Poštnina plačana v gotovini
Maribor, četrtek 15. aprila 1957
Štev. 35. Leto XI. (XVIII.)
MARIBORSKI
Cena 1 Din
VECERNK
v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na aom i£ uid r vrgmsi po ceniKu / ugw se sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Postni cek. rač. Št. 11.409
JUTRA
Bcuse&iska Mdjd
Bruselj, 15. aprila.
Degrellov nedeljski poraz se lahko sedaj ocenjuje v jasnejših varijantah. Poskus cepljenja Evrope na ideološke fronte je prineslo zanimiv pojav, da je bilo zanimanje za nedeljske belgijske volitve, četudi delnega značaja, v vsej Evropi \ silno veliko. To se razbere lahko tudi iz komentarjev svetovnega tiska. Nem-] Ški listi ne morejo prikrivati svojega razočaranja in nerazpoloženja. Tako poroča »Volkischer Beobachter«, da je »zmagal kardinal«, pri čemer je mišljen kardinal Van Roey iz Malinesa, ki je v Petek obsodil reksizem in njegovega voditelja ter pozval vernike, da glasujejo Proti niemu. »Volkischer Beobachter« izvaja v tej zvezi, da se je Degrelle izogibal vsakega konflikta s cerkvijo, napram kateri je bil vedno poslušno dete, dočim ie kardinal uporabil sedaj svojo nedotaknjeno in neoskrunjeno silo proti nje-/ mu. Tako da stoji sedaj Degrelle pred odločitvijo, ali si bo še vnaprej pustil mahati preko glave cerkveno palico, ali Pa »bo započel borbo prot} političnemu katolicizmu«. »Frankfurter Zeitung« priznava, da je bil Degrellov položaj v Bruslju najpovoljnejši. boljši kakor v Valoniji, da pa ni uspel njegov poskus moči. Svoječasni vodilni organ katoliškega cenzurna »Germania« pa zelo piše o trium-mlni zmagi Van Zeelanda in ugotavlja nedvomni prodor demokracije v reksi-stično fronto. Italijanski tisk skuša ublažiti vtis usodnega poraza reksi-ftičnega voditelja Degrella, ki mu je italijanska vlada ob priliki njegovega 1 svoječasnega bivanja v Italiji stavila na rPzpolgo celo radijske oddajne postaje v &vrho propagande, za belgijski klerofaši-^>Čni in sedaj menda zgolj fašistični reksizem po vsem svetu. Je pa iz italijan-skili komentarjev razbrati trpko nezadovoljstvo, ki ga je povzročila Degrellova ^amaža. Pač pa se z zadovoljstvom in ^doščenjem ugotavlja Degrellov poraz y tisku evropske demokracije, ki gleda v :0n Zeelandovi zmagi nadmoč demokrate misli povsod tam, kjer demokracija skupno jn udarno nastopa. Koncentrira-,,emu odporu vseli protifašističnih kom-^ooent belgijskega političnega življenja
mogla Degrellova pustolovščina odo-'eti.
^ Komaj 19% Degrellov uspeh pa ne gre amo na račun prvega sunka, to je ob-;°dbe belgijskega kardinala primasa, ki ,e Prišla v zadnjem trenotku. ampak je pz^vel Degrelle d r u gi sunek iz vrst 'vŠih bojevnikov. Pri svoji propagandi «eJe. namreč Degrelle skliceval na pred-ednika organizacije bivših belgijskih bo-skTn'^0v ^oxa- ki pa je ta Degrellova .' mevanja. češ. da je sporazum s fla-anskimi nacionalisti iz belgijskega ro-;ahiibja koristen, tako.t odločno dernan-
Tudi belgijska vojska, na ka-j r° je svojčas Degrelle mnogo upal. ni Pj ,e'n dajati moralne ali druge podpore j. e8rellevemu pokretu. Vojaški krogi sto-0 čvrsto za svojim vladarjem in tako ■ mogel Degrellov reksističnl fašizem hinv ,resna nevarnost za belgijsko de-<racijo. Degrelle so je sicer po svo-m porazu tak0j oglasil napovedujoč na-?, 'mio ofenzivo in zatrjujoč, da je reksl n'n moral vzdržati težko preizkušnjo v koaliciji vse'1 strank, vendar pa se SrnM^ih krogfli tej njegovi napovedi i majajo, saj je bil Degrelle tisti, ki je Va1 volitve, in ki ,ilh menda ni izzval,
Mesto GPU - žandarski
korpus
Stalinu, pa je njihov upor morala likvidirati vojska. Mesto GPU pa naj bj se po sličnem vzoru carske Rusije ustanovil poseben žandarski korpus, ki bi se stop-njema formiral z istočasnim sukcesivnim likvidiranjem GPU. Oni člani GPU, ki so izkazali Stalinu zvestobo, bodo voditelji novega žandarskega korpusa. V zvezi s tem se je sklenil tudi razpust ženskih polkov, ki se menda niso obnesli.
gj 1 bil poražen in da bi izgubil 4500 mnpak najbrže radi tega, ker jo Ro upal na zmago. Zdi se pa, da De-
RIGA, 15. aprila. Po vesteh iz Moskve se je na večdnevni tajni seji v Kremlju, pri kateri je imel glavno besedo maršal Vorošilov, sprejel med drugim njegov predlog, da se razpusti GPU. Vendar se je istočasno sklenilo, da se zadrži ta sklep v največji tajnosti, ker se Stalin boji, da se ne bi člani GPU, ki so bili doslej dejanski diktatorji v Rusiji, javno uprli. Doznava se po poročilih iz province, da so se mnogi član! GPU javno uprli
featua itajfee - na ttjegova mesta Htota
PARIZ,15. aprila. Zdi se, da so republikanci prešli v ofenzivo na vseh‘frontah. Na guadalajarski fronti so prebili nasprotno fronto ter so na aragonski cesti prodrli za 12 km. Na baskovski fronti se je pričela nova ofenziva, in sicer je iniciativa na strani republikanskih čet. Računajo, da francova blokada na baskovski obali ni uspela, saj sta po poročilih prispela v bilbajsko luko dva ruska parnika z vojnim materialom in 30 ruskimi piloti. Na aragonskem bojišču so zajele republikanske čete nad 250 vojakov ter
Ttaucova Mftkada
LONDON, 15. aprila. DNB poroča:
»Daily Telegraph« prinaša vest iz Saint Jean de Luza, da je britanska trgovska ladja »Lldget« navzlic blokadi francovsklh brodov odplula v Santander. Dva angleška parnika sta že prispela z žlvljenjski-
iveaa s&ilakskik <quuiiu\skiU sttauk
zaplenile več topov, 2 protiletalska topa, 12 strojnic in več pušk.
LONDON, 15. aprila. Iz Berlina poročajo na podlagi zanesljivih informacij, da je napoved odstopa generala Franca kot vrhovnega poveljnika vstaške vojske povzročila Italija, ki je z njegovim vodstvom po težkem porazu na guadalajarski fronti nezadovoljna. Na njegovo mesto naj bi prišel general Mola, ki vodi sedaj operacije proti Bilbao, dočim bi Franco ostal samo državni poglavar.
ml potrebščinami v Santander.
LONDON, 15. aprila. »Daily Telegraph« poroča, da so prispeli v Santander trije rušilci valencijske vlade, ki so prebili blokado Francovega brodovja.
BEOGRAD, 15. aprila. Politična aktivnost se je menda zopet malo poživila. Semkaj je prispel Aca Stanojevič, ki se je nastanil v hotelu »Pariz«. Za danes je napovedana konferenca voditeljev združene opozicije v stanovanju Ljube Davi-dovica. Sestanka se udeležijo poleg Davi-doviča, Aca Stanojevič, Miša Trifunovič in Joca Jovanovič. V vrstah združene opozicije se pripisuje tej konferenci velika važnost, ker pričakujejo definitivnega sklepa glede ustanovitve zveze srbi-janskih opozicijskih strank. Tudi se bo proučilo poročilo, ki ga je prinese! dr. Miloš Tupanjanin iz Zagreba ter akcija dr.
Branka Čubriloviča. Prav tako se bodo obravnavale impresije, ki jih je dobil v Zagrebu dr. Laza Markovič. V zvezi z vprašanjem političnega sodelovanja med SDK in beograjskim delom udružene opozicije sta odpotovala v Zagreb Adam in Valerijati Pribičevič k sestanku izvršnega odbora SDS, ki bo v nedeljo 18. t. m. Doznava se, da bo Adam Pribičevič ostal delj časa na Hrvatskem, da osebno vodi agitacijo med srbskim prebivalstvom. Tudi se bo v kratkem sestala narodna skupščina, ki bo razpravljala o raznih prošnjah in pritožbah.
Turška državnika na Jadran
Včeraj je bil zaključen uradni obisk obeh turških državnikov v Beogradu. Danes sta odpotovala v Kragujevac, jutri pa v Sarajevo, odkoder nadaljujeta svojo pot v Dubrovnik in Ercegnovi. Ob priliki obiska turškega predsednika vlade Izmetija Inenija in Ruždija Arasa je bila otvorjena v .muzeju Nj. Vis. kneza namestnika Pavla razstava turške umetnosti in je ob sklepu beograjskih posvetovanj izšel sledeči komunike:	Prihod
predsednika turškega ministrskega sveta ekscelence Izmeta Inenija in turškega zunanjega ministra ekscelence Ruždija Arasa v Beograd je omogočil izmenjavo misli med obema turškima državnikoma in predsednikom ministrskega sveta in zunanjim ministrom Jugoslavije dr. Milanom Stojadinovičem. Vsi trije državniki so mogli na svojih sestankih tudi tokrat ugotoviti popolno skladnost skupnih interesov obeli držav in dovršeno istovetnost stališč glede na vsa vprašanja, o katerih so se razgovarjali. Razen tega so proučili sedanje stanje mednarodnih obveznosti obeh držav na podlagi paktov, sklenjenih po obeh državah kakor tudi njunih posebnih obveznosti, tako onih, ki so bile sklenjene že preje, kakor tudi onih, ki so bile sklenjene v zadnjem času z drugimi državami. Z zadovoljstvom so spoznali, da vse te obveznosti povsem ustrezajo ciljem, za katerimi stremita politiki obeh držav v okviru Balkanske zveze in v skladu s paktom Društva narodov. Ugotovili so, da tako sodelovanje najbolje služi interesom obeh držav kakor tudi interesom splošnega miru.
Ob priliki poseta obeh turških državnikov je bilo podeljenih več odlikovanj predstavnikom turškega tiska.
grelle ne računa pravilno. Pogojev, ki so
bili v Italiji merodajni za zmago fašizma,
v Nemčiji pa za zmago hitlerjizma, ni v usmerjenem vzdušju demokratično zrele Belgije, da bi dajali netivo za kakšne reksistične ali klerofašistične podvige. Treba je vedeti, da je bil Degrelle sam nekoč član belgijske klerikalne stranke, od katere pa se je oddaljil, hoteč nadlici-tirati pobožnost in katolištvo, vendar je dobil sedaj za svojo ultramontansko go-rečnst iz vodilnih belgijskih cerkvenih krogov nepričakovan sunek.
Nedeljske volitve pomenijo veliko več, kakor se morda na prvi pogled zdi. N o-tranjepolitično gre za dilemo: f a-§ i z e m ali demokracija. Priključek katoliških krogov protireksistični fronti je bil olajšan s prevlado Spaakove des-ničarsko-marksistične struje proti Van-derveldovi levičarski struji. Toda proti-marksistična usmerjenost belgijskega katolicizma ni nič motila belgijskih levičarjev in komunistov, da ne bi bil skupno s klerikalci, demokrati in umerjenimi marksisti skupno glasovali za prvovrstnega gospodarskega strokovnjaka. Van Zeelanda. ki je s svojim nedvomno pozitivnim delom, gospodarsko reformo, stabilizacijo valute ter izgradnjo nevtralnosti!
v zunanji politiki izbil reksizmu glavne agitacijske adute iz rok.
Zunanjepolitično pa bi Degrellova zmaga pomenila približanje narodno socialistični Nemičji ter fašistični Italiji, kar naj bi bila nekakšna koncesija separatistično, toda istočasno totalitarno usmerjenim flamskim nacionalistom jn frontistom, katerih program gre za ustvaritvijo posebne flamske države, ki naj ne bi obsegala samo flamskih predelov Belgije, ampak tudi dele Nizozemske. Kakor je ta program fantastičen, tako dobiva očividne simpatije in potuhe v berlinskih in najbrže tudi v drugih krogih. Značilen je namreč za Degrellovo zunanjepolit. orientacijo napis predvolilnega članka v reksističnem organu »Rex«: »Doli s Francijo«. Tako so se v znamenju tega gesla »proč od Francije« združili flamski frontlsti In totalitaristi ter valonski totalitaristi. Valonca Degrella, ki govori samo francoski, ni nič motilo, da sklepa dvomljive dogovore s flamskimi nacionalisti, samo da ustvari v Belgiji ideološke fronte. Toda zmagala je valonska demokracija in Belgija ni menda nesrečna, če je dala Degrollovi notranje- in zunanjepolitični pustolovščini malo lekcije.
RAZOČARANA TETKA EULALIJA.
Pariški dopisnik angleškega dnevnika »Ewening Standard« objavlja razgovor s 731etuo teto bivšega španskega kralja Alfonza Eulalijo, iz katerega posnemamo nekaj zanimivih podatkov. Tetka Eulalija je dala generalu Francu na razpolago 2 milijona funtov šterlingov, ker ji je obljubil, da bo najkasneje v dveh tednih v Madridu in da bo po zavzetju španske prestolnice šel bivšemu kralju v vseh pogledih na roko. Tetka Eulalija pravi danes sledeče: Vsi smo verovali v sposobnost in zmago generala Franca in ga podpirali denarno, kolikor je le potreboval. Še jaz sem mu dala vse, celo vse dragocenosti in vso zlatnino. Ko pa smo opazili, da se je državljanska vojna le preveč zavlekla in da ni tistih uspehov, ki smo jih pričakovali, smo prenehali z našimi denarnimi prispevki. Danes mu gmotno ne moremo več pomagati. Vidi se tudi, da general Franco ni bil svoji nalogi kos in da je madridska republikanska vlada neverjetno odporna. Po teh neuspehih smo prišli do prepričanja, da se v Španiji na noben način ne mor<> vpostaviti monarhija.
V AZIJI RAZSAJA KUGA.
Po poročilih iz Tokia je v pokrajini Amana izbruhnila kuga, ki se z bliskovito naglico širi. Od strani zdravstvenih institucij so bile podvzete vse mere, da se nadaljnje širjenje kuge čiru prej in čimbolj omeji. Doslej poročajo o številnih žrtvah kuge.
Ne pozabi naročnine!
>
Sm&ina aatkuma
Težke socialne razmere, ki so zajele prepustil podrobnejše zadevno poročilo malone vse socialne skupine, si po na- g. Brandnerju, ki je objasnil 113111611 take ravnem zakonu klešejo nova pota, nova zadruge in njeno organizacijo. Načelno izhodišča in to vedno v smeri najmanj- so bili vsi udeleženci za ustanovitev, šega odpora, to se pravi, da nudijo priza- mnenja pa so se cepila v pogledu višine detim čim večja materijalna in moralna prispevka. Po daljši zmenjavi misli se je dobra.	našel primeren način, ki naj bi služil pri-
Tekoče stoletje teži izrazito v skupno- pravljalnemu odboru kot smernica prisebno gospodarsko smer, torej v obrat- stavi okvirnega načrta, nem pravcu od življenja poldrugo stolet- j Namero je vsekakor pozdravljat} in žeje nazaj, ko je v polnem zamaliu in raz- leti, da se čimpreje uresniči. Saj bi bila mahu triumfirala absolutna gospodarska ta ustanova le v korist enemu in druge-svoboda (liberalizem, individualizem). Ta mu, to je njenim članom in skupnosti. — nova smer zavzema obliko zazdrttžnega Državne nameščence, ki jih tlačijo težke gospodarstva, ki posega v proizvodnjo in ♦♦♦«»»«♦♦♦»♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»»♦»» konsum. Najbolj se širijo konsumne zadruge, kar je razumljivo in v skladu r. današnjo potrebo delavstva, kmetstva in uradništva.
Pri nas se konsumne zadruge niso ob-, nesle. Vzroki so mnogovrstni, med prvi- j Mariborsko Sokolstvo se je zbralo v mi pa je nepoznanje cilja zadrugarstva. torek zvečer polnoštevilno v gornji dvo-Boljše je v tem pogledu delavstvo in rani Narodnega doma, da se v okviru so-uradništvo, vendar pa je njih zadružna; kolskega večera poslovi od odhajajočega zavest še zelo rahla in ohlapna ter se br. podpolkovnika Maksima Eriča ter da pod tenko kopreno kolektivnega duha! prisostvuje njegovemu poslovilnemu pre-skriva jak individualizem. Bolj ko razu- J davanju o prizadevanju Francije za
gmotne prilike, bi uedvomno gospodar sko le razbremenila. Mnogo je primerov, ko si nameščenec in njegovi družinski člani ne morejo dovoliti zdravniške pomoči in zdravil, še manj pa zdravilišč in drugih sredstev, oziroma se tega poslu-žijo prepozno. Tako hirajo in prezgodaj izbirajo.
Upati je, da se bodo po občnem zboru nabavljalne zadruge, dne 25. t. m., kjer bodo razpravljali tudi v tem vprašanju, zaznamovali prvi pozitivni uspehi v.tej smeri zadružne zdravstne politike.
i$adov4Mt luite&m uatcdau
Kaf je Francija storila za Jugos<aviio
mevanje zadružne misli jih silijo v za-družno-gospodarski sestav praktična izkustva, ki jih silijo, da si ustanavljajo vedno nove nabavljalne zadruge. Že doslej ustanovljenih nad 200 nabavlj. zadrug šteje okrog 120.000 članov. Sporedno s temi rasto tudi kreditne in zadnje čase tudi stavbene in proizvajalne zadruge.
Posebna vrsta zadrug v naši državi pa so zdravstvene zadruge, ki so zelo razširjene po Srbiji. Dasi zavzemajo komaj nekaj nad 1°/» vseh vrst zadrug, ven dar doseza njih število nad 100 in zaznamujejo lepe uspehe. Člani imajo tako cenenega zdravnika, zdravila in v bolniških domovih pravo In uspešno nego. Ni treba povdarjati, da je to za srbska naselja velika blagodad, ki bi je brez te organizacije ne bila nikdar deležna.
Tudi pri nas se skušajo ustanavljati take zadruge in v ponedeljek zvečer je bil v mali dvorani Narodnega doma sestanek državnih nameščencev z namenom, da pretresajo to vprašanje. Zamisel je
ustvaritev Jugoslavije in ostalih slovanskih malih držav.
Polno zasedena dvorana je pričala o tem, kako priljubljen in spoštovan je br. Erič v krogih nacionalnega Maribora in še prav posebno med brati Sokoli. Uvodno besedo je spregovoril predsednik meddruštvenega odbora mariborskih sokolskih društev br. prof. Struna zahvaljujoč se br. podpolkovniku za vse njegove plo-donosno delo v vrstah mariborskega Sokolstva ter želeč mu na novem službenem mestu čim večjih uspehov. Navdušenje je vzplamtelo, ko je pristopil k pre-davalni mizi br. Erič, ki so ga vsi navzoči pozdravili z gromkimi klici »zdravo«.
Odhajajoči br. podpolkovnik Erič si je izbral za svoje predavanje hvaležno snov. V poljudnem in s toploto prepojenem predavanju je prikazal francoski na rod kot miroljuben in demokratičen narod, ki je že od 11. stoletja spremljal s simpatijo borbo takratne male srbske kneževine, pa vse do 19. stoletja, ko se
dala tukajšnja nabavljalna zdruga držav- je pričel otresati turškega jarma. Z Na nih uslužbencev. Njen predsednik g. Re- 1 poleonovo Ilirijo so zapustili Francozi v her je objasnil namen sestanka in nato | Sloveniji prijeten spomin, ki živi in bo
živel iz roda-v rod. Francozi so tisti narod, ki je našemu narodu najgloblje v srcu in ki mu je tudi po srcu najbližji. Že od
nekdaj je bil sen Francije, da s*e ustvari velika slovanska država od Donave do Jadrana in do balkanskih planin. Ob ustvarjanju tesnih vezi med nami je prispevala znaten del tudi francoska književnost, ki je v svojih delih poveličevala herojski srbski in pozneje jugoslo-venski narod.
Balkanska vojna, svetovna vojna! Epidemija decimira število srbskega prebivalstva. Koga najdemo v lazaretih, če ne francoske zdravnike, ki so se javili prostovoljno v službo in pomoč Srbiji? Francija je spremljala albansko Golgoto in pomagala rešiti z vso svojo mornarico, kar se je rešiti dalo. Naš narod je šel nreko planine smrti in se s francosko pomočjo dvignil iz pepela ter nesel trobojnico zmage s francoskimi in jugoslov. divizijami v svojo veliko in osvobojeno domovino.
Koliko je Francija žrtvovala za naše dijaštvo in našo deco, ki ji je nudila svoje zatočišče, o tein bi se dale pisati cele knjige. Francija ni izvajala svojega prijateljstva samo z dobrodelnimi akcijami, temveč je znala vso svojo šolsko vzgojo usmeriti v smer bratske ljubezni do našega herojskega naroda. S tem je dala Francija eklakanten primer, kako je tre ba vzgajati deco v ljubezni do zavezni-
kov. Nudila je moralno, mate-ialno in vojaško pomoč in s tem vlila ponovnega poguma utrujeni srbski in jugoslovenski vojski, da je s prebitjem solunske fronto ob pomoči francoskih divizij s krvjo zapečatila naše edinstvo in rojstvo Jugoslavije. Povsod, kjerkoli se je pokazala potreba, tam so bili Francozi, ki so nam oomagalj ustvarjati današnjo domovino.
Zaključne besede predavatelja br. podpolkovnika Eriča so globoko odjeknile v srcih vseli navzočih, ki so se pridružili njegovemu vzkliku: Živela Francija! Dostojni poslovilni večer je zaključi' predsednik meddruštvenega odbora mariborskih sokolskih društev br. prof. Struna z obljubo, da bomo odhajajočega dragega nam brata podpolkovnika Eriča ohranili v najlepšem spominu v prepričanju, da ne bo pozabil naših obmejnih Sokolov, stražarjev naše severne meje, zlasti pa njegove številne sokolske dece. ki mu ob tej priliki kliče v pozdrav krepak sokolski »Zdravo!«.	_______________
hUtakcn Movice
Putnikovi izleti: za pravoslavne velikonočne praznike od 28. aprila do 4. maja priredi Putnik dvoje veleinteresantnih potovanj in sicer: Beograd, Južna Srbija. Drugo v Grčijo z obiskom Soluna, Sv. gore in Aten. Izletniki iz Slovenije uživajo do Beograda in nazaj polovično vožnjo. Za binkoštne praznike sledeči izleti z luksuznim avtokarom: Rim, Benetke, Pariš, Postojna (ogled jame) in Gorica, Crikvenica, Rab. 17.—18. aprila v Ribnico na Pohorje Obdach (Zirbitzkogel) 20. aprila Graz, 23.-25. aprila Dunaj. Na pariško razstavo interesente že sedaj opozarjamo in jih prosimo, naj se čimprej prijavijo.
‘StkAartL.itcmKbo iUIŠHtž
Občni zbor PTL. Preteklo soboto je bil občni zbor tukajšnje »Protituberkuloz-ne lige, ki ga je vodil banov, zdravnik g. dr. Honingman. Iz posameznih poročil je razvidno, da je društvo pomagalo tam, . kjer je bilo potrebno in v kolikor so dopuščala denarna sredstva. Posebno je skrbelo za bolehno šolsko deco, kateri Je bila prirejena mlečna akcija. Pri volitvah je bil izvoljen pretežno stari odbor 1 dr. Honingmanom na čelu.
Vmii tirnem it
(jolfala stevettsluk idezmatiev v ftted* vojnem MatMetu
Za časa Avstrije je obstojal zakon, ki je določa! za slučaj, da je v kraju vsaj .30 šoloobveznih otrok, katerih starši zahtevajo n. pr. slovensko šolo, da jim mora postaviti občina šolsko poslopje, oziroma dati na razpolago učne prostore in preskrbeti učne moči od deželne uprave. V Studencih pri Mariboru so bili v pretežni večini naseljeni delavci po rodu Slovenci in je bilo v zadnjih letih pred vojno med njimi že toliko zavednih, da so zahtevali slovensko šolo. Občinska uprava je razglasila, da se naj pridejo dotični starši z otroci javit v pisarno. Toda glejte! Na potu v urad je te ljudi nahujskana druhai s silo napadala, se nor&vala in jim skušala zapreti dohod na določen kraj, kar se jim je deloma tudi posrečilo, vendar pa sc je navzlic temu našlo potrebno Število šolobveznih otrok za slovensko šolo. Deželni odbor je dal radi intervencije slovenskih poslancev občini v Studencih nalog, naj razpiše komisijo za stavbo slovenske šole, ki bi jo bila stavila namesto občine Ciril Metodova družba. Kaj napravi nemško vzgojeni župan Dr. Juritsch (Dr. Jurič), sin slovenskega delavca iz delavnice? Kratkomalo ni razpisal komisije in jo zavlačeval tako dolgo, da je izbruhnila vojna!
Takozvana mednarodna internacionalna socijalna demokracija je bila takrat
bolj nemško nacijonalna, ko pa mednarodna. Njihov društveni občevalni jezik je bil v Mariboru in bližnji ter daljnji okolici le nemški, dasiravno je bila pretežna večina članov slovenskega poko
tenja, ki je govorila strašno skrpucalost-110 zmes slovenščine in nemščine. Na javnih zborovanjih se je sprožilo tu in tam vprašanje, ali se naj govori tudi slovenski (ako so prišli sodrugi iz Ljubljane ali Trsta). Nekaj borbeno razpoloženih pa je zakričalo v nemščini češ, da razumejo vsi nemški in jc pri tem ostalo. Prj eventualnem glasovanju pa so se mnogi sramovali priznati, da ne razumejo .nemščine in da zahtevajo slovenski govor. Tudi v tej organizaciji je bil nemški teror.
Za službo v delavnici in kurilnici južne železnice v Mariboru so sc javili slovensko misleči uradniki, toda nihče ni bil sprejet, ker se je vodstvo branilo slovenske zavedne inteligence, saj so v tej strokovni panogi le težko premeščali uradnike. Sploh je bila jasna tendenca, ne pripuščati zavednih Slovencev, da bi sc povzpeli do boljših vodilnih mest. — Sprejemal; so navadno slovensko uradništvo k večjemu še k prometni ekseku-tivni službi, kjer ja bila možnost, da se premestijo in nameščajo v nemških krajih po Tirolih itd., dočim se je nemško uradništvo nastavljalo po slovenskih postajali z namenom, da je to uradništvo. združeno z uradniki privatnih podjetij in drugih državnih ustanov, dalo s svojimi družinami (otroci) podlago, da se je stvorilo dovoljuje število šoloobveznih otrok za zahtevo po nemški šoli.
V trgovini in obrti se je vršil proces analogno. Mladenič, učenec se je prišel učit. Pri poslovanju je slišal samo nemščino, ako ni bil gospodar zaveden Slo-
venec. Kaj je postalo iz takega mladeniča? Pozabil je na materni jezik, čutil se je Nemca!
S tem nočem trditi, da se je vsakemu Slovencu tako godilo, vendar pa so bili v Mariboru in bližnji ter daljnji okolici po večini taki slučaji, ker je bila trgovina in obrt pretežno v nemških rokah oziroma v Nemcem prijaznih rokah. Ti podjetniki so bili večinoma odvisni od kredita nemških denarnih zavodov in naklonjenosti nemških oblastnikov, katerim so se klanjali.
V tej vzgojni miselnosti je živel naš slovenski človek. Nič čudnega, če je mislil tako, saj so visoko izobraženi nacionalno vzgojeni inteligentni ljudje postali tu in tam narodni odpadniki — renegat-je, ki so potem moralno, gmotno in kot oblastniki vplivali na nerazsodnega slovenskega človeka. V celoti je vladalo pri nemških oblastnikih načelo: slovenske inteligence ne dopustiti do boljših, višjih položajev, kvečjemu v kompaktno nemških krajih. Povprečno slovensko ljudsko maso pa je treba na katerikoli način napraviti če že ne Nemcem prijazno in nemškutarsko, pa vsaj zaenkrat indiferentno.
Radi teh na kratko opisanih razmerje bila skrajno težka naloga, ki je zahtevala vztrajnega, neomahljivega dela, da se je ustanovila strokovna železničarska orga nizacija na nacijonalni podlagi in to v Mariboru, kjer je tekla nekaj kilometrov proti severu narodnostna meja, dočim je bilo mesto samo v nemško nacionalni upravi, ki je soglašala s Kemstockovim geslom: Lieber rauchgeschwiirzte Triim-mer, als ein \vindisch Maribor«.
V Mariboru jc od leta 1861 obstojala slovanska čitalnica, vendar se je tukaj shajala večinoma boliša inteligenca, tako da so nižji zevedni sloii Čutili potrebo, da
si ustanovijo posebno društvo. Tako so i bili 1. 1894 na glavnem kolodvoru nekateri zavedni slovenski železničarji, med njimi gg- Rebolj Anton, Skerbinšek Štefan, Skvarča Ivan in drugi, ki so dali po* budo za ustanovitev bralnega in pevske* ga društva v Mariboru. Tu so se zbira'1 zavedni Slovenci, pristaši raznih slojev, delavci, v vččini pa so bili železničarji1* Imeli so svoj pevski, tamburaški, ter gle" dališki — dramatični odsek. Prirejali so koncerte in igre v hotelu »Ivan« na Te* znem, v Križevem dvoru in bližnji okolici. Imeli so lasten zložljiv oder. Prirejali so izlete tudi v daljnjo okolico ter • petjem in igro vzbujali pri ljudeh naro«' no zavest. Tekom par let j? štelo drus -vo okoli 300 članov.
Pri železnici je obstojala do leta 1^1 za uradnike strokovna organizacija senbahn-Beamtenvercin« za sprevodnih
»Kondukteur Verein«, potem sP^oSna^cJ ganizacija železničarjev »Sudbahner-v band«, potem splošna socialno deni1 kratska organizacija z vsemi strokov mi odseki za različne kategorije žele& čarjev, privatne industrije in drugih
jetij. Slednja je bila najmočnejša org
zacija, pred katero so do leta 1914 oblastva imela rešpekt, saj so nudile kokratne volitve, prireditve in vsal\°^c ni pompozni obhodi ob priliki niajn proslave dovoljnjo sliko njihovega vilnega članstva.	RP»tri-
Strokovno uradniško društvo » j ten-Verein« v Mariboru, ki je bil 1910 še samo strokovno društvo, .pV-dil tokrat spričo svojih odličnih -	-e_
nih vrlin in sposobnosti uradnik	bii
leznicc Slovenec g. Kejžar 1Iva , ,pa|jC.) uslužben na glavnem kolodv° •	—-
Spomnite se CM O
BHET'
vilno. Vabljeni pa so tudi vsi ostali prijatelji Družbe sv. Cirila in Metoda. Kdor še ni član Družbe sv. Cirila in Metoda, naj pri tej priliki pristopi!
Prostovoljna gasilska četa v Radvanju izreka najtoplejšo zalivalo stalnemu omizju gostilne Breznik za darovanih Din 102, mesto venca na grob pok. Klariča, cer po tarifi za večjo porabo vode — vse Na vokalnem koncertu 17. t. ni. v ve-kakor leta 1936/3. Okoliške občine pla-; liki kazinski dvorani nastopi poleg ge. čujejo vodo po' dogovoru. — 16. Vodo- j Oberwalder;eve tudi naš znani tenorist merščina po sklepu mestnega sveta z j g. Slavko Lukman. Ker bo spored zelo dne 30. marca 1928 — kakor leta 1936/37. pester, je priporočljivo, da se vstopnice 17. Uvoznina na podstavi uredbe in ta- (rezervirajo že vnaprej. Predprodaja pri
fkadtotske in M&eiiške Mtmfee
Kakšne davščine bodo plačevali Mariborčani v proračunskem letu 1937-38
Proračun mestne občine mariborske za proračunsko leto 1937/38 je bil z odločbo ministrstva za finance z dne 18. marca 1937, br. 3492/VII, odobren z Din 57,230.170.— razhodkov in prav toliko dohodkov s proračunsko naredbo vred s tem, da se bodo v proračunskem letu 1937/38, t. j. od 1. aprila 1937 dalje v mestni občini mariborski pobirale niže navedene mestne doklade, mestne pristojbine in samostojne mestne davščine.
1. 40% na mestna doklada na zemljari-"o, zgradarino, pridobnino, družbeni da-
v^k in rentnino. Za izračunavanje in po- —--*	—----------- ■	-----	-----
branje mestnih doklad je odločilno davč- — § 4. uredbe se tolmači tako, da je ani __ _	___
»o (koledarsko) leto — vse kakor leta, balaža, ki gre na polnjenje, pri povratku p0	Natt)	t,o govoril dr. Senjor o
lp36/37. — 2. Mestne takse na podstavi uvoznine prosta, mora pa se prijaviti za jviasaryku in njegovih stikih z Jugoslo-
1 povratek.	_	_	vani. Po predavanjih bo občni zbor z
18. Davščina na vozila po naredbi biv-, običajnim sporedom. Med posameznimi še deželne vlado za Slovenijo z dne 30.1 maja 1921 z izpremembami po naredbi bivšega pokrajinskega namestnika za Slo-
rife, sklenjene na seji mestnega sveta z dne 28. januarja 1935	— kakor leta
1936/37 z izpremembo, da odpade drugi odstavek § 9. uredbe. Tarifa se izpremeni v toliko, da sc tiskovine vseh vrst, poslovne knjige, bloki in beležnice ter ostale šolske potrebščine iz papirja, slike, podobice, albumi in slično uvrsti v tar. post. 2.
Zlati B-rišnikovi v Slovenski ulici.
Masarykova proslava 111 občni zbor Jugosl.-češkoslov. lige v Mariboru. Jutri
v petek, dne 16. t. m. bo ob osmih zvečer v lovski sobi hotela »Orel« občni zbor .1C lige v zvezi s khitko Masary-kovo proslavo. Na sporedu je najprej kratko predavanje prof. dr. Dolarja, ki bo govoril o vtisih z nedavnega potovanja
sklepa mestnega sveta z dne 19. decem bra 1929 z izpremembo po sklepu mestnega sveta z dne 10. novembra 1932, ozi-r°ma 4. avgusta 1933, oziroma 5. oktobra 1933, oziroma 29. januarja 1935, oziroma _ .
!0. marca 1936 — vse kakor leta 1936/37. j venijo z dne 22. maja 1922 ter z izpre-2a prenos lastništva na živinskih potnih j mernbo po sklepu mestnega sveta z dne 'istih se pobira za vsako veliko žival Din 19. decembra 1929 oziroma z dne 4. av-za vsako malo žival Din 2. — 3. Ko- \ gusta 1933 kakor leta 1936/37. re-misljske pristojbine za gradbene, obrtne j vozniki, ki imajo obrt, plačajo za vsak 'n zdravstveno-higienske komisije po j tovorni avto pavšalni znesek Din 500.— sklepu mestnega sveta z dne 19. decem- j letno ne glede na pnevmatiko 111 tezo bra 1929 — kakor leta 1936/37. — 4. Trž- vozila.
"'na na podstavi sklepa mestnega sveta 1 dne 14. marca 1929 — kakor leta 1936/37. — 5. Plovnina na podstavi skle-pa mestnega sveta z dne 20. decembra l922 z izpremembo po sklepu mestnega Syeta z dne 4. avgusta 1933 — kakor leta 1936/37. — 6. Sejmiščna pristojbina za 113 sejem prignano živino — kakor leta l936/37. — 7. Tehtarina za vsako na me-sttti tehtnici stehtano blago po sklepu
„	1 ,	1	1UUUC1JC III Ulljavt-Ijo luiauiuv, vin
19. pasji davek po Din loO.- letno za, h) s]ovesnc prireditvc udeležijo, vsakega psa, izvzemsi čuvaje, za čuvaje | pa Din 10.— letno. Za čuvaje se smatrajo
psi, ki so stalno privezani na verigi, ali ki so stalno v ograjenem prostoru (dvorišču). — 20. Davščina od prirastka na vrednost nepremičnin na podstavi uredbe in pravilnika po sklepu mestnega sve-'	ta z dne 28. januarja 1935 z izpremembo
MC.n«uu	nuivpvi	PO sklepu mestnega sveta z dne 10. mar-
n,estnega sveta z dne 24.	septembra 1920 j	ca 1936 — kakor leta 1936/37.	-1. V
kakor leta 1936/37.	—	8.	Davščina na	selicni davek na podstavi uredbe, skle-
točkami sporeda bo zapel pevski zbor Glasbene Matice par pesmi, kar bo dalo prireditvi še poseben sijaj. — Vsi prijatelji češkoslovaškega naroda iskreno vabljeni!
Slavnostna akademija Pomladka Jadranske straže. Opozarjamo občinstvo, da priredijo srednješolci svojo vsakoletno akademijo v prostorih unionske dvo-i rane dne 18. aprila b 15. uri. Vabimo vse I roditelje in prijatelje mladine, da se lepe in slovesne prireditve udeležijo, čisti dobiček je namenjen Pomladku Jadranske straže srednješolskih zavodov.
NARODNO GLEDALIŠČE.
Četrtek, 15. aprila ob 20. uri: »Na ledeni plošči«. Red A.
Petek, 16. aprila: Zaprto.
Sobota, 17. aprila ob 20. uri: :>Rdeči nageljni«. Znižane cene.
Nedelja, 18. aprila ob 15. uri:	»Sveta
Ivana«. Znižane cene. — Ob 20. uri: »Na ledeni plošči«.
»Dolarska princesa« — zaključna operetna novost. Premiera tega izredno popularnega dela krasne glasbe bo v režiji J. Povhcta prihodnji teden.
Nedeljska popoldanska predstava bo Shawova »Sveta Ivana«. To je odlično inscenirno in uspelo delo, ki prikazuje usodo junaške »Device Orleanske«. Dasi so z uprizoritvijo tega dela zvezani veliki stroški, veljajo znižane cene.
V nedeljo zvečer ponove zanimivo in aktualno komedijo Vilepia Wernerja »Na ledeni plošči«.
»Šorlijev večer« v proslavo GOletnice tega zaslužnega slovenskega pisatelja, ki živi v Mariboru, bo v ponedeljek. Spored: govor ljubljanskega kritka Fr. Koblarja, dr. M. Žnuderla, recitacije, samospevi, zbori in dva skeča, ki ju izvajajo člani mariborskega gledališča Rasber-gerjeva, Starčeva, Gorinšek, Košič in Crnobori. Režijo vodi P. Make.
Prihodnji četrtek nastopi v gledališču spet priznani trio F. Brandlove. Spored bo nov in izbran. Natančnejše še javili i>.
^nos nepremičnin iz pogodb med živi-v smislu zakona z dne 31. marca 1905, 'fež. zak. št. 95, z izpremembo po sklepu testnega sveta z dne 19. decembra 1929 ^iroma z dne 27. marca 1930 — kakor leta 1936/37. — 9. Trošarina na vino in v‘nskj mošt po 100 par na liter vinskega "|ošta in 150 par na liter vina. V gostilniških obratih se priznava pri vinskem {'Joštu 10% odbitek in pri vinu 1.5% od-'tek kot kalo — kakor leta 1936/37. — [J Trošarina na žgane alkoholne pijače, perje, špirit, rum, konjak po Din 5.— od lektoij-trske stopnje alkohola — kakor le-!■* 1935/37. — 11. Trošarina na pivo po 7^ 0.60 na liter piva — kakor leta %/37. — 12. Trošarina na šampanjec 0 Din 25.— od velike in Din 12.50 od steklenice šampanjca — kakor leta 36/37.
HikC
njene na seji mestnega svčta z dne 10. marca 1936 — kakor leta 1936/37. — 22* Zamudne obresti, in sicer 6% od neplačanih zneskov od dneva zapadlosti do dneva plačila — kakor leta 1936/37. — 23. Opominarina in rubež — kakor ieta 1936/37. — 24. Gradbene takse na podstavi odločbe ministrstva za gradbe z 25. decembra 1933, št. 33.488, in odločbe ministrstva za finance z dne 28. februarja 1934, št. 1498 — kakor leta 1936/37. — 25. Pristojbina za priklop na mestni cestni kanal na podstavi zakona z dne 27. maja 1896, dež. zak. št. 23, z izpremembo po sklepu mestnega sveta z dne 21. marca 1929 — kakor leta 1936/37.
Mestuo poglavarstvo Maribor.
Iz železniške službe. Premeščeni so: prometni uradniki Aleksij Kononenko iz , *3. Gostaščina, in sicer 13% od za leto Novega mesta v Ptuj, Anton Zupan iz Or-
'36 '	A---1:----------1	4-s-trv n	v	T	T*>	1	_	.1	AAnMi?	17
Din 30.000
jc danes, 15. t. m. glasom telefonskega poročila iz Beograda zadela
BEZJAKOVA
srečka štev. 98.632. (Brez jamstva!) 1935
Hotel »Orel«. S 16. aprilom nov ka-karetni program. Znani »Kuthows kvartet«.
Večer znanstvenih demonstracij priredi Zdravniško društvo v Mariboru v petek, dne 16. t. m. ob 18. uri v splošni bolnišnici. Primarij dr. Benčan govori o »Mola liydatidosa«. Nato demonstracije zanimivih slučajev iz drugih področij. — Zvečer ob 20. uri v »Mariborskem dvoru« družaben sestanek.
Rokomavhi strahujejo podeželje. Še nc-izsledeni storilci, najbrže cigani, so udrli v trgovino Ivana Koržeta v Cirkovcih in sicer na ta način, da so prežagali železno omrežje na oknu. Odnesli so razne predmete v vrednosti preko 16.000 dinarjev. Izbrali so si vetrovno noč za svoj zločin, da ni bilo slišati šuma in ropota.
Zopet dva. Od doma sta pobegnila 15-
Kino Union. Danes dunajska veseloigra »Karneval in ljubezen«, Hans Moser, Lien Deyers in Hermann Thimmig.
DRŽAVNA RAZREDNA LOTERIJA.
Pri žrebanju 1. razreda, 34. kola, dni 14. aprila so bili izžrebani sledeči dobitki: Din 80.000: 40749 Din 50.000: 33743 Din 36.000: 73848 Din 20.000: 70552 Din 10.000: 10747 18877 48310 Din 5000: 20580 34358 47192 63072 78968 97291
Din 3000:	8310 20455 28312 32811 42385
46891 53716 66268 77418 96363 Din 1000: 759 1514 6373 31344 37472 46519 54155 64650 80525 84516 96173 97325.
BANČNA POSLOVALNICA BEZJAK, Maribor, Gosposka ulica 25._____________
iS* Anosa «•"»“> najemninske vred- šta„ja _k Sv. Petru v Savinjski dolini, Fri- uta 5 m M4JtaSI»to p'P“b^“.	;
lin 7*	U^IIUUia	UfljwUIUHW»^	Stanja K OV. rCUU V oaviujon.
Ji.,1'1 hiš, in sicer na podstavi zakona z | ^erik Sever iz Kotoribe na Rakek, Ivan g'e 18. maja 1894. dež. zak. št. 4, in raz- Giavač iz Čakovca za postajnega načel-, sa bivšega štajerskega deželnega od- njka v Kotoribo, Leopold Game iz Slo-2 z dne 5. maja 1916. dež. zak št. 78. venske Bistrice za postajnega načelnika v , ^remembo po sklepu mestnega sveta višnji gori, Franjo Šircelj od Sv. Roka— 10^ _ kakor leta Lupinjak za postajnega načelnika v Slo-
lo??.e 28. januarja 1935	 t____, .
37.	I	venski Bistrici, Jožef Remec iz Slovenske
l9v ^ana,šč*na, in sicer 6% od za leto Bistrice za postajnega načelnika k Sv. ,'* ugotovljenega kosmatega najemnin- Roku—Lupinjnku ter strojevodja Matevž
_______ :__________________!	v-	_______ C.tSolr
VlJLTlLRa KOSmdlt^d lidjviiiiiiii ^ KOkU^^^Llipnij^iKU let oliujt
donosa oziroma najemninske vred-1 Jerina iz Maribora v Sušak. biv?' lliš/ in siccr na Podstavi naredbe 1 Sprejemni izpit za srednjo šolo. Ali bi nijo celokupne deželne vlade za Slove-. ga nc bil5 najbo1jše odpraviti? Koliko skr-ixDr z dne l5- septembra 1919. št. 693. z bi manj za 0troka, starše, učitelje in tudi <3iie ^embo po sk,ePu mestnega sveta z: profesorje! Kdor bi rad o tem kaj več sli-DIax.f-Januaria 1955 Pri poslopjih, ki ne šal( naj pride nocoj k predavanju v Ljud-s ^0S^a^’ne* se odmeri kaualsči-. univerzo. Govorita profesor dr. Per-^idar, Parami ,etn° od vsakega m'J za- havc jn U5ite]j Kopriva. Vstopnine pro-11,.,0(2 Ploskve, pomnoženeea s številom
Občni zbor moške in ženske podružnice Družbe sv. Cirila in Metoda se bo
vršil v četrtek, dne 15. aprila 1937 ob 20. uri v mali dvorani Narodnega doma. Cirilmetodarji in cirilmetodarice bodo ka
kor vsako leto tudi letos prišli polnošte- zboljšanje.
pomnoženega s številom stot sstropij — vse kakor leta 1936/37. sicp ,darIna 'n ve^la poraba vode, in lt0 r 4% od za leto 1936 ugotovljenega matega najemninskega donosa oziro-Se najemninske vrednosti hiš. pri čemer v0t?ara^una ona množina vode, ki jc do-l.^ena P° vodovodirh predpisih, po Din Poraba vodc Pa P0 Din 2.—
2f 11 • in sicer na podstavi zakona z dne >Znrnovembra 1901- dež. zak št. 86, z dn ^-nibo po sklepu mestnega sveta z, v * 28 januarja 1935. V primerih, kadar BRUSELJ. 15. aprila. Havas poroča: iz Odw£er ne ka?-<: Pravilno, sc postopa po	okolice	dr.	Schachta	se	doznava,	da	še
liani biv§e Pokrajinske uprave v Ljub-	ni	določen	dan	njegovega	potovanja	v
f> ’ z dne 18. decembra 1922. št. 44.571.1 Pariz, ki se je menda določil za začetek Se ^Oslopjih, ki ne plačujeo gostaščine. maja. Po informacijah se bo podal dr Računa faktična poraba vode, in si^Schaclit v Pariz, če sc bodo francosko
nujoč v Maistrovi ulici 2. Starši nave denih fantov so beg naznanili policiji, ki sedaj poizveduje za njima.
Gori! Na Remšniku je vpepelil ogenj domačijo posestnice Marije Robnikove, ki trpi radi požara 12.000 dinarjev škode.
Ob vse prihranke je prišla 85-letna vdova Elizabeta Petrovičeva, stanujoča v Taborski ulici 11, ki ji jc doslej še neznani tat izmaknil iz kuhinjske omare 200 dinarjev gotovine. Ko je Petrovičeva omenjeno tatvino opazila, jc takoj stekla na podstrešje, kjer je imela v cunjah zavitih in skritih 1000 dinarjev kovanega denarja ter dve hranilni knjižici, glaseči se na njeno ime. Toda o denarju in hranilnih knjižicah ni bilo nc duha ne sluha. Petrovičeva je zadevo prijavila policiji, ki sedaj poizveduje za tatuni.
Kakšno vreme se nam obeta. V smislu dunajske vremenske napovedi za danes bo vreme po večini oblačno, padavine, nekoliko hladneje, od zapada morda že
| Nočno lekarniško službo imata ta te-i den Maverjeva in Vaupotova lekarna.
^ Trije samomori - Mladina v smrt
S strelom v srce si je končal življenje.
V Hotinji vasi pri Slivnici so našli na cesti mrtvega 23-letnega posestniškega sina Janeza Plečka. V rokah jn imel samokres kalibra 9 mm, iz katerega si je pognal kroglo naravnost v krce. Kaj je mladeniča gnalo v tako žalostno smrt, ni točno ugotovljeno.
j Mrtvec na železniški progi. Na mostu pri nostaji Prevalje—Holmec jc osebni vlak, ki prispe v Maribor ob 9. uri zve-I čer, povozil 26-letnega posestniškega sina Franca Halcja, ki se je v samomorilnem namenu vrgel pod kolesje vlaka, ki j ga je popolnoma zmrcvarilo. Hale je večkrat dejal, da bo izvršil samomor in je pred groznim dejanjem položil na mizo v I svoji sobi 4000 dinarjev in žepno uro, nato pa pohitel na železniški most in si prostovoljno končal življenje, j V smrt... Obešenega so našli posestniškega sina Josipa Pukla na Pesnici. Vzrok samomora ni znan.
fUdai #ta\de StUaM v Vati*?
nemška trgovinska pogajanja zadovoljivo zaključila. Govori se, da bo dr. Schacht vodil s francoskim zunanjim ministrom Delbosom važne razgovore glede nemških predlogov v pravcu evropskega sodelovanja.
V višjem uradu.
Višji uradnik: »In zdaj, med uradnimi urami se me drznete nadlegovati s svojo terjatvijo?!«
Upnik: »Oprostite; mislil sem si, v uradu imate še največ časa!«
Počrnjeni zamorec.
Grofica: »Danijel, moja sobarica se je pritožila, da si se proti njej vedel nedostojno!«
Danijel (zamorec):	Milostljiva,	to ni
res! Ta grda ženska bi me samo rada pri vaši milosti — počrnila!«
V kopališču.
Mati: »Ne. Erna, tako ,razgaljena ne smeš v kopel. Kaj bodo pa ljudje rekli? Ti si skoraj bolj dekoltirana, kakor če i bi šla na ples!«
Stran 4.
Mariborski »Večernik« Jutra
V M ar i b o r u, dne 15. IV. 193
čaduje leUfeMtke vesti
Nezaupnica londonski vladi odkionmna s 345:130
V ktoiiestm ieue
LONDON, 15. aprila. Pred nabito polnim parlamentom in diplomatskimi ložami je bila sinoči velika debata glede predloga nezaupnice vladi, ki so ga sprožili laburistični poslanci v zvezi s sklepi britanske vlade glede Francove blokade ob baskovski obali. Glavni govornik je bil vodja angleške laburistične stranke major Attlee, ki je izjavil, da ne zabra-njuje nevmeševalni dogovor trgovine s Španijo, seveda pod pogojem, da ne vozijo ladje municije in orožja. Na drugi strani ni Francov režim mednarodno priznan, ker gre za uporne vojaške formacije, ki so se uprle legalni vladi. Radi tega se ni priznal generalu Francu značaj
vojskujoče se stranke. Zato je tudi Francova blokada protizakonita in nasprotuie celi vrsti mednarodno pravnih določb. Potem, ko so spregovorili še drugi govorni, ki, je odgovoril zunanji minister Eden, ki je izjavil, da bodo uživali angleški parniki zaščito britanskega vojnega brodov-ja do španskih vod 3 milj od obale, če bi se zgodilo, da bi bil kakšen britanski parnik izven španskega vodovja napaden, potem bo našel največjo zaščito angleške vojne mornarice. Vendar pa je pri Bilbau položaj tak, da ni mogoče zaščititi vseh parnikov. Glede vprašanja prostovoljcev je izjavil, da ni mogoče zahtevati od britanske vlade prejudičnih sklepov.
Kako si g. Churchill zamiilja likvidacijo španske državljanske vojne
Žena v službi policije
j Že svojčas smo poročali, da se bavijo 1 tudi naša oblastva z vprašanjem nastavitve ženski redarjev, ki naj bi se vpo-rabile samo za gotove službe, predvsem za delokrog prestopkov mladine. Kakor znano imajo v Londonu že nad tri leta uslužbene ženske redarje. Glavni londonski policijski urad. takozvani Scotland Yard, je izdal pred nedavnim ponoven poziv na vse one žene, ki imajo veselje, posvetiti se policijski službi. Danes šteje London že 126 ženskih redarjev, sprejeti pa nameravajo še nadaljnjih 50 novih redark. Zanimivo je, da so se od vseh do-sedaj ushižbenih ženskih stražnikov, poročile samo tri. Novemu pozivu se bodo nedvomno odzvale še številne nove kandidatke, ki so pripravljene, da pomagajo svojim tovarišem v težki službi.
LONDON, 15. aprila. V svojem parlamentarnem govoru }e predlagal Churchill kompromisno rešitev med obema vojskujočima se španskima strankama. Kompromisna rešitev bi se raztegnila na 6 let in bi obsegala tri faze. 1. Ustavitev vseh sovražnosti na osnovi statusa quo. 2. Sklenitev direktnega dogovora med Valencijo in Salanianco. 3. Vrnitev k normalnemu parlamentarnemu življenju.
LONDON, 15. aprila. Vse angleško jutranje časopisje se obširno peča s snoč-njo debato v londonskem parlamentu. »Morningpost« piše, da naj prizna lon-
donska vlada Francov režim tudi de jure, ker ga je faktično itak že priznala. Vlada pa naj pazi, da se ne bi ta dvorezna politika nekega dne maščevala. »Daily Te-legraph« naglaša voljo angleške vlade, da ohrani nevtralnost. Glede Churchilo-vega predloga za posredovanje velesil v Španiji pa naj poda v imenu vlade izjavo, da bo vlada podprla vsak poskus, da se španska državljanska vlada čimpreje likvidira. Spodnja zbornica je nato prešla h glasovanju glede laburističnega predloge o nezaupnici, ki jo je parlament odklonil s 345 proti 130 glasovom.
Od vseh teh reflektantk ne zahtevajo samo, da se podvržejo zdravniškemu pre' gledu, da so telesno in duševno dovelj razvite, temveč morajo imeti vse lastnosti, ki odlikujejo pravo ženo. Londonski ženski redar mora biti energičen ter obenem dobrodušen. Zavedati se mora svojih dolžnosti in pri tem skrbno čuvati svoj humor. Višji policijski urad zahteva od vseli kandidatk, da se znajo kretati v vsaki družbi in v vsaki obleki, bodisi naipriprostejši ali najelegantnejši. Mnogokrat se pripeti, zlasti v Londonu, da mora policija intervenirati v nočnih lokalih in so se izkazale za to službo najprimernejše ženske policistke, ki se znajo kretati tako spretno, da marsikdo niti & sluti, da ima opravka s policistko.
ozemlju je bilo meseca marca t. 1. ulovljenih 72 pižmovk, precejšnje število pa ) tudi v Prekmurju. Silno razmnoževanje pižmovk se opaža v zadnjem času v okolici Gornje Radgone. Lutvercev in Apački kotlini in sicer po močvirjih v ! takozvanih murskih rokavih. V starem | murskem rokavu v Lutvercih, kjer so lovci pred poplavo Mure ulovili dve pižmovki, so nedeljski izletniki po močvirju opazili 10 pižmovk.
»Španskih jezdecev" ob bolgarski meji ni več
SOFIJA, 15. aprila. Kakor poroča »Dnes« je jugoslovenska vlada dala nalog, da se ob bolgarski meji odstranijo
žične pregraje in »španski jezdeci«, ki so bili svojčas postavljeni radi podvigov macedonskih revolucionarjev. Navedeni list pozdravlja te ukrepe kot vidno znamenje zboljšanja odnošajev med obema zavezniškima državama.
sHujske .navite
p. Zastrupljenje. 31etni sin viničarja Jožefa Kovačiča, doma iz Svetinj pri Ivan-kovcih se je doma z drugimi otroci igral. V hiši so našli steklenico kisline, ki jo je izpil in se zastrupil. Otroka so prepeljali v bolnišnico.
p. Napad na cesti. 301etni brezposelni mesarski pomočnik Križič Jožef iz Hajdine se je v torek proti večeru s kolesom vračal proti domu. V bližini Vin-diševe hiše na Bregu pa sta ga doslej neznana moška napadla, pri čemer je za-dotbil na glavi hude poškodbe s topim predmetom. Poškodovanega so prepeljali v 'bolnišnico.
p. Brezposelnost bo večja. Poročali smo že, da bo Petovia v najkrajšem času ustavila svoj obrat. Kakor smo do-znali, bodo delavci že 15. t. m. odpuščeni, ostanejo le uradniki, katerim pa je služba do konca Junija t. 1. odpovedana. Število brezposelnih v našem mestu bo s tem zelo naraslo.
p. Očim zabodel sina. Pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju je nastala pri nekem posestniku hišna rabuka in je očim v razburjenosti zgrabil za nož in je
brezposelnega mehanika Medveda trikrat zabodel v trebuh. Poklicani reševalci so ranjenca zapeljali v bolnišnico, kjer se sedaj bori s smrtjo. Zadeva se bo sedaj obravnavala pri sodišču.
uevite
Grobne hijene, že delj časa se pritožujejo posestniki grobišč, da nekdo krade goreče sveče ha grobovih. Te dni se je posrečilo zasačiti neko S. M. ter so pri njej našli v žepih več sveč. Tudi neke tuje dokumente je imela pri sebi. Vse te reči so ji bile odvzete. S. M. pa je pobegnila ter jo zasledujejo orožniki.
Šoštanju gradbeni načrt! Kljub nenaklonjenim gospodarskim razmeram in prilikam je gradbeno gibanje v našem mestu in njegovi okolici zelo živahno. Mnogo lepih hiš in vil je zrastlo v raznih delih mesta. Ob Medvedovi in dr. Vošnjakovi cesti pa nastaja celo nov del mesta. Ko pa gledaš to rast novih stavb, ki takoj pade v oči: ni stavbnega načrta! Objekti so razmetani in so drug drugemu v
Sokolske utske
Jutri v petek 16. t. m. seja župne uprave ob 20. uri, pri kateri se bo razpravljalo o letošnjem župnem izletu. — Sokolska župa Maribor.
kontrast. Ravno kompleks ob Medvedovi cesti, ki je eden najlepših gradbenih prostorov mesta, je najmanj načrtno zazidan. Škoda. Ni pa še prepozno. Občina naj čimprej prouči zadevo gradbenega načrta za naše mesto. Stvar je važna in zasluži resnega razmišljanja.,
Skrajna raztresenost.
Profesor (zase): »Vraga, danes zjutraj sem vrgel pismo v poštno nabiralnico za Razredoviča in zdaj se spomnim, da s3ifl pozabil nanj zapisati naslov. No pa ja^ mislim, da bo pismo vzlic temu dobil, saj je mož itak po vsem mestu znan!«
Darujte za azilni sklad PTU
Razno
Če hočete
DOBRO VINO
piti, morate v gostilno »Prešernova klet« priti. Sprejemam tudi abonente- 1477
Prodam
Osebne vesti. Zastopstvo splošne zavarovalne družbe Jugoslavija — poverjeništvo Gornja Radgona — jc prežel od bivšega poverjenika g. Miško Križanec, dimnikarski mojster in hišni posestnik v Gornji Radgoni. — K sreskemu sodišču v Gornji Radgoni premeščena, zva ničnica*gdč. Romanca Krajnc iz Ljubljane je nastopila svoje novo službeno mesto.
Pižmovke. V okolici Lipnice na avstr.
PREKLIC!
Podpisana Dražbaher Ivana, Maribor, Kralja Petra trg, pre klicujem klevete, katere sem izrekla o Lešnik Barbari, po-strežnici v Mariboru, StroIS-majerjeva 10 ter se zahvaljujem imenovani, da je odstopila od tožbe. Dražbaher Ivana.	\';,24
Posest
ENOSTANOVANJSKA HIŠA
z velikim vrtom naprodaj. Po brežje, Kettejeva ul. 7 Spe-sovo selo.	i927
Kupim
MLIN
za krušne drobtine.	dobro
ohranjen, kupim. Naslov v upravi »Vcčernika«.	1922
NSU MOTORČEK
skoraj nov, kompleten z električno lučjo ceneno na prodaj. Naslov v varavi »Večer-nika«. _____________ 1787
KAMEN
za betoniranje oddam. »Mariborski dvor«. Kralja Petra trg.	1931'
Sobo išie
IŠČEM SOBO
z vso oskrbo v bližini Melja s 1. majem. Ponudbe pod »Točen plačnik« na upravo »Večernika«.	’.929
ZAKONCA BREZ OTROK
iščeta sobo s štedilnikom s 1. majem. Aleksandrova ccsta 53 — dvorišče,	1920
Sobo odda
LEPO OPREMLJENO SOBO
solnčno in zračno, z lepim razgledom, oddam. Uporaba kopalnice. StroBmaicrjeva ul. 28, II. nadstr., 9. vrata. 1917
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom oddani-Naslov v upravi »Večernika* 1930
OPREMLJENO SOBO
z dvema posteljama in posebnim vhodom oddam v najert1’ Koroška cesta 69.	19*?
OPREMLJENO SOBO s posebnim vhodom oddan]; Koroška c. 99.
SOBO S ŠTEDILNIKOM .
oddam takoj. Naslov v upraji »Večernika«.	1^“:
OPREMLJENO SOBO
s posebnim vhodom, čisto, of dam. Jenkova 5, pritličje.
Stanovanje
iit
OOSFODA
sprejmem na stanovanje hrano. Vrbanova 28. pritl^J desno.
"1933
GOSPODA
sprejmem v vso oskrbo Cvetlična 10.________ __
DVOSOBNO STANOVANJj
oddam s 1. majem. Studs1'^’ Aleksandrova cesta 7.
BOJV J V /IN
Katinki je odleglo, četudi sovražnica Angležev in strastna rusofilka, si je morala priznati, da je bil Rowland pravi žentlmen, četudi v špionski službi angleške države.
Katinka je vstala in hotela zapustiti Verino spalnico, ko je opazila, da stoji pred njo Vera, ki se je bila medtem tiho, neslišno pojavila v sobi.
>Radu.i se — radi otroka« je takoj pristavila Katinka. Nič kaj niso galantni ti odnošaji, ki dražijo Glinarjevo in Row-landa.«
»Pomisli« je hladno in brezbrižno pomislila Vera. Toda njene oči so drugače govorile. Z redko prodinmn sijem so se razplamtele.
Katinka je pustila Vero samo v sobi, .sanui pa je stekla po stopnicah navzdol
 ........................................ 78
\
in hitela, kjer pa jc že našla Rowlanda. Katinka ga je zelo vljudno pozdravila.
»Kje pa je Hermiona?« je povprašala Katinka.
»Naj morda gospodično pokličem?« je vprašal Rowland.
»Nemara bo na vrtu. Bodite prosim tako ljubeznivi.«
Cim je Rowland zapustil sobo, je pripomnil Andrikos:
»•Mar misliš, da je prav in primenno, da pustiva oba sama, potem ko sva se vendar skoro pravkar dogovorila...«
»Za sebe ničesar ne vem, da bi biJo že kaj dogovorjenega« je pridjala Katinka.« »Saj nisi vendar v tej zadevi še izrekel svoje zadnje odločilne besede.«
Andrikos jo je ob teh besedah nekam za čudi no pogledal, nato pa je nadaljeval
v povsem drugačni smeri, kakor bi bila Katinka pričakovala:
»Pravkar so mi telegrafirali iz Cipra, da so se pojavili pred osmimi dnevi v Limasolu, Famagosti in Nicosij agentje bankirja Glinarja, ki nakupujejo zemljišča. Rodbina moje pokojne žene namerava prodati vse nepremičnine Hermioni-ne stare matere, denar pa si tned seboj razdeliti. Od mene, kot Hermioninega očeta, pa zahtevajo sedaj telegrafiono pooblastilo, da sklenem in podpišem prodajo tudi za FJermionin del. Cena sicer i»i preveč ugodna, toda še vedno zadovoljiva, če upoštevamo vrednost zemljišč na Cipru. Kaj praviš k temu, draga Katinka?«
Katinka je pazno poslušala, kaj sta govorila Glinarjeva in Rowland. Takoj si je bila v svesti, da gre ta kupčija samo v Glinarjevo klasje. Ni pa hotela možu o tem ničesar povedati. Našla pa je drugo smer,. v katero je hotela naravnati
svojega moža. Mirno je na Andrikosov vprašanje pripomnila:
»Ta zadeva se mene prav nič ne t'cC’ Andrikos. Vprašaj Hermiono, kaj misli tem. Hermiona je prizadeta. Jaz paJj nočem vtikati v te stvari, da bi ne b11 kedaj pozneje od strani njenih sorodu kov kakšnih očitkov proti meni. « »Nikdo mi noče svetovati. Tudi ^°'.e land, ki sem ga bil vprašal za svet, J odklonil mojo prošnjo, da bi bil izr k temu svoje mnenje. Nikogar nimam, ^ katerega bi se lahko obrnil za nasve • »Odklonil je odgovor?« ie Katinka, nato pa odšla. Pustila Je Ano kosa samega v njegovi delavnici.
*	o(j
Potem ko si je Hermiona izprosiIa ° ^ Katinke dovoljenje, da si izprosi o . globe malo Marto, je takoj ob	^
prla vrtna vrata in je	priklicala 1*
ki se je v sosednjem	vrtu pravic •	^
hajal z ubogo Marto	gori ta d0.,K
se je približala ograji	z zaprtinn___------.
Izdaja konzorcij »Jittaa« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN. Za inseratnl del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d.
predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.