-----   85   -----
Narodne stvari.
Koliko časa bomo še odlašali?
Preteklo je 8. svečana že 16 let, kar najveČega lirika slovanskega krije črna žemljica. Veseli vživamo krasni sad, ki nam ga je bolno njegovo srce rodilo, a vendar se nobeden ne zmisli pojasniti okoliščin, v kte-rih je genijalni ovi duh nekdaj med nami živel: ni ga nobenega, ki bi življenj opis Prešernov spisal, s kakoršnimi drugi narodi svoje korifeje časte!
Koliko časa, Slovenci, bomo odlašali še to dolžnost? Koliko časa se bomo še tolažili s priljubljeno zanikrnico „bomo že", posebno pri takem delu, kteremu je obotavljanje na veliko ujmo? Kako to, da pri toliki množini rodoljubov slovenskih imamo vendar premalo delavnih mož! Ne zabimo pšice, ki jo je neumrljivi Prešern zagnal na one vse, ki le v-se jemljejo, pa nič od sebe ne daj6, reksi:
„V Ljubljani je dihur, ki noč in dan žre knjige, Od sebe pa ne da najmanj ae fige."
Že do zdaj se je morebiti marsikaka črtica o ranj-kem pozgubila, ki bi jo bil prihodnji životopisec dobro porabil. Al prepozno vendar še le ni; le trdne volje je treba. Se se dobi kak prijatel ali znanec pesnikov ali kdo drug, ki o njegovem življenji kaj ve. Ti naj vse, tudi najmanje črtice, ki nam njegovo življenje, njegov značaj in način mišljenja pojasnujejo, v slovenskih Časnikih objavijo, ki bodo gotovo tako važne reči radi sprejemali. Tako se bo gradivo napravilo , iz kterega bode vesta roka še z druzimi pripomočki kritični živo-topis našega pesnika izdelala, s kakoršnimi drugimi narodi še celo možake srednje mere slavijo. Poprimimo se tedaj Slovenci brez pomude tako važne reči; ne odla-šajmo je dalje! Ne bodimo tako zanikrni, da v tisoc-letnici našega, na svojem polji največega pesnika, o življenji njegovem še toliko ne bodemo vedeli kot drugi narodi o svojih, pred mnogo stoleti umrlih prvakih. Se nam li ni bati tudi graje naših potomcev, ki bodo željno o vzrokih žalomilih pesmic popraševali, če jim ne pripravimo pojasnjenja neugodnih okoliščin, ki so pesnika tako hudo pritiskale in mu žalostnice te izsilile. Toraj na delo, dokler je še čas!                                    A, D.