jo že na pokopališčih v Ptuju in Rogoznici pri Ptuju nastalo.
. Vabim cenjeno občinstvo, da naj nabira v ta namen gozdne, travniške in druge rože ter tudi drugačni materij al za vence. Vse to naj se najkasneje do 25. oktobra v mestni stražnici odda,
Ptuj, 11. oktobra 1916.
Za mestni urad ptujski:
JOS. ORNIG, župan.
toni ; utrdili so se v vasi in sladka« Genermont. V ostalem so bili nazaj | Južni del od Ablaincourta je v na
Vzhodno bojišče. Ob no od Lučka trajalo je povišano delovanje naprej. Močni artiljerijski-j pričel je ruske napade, ki so ostali n gozdno pokrajino od Zaturci in omejeni ter so bili odbiti. — V K ar j pridobili smo zopet dne 21. septembra! ljeno visočino Smo tree. — V Kirlibaba dosegle so av.strijsko-oj čete uspehe in so v j ele 444 mož.
Bojišče   v   S i eb enb iirgeni vzhodni fronti   uspešni  boji s sovražnB tami. Na obeh   straneh   prelaza   Szurdi bili so rumunski napadi odbiti;  od rajšnjem   zasedenega  dela   viška bili protnik zopet prepoden.
Balkansko bojišče. Močni i ni napadi so se   zapadno železnice s t i r - F 1 o r i n a izjalovili; napad si vzhodno železnice bili so vst boji pri C e r n i brez spremembe Prvi generalkva L ud endoj
Avstrijsko uradno poročilo od pon
K.-B. Dunaj,  IG. oktobra. danes razglaša :
Vzhodno  bojišče. Fronta| vode Karla.  Ob ogrsko-rumunski bena bistvena   sprememba   našega polej bori so   naprej.    V  ..Kotu   treh  deij južno   od   Dorna-Watre   potisnili   mho nazaj čez potok Negrajpri temu enega oficirja, 217 mož ter zaplen strojni    puški.   Pri  KirlibabJ v j e li v zadnjih bojih 5 oficirjev in ter zaplenili 5 strojnih pušk. na S^ t r e c u pa smo vjeli  3 oficirje m 381 \ V obeh oddelkih   so so izjalovili \čeraji protisunki.   V pokrajini   L u d o \\ e so se bavarski   batajloni   neke stojanke.  — Fronta princa Leopold : varskega. Ob N a r a j o w k i,  zgornja rethu   in   južno-zapadno    od   Brij ', morala je armada   Bohin-Ermolli mo I pade  zavrniti.   Sovražnik   bil je povsj | težkimi izgubami vržen. Armada Tersztj i stala je ceh dan   pod   težkim ruskim i j rijskim ognjem. Na obeh straneh od ! c y pričela je tudi sovražna infanterija! ': padom, ki je bil zlasti severno od tega(' I pod vporabo  velikih  množic večkrat^ ljen. Sovražnik doživel je zopet težkinej Italijansko  bojišče. V 1 S o b e r u so naše  čete   vjele 2 212 mož ter zaplonile 3 strojne puli Južno-vzhodno   bojišče-H za poročati.
Namestnik generalštabnegi| pl. Hofer, fini.
Nemško uradno poročilo od ponrjeljka.
K.-B.   Berlin, 16. oktobra (w9 velikega glavnega stana se poroča:
Nova vlada na Japonskem.
Dosedanja vlada na Japonskem je odstopila in bila nadomeščena z novo. Mini-sterski predsednik je general Terauchi, finančni minister pa baron dr. Motono Itschiro. Prinašamo sliko teh dveh japonskih državnikov, ki sta nam seveda sovražna.
Vzdržujmo   še, vztrajajmo lin
žrtvujmo,   dokler nam   usoda
ne   določi   zmagonosnoga  in
trajnega miru!
<S^>
Oer?er&/ Ter&t/c/?/.
m

■ w
K.
i.  L i |raožic
J naši lih p jjjub Za
[uspeh.
1 r |b o j i š
K
-H56r
/)/r//o 6or? o ■Jč<sd)ir%
— 3
[Zap a dno bojišče.  Armada princa
\ p recht a. V bojni pokrajini S o m m e
» je živahno   artiljerijsko delovanje na
j s:raneh čez dan naprej. Angleški sunek
i-vzhodno   od   Guendecourta vdrl je v
ni   širokosti v naš   najprednejši jarek,
| bil pa s protisunkum popolnoma nazaj
jjbljen.   Francozi   so   napadli   zjutraj   in
fer postojanke zapadno od Saillyinso
(zavrnjeni    južno-zapadno   vasi   s svežim
trnkom.    —    Armada   prestolona-
Kaika. V Argon ah in na obeh bregovih
■ je   artiljerijski   ogenj mestoma oživel.
|-V z h o d n o    bojišč e'.   Fronta princa
»olda bavarskega. Zapadno od Lučka
jkili so se z ljutim artiljerijskim ognjem pri-
ivljeni močni napadi v oddelku Z u b i 1 lr o-
btuii v pod težkimi izgubami za sovražni-
[Delni sunki ob južni železnici proti B r o d y-
iberg in ob   G r a h e r k i   so  se isto-
[ izjalovili. Znatne ruske sile vporabile so
i globoki  ali   brezuspešni  napad ob Na-
J?ki med Lipnico   Dol no   in  S k o -
foohy; tudi tukaj smo zamogli sovraž-
j prizadeti težke izgube.   — Fronta nad-
|ode K a r 1 a.  V Karpatih zavrnili so nem-
Ibataljoni   pri   razširjenju   svojega uspeha
§5 m o t r c c u   protinapade   ter so vjeli 3
rje in 381  mož.   Na D. G o m a n u vzele
(bavarske čete v naskoku več ruskih jarkov.
Ipdrio  od K i r 1 i b a b e bili so pri napa-
bojih avstro-ogrskih   regimentov ruski
nnki zavrnjeni.   Število vjetih Rusov
Čez 1000 mož. Južno-zapadno od D o r-
Rv" a t r e potisnile so zvezne čete nasprot-
| preko doline Neagra.
JB o j i š č e v S i e b e n b ii r g e n u. Boji
[rammski meji trajajo naprej.
Balkansko bojišče. V C e r n a -jelku na obeh straneh B r o d a niso imeli t, ponoči ponovljeni napadi nobenega us-hidi delni sunki pri G runi s te in. do od Nidze Planine bili so pod litnimi izgubami sovražnika zavrnjeni.
Prvi goneralkvartirmojster Ludendorff.
Krvavo odbiti napadi Rusov.
■atrijsko uradno poročilo od t o r k a.
IJL-B. Dunaj,  17.  oktobra.  Uradno se
razglaša: P7 z hodno    bojišče.    Fronta    nad-
jvodo Kari a.  V obmejnih prostorih južno
Be r m a n n s t a d t a inKronstadta I je boj nespremenjen.   V gorovju  G o r-
E'y   se drži rumunski odpor.   V   gozdnih
■ patih in južno od D nje str a bili posamezni sunki Rusov zavrnjeni. — |taprinca Leopolda bavarskega. Bitke arajowki in v Wolhyniji trajajo naprej". Južno i i p n i c e Dolne naskočile so ruske žice do noči proti  postojankam nemških
J ali vse je bilo zaman. Rusi so pustili I roki 36 oficirjev, 1900 mož in 10 s t r o j-(pušk.   Sovražni   navali so se ponovili
jj'ub velikanskim izgubam   trikrat, južno ža ture '/■ y pa  celo 10 - k r a t.   Sovražnik j er prodrl. Naše čete so dosegle polni
Htalijansko in južno-vzhod no |j i š č e. Ničesar pomembnega.
Namestnik generalštabnega šefa pl. Hote r, fml.
Nemško uradno poročilo od torka.
[K.-B.  Berlin,  17. oktobra  (W.-B.) Iz
glavnega stana se poroča: [Zapadno bojišče.   Fronta vojvode ireclita.   V mnogih   točkah  fronte žito patraljsko in   topovsko delovanje.   Ob Iti   prestolonaslednika     Rupprechta Je so postojanke čez dan na obeh straneh in me pod močnim artiljerijskim ognjem, [katerega smo krepko odgovarjali. Pri boju ler sovražne baterije služili so izborno naši jalci. Napadi so se vršili zvečer severno reke naključni  črti od   G u i d e c o u r t a in Jlly. Pri Guidecourtu razbil se jo naval voinem ognju. — Naša bojna letala se-
strelila so 6 sovražnih letal. — Fronta nemškega prestolonaslednika. V C h a m p a g n i bil je en francoski sunek severno od Le Momila zavrnjen.
Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda bavarskega. Zopet je bila fronta armadne skupine Linsingen in ona Bohm-Ermolli ob Narajowki pozoriščo zmagovitega Odpora močnih sovražnih napadov, pri katerih so Rusi brez vsacega ttspeha množice ljudi žrtvovali. Proti postojankam grofa Bothmer naperjeni artiljerijski ogenj povišal se je do največje ljutosti. — Fronta nadvojvode Karla. En dne 15. oktobra napravljeni sunek Rusov se je izjalovil.
Siebenbiirško bojišče. Položaj je nespremenjen.
Balkansko bojišče. V DobrudSi nič novega. Ob makedonski fronti bili so napadi zavrnjeni.
Prvi generalkvartirmoj ster L u d end or f f.
Italijanski vojni parnik „Libia" težko poškodovan.
K.-B. Berlin, 17. oktobra Wolffova pisarna poroča:
Eden naših podmorskih čolnov je dne 7. oktobra v Srednjem morju italijansko zavarovano križarko „Libia" s torpednim strelom težko poškodoval.
*
*           s
Lahka zavarovana križarka „Libia" ima dolgost 104, širokost 14, globokost 5"6 metrov, 3800 ton velikosti  in okroglo 300 mož
Avstrijsko uradno poročilo od srede.
K.-B. Dunaj, 18. oktobra. Uradno se danes razglaša:
Vzhodno b o j išče. Fronta nadvojvode Karla. Na ogrsko-rumunski meji se včeraj ni dogodila nobena sprememba. Vzhodno od Kirlibabe zavrrflte so naše čete več ruskih napadov. Ob By strici Z o 1 o t-w i n s k i boji prednjih straž. — Fronta princa Leopolda bavarskega. Sevemc-vzhodno od B o 1 s z o w c a na Narajewki polastile so se bavarske čete neke močne m-munsko-ruske postojanke; pri temu so odvzele sovražniku 2 oficirja, 350 mož in 12 strojnih pušk. Ob zgornjem Serethu bilje neki ruski napadalni poskus v kali zadušen. V Wolhyniji počival je boj.
Italijansko bojišče. Včeraj zvečer napadle so znatne sile Italijanov na Monte-Testo-Renta- hrbtu in severno od viška P a s u b i o. Hrabri branitelji zavrnili so napad krvavo. Na posameznih mestih fronte F 1 e i m s t a 1 a in Dolomitov ter na kraški visoki planoti je bilo artiljerijsko delovanje deloma jako živahno.
Južno-vzhodno bojišče. V Albaniji nič novega.
Namestnik generalštabnega šefa pl. Hči fer, fml.
Nemško uradno poročilo od srede.
K.-B. Berlin, 18. oktobra (W.-B). Ia velikega glavnega stana se poroča:
Zapadno bojišče. Fronta prestolonaslednika    Rupprechta.     Artiljerijski
boj je dosegel do severno od S o m m e v širokem oddelku znatno silo ; med lie Sarsom in Guendecourtom napadli so Angleži, od Lesboeufa do Rancourta pa Francozi proti večeru. Naš uničevalni ogenj na napolnjene naskočne jarke sovražnika izjalovil je napad že v početku na obeh straneh Rancourta-L' Abbaye. Pri Quendecourtu prišlo je do ljutih bližinskih bojev, v katerih so bile naše postojanke polno obdržane. Iz pokrajine od Morvala in Rancourta prodirajoči Francozi bili so po težkem boju zavrnjeni. V Sailly je nasprotnik vsilil. Boj je tam še v toku. Ob strani glavnega napadalnega mesta pri Thie-pvalu, Courcellettu in Bouchavesnesu niso sunki napadalca nobenega uspeha prinesli.— V zračnem boju podleglo je p e t sovražnih letalcev. — Armada nemškega prestolonaslednika. Na vzhodnem bregu M a a s e živahno delovanje topov.
Vzhodno bojišče. Fronta princa Leopolda bavarskega. Po izgube polnem izjalovljenju močnih infanterijskih napadov proti fronti zapadno od Lučka omejil se je sovražnik na živahni infanterijski ogenj proti avstro-ogrski postojanki pri Zajicynu se-verno-zapadno od Zalosza. Napadajoča infan-terija bila je pod težkimi izgubami vsled ognja v svoje jarke nazaj odbita. Na zapadnem bregu Narajowa zapadno od Herbutowa naskočili So po izdatnem artiljerijskem učinku bavarski bataljoni rusko postojanko in so dobili 2 oficirja, 350 mož ter 12 strojnih pušk. — Fronta nadvojvode Karla. Ob Bystrici Zolotwinski izjalovil se je en napad proti na-ši naprej potisnjeni postojanki. — V Karpatih stala je visočina Ludowa pod močnim topovskim ognjem. V oddelku Kiiiibaba bili so sunki zavrnjeni.
Bojišče v Siebenburgenu. Nespremenjeno.
Balkansko bojišče. Zapadno železnice B i t o 1 j - F 1 o r i n a bili so sunki zavrnjeni.
Prvi generalkvartirrnojster L u d e n d o r f f.
Spomin slovenskega mornarja
na svoj dom in njegova goreča ljubezen da svoje rodne mu zemlje.
„Zrinyi'\   15. oktobra 1916.
Bodi tisočkrat pozdravljena, lopa zelena Štajerska, ti blažena zemlja, ki hraniš v sobi toliko lepih spominov na moje srečne mladostne dni!
Minulo jo že mesec dni, odkar sem se poslovil od Tvojih zelenih planjav, prijaznih gričkov in senčnatih gozdičev. Potrtega srca sem se podal na široko morje, kjer pojejo topovi svojo smrtonosno pesem. In takrat, ob pogledu na Tvojo milo obličje, se mi je krčilo srce ob misli, če ni morda zadnjikrat, da gledam v Tvoje nežne slovenske oči, če li ni morda usoda tudi zame postljala hladen grob v morskih valovih, poleg mojih hrabrih tovarišev, ki spavajo svoje večno spanje v neskončnih globočinah. Nihče jim ne kali krvavo zasluženega miru in morje jim prepeva svojo tužno pesem. A kaj bi človek plakal sem si mislil, saj se borim za ljubo domovino' po kateri hrepeni izdajalski   sovražnik.   Tud'
My til ene.
Grški otok Mytilene se je
' najprve    odpovedal   kraljevi
; vladi v Atenah in se  pridru-
; žil nam   nasprotni   puntarski
; vladi izdajalca Venizelosa. Vsled tega pa se je pričelo na Mytilenu hudo pomanjka-
; nje razširjati. Tako na primer
: ne prihaja nobene moke več. Položaj prebivalstva je naravnost obupen. Na otoku se nahaja 70.000 grških beguncev iz Male Azije, od katerih je več ko 50.000 oseb odvisnih od javne milodarščine. Prinašamo sliko
AnsichNon MyMiene.
tega sicer krasnega grškega otoka.
-    4   —
on ve, kako lepa je slovenska zemlja, poželjivo stega svoje umazane roke po njej — a strašno se bo opekel. — Vse to sem pomislil in z navdušenjem sem se popeljal proti jugu, kjer se peni lepa Adria. Že od daleč sem zagledal vojno ladjo „Zrinyi" — mojo drugo domovino. Ponosno plava morski kolos po razburkanih valovih, kakor da bi se zavedal, koliko zla je že prizadjal sovražnikovi deželi. Italijansko mesto ..Sinigaglia" ve veliko povedati o njegovem obisku. Par ur je minilo in že sem se nahajal na krovu tega orjaka. Okrog in okrog morska ravan — tesno mi je postalo pri srcu in do-motožje se me je polastilo. Sedel sem na krovu in lahak večerni veter mi je hladil moj utrujeni in od strašne južne vročine razbeljeni obraz. •Zamišljeno sem gledal proti severu, kjer se razprostira lepa Štajerska. Bog ve, kedaj te bodem zopet videl! Še traja krvavi bojni ples, največji, kar jih pozna svet in ravno sedaj pojejo topovi najstrašnejše svojo mrtvaško pesem. Še nas čaka trdo delo, še marsikatera vroča kri bo prelita za domovino, a to nas ne straši, hrabro so bodemo borili za sveto stvar, vsi do zadnjega moža, ..zmaga ali smrt" je naše geslo.
Ker bi pa še vendar radi, kar je nas Slovencev na naši ladji, brali slovenske knjige, da ne pozabimo tu v tujini svoje mile govorice, prosimo vse rodoljubne Štajerce in Šta-jerke, da nam pošljejo kaj slovenskega beriva. Vsak Slovenec in Slovenka, ki se zaveda, kolikor moramo pretrpeti v blagor domovine, bo rad ustregel naši skromni želji in poslal par slovenskih knjig na naslov : Alojz Ferk, S. M. S. „Zrinyi", Pola.
Na željo darovalcev bodemo knjige tudi returnirali.
Vsem Slovenkam in Slovencem pošiljajo srčne pozdrave z daljnega morja : Bootsmanns-maat Roj ni k, Maschinenquartier.-Meister U1 a g a, Maschinengast Gradišnik, Franc Šinkovec, Globuse k, Jerman hi drugi Slovenci z ,.Zrinyi"-ja.
Izpred sodišča.
Veleizdajalski proces v Sarajevi.
Zagreb, oktobra 1916. Poroča se: Dne 23. oktobra prične pred sarajevskim okrožnim sodiščem veleizdajalska razprava zoper 38 obtožencev. Ko so bili ob priliki avstro-ogrske ofenzive iz banjaluškega procesa znani spisi in izkazi medtem padlega srbskega majorja Kosta Todoroviča v Loznici najdeni, bile so vse tam navedene osebe zaprte. Proti največjem delu teh oseb vršila se je razprava že v Banjaluki. Postopanje proti 38 obdolžencem se je iz banjaluške razprave izločilo in proti njim naročilo zdaj posebno razpravo. O tej bodemo svoječasno poročali.
Nevarno govoričenje.
Gradec, 17. oktobra. Kontrolor neke graške fabrike Avgust O r e h o w s k y iz Hol-lenschaua na Češkem bil je pred deželno sodnijo zaradi nekega izraza, ki je vseboval prestopek zoper javni red in mir po § 305 k. p., obsojen na dva meseca zapora.
100.000 kron kazni.
O 1 u m u c, 14. oktobra. Pred tukajšnjo okrajno sodnijo imela sta se fabrikanta Ber-told Heller in Leopold H u s s e r 1 zaradi navijanja cen zagovarjati. Obsojena sta bila vsak na denarno globo 100.000 kron ali 10 dni zapora.
Tuberkuloza.
Tuberkuloza, to zavratno in nevarno zlo, je ena pogostejših in najrazširnejših bolezni človeškega rodu. Prav kakor kuga se razprostira čez mesta in dežele, popade mlade in stare, ubožne in bogate, visoko stoječe in priproste ljudi. Ena sedmina vseh smrtnih slučajev gre tuberkulozi na rovaš.
Najbolj v nevarnosti so slabo rejeni, od dela vpehani in v nezdravih odnošajih živeči
ljudje; oni so pa prva žrtev bacila tuberkuloze, povzročitelja te bolezni.
Prav to je tudi vzrok, zakaj se v vojnih časih pomnoži število tuberkuloznih obolenj. Mnogi se bodo iz vojske vrnili s to boleznijo, in sicer taki, ki so zdravi odšli na bojno polje in ki so si v vojski nakopali tuberkulozo, kakor taki, ki se jih je že prej lotila kal bolezni, pri katerih se je pa tuberkuloza stoprav v vojski očitno razvila. Napor in pomanjkanje, ki jih povzroča vojska, nerednost in nesnaga, ki se tu pa tam pojavlja, silno pospešuje razširjanje tuberkuloze.
K sreči je tuberkuloza ozdravljiva bolezen. Celo za tuberkulozo težko oboleli, ki so jih svoj čas smatrali za izgubljene, so v stanu ozdraveti, če se jih pravočasno odveze dela in napora in nastani v zdraviliščih, kjer se skozi nekaj mesecev v čistem solnčnatem zraku, pri popolnem telesnem in duševnem pokoju skrbno hranijo in zdravniško oskrbujejo. Tuberkuloze se torej lahko rešimo. Žali-bog so razmere take, da so imeli doslej le premožni bolniki priliko ozdraveti, dočim so bili nepremožni prepuščeni svoji žalostni usodi. Ali je to pravično '? Ali je človeško in dostojno ?
Ne, in še enkrat ne!
Vsakomur, ki ima nesrečo, biti tuberkulozen, bi morala niarveč biti dana prilika, da ozdravi. Radi tega jo tudi vsakdo dolžan, pripomoči k rešitvi tuberkuloznih.
Na koga pa naj bi se bolj obračala naša skrb, kakor na one nesrečnike, ki so si v vojski nakopali bolezen, na vračajoče se voj-ščake. Zanje, ki so za nas trpeli in prelivali kri, bije naše srce.
Rešitev tuberkuloznih pa ni le sveta dolžnost napram našim bližnjikom, s katero odplačamo dolg svoje hvaležnosti, ona je rnar-več tudi v lastnem interesu vsakega posameznika. Ne le ljubezen do bližnjih, tudi zdravo samoljubje nam veleva rešitev tuberkuloznih, kajti tuberkuloza je silno nalezljiva bolezen ! Jetični so nam vsem trajno nevarni; z bacili, ki se nahajajo v njih izvržkih in ki prehajajo potom teh v zrak, okužujejo druge ljudi z tuberkulozo. Osobito mali in najmanjši otroci so vedno v nevarnosti, da zapadejo tuberkulozi, dokler se jetičniki prosto gibljejo in izvršujejo svoj poklic. Koliko otrok umre za škrofuloznimi obolenji žlez in kosti, za vnetjem možganske mrene, porebrnice in po-trebušnice, ne da bi si večina ljudi bila na jasnem, da so vsa ta obolenja le posebna vrsta tuberkuloze, povzročene po okužbi z, bacili iz pljuč tuberkuloznih bolnikov.
Če torej tuberkuloznim omogočimo, da ozdrave, ne varujemo le sami sebe, temveč tudi svoje otroke in vnuke.
In ravno sedaj je čas, poseči vmes in preprečiti, da vračajoči se tuberkulozni vojaki ne zanesejo gorja v svoje rodbine! Odvrniti je treba nevarnost, ki preti po tuberkuloznih vojakih in ob enem poskrbeti, da ti ozdravijo in zopet pridobe svojo delazmož-nost. Država se mora postaviti na čelo te akcije in vsakdo mora sodelovati. S tem poskrbimo tudi za bodočnost naše domovine, ki je toliko časa zaostajala v boju proti tuberkulozi. Sedaj hočemo pred vsem rešiti in ozdraviti naše vojake in ko bodo ti ozdravljeni, ostanejo nam v vojski ustanovljene naprave kot važen pripomoček za bodočnost in za čas miru.                                 Dr. Crusius.
Razno.
Kdo je kriv ? Zgodilo se je na Spodnjem Štajerskem par slučajev, ki bi jih bilo javno zabeležiti in komentirati, to pa istotako iz javnih interesov, morda celo iz patrijotičnih nagibov. Žal, da se dandanes ne more tako prosto dihati, kakor zahtevajo to človeške pljuče. Naša duša podobna je danes ptičku kanarčku, zaprtemu v tesni kletki... In pro-kleto prebrisano mora tiček zapeti, da mu kdo kljunčka ne zamaši. . . Zgodilo se je pa par slučajev in v interesu patrijotičnih čustev, pa tudi v interesu vseh drugih od slavnih oblasti zasledovanih stremljenj leži, da se o njih govori. Kajti od priprostega ljudstva se
v resnici   ne more   zahtevati,   da  bi posti modro pri čitanju večinoma v precej nerazn| ljivom slogu   spisanih  plakatov.   Ljudstvo mož  — v boju in doma pri stradanju. Lji stvo je otrok — v svojih naravnih j Ravno zaraditega je ljudstvo mnogokrat[ kazensko sodnijo, brez da bi v svojem i nem čustvu vedelo, kaj je storilo ali zakrivi Špekulant  v  vojni ve pač dobro, da ga more spraviti njegovo oderuštvo  v ječo. priprosto   ljudstvo   ne   more razumeti, d človeško pravo različno od juridičnega, dij paragraf  kaj   druzega  nego  to,  kar srna! poštena duša za prav ... Ko bi tega ne 1 potem bi se ne   zgodili slučaji,   o katerih^ zdaj mnogo govori, čeprav se ne piše mno| o njih. Pred kazensko sodnijo je bilo i mer mnogo oseb   kaznovanih,   ker so pe raz domačih mlinov   strgali in s tem pr pek zoper gotove paragrafe izvršili. Neki; činski nesrečnež je celo  orožnika ustrelil,] mu je hotel po naročilu oblasti domači: zapečatiti. Mi obsojamo iskreno taka deja in „Štajerc" je bil tudi edini slovensko pif list, ki je ljudstvo pravočasno svaril, c" pusti pečate pri miru,   da naj ne krši postavo, da naj se uda itak dovolj modri ij lasti.   Žal,   da nas niso vsi ubogali, so se pustili   raje od svojih čustev zapeljal Zdaj imajo ti nesrečneži škodo. In v end«; niso sami   krivi.   Prišli bodejo časi,] se bode krivdo tega ah onega mirno inlj strasti ter   tudi   brez paragrafov  ocenje Takrat pa se bode tudi po pravih
0 i h povpraševalo. Kdo je kriv ? ?  Da moremo tega  preiskovati.   Ali to je da je tisti najbolj kri v, ki ima n ajv| vpliva na ljudstvo. Ta bi moral v J resnih časih ljudstvo podučevati, izobražOTJ mu   raztolmačiti   mnogokrat   prav   tajnosj pota oblasti...   Ne gre se tukaj  za za politične cilje in za javno veljavo; o] smo raje tihi. Ali ponižno priznamo, da i v naših krajih na   priprosto   ljudstvo vpliva duhovnik   in  učitelj.   Nam' movina ni prazna beseda ;   nam patrijotizj ni egoistična dekoracija. Zato bi ravno častiti   gospodje   duhovniki   in   tudi cenja učitelj stvo prosili,   da naj ljudstvu vsa] stavo in naredbo natančno raztohnači. le tako se bode zanikemost glede postav,« tudi brezmiselno   preziranje  oblastvenih redb odpravilo ali pa vsaj omejilo. Krasni! duhovniška  in   učiteljska  služba! Naj bij torej tudi v tem patrijotičnem oziru vpori ljala.
Iz bojišča se nam piše : „ Vojna pošta! dne 15. oktobra 1916. — Dolgo ni bilo] nas štajerskih strelcev nič slišati! bolj krepko udrihamo po Taljanih! Dol temu so najvišja odlikovanja, s kateri] bili naši fantje zopet odlikovani. Feldve] Ogorolec M. iz Sv. Barbare, z bronasto, i firer Metličar iz Pod vine št. 102 z brona] korporal Možina z malo srebrno, Lovre iz Šv. Andraža z bronasto in še mnogo ( gih. Taljan si bode zapomnil, kaj velja i Itajerska kri!"
Vojni oderuh, ki toži državo. Pred ki je razglasila državna sodnija odločitev glede tožbe lemberškega trg Jakoba Weitzner; ta je kmetom zahteve, ki so jih imeli na državo za re| rirane konje, za polovično ceno odkupil i potem državo na plačilo tožil. Državna! nija je pretrgala postopanje, dokler ne i končano postopanje zaradi oderušti je proti »poštenjaku"   Weitznerju nape
Nevarni   cigani.   Posestniku   Franc
1 e n š e k v Gutendorfu pri C e 1 j u bil en petelin in ena kokoš ukradena. To 1 izvršila je iz pet glav obstoječa ciganska t Roj. Takoj zapričeto zasledovanje tolpi orožnikih vodilo je do aretacije v P letrii čah, kjer so si cigani ravno kurjo juho, hali. Pri preiskavi so našli pri ciganih! kron denarja. Ciganska tolpa Boj, kij Savinjski dolini že mnogo tatvin izvršilaj tudi že večkrat sedela, bila je celjski ok sodniji izročena.
Umor orožnika.   V bližini   Oplotnle se je dne 12. t. m. krvavi  čin odigral,
jjrtev je postal   en   orožnik med izvrše-svoje službe.   V S chmidsbe r g u Metni posestnik Anton M a t a u g, Tja tudi   23-lctnega   sina.   Ta sin je du-| zdrav, telesno pa nekaj   zaostal.   Blizu i ima Matauš   v nekem   globokem   jarku [ročni   mlin.   Ta bi se moral   v zmislu ~|predpisov  zapečatiti.   Dne  12.  t. m. J uri popoldne prišel   je   orožniški   vice-nojster    Tgnac   Glantschnigg   iz nice s tamošnjim   stražnikom Antonom kov ar k Mataušovi hiši ter mu je nafti, da se mora mlin zapečatiti.  Pogovor e vršil v sobi. Matauš je postal tako raz-jda je moral orožnik   odločno   nasto-Rotem je zapustil Matauš sobo z opombo, i bode takoj vrnil.   V predhišju je menda ojim sinom govoril. Ko se je vrnil, se ni oti zapečatenju stavil.   Pripravil se je, i z uradnima osebama v mlin.   Predno zapustil,   dejal je še:   „Pa pojdimo ! ' vama rečem:   danes   ne   bode ta Ona zapečatila!''   Šel je   počasi   z ^; bržkone je hotel pustiti svojemu sinu \u priprave.    Ko   so   prišli   do  ročnega _j-je Matauš   mlin   odklenil   in se  takoj |rata postavil, medtem ko sta orožnik in lik Se pred vratmi stala. V tem trenutku | je od gozda sem strel, ki je stražmojstra (bet zadel. Glantschnigg se je zgrudil na Jin je kmalu   nato u m r 1.   Stražnik se je pil, da bi vzel mrtvemu orožniku puško ^amogel   braniti   proti   napadu.   To je Jnjegova sreča, kajti v tem hipu počil je Tstrel;  Leskovar je  čutil  kroglje   čez j žvižgati. Obenem je videl Matauševega | puško   v roki bežati.   Stari Matauš je | po prvem strelu domu zbežal.   Lesko-fizel je orožje mrtvega stražmojstra, nje-iurc itd. ter se je podal k orožniški po-fv Oplotnico.   Tamošnji   orožnik vzel je (oboroženib   mož   seboj   in se podal na [mesta.   Stari   Matauš pustil se je popol-trninio aretirati;   njegovega sina dobili ionoči v veseli   družbi   pri   „kožuhanjvr'; i on se ni upiral. Leopold Matauš prizna | čin. taji pa, da se je bil   z očetom   do-Itril. Oba se je izročilo   okrajni   sodniji v {bali. Tam ostaneta do razsodbe vojaške Ki. Potem   se   bodeta   bržkone   izročila t deželno-brambeni sodniji. [Seznam  vojnopoštnih uradov pripuščenih k letu zasebnih vojnopoštnih zavitkov. 5, 5/III, iS, 11, 13, 19,  19/11,   20, 20/V, 24, 36, 37, |40, 42, 45, 47, 49, 51,54, 55, 60, 63 66, H6, 79,   80,   84,   88,   95, 125, 128,  131,  133,  137, 167,
r i č od nekega moža napadena, ki je skočil nanjo iz gozda. Ropar ji je vzel čevlje. Prijel je svojo žrtev z obema rokama, jo vrgel na tla, ji slekel čevlje ter potem v gozdu izginil. Ropar je bil okoli 40 do 45 let star, brez brade, imel črne lase, raztrgani rujavi površnik in v roki taško.
102,   110,   111,
138, 140,   145,
175,  176,  177,
188,   189,  190,
219,  220,  221,
237, 239,  250,
267, 270,  271,
282, 283,  284,
295, 302,  307,
324, 334,  335,
368, 369,  371,
387, 389,  390,
j|7, 148, 153,  165,
BO, 181,   183, 184.   185,
|03, 207, 215, 217. 218,
1223, 224, 226, 227, 229,
E53, 255, 258, 259, 260,
Mi, 270, 277, 278, 281,
■287, 289, 291, 292, 294,
|31G, 317, 318, 319, 323,
J38, 340, 352, 354, 364,
■76, 377, 378,   385, 386,
,3'J3. 399, 400, 400/IT, 400/111, 401, 403,
i 405, 407. 444, 444/11, 444/III, 509, 510,
■612, 513, 514, 517, 600,   602, 605, 607,
Jtl, 612, 613, 630. Zasebni vojnopoštni
Ki so od   sedaj   naprej    dovoljeni   le na
poštne urade ozir. etapne poštne urade
rilko. ki so navedeni v gornjem seznamu;
ivedeni vojnopoštni uradi oziroma etapni
uradi s številko   so   za   promet   s za-
ni vojnopoštnimi zavitki zaprti. Promet
vojnopoštnih   zavitkov na vse o. in
pne poštne urade v zasedenem ozemlju
o-pcljske, Srbije, Črne gore in Albanije
zemši etapna   poštna  urada  Mitrovica
oveni   in   Novipazar — je pod obsto-
jnedpogoji slejkoprej dovoljen.
'oraba odpadlega listja kot stelja. Ker se
t slamo v večji   meri   kakor doslej v kr-
i namene porablja, ostane le malo slame
jeljo. Kot  nadomestno   sredstvo se rabi
j odpadlo listje. Ker se zdaj v jeseni dobi
1 velike množine   takega listja,   se kme-
[na to posebno opozarja.
itn i   rop.   Na   okrajni  cesti Ormož-
lišče   bila je devetletna Barbara K i-
Pozor pri denarju. Naravnost neverjetna sleparija seje zgodila pri Kožarju na Kranjskem. K tamošnjemu kmetu Petru K e r-melj prišel je neki neznanec in hotel pri njemu bankovec za 1000 kron menjati. Ker-melj mu ni mogel ustreči, češ da ima le 800 kron. Tujec je nato dejal, da mu naj da teh 800 kron, po ostalih 200 pa da bode prišel drugi dan. Ko mu je Kermelj teh 800 kron izročil, podal mu je tujec srečko državne loterije za 4 K od leta 1915, češ daje to novi 1000-kronski bankovec. Potem se je tujec vsedel na kolo in se odpeljal. Slepar je dejal, da je živinski trgovec; govoril je ljubljansko narečje. Splošno se sodi, da je bil neki mesarski pomočnik, ki pozna dobro razmere v ljubljanski okolici.
Žalostna usoda „urlauberja". V Sarajevi bil je neki na dopust prihajajoči vojak od svojih starišev na kolodvoru pričakovan. Ko je stariše zagledal, skočil je, da bi prišel preje do njih, čez proggs. Pri temu ga je prijela neka mašina in ga na mestu ubila.
Oficijelni vojni kozarec. Kot posebno smiselno darilo pri prireditvah slavnosti kakor tudi pri športnih prireditvah je vojni kozarec prav posebno sposoben kot častna nagrada z vdolbljenim Najvišje dovoljenim izrekom: „Jaz zaupam svojim narodom in pravičnosti naše stvari. Franc Jožef, 1. r." Vojni kozarec se lahko dobiva po prodajni centrali Dunaj I., Graben 18, ali po glavnem vodstvu v Gradcu, Grad, polnadstropje. Prospekti se dobijo brezplačno.
Poskušeni samomor vojnega vjetnika. Iz Celovca se poroča: Preteklo soboto prepeljali so vojnega vjetnika Anatolja T o n i c z-k v pod znaki težkega zastrupljenja v tukajšnjo bolnišnico. Toniczky, ki je iz Tiflisa doma. imel je s tovarišem prepir in je dobil kazen, pred katero se je tako bal, da si je hotel raje življenje   vzeti.   Spil je precej arzenika.
Utonil je pri Beljaku hlapec Peter V u g o 1. Lovil je les iz Drave in padel v vodo, iz katere se ni mogel več rešiti. Nesrečnež zapušča le enega sina, ki pa služi pri vojakih.
Iz Oplotnice se poroča: Predvčerajnem bil je dne 12. t. v Schmiedsbergu v službi zahrbtno ustreljeni orožniški stražmojster Ignac Glantschnigg na domačem pokopališču pokopan. V zvestem izpolnjevanju svoje službe padlemu orožniku izkazali so zadnjo čast oberstlajtnant Hauer od deželnega orožniškega poveljstva v Gradcu, delni poveljnik ritmoj-ster Thienel iz Celja, okrajni glavar Hohl in major baron Vaj iz Konjic, več tovarišev pokojnika in veliko število občinstva. N. p. v m.!
Sedem sinov v vojni. Zakonska Juri in Marija Ogriseg v Obertaublingu pri Mariboru doživela sta redko veselje in čaščenje. Imata namreč sedem sinov, ki so pri vojakih. Od cesarja dobili so stariši zdaj milostno darilo, obstoječo iz srebrne ure, okinčane s cesarjevim imenom ter 500 kron denarja. Ta darila jima je izročil g. okrajni glavar na-mestniški svetnik TVeifi v. SchleuBenburg.
Večkratni milijonar goljuf. Iz S t e i n a -m a n g e r a se poroča : Policija zaprla je milijonarja mesarja N o \v a k a na temelju naznanila nekega odpuščenega učenca. Nowak stoji pod sumom, da je vporabljal meso od poginjenih ali bolanih svinj in ga zaračunal po vojnih cenah. Dognalo se je, da je imel Nowak ponarejeno štampilijo veterinerskega zdravnika ; z njo je potrdil, da je bilo do-tično meso dobro. Z njo pa se je tudi od konzumnega davka oprostil. Radovedni smo na izid preiskave. Kajti kolikor nam je znano, volja za milijonarje ista postava, kakor za berače.
Velikanska povodenj napravila je glasom časniških poročil iz Peckinga v neki kitajski deželi ogromno škode. Več kot 7000 kvadratnih milj dežele leži pet metrov globoko pod
! vodo. Več kot en milijon ljudi je brez strehe. Povoden je večja nego ona od leta 1909 in sploh ena največjih v zadnjih 50. letih. Prizadeto škodo se sploh ne more oceniti.
Pri „kožuhanju". Te dni se je pri neki posestnici v V o 1 č j u pri Brežicah „kožuhalo." Zvečer sta prišla posestnikov sin Johan Kova č i č ter posestnik Johan Knez in sta se hotela dela udeležiti. Zaradi neke malenkosti nastal je med njima prepir, v katerega preteku je dobil Kovačič klofuto. Vsled tega potegnil je Kovačič nož in sunil z njim Kneza dvakrat močno v trebuh. Knez se je še dvignil ali njegov nasprotnik ga je takoj še enkrat z nožem v roko sunil. Kneza so prepeljali takoj v brežiško bolnišnico, kjer je drugi dan umrl. Bile so mu čreva prerezane, tako daje bila vsaka pomoč zaman. Ubijalca Kneza so seveda zaprli.
Smrt enega morilcev iz Sarajeve. Iz Sara-jeve se poroča: Kakor objavlja ,,Hrvatski Dnevnik",   umrl je   pred nekaj   dnevi v vo-
' jaški ječi Molleradorf Mitar K e r o v Fc, eden morilcev, ki so izvršili morilski napad na pokojnega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo soprogo. Kerovič bil je takrat na dosmrtno ječo obsojen. Zdaj je v ječi končal svoje zločinsko življenje.
Tatvine na kolodvoru v Zagrebu. Pred kratkim smo poročali, da so bili tatovi na državnem kolodvoru v Zagrebu zaprti. Zdaj se je tamošnji policiji posrečilo, zapreti i drugo tatinsko bando, obstoječo iz dveh aktivnih in
; enega bivšega uslužbenca državne železnice. Pokradli so blaga za več kot 2600 kron vred-
■■ nosti. Ti tatovi so vlomili v železniške tovorne vozove   in   pokradli  jedila,  usnja  ter drage
j stvari.   Ukradeno blago so prodajali nekemu
i trgovcu, ki so ga zdaj istotako že zaprli.
Prepoved  nakupa  svinj in ovac od hiše do
i hiše na Koroškem se je z 12. t. m. uveljavila za okraje Celovec-okolica, Spittal, Št. Vid, Velikovec, Wolfsberg, Feldkirchen, nadalje v sodnijskih okrajih Rožek in Beljak. Prepoved se ne tiče oseb, ki imajo na ime se glasečo potrdilo koroške vnovčevalnioe za živino, Češ, da nakupujejo živino za to družbo.
Ureditev prometa z govedo na Koroškem. Z naredbo deželne vlade od 12. t. m. je kupčija z govedo (vštevši teleta) na Koroškem prepovedana. Izvzeta je od te prepovedi edino po pooblaščencih koroške družbe za vnovčevanje živine izvršena trgovina z živino. Pooblaščenci te družbe se morajo pri temu s posebnim, na ime glasečim se potrdilom družbe izkazati. Prireditev sejmov za govedo je do nadaljnegaprepovedana. Prestopki te odredbe se strogo kaznujejo. Smrtni padec. V Celo v cu se je zgodila
— 6
Pridna in poštena deklica sprejme se takoj v knjigarni
W. BI an k e v Ptuju !ol raznoševalka časopisov
katera se u[ J   tudi v !.-nj:govaj
v ,,Stauderhausu" smrtna nesreča. Petletni sinček tam stannjočega g. V7 ar g ar j a prišel je, ko je ležala mati bolana v postelji, na balkon, je splezal tam čez ograjo in padel na dvorišče. Nesrečni otrok je bil tako bndo poškodovan, da je kmalu nato umrl.
Samomor. 1/. Celja se poroča: Dne 12. t. m. zjutraj opazili so dečki v Savinji nekega ženskega mrliča. Bila je to 24-letna kuharica Antonija J esc. mik, ki sije vzela baje zaradi tega življenje, ker so jo tatvine obdolžili. Svojemu ženinu je poslala pred samomorom žalostno pismo v slovo.
V vojnem vjetništvu se nahaja ptujski odvetnik g. dr. Tone Gosak. Ko so ga Lahi vjeli, bil je hudo poškodovan. Upamo, da okreva in se po doseženi zmagi vino zopet v domovino. Kakor poročajo vojaki-tovariSi, bil je oborlajtnant, dr. Oosak izredno priljubljen pri moštvu in hrabri oficir.
Kralj Otto bavarski, bivši vladar zvezne kraljevine, ki je bil že več, desetletij duševno bolan, je  umrl.
Raztrgani bankovci po 2 kroni so zdaj splošno v prometu. C. k. pošta in tudi davčni uradi jih zdaj že sprejemajo. Seveda morajo biti pravilno in ednakomorno razdeljeni.
Tobak. Listi poročajo, da bode izšla v kratkem odredba, glasom katere se ne sme oddajati osebam pod 16. letom tobaka v trafikah. Vsakemu posamezniku se bode smelo nadalje le eno cigaro na dan prodati.
Uboj. Med 80-letnim vžitkarjem Matijažem Božiček in posestnikovo hčerko Marijo K1 a k o c a r v Lastincu pri K o z j e m nastal je zaradi neke malenkosti prepir, v katerega poteku je starček dekleta po roki udaril. Vsled tega je postal njen oče Jožef Kla-kočar tako jezen, da je starčka z grozno silo ob tla vrgel. Božiček se je dvignil z veliko težavo, šel okroglo 15 korakov naprej, potem pa se je zgrudil zopet na tla in umrl.
Požar. Te dni nastal je v stanovabii hiši Amalije Zuzica v Trbovljah požar. Ogenj se je tako hitro razširil, da ni bilo misliti na rešitev poslopja. Posestnica ima vsled požara veliko škodo ; poleg tega pa ji je ob tej priložnosti nekdo 400 kron denarja ukradel-
Nezgoda. Iz Boro.velj na Koroškem se poroča : G2' letni puškar Jožef P a g i t z v Spodnjih Borovljah bilje od zdivjanoga konja na tla vržen in več metrov daleč vlečen. Bil je težko ranjen in so ga morali v celovško bolnišnipo prepeljati.
Zračenje skladiščnih prostorov za sadje. V vsakem prostoru, kjer se shranjuje sadje, se mora nahajati priprava za zrarenjc, ki omogočuje, da s more po potrebi do»ajati sveži zrak In odvajati pokvarjeni. Prostor moia biti prost vsakega tujega duha, ker je sadje v tem oziru zelo občutljivo in spomočjo voščene plasti lahko vsak tuj duh na sebe vzame in obdrži, kar lahko pvd oko-nostmi vrednost sadja mo no zniža. Ce je zrak prevlažen začne sadje gniti, če je presuh, uvene. Prvemu rudo-statku je lako odpomoči z izdatnim zračenjem ali polaganjem klorovega apna na deske ; presuh zrak je mogoče s škropljenjem z vodo po hodnikih ter postavlje-njern plitvih posod z vodo napraviti bolj vlažen.
Koliko je soli dati na zelje? Zelje solimo pri rezanju radi tega, da napravimo kislo zelje trpežno in okusno, ter da takoj s početka ukrenemo, da se vrenje mlečne kisline, ki se kmalu pojavi, pravilno razvija. Kdor hoče imeti vedno jednako zelje, ga mora pred podela-njem svežega tehtati in dodatek soli natančno odmeriti. Le kdor je zelo izurjen in vajen, se lahko v tej zadevi zanese na svojo izkušnjo in znanje in odmeri na oko množino soli. Na eno kilo svežega zelja računamo 2 do 3 deke in na 100 kil zelja 2 do 4 kile soli. Kot dišavo lahko pridenemo nekoliko brinjevih zrn ali kumne. Pri-datek razrezanih jabolk i. e. ni potreben, ga tudi ni priporočati. Kdor to želi, stori najbolje, če pridene pozneje pri kuhanju nekaj razrezanih kislih jabolk,
Luženje setvene pšenice. Vsak kmetovalec pozna škodo, ki jo povzroča snetivost na pšenici in ve, da se da proti tej pšenični bolezni, ki se je letos prav močno pojavila, prav dobro zavarovati z luženjem sevnega blaga. Lužiti se da z bakreno galico ali formalinom (formaldehidom). Kfr radi vojske prvega sredstva ni ali ga je le še redko v malih množinah dobiti, smo navezani na luženje s formalinom, Kdor hoče pšenično žetev prihodnjega leta obvarovati pred snetivostjo, naj se obrne glede dobave formalina na pristojni okrajni odbor in če ga tam ne dobi, naj piše po to sredstvo in navodilo za vporabo na zvezo poljedelskih zadrug v Eggcnbergu pri
Gradcu, od koder se mu bo zaželjeno takoj doposlab. Na ICO litrov ti kocine za luženje rabimo natančno četrt litra formaldehida (formalina); s to količino lahko že lužimo precej sevnega blaga. Isto sredstvo lahko z naj-holjšim vspehom vp'orabljamo proti snetivosti pri ovsu in ječmenu. Vsak poljedelec, ki je letos oškodovan po snetivosti, naj z luženjem zimske sevne pšenice obvaruje žetev prihodnjega leta. Korist ima od teija on sam in domovina.
Sadite vojna drsvesa! V obeh zadnjih vojnih jesenih so povsodi v deželi sadili vojna drevesa v spomin na težki pa veliki vzvišeni čas naše domovine in v spomin na toliko ljubih padlih, ki so dali svojo srčno kri za cesarja in državo, za svoje ljube in za prostost in bodočnost domače grude. Kdor bo bil klic po sajenju vojnih dreves, ki se je tolikrat glasil, preslišal ali se mu iz katerega koli že vzroka ne odzval, naj bi ukrenil sedaj vse potrebno, da bo mogel koncem oktobra ali v svečani tišini dveva vernih duš posaditi svoje spominsko drevo. Naravno je, da se priporoča sajenje visoko starost do^akajočih drevos med katerimi se zlasti odlikuje laški oreh. Pa tudi vojne hraste in vojne lipe bi naj sadili na primernih, zadostno velikih prostorih. Dolžni smo skrbeti za to, da bodejo žive priče našega mogočnega časa bodočim rodovom tiho pripovedovale, kaj smo doživeli v teh dneh
Izzorenje krompirja. Ne more se dovolj opozarjati na to, da bi bilo napačno, če bi izkopavali za shranjene črez zimo namenjeni krompir, predno ovenc krompirjevima. Dokler so listje in stebla krompirjeve rastline še zelena in sočnata, prihajajo vedno v nadzemeljskih delih se nahajajoče redrlnc snovi v podzemljice, jih povečujejo in boboljsujejo na okusu. Tudi trpežnost se na ta način prav bistveno zboljša, ker 5>e v varstvo proii gnilobi in izhlapljenju potrebna plutasta plast na gornji koži pod-zemljic napravi šele, ko ovene krompirjevka.
Oton BrOders,
strokovni   učitelj   in vodja   poizvedovalnega  in obvešče
valnega  mesta  za nasad  zelenjave in krompirja pri ces.
kr. namestništvu
Zadmi telegrami.
C. k. kor. in brz. urad.)
Avstrijsko poročilo.
K.-B. Dun&j, 19. oktobra. Boji v SiebenburŠki in vzhodni Galiciji trajajo naprej. Razni manjši ruski napadi so bili zavrnjeni. — Boji proti Italijanom v pokrajini Pasubio so se pono\ili z večjo lju-tostjo. Mestoma je zamogel sovražnik v naše najprednejše jarke vdreti. Pridni cesarski tirolski lovci pa so ga vrgli zopet iz vseh postojank. Vjcli so enega poveljnika, 10 oficirjev in 153 mož ter zaplenili 2 strojni puški. Zopetni italijanski napadi so bili zavrnjeni.
* *       *
Nemško poročilo.
K.-B. Berlin, 19. oktobra. (W.-B.) Težki napadi Angležev in Francozov zavrnjeni. Na drugih bojiščih nič novega.
Ljudska kopelj mestnega
kopališča v Ptuju.
Čas za kopanje: ob delavnikih od 12. ure do 2. ure popoldne (blagajna je oČ
12. do  1. ure  zaprta), ob nedeljah  ml pravnikih od 11. do 12.   ure  dopoldne.
1   kopeijz   vročim   zrakom,   ware  ah PBrausebad" z rjuho K —-70
Ali si že
naročil? Ako ne, stori to takoj!
Uredništvo in npravništ^o. nahajata saj v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. |
B      _________________|
mmmmmmmmmmmmsm Loterijske številke.
Gradec, ll.septem. 1916 :  59,  15, 62, 84,J Trst, 18. oktobra 1916 :      89, 83, 31, s|
Viničar m
z nekaterimi delavskimi močmi se išče za Schvvabov vinograd v Stadtbergu pri Ptuju. Vpraša se v trgovini Schwab v Ptuju,  Hauptplatz.
Pri posamezni dai išče sej
dekle za\
Glavni pogoj nost. Dve postaji Maribora.    Porni« na upravo tega lin
■ 8 vinarjev......«
(za dopisnico) Vas stane moj glavni
se Vam  na  zahtevo brezplačno dopoSl^H
fabrika ur Hanns  Konrad,  c.  in kr. (tonj| liferanf, Briix št. 1502   Če-kn).  Nil
jeklene anker-ure  K 6,  T,  S. —   Voj minske ure, nikel ali jeklo Kil, 12.—fl marine rarlij-ure, nikel ali jeklo K 12'—. Mas. srebr.RiS anker-rem.-ura K 19, 20. 3 leta pismene garancije. Kil pošiljanje po povz. Izmenjava dovoljena ali denar mM
K
ava<5,!
Ameriška sledilna kava, lepo dišeča, izdatnainj štedljiva, 5 kg vreča za poskušnjo s potrebj sladkorjem vred le K 26' — . Po oovzetjaj šilja A. Schapira izvoz kave Galanta490, Og
(Wohnang- and Dienstvermiliif)
H
službe, učence, stano-Tanja in posestva
v Ptuju
izvršuje
m> rote §esred§vanja najhitreje. 1(
fpra*auj» in pojasnila v mestni stražnici (rotorl) ]
Zahtevajte
1
v vseh trg-ovinah. in trafikah
(„Štajerc"-Scliweden.)
3,
Ysem mojim mlinskim obisko-Icem, ki imajo še v moj mlin po oko priti, naznanjam, da morajo oko do 30. oktobra odvze-ker drugače zapopade in ranjo ne dobi nobenega nado-estila. Zaradi eraričnega mletja od 15. oktobra naprej ne [rejema več nobenega žita mlete v.                               m
fcarl Rengo
1 „Aumiihle — Ptuj.
V neki trgovski hiši so sprejme
čenko
Rod 16 let stara, govori nemško in slo-(fco. ki je poštenega značaja. Dobi polog I iskrbe neka,j plače, -ki se ji od 6 do pecev izboljša. Vstopiti je 1. ali 2. 110-jra t. 1. Ponudbe je vposlati na upravo tega lista.                             <>i
pesna ženitbena ponudba.
Mož, prikupljive zunanjosti, v najboljših letih, mile-
»čaja, vsestransko izobražen, vojaš ine   prost, toda
v vojski cb premoženje, išče gospodično ali vdovo
|im posestvom, gostilno itd. — katera bo varčnega
gospodarja bolj vpoštevaki kot denar, — za
Pisma z naslovom   in sliko, ki se častno   vrne, ie
pod „SreČna bodočnost 1916 '  na upravo tega
419
Slawitsch
v Ptuju
Florianiplatz in llogartonjasse
priporoCa izvrstne šivalne  stroje (Nithmaschineu) po sledeči  ceni:
SL        /LHSJi=l      Singer A  ročna   mašina K 70 — Singer A .   .   .   .   K 70— 80 — Durkopp-Singer .   K 90— 100 — DUrkopp-Ringschitf za Sivine ......K 150-
DUrkopp-Zentralbobbin
za Sivine .... K 160 — Durkopp-RingscbifT za
krojače     .... K 180 — lofp-Zentralbobbin mit versenkbarem Oberteil,
Lususausstaltun g...............K 180 —
;opp-Zvlinder-Elastik za čevljarje.........K 160 —
i...................,.  . K 140 -
C za krojače in čevljarje..........K 180 —
C zi krojače in čevljarje............K 100 —
jBestandteile) zi vsakovrstne stroje. — Najine cene so nižje fovsod. — Prosimo, da se naj vsak zaupno do nas obrne, »lidnost je le tistim znana, kateri imajo mašine od tIM.
Cenik  brezplačno.                                         408
JI Meščanska parna žaga.
Na novem lentnem trgu (Lendplatz) V Ptuju zraven Idslniee ra pliaar»k* hiše poatavrje»a j« p««*«. ž*j« TMkonar
... n    k t pontbo. -■    ' Vsakomur se les Uo4i itd., ter po Mktori takoj razžaga. Vsakdo pa Mae t«4i mm oblati, vrtati, spaliati i. t. i.
„ 7 _
Vinski mošt tudi izabelo
in stara vina kupuje v vsaki množini po najboljših cenah
Jos. Kravagna v Ptuju.
Proda tudi stare 3 do 150 hektolitrov velike  sode prav 406                     po ceni. Sprejme se tudi
ta za
Vsak lišaj
vsake vrste, suh in moker, šupe, lišaj na glavi m bradi, izpuhi na koži, ekcem, izpuhi vsled srbenja, si-benje na koži, kraste itd. zdravi i hitro in v najkrajšem času mojo tisočkrat | preskušeno sredstvo. Ki mazilo, marveč tekoče, i Cena z vso poštnino Iv 4-20. Pristno le po | Kosmat. Institut „Sanas", Dunaj VII., Lerchen- j feltierstrasse 125.                     342
Dra m oaptiil z varstvom za Ho
6-
Ura na zapesinik z usnjatim jermenom, velika oblika K 6*—, radij K 10*—, mali format K 10—, 12—, radij 15—, 18-—. S precizijskim anker-koleajem K 24-—. Znamka Čyma K 30-—, Omega 60-—, radij K 10'— vefi, z varstvom za steklo K 2 — več. — Vojna ura z dobrim anker-kolesjem K 6"—, la kakovost K 10"—, pravo srebro K 20*—, — ^epne ure-budilnice K 24—, radij K 32—. — Primerni usnjati napestnik K 2 — posebej. Vojna budilnica, zaniklana, 20 cm visoka K 8*—. 3 leta garancije. Razpošiljatev le po vposlanju s vote z 1 K za zavoj in porto franko pO vsej Avstro-Ogrski in na bojišča po
prvi,alosl   Max    B5lmel
vojnih ur
Dunaj IV., Margaretenstrasse 27/51. ■   Originalni fabrični cenik zastonj.    -
287
Zagotovljen uspeh
Mero zahvalnih pisem v prij. vpogled na razpolago.
Oblastveno preiskana in gar. neškodljiva za vsako starost, hitri sigurni uspeh. Se rabi zunanje. Poizkusna doza K 3_30, vel. doza, zadostuje za uspeh, K 8f
Rfit$fi$ pr$H KesmetlsctiesDr.JLRlxLaboratorium Dana]iX^Lacbierero.i
dobite pri rabi                     365                          Razpošiljatev strogo diskretna.
dobite pri rabi
. Rix kreme
Razpošiljatev strogo diskretna. Zaloge v Mariboru: lekarna pri ..angelju varuhu", lekarna „Marii» pomagaj1* in parfumerija Wolfr*m; v Ljubljani lekarna pri „zlatem jelenu", v drožeriji A. Kauč, in „Adria-Drogerie.a
Ali hočete biti od svojega
revmati^ma
temeljito ozdravljeni?
Tisočeri že ozdravljeni!
Bolečine v udih in členkih, otekli udi, pohabljene roke in noge, suvanje, bode-
nje, bolečine v raznih delih trupla, ja celo slabost oči so posledice revmatičn.h
in gibtičnih bolečin.
Ponudim Vam naravni produkt za ozdravljenje 1
Ne univerzalna  medicina,  marveč   zdravilno   sredstvo,   kakor je podari dobra mati natura bolanemu človeštvu.
Vsakomur brezplačna poizkušnja!
Pišite mi takoj, pošljem   Vam moje sredstvo in mojo podučao razpravo popolnoma brezplačno. Postali bodete moj hvaležui pristaš.       418
Ekspedicija Opern-lekarne, Budapest, VI, odd. 252.
do preklica vsako nedeljo in
vsak
vloge.
po 4-—, 5—, 6"— kron se dobijo t
SLAWITSCH & HELLER
trgovina v Ptuju.
tS
Be dobi t voeh špecerijskih trgovinah. — Generalno zastopstvo  za ptujski okraj
Brata Slawitsch, Ptijl
Dobra
ura
je ed vseh cbčudovena in zaželjens, kc-jti ona je
mojstersko delo urarske umetnosti!
Slev.   410. Nikel-anker-RoskojT-iira   .......... K    410
..     705. Roskopf-ura, kolesje v kamenjih    .  .'.   .   .   . „   &'90
„     419. Roskopf-ura, gravirani, niočno posrebtani dvojni
manlclj..................,    "'20
;,     720. Srebrna cilindcr-rem^ntoar-ura   ........    9'70
600. Itadium-žopiui um, sveti ponoči.......„   8"40
„   1460. Verižica iz bele kovine K 280, nikel    .....,    I'—
„   1203. Dobra ure-budilnica.............,   3°0
„    1360. I.epa stenska ura.............„    4-80
„    1142. Srebrna broJa................,   250
.,    1149. Srebrna broSa, 3 deli............„    l&O
:,     468. Duble-zlato srčice.............„   480
.,    1265. Diamant «1 vezale stekla..........,    550
;,   1645. Uhani, zlato na srebru.............   240
„   1022. Srebrni rožni venec.............,    570
,,     51S. NikcI-kavalir ka ura............„    7-50
613. N kel-tula-ura, dvojni niantelj........,,    9'80
„     712. Nikel-anker „lKO':-ura, 15 rubisov......„  13'—
776. Srebrna ,,1K0 -ura. dvojni m-ntelj.....,.  33'—
.,     804. Srebrna damska ura 6 rubisov.......„   950
.,     817. Srebrna damska ura, dvojni mantelj......,  1-*'—
,,     556. Dolga srebrna damska verižica........,   5-—
„   1316. Lepa ura na pendelj............„  lO'oO
Kazpošiljatev p0 pod^ skear nc izmenja!
Velikanska izbira ur, verižic, prstanov, kinča, daril itd. v  lrTocripm   panilril        zahtevajte ga velikem     »IdSllClU   CCH1IV.U   zastonj in franko.
j            Vse ure so natančno regulirane.             I
Lastna fabrika ur v Švici, — Lastna marka „IK0" svetovno znana. Krščanska razpušiljalna hiša                         330
H. Suttner T Ljubljani &
Svetovno znana vs'ed dobave dobrih nr. — Nobeue filljalke.
iz Portorico in zdrobljene (Bruch) kave, sana-
tosera in kavinega zdroba je izboma kavina
mešanica, izdatna, okusna in cena
ena kila 5 kron samo pri
Raimundgasse Nr. 12.
Poštna razpošiljatev vsak dan.
Šola Legat v Mariboru ob Dravi (zasebni li
zavod za stenografijo, strojno pisanje, pravopi
računanje itd.)
Začetek velikih jesenskih  tečajev dne 2. oktobra I
Prospekti zastonj po direkciji zavoda, Maribor, Vdd
hofgasse 17, I. nadstropje. Ure za stranke vsak i
1!. do 12. ure.
Priporočljiva domača sredstva^
Kitajski železni Malaga, kapljice «< okrepčana I slabosti in bledičnosti (Bleichsucht) itd; steklen ca 1 Tekočina za prša in pljuče, stekl. 1'60K, vel.stekl.1 proti kašlju, težki sapi itd. Čaj in pilule za čiščenje bril] via. — Čaj proti gihtu 1'50 K.'—Balzam ra  ;> n živce stekl. 1-50 K ; izvrstno mazilo, ki odstrani: - Bleiburški živinski prašek   a   150   K. Prašcs p ■dvajanju  krvi v živalski vodi a K 160— Izciroi S za  podgane,   miši, ščurke a K 150. Razpošiljanj L. Herbflt, apottka Bleiburg na Ko((,Jkem. f
Proti slepariji
ki so si jo nekateri liferanti celo pri vojaških dobavah dovolili, so nastopile oblasti z vso st'ogosto. Proti slepariji s slabim blagom za zasebnike se zainore vsakdo zavarovati, . ako kupuje pri 47 let po ie dobrem blagu svetovno znani firmi Miklauc. Nikjer se ne more bolje in ceneje kupiti!
Die Specharenmarkte in Pettau begannen mit Oktober.
Alle Specharen und Schweine-ziichter konnen ihre Schweine zu Markte bringen. Das Fleisch wird an Ort und Stelle verkauft, ebenso der Speck, welcher natiirlich mir ge-gen die gesetzlichen Fettkarten ab-gegeben werden kann.
Jeder Vorkauf ist strengstens tintfirsaet.
Die Specharenmarkte finden wie tiblich jeden Freitag statt. -q/g£.
Stadtamt Pettau,
28. September 191G.
Der Biirgermeister JOS. ORNIG e. h.
Špeharski sejmi v Ptuju pričeli si z oktobrom.
Vsi špeharji in svinjerejei zaofl rejo svojo prašiče na sejem pripejati. Meso se bode na lici mesta proda istotako špeh, ki se pa oddaja sev< le proti postavnim kartam.
Vsaka predprodaja je najstrožj« prepovedana.
MT   Špeharski sejmi se vršijo kakoi običajno vsaki petek. ^
Mestni urad Ptuj
dno 28. septembra  10IG.
Zupan: m                                JOS. ORNIG
^§? '/(£
-X-XK /Ck
tp tr Sr A*' $y yyc
Pišite Miltlaucu, prednO se pustite l navidezno nizkimi cenami zapeljati, kupiti drugod slabo in manjvredno blago.
Ilustrirani cenik brez stroškov.
Vse blago za varstvo zoper mraz po zimi.
Vremenski plašči (pelerine)
za gospode, dame in otroke iz najboljšega, za vodo nepre-dornega lodna najceneje.
Figaro-telovniki (Seelenwarmer)
za žene in dekleta, štrikani, iz ovčje voljne, jako topli, močni in ceni.
Telovniki z rokavi
za dečke in može, topli in močni.
Delavski plašči, jako močni
delavske hlače iz vražjega cajga. — Jako močne hlače za dečke.
Vražji cajg, štofi za hlače
štofi za obleke, gotove obleke, platno, sifon, oksford, gradel itd. Zimski plašči, damski plašči
zimski štofi, blago iz ovčje voljne, lodna itd., namizni in posteljni prti, tepihi.
Konjske odeje
vkjub splošni draginji voljne in delavskih stroškov računa izboma firma Miklauc pri velikemu številu svojega blaga v reklamo
stare nizke cene.
Krščanska svetovna razpošiljalna hiša
R. Miklauc, Ljubljana št. 357.
Tudi   en-gros-razprodaja trgovcem, krošnjarjem  in  obiskovalcem sejmov, ki hočejo imeti dobro blago in je poceni dobiti.
izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart.
7. November,
21. November,
25. November 1916.
Bei den lotzten Fohlenmarkten wurden von 93 anfgotriebenen Fohlen 62 Stiick Verkauft und dabei fiir halbjahrige Fohlen Preise von K 800 bis K 1800 erzielt.
Nachdein infolge Verlantbarung in den versehiedensten Zeitungen und in den Pfarr-orten der Nachbarbezirke auch diese Markte von Kaufern aus Obersteier, Niederosterreicb, Kamten und Krain besueht worden diirften, werden die Pl'erdezi'ichter eingeladon, ihre Foblen auf diese Markte zu bringen.
Es werden schOne Preise erzielt
Das Kaufen von Haus zu Haus ist verboten. (Hausierverbot).
Bezirksausschufi Pettau
am 4. Oktober 1916. Der Obmann: JOS. ORNIG e. h.
celo
Šte
v Ptuju
7. novembra,
21. novembra
in 25. novembra 1916.
Pri zadnjih sejmih za žrebeta sb] 93 prignanih žrebet prodalo 02; dos(J je za polletna žrebeta cene od 800 do 1S0^
Ker bodejo vsled razglasa v raznih; in župnijah sosednih okrajev tudi ti sej kupcev iz Zgornje Štajersko, Nižje A v ni; Koroške in Kranjske gotovo dobro obi vabijo se konjerejei, da naj na to sejme žrebeta pripeljejo.
Dosegajo se lepe cene.
Nakupovanje od hleva do hleva) prepovedano (krošnjarska postaTi]
Okrajni odbor ptojslij
dne 4. oktobra 1916.
Načelnik: JOS. ORNIG L|
|v vojni nosti p
Itat, ki
iivai
n
Tisk : W. Blante t P«
7977