TRGOVSKI LIST faitopto set tr0ovlno# industrijo In obrt Naročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za V2 leta 90 Din, za rA leta 45 Din, Mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži se v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev. 26. Dopisi se ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.956. LETO XL Telefon št. 2552. LJUBLJANA, v četrtek, dne 29. marca 1928. Telelon št. 2552. ŠTEV. 37. Poostreno pobiran]« davka na poslovni promet. Davek na poslovni promet se pobira na podlagi enega in istega zakona v vseh pokrajinah naše države. Navzlic fonnelno izenačeni davčni obremenitvi pa se kažejo v materiel-nem oziru še vedno velike neenakosti, ki s stališča gospodarske moči posameznih pokrajin niso opravičljive, ampak jasno kažejo, da je praksa glede pobiranja tega davka v raznih delih države še jako različna. Že v •zadnji številki smo priobčili, kako se plačilo davka na poslovni promet porazdeli na posamezne pokrajine. Še jasnejše pa ilustrira neenakomernost obremenitve račun, koliko je plačal tega davka v 1. 1927 povprečno en prebivalec v vsaki pokrajini. Po tem računu odpade od celokupnega plačila na enega prebivalca v Srbiji in Crni gori Din 7 8, v Dalmaciji Din 8-4, v Bosni in Hercegovini 11-4, v Vojvodini Din 18 7, v Hrvatski in Slavoniji Din 20-8 in v Sloveniji Din 40*1. Državno povprečje znaša za enega prebivalca Din 15.4. Povprečje so torej dosegle Vojvodina, Hrvatska in Slovenija, dočim so vse ostale pokrajine ostale pod povprečjem. Navzlic izredno ugodnim uspehom, katere dosega donos davka na poslovni promet, pa dobivajo naša davčna oblastva od Generalne direkcije davkov kar po vrsti razpise, s katerimi se jih priganja še k večji oetroti pri odmeri tega davka. Tekom zadnjega meseca so dobila v tem pogledu kar tri odloke. V prvem odloku z dne 21. februarja 1928, št. 21.750, namenjenem v prvi vrsti za kraje preko Donave in Save se tolmači davčno dolžnost malih obrtnikov, v drugem odloku z dne 28. februarja 1928, št. 8499, nalaga Generalna direkcija vsem davčnim oblast-vom, da posvečajo več pozornosti zbiranju pripomočkov za odmero davka na poslovni promet. Posebno graja Generalna direkcija, da se davčna oblasta premalo poslužujejo pravice vpogleda v poslovne knjige, in da pri odmerah, pri katerih gre ocena prometa izpod ugotovljenih podatkov, predsedniki komisij ne vlagajo pritožb na višjo instanco. Še ostrejši pa je zadnji razpis z dne ‘8. marca 1928, štev. 30514, ki govori med drugim tudi o smešno nizkih ocenah prometa. S tem razpisom odreja Gener. direkcija, da morajo davčna oblastva ukreniti vse, da predpis davka za 1. 1928 ne bo manjši nego je bil za L 1927. Ako bi davčni odbor ne upošteval podatkov davčne oblasti ali ako bi brez pravega utemeljevanja šel pod lansko oceno, se mora predsednik proti taki oceni brezpogojno pritožiti. Predsednik mora svoje predloge tako staviti, da ocene razen v primerih, v katerih je dokazano, da je promet padel, ne bodo manjše nego lansko leto. Pri družbah, ki javno polagajo račune in pri vseh onih davkoplačevalcih, ki so dolžni voditi knjige prometa, morajo davčna oblastva še pred odmero davka vpogledati knjige in ugotoviti, ali jih vodijo točno in ali se morejo smatrati za pravilne. V primeru, da niso točne, morajo porabiti pri davčnem odboru svojo pravico, za svobodno oceno, ki odvzema stranki pravico pritožbe. Pri vseh družbah, ki javno polagajo račune, pri vseh komanditnih dnižbah in pri vseh industrijskih podjetjih morajo davčna oblastva z* .dokaz dejanskega prometa zahtevati vedno, da poleg, pri- jave predlože tudi izvleček iz računa blaga iz svojih potrjenih poslovnih knjig. Tak izvleček mora biti sodno .overjen. Da se Generalna direkcija prepriča, jeli davčna oblastva izpolnjujejo ta naročila, bo poslala k posameznim oblastvom svoje inšpektorje, ki bodo odločali, jeli so z odmero davka na poslovni promet poverjeni organi sploh sposobni za ta posel. Pričakovati moramo torej v letošnjem letu nove persekueije glede davka na poslovni promet, kajti nobenega dvoma ni, da bodo odmerni organi v Sloveniji, ki so znani po svoji vestnosti in natančnosti, izkušali storiti vse, da v vsakem oziru zadostijo naročilom Generalne direkcije. Slovenci smo že dosedaj v polni meri izpolnjevali svoje dolžnosti glede davka na poslovni promet in tudi Generalna direkcija ne more biti v tem oziru v dvomu. Kljub temu pa je naslovila kot v posmeh vsem prizadevanjem za odpravo tega davka zadnji razpis izrecno tudi na poreske oblasti v Sloveniji. Prenesli smo že marsikaj, prenesli bomo pri trdni zavesti, da se nam v davčnem oziru ne more očitati nemorale, tudi pričakovane persekueije, boli nas pa, da ona mesta, ki bi po svoji službeni dolžnosti bila v prvi vrsti poklicana skrbeti za enakomerno davčno obremenitev, ravno v tem oziru premalo pojmujejo svojo dolžnost in niti z besedico ne omenjajo neenake davčne prakse v posameznih delih države, kakor da bi ne bila njihova dolžnost, da upostavijo pogoje za enakomerno izvajanje zakonov. Mi ne rabimo drugega nego pravico v tem, da se bodo davčni zakoni enakomerno izvajali. Na enakomernem izvajanju smo živo interesirani ravno glede davčnih zakonov, ker nikakor ne uvidevamo, zakaj naj bi ravno mi Slovenci sorazmerno več plačevali nego gotovi drugi deli naše države. Ako bi se zakon enakomerno izvajal, bi bila že davno dana možnost, da bi se marsikatere ostrine omilile, če že finančna uprava misli, da brez tega davka ne more gospodariti. Ne zahtevamo torej nič nemogočega, zahtevamo le pri enakih pravicah enake dolžnosti. Stabilizacija dinarja. V zadnjem času se je v zvezi z inozemskim posojilom ponovno govorilo o stabilizaciji dinarja. V splošnem so se naši gospodarski krogi bali morebitnih perturbacij, katere bi mogla stabilizacija povzročiti, ako se bi ne izvedla na bazi sedanjega kurza. Po zadnjih vesteh je ta bojazen neupravičena, ker namerava vlada izvesti valorizacijo na bazi sedanjega tečaja švicarskega franka na naših borzah (913 za 100 Din). Stališče gospodarskih krogov naše države glede stabilizacije dinarja je prav lepo preciziral predsednik zveze industrijcev V Zagrebu s svojim člankom, ki ga je te dni priobčil v »Mittel-eurp&ische Wirtschaft«. Članek, kolikor se nanaša na stabilizacijo dinarja, se glasi sledeče: >Čeprav je naš dinar v zadnjih dveh letih takorekoč stabilen, pomenja zakonska stabilizacija vendar precejšen napredek ker otvarja možnost, da se gospodarstvo kot tako postavi na pozitivno, trajno bazo. Naše gospodarske razmere so v splošnem težke in tako moramo, če se stabilizacija uredi zakonitim potom, pričakovati, da se bo izvedla na bazi današnjih mednarodnih kurznih razmer. Tako malo kakor .gospodarske razmere v drugih državah, tako tudi naše razmere ne rabijo pretresljajev. Ako se izvede stabilizacija na bazi sedanjega kurza, se tre-notno ne bodo pokazale nobene iz-premembe, vendar bo domače gospodarstvo moglo račusiti s pozitivnim določenim kurzom in po njem trajno urediti svoje produkcijske razmere. Inozemstvo bo pa zopet vedelo, koliko bo naš dinar mednarodno trajno vreden. S tem se bo zaupanje v našo domačo valuto okrepilo in nam bo dana možnost tudi do inozemskih posojil. Zunanja trgovina je odvisna od naših razmer v ceni, odnosno v konkurenci. Kakor je omenjeno, bo ložje urediti produkcijske razmere in priti na absolutno bazo za uvoz sirovin in polufabrikatov, katere industrija rabi, ker bo v tem pogledu pri stabilizirani valuti mogoča sigurnejša kalkulacija. - Kreditne razmere na domačem denarnem trgu niso neugodne. Naši zavodi razpolagajo z primernimi sredstvi. Vsekakor bo jako koristno, ajko bcano dobili dolgoročna inozemska posojila. S kratkoročnimi posojili ni ustreženo. Naša industrija mora svoje naprave tehnično izpopolniti, svoje obrate racionalizirati^ da bo poceni producirala in mogla v inozemstvu konkurirati. Prva tranša novega državnega posojila bo baje v kratkem likvidirana. Kakor se čuje, se bo posojilo porabilo v investicijske in stabilizacijske namene, za železniške in cestne zgradbe, za regulacijo rek, za zgradbo pristanišč, za poljedelsko melioracije, na kratko za investicije, ki imajo namen gospodarsko življenje usmeriti na zdravo podlago. Pri vseh teh delih bo vsekakor vsaj deloma tudi naša domača industrija zaposlena. Glavno pa je, da pride v državo denar, ki bo oplodivno in poživljajoče vplival na vse naše gospodarstvo.« OBNOVITEV TRGOVINSKIH POGAJANJ Z AVSTRIJO. Na predvčerajšnji seji ministrskega svela so razpravljali o nadaljevanju pogajanj za revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo. Ministrski svet je pooblastil ministre za trgovino, agrarno reformo in zunanje zadeve, naj na posebni seji formulirajo odgovor avstrijski vladi. Pogajanja za revizijo trgovinske pogodbe z Avstrijo se bodo nadaljevala meseca aprila v Beogradu. * * * DIREKTNA TELEFONSKA ZVEZA S PARIZOM. Ministrstvo pošte in brzojava se pogaja s francosko in švicarsko brzojavno upravo v svrho, da se tekom meseca aprila omogoči direktna telefonska zveza Beograd—Zagreb—Ljubljana—Curih —Ženeva—Pariz. Poskusi, ki so se že vršili, so pokazali zadovoljive rezultate. * * * KONTINGENTI IZVOZNEGA BLAGA ZA POLJSKO. Poljska vlada je dovolila, da se srne izvoziti iz Jugoslavije 300 ton konzerviranih in 800 ton svežih rib, 1000 ton marmelade, 600 ton orehov, 400 ton žganja in 2000 ton vina. Trgovinsko ministrstvo opozarja gospodarske korporacije, naj se v bodoče obračajo za pojasnila v zadevi kontingenta izvoznega blaga .neposredno na ministrstvo, Hi bo dajalo potom zunanjega, ministrstva našim zastopnikom v inozemstvu potrebna navodila. V. Weixl: Naša denarna kriza v trgovini, obrti in Industriji. Da postaja denarna kriza v naših podjetjih od leta do leta vedno bolj občutna, tako, da občutijo to danes tudi že tudi najboljše situirana podjetja, se ni čuditi, kajti davki in druge socijalne dajatve rastejo od leta do leta vedno bolj, a dobiček in promet sta vodno manjša. Kar pa tudi mnogo prispeva k tej krizi je danes že neznosno kreditiranje, ki se dovoljuje ne samo na mesece, ampak tudi na leto. To je najbolj nezdrav pojav v našem poslovanju. Temu je treba posvetiti danes največjo pažnjo. Nekatere druge države, posebno Francija, Anglija in Nemčija, so kmalu prišle do spoznanja, da je kreditiranje v kupčijskem svetu največje zlo. Sestali so se merodajni faktorji, ki so sklenili, opozoriti vsa podjetja, da se kreditiranje ustavi; prodajati je le proti plačilu v gotovini, ali pa v izjemnih slučajih na 30- do 60-dnevno menico. Uspeli so pri tem in danes imajo zdravo podlago. Kako pa pri nas? Kdo je do sedaj še mislil na to. Ali ne bi kazalo, da se tudi tukaj enkrat sestanejo naše organizacije trgovine, obrti in industrije ter da se resno porazgovorijo, kako izpodbiti to največje zlo, »kreditiranje«, ter v tem zmislu dati vsem prizadetim potrebna in stroga navodila. V prvem oziru sta poklicana za to industrija in veletrgovina, ki morata sproti plačati delavstvo in carino. Ti dve panogi ste danes še najbolj navezani na velike bančne kredite, katere obresti so ,Še vedno zelo visoke in ni čuda, da potem bilance ne izpadejo tako, kakor bi mogle biti in da pridejo posamezna podjetja v težkoče. Podjetje, ki še danes ne misli na to, kako znižati in se sploh rešiti stalnih bančnih kreditov, po mojem mnenju ni zdravo in mora sčasoma priti na nič. Edini ta pravi izhod iz te zelo mučne situacije je ta, da se ustavi vsako neslgumo kreditiranje. Ako ne bosta industri-jalec in veletrgovec kreditirala, bo tudi vsak najmanjši trgovec primoran svoje blago plačati takoj in ta ne bode več kreditiral svojim odjemalcem. Detajlist se bo na ta način obvaroval marsikaterih izgub. Tako se bo tudi industrijalec in veletrgovec rešil kon-kurzov, dobil redno svoj denar za dobavljeno blago ter lahko delal v pro-cvit svojega podjetja. In to bi gotovo mnogo prispevalo k izboljšanju naše danes tako mizeme trgovske bilance. Zato, industrijci, trgovci in obrtniki, premišljajte o tem, povejte svoje mnenje in našla se bode pot, da dobimo zdravo in trdno podlago. Ljubljanska borza. Tečaj 28. marca 1928 Povpra- ševanje Din Ponudba D»n DEVIZE: Amsterdam 1 h fold. . . Berlin IM 18-576 22-896 13-806 Bruselj 1 belga 7-9315 9-9335 1096-60 8-0J25 277-89 Budimpešta 1 pengfi Curih 100 fr. .... 1093-50 Dnnaj 1 Illlpg 79826 LfmHr>n 1 funt ...... 277-09 Newyork 1 dolar .... Parts 100 tr Prača 100 kron ri , a K»155 299-88 6681 m-u a 168-965 801-88 tkat K» Ur Razširjajte »Trgovski Ust« ! Nov uslužbenski davek. (Nadaljevanje.) Davčne knjižice. Vsakdo, ki ima dohodek iz nesamostalnega dela in 'poklica ne glede na višino, si mora nabaviti davčno knjižico. Davčne knjižice izdaja občina, ki vpiše uslužben-«5evo ime ter imena in leta starosti N 6 3 o go — m £ m Ph 2-50 2-~ 5-50 4-50 9-50 8-50 14-— 12-50 MeseSni prejemek Din 1000-1500 2000 2400 3000 4000 MeseEni davek Din 51-— 91-25 111-25 155-25 200-— 305-— ad b) Novi uslužbenski davek: .5 d s-. C G fl tv tv •D •3 1000 14-- 1500 31-- 2000 53-- 2400 74- 3000 112*- 4-000 191- 11-- 27-- 48-- 68- 105-- 182-- XI A r3 . B 2 tv g H .H s ra 04 o 04 .a a >o O M B 2 1-3 B 2 1 i « 0 B © B B 0 d co ■"•tL £ n *-• V.1 Ph £ 9- 6 — 4- 23- 20-— 17- 43 — 39 — 35- 63- 58-— 53- 98- 92-- 86- 173 — 165’— 157- — (Dalje prihodnjič.) ANGLEšKO EKSPORTNO KREDITNO ZAVAROVANJE. Angleška vlada je organizirala eks-portno kreditno zavarovanje. Vodja organizacije je predaval sedaj o razširjenju organizacije. Vlada hoče brezpogojno razširiti dosedaj samo v prilog cksporlerjev sklenjene zavarovalne pogodb v bodoče tudi na banke, ki so udeležene pri dovoljevanju kreditov ekspor-terjem. S to odredbo, ki omogoča bankam dovolitev predujmov eksporterjem brez rizika, naj se olajša financiranje eksportne trgovine na kredit in naj se da eksporterjem možnost, da svojo trgovino razširijo. Nova zavarovalna odredba bo stopila v veljavo že v kratkem času. Beremo, da bodo angleškemu zgledu sledile tudi druge države, kar je v veliko korist razširjenju trgovine. ŽGANJARNE V JUGOSLAVIJI, Z dopolnilno odredbo jugoslovanskega finančnega zakona za 1. 1928/29 je bil zvišan kontingent za vsako poljedelsko žgalnico špirita od 60.000 na 80.000 hektoliterskih stopinj. Ta odredba je izzvala živahen protest velikih špiri-tovih tovarn, ki pravijo, da so mogle že doslej izrabiti samo del svoje kapacitete, koji delež bi se po sedanji odredbi še bolj znižal. NAČELNIK MILIVOJE SAVIČ V SLOVENIJI. Načelnik ministrstva trgovine in industrije, šef oddelka za industrijsko politiko in čitateljem »Trgov, lista« dobro znani gospodarski strokovnjak Milivoje Savič, se nahaja te dni na službenem potovanju v Sloveniji. Naši industrijci so imeli priliko, da se poraz-govorijo ž njim o svojih težnjah na prijateljskem sestanku, ki se je vršil v posvetovalnici Zbornice TOI v torek popoldne na inicijativo Zveze industrijcev. Sestanka so se udeležili zastopniki sko-ro vse večjih industrijskih podjetij. Odličnega gosta je pozdravil v imenu Zveze industrijcev starešina gosp. Josip Lenarčič, a v imenu Zbornice TOI jie kot kučegazda izrekel gostu prisrčno dobrodošlico rav. g. Anton Krejči iz Ruš. Načelnik Milivoje Savič je nato v daljšem govoru orisal tehnično stran carinske tarife in težave, ki jih ima naša delegacija ob sklepanju trgovinskih pogodb. Poudarjal je pri tem, da morajo industrijci svojim delegatom popolnoma zaupati, da jim morajo svojo vest odkriti, ker je sicer nemogoče, da bi se mogli za njih interese uspešno boriti. V svojih nadaljnjih izvajanjih je poudarjal, da je industriji neobhodno potrebno kastno glasilo v Beogradu, ki naj bo tolmač njih želja, kajti danes znajo naši poslanci o industriji samo to, kar čitajo v časopisih. Po izvajanjih g. Saviča je govoril tajnik Zbornice TOI g. Ivan Mohorič, a za njim glavni tajnik Zveze industrijcev gosp. ing. Milan š u k 1 j e. Nato se je vršila diskusija, tekom katere so posamezni zastopniki obrazložili g. Saviču svoje težnje. V četrtek obišče g. Savič industrijska podjetja mariborske oblasti. Želimo g. Saviču najprijetnejše bivanje v Sloveniji, predvsem pa, da se prepriča o utemeljenosti želj in potreb, ki jih skoro redno zaman tolmačijo naša podjetja naj-merodajnejšim faktorjem in da se sam prepriča o tem, da je v lepem, še pred leti cvetočem slovenskem vrtu zavladalo pravo beraštvo. UMMHHMMMBIMMRHflHMMRHHMMMNHMHHMfVUNKVnMHMHaMHMOKKl' Vprašanje vodenja trgovskega registra v Italiji. Načrt novega italijanskega trgov-vinskega zakona vsebuje tudi važne določbe o trgovskem registru. Ta register bo po novih določbah, če obveljajo, poverjen pokrajinskim gospodarskim svetom, ki so, kot znano, nasledniki prejšnjih trgovskih zbornic in so prevzeli vse njihove posle. O tem predmetu traja že več časa razprava po listih. Medtem ko se vsi strinjajo glede trgovskega registra samega, so mnenja zelo različna glede vprašanja, kdo naj te registre vodi. Mnogi izražajo mnenje, da bi se morala ta naloga poveriti sodišču, kajti za vodstvo trgovskega registra, da so potrebna svojstva, ki so lastna le sodiščem. Na drugi strani pa naglašajo pristaši pokrajinskih gospodarskih svetov dejstvo, da so imele že prej-snje trgovske zbornic nekatera področja, glede katerih bi se prav tako lahko trdilo, da bi po svoji naravi morale spadati v kompetenco sodišč. Tako so sestavljale v Italiji trgovske zbornice sezname kuratorjev za falimente, čuvale so trgovske običaje, sestavljale seznam pooblaščenih posredovalcev itd. Poleg tega — se na-glaša — sodišče se po tozadevnih določbah novega trgovinskega zakonika nikakor ne prezira, kajti vodstvo trgovskega registra, ki se poverja pokrajinskim gospodarskim svetom, se stavi obenem pod direktno nadzorstvo enega sodnika, ki ga vsako leto postavi predsednik deželnega sodišča. Dalje bo določal novi trgovinski zakon, da bo imel vsak trgovec pravico se 'pritožiti na tega sodnika in potem na sodišče za primer, da se mu zgodi krivica. Končno se navaja v prilog pokrajinskim gospodarskim svetom tudi to, da so vršile trgovske zbornice vedno take posle, ki so s trgovskim registrom v najtesnejši zvezi: izdajale so spričevala o izvoru blaga, držale seznam tvrdk itd. Če se jim poveri tudi vodstvo trgovskega registra — se zaključuje — se s tem to združi, kar tvori po svoji naravi eno samo enoto, medtem ko bi bila ta enota raztrgana in vse poslovanje komplicirano in otežkočeno, če se registri poverijo sodiščem, a če ostanejo na drugi strani vsi posli prejšnjih trgovskih zbornic v rokah njihovih naslednikov — pokrajinskih gospodarskih svetov. Gospodarska depresija v Zedinjenih državah. Pod tem naslovom čitamo v »Pra-ger Presse« z dne 11. marca t. 1. zanimiva opazovanja, ki jih prinašamo v prevodu. Razvoj amerikanskega gospodarstva je obrnil v zadnjih letih nase največjo pozornost vsega sveta. Zedinjene države so zaznamovale skoro 6 let trajno prosperiteto v istem času, ko je sledil v Evropi napredku v posameznih državah v naglem tempu zopet rapiden padec. Navedena prosperite-ta, največja, ki jo je Amerika kdajkoli doživela, je karakterizirana s trajnim porastom produkcije, z velikim znižanjem mezd in z istočasnim padcem cen, tako da je splošni živ-Ijenski nivo znatno narastek Ameri-kanski produkcijski indeks (ki ga vodi Federal Reserve Board), katerega podlago tvori mesečno povprečje let 1923 do 1925, zaznamuje sledeče podatke let 1921 — 67, 1922 — 85, 1923 — 101, 1924 — 95, 1925 — 104, 1926 — 108, 1927 — 106. Za pojasnitev vzrokov tega napredka, bi bilo potrebno znanstveno raz-iskavanje. Cesto se je spravljal ta procvit v zvezo s povečanjem zlate zaloge. Zlata zaloga pa se je v času od 1. 1924 do 1927 zvišala samo za približno 200 milijonov dolarjev, pri čemer je še naglasiti, da se je držal skupni denarni obtok v teh letih več ali manj na isti višini, kar dokazujejo sledeči podatki: Denarni obtok je znašal v 1. 1924 — 4777, 1925 — 4802, 1926 — 4821, 1927 — 4846, 1928 — 4879. Iz tega je razvidno, da se dotok zlata ni uporabljal za povečanje denarnega obtoka in kreditnega vo-lumena. Pogrešeno pa bi bilo tudi, zamenjati amerikansko prosperiteto v zadnjih letih z inflacijsko konjunkturo. Amerikanski napredek se je v zelo yažni točki razlikoval od prejšnjih konjunktur. Normalne ciklične konjunkture so bile dosedaj vsepovsod karakterizirane po porastu cen, medtem ko je v Zedinjenih državah nastopil celo padec cen. Indeks velike trgovine, pri kateri služi kot normalna baza povprečje leta 1926, je znašal v letu 1925 povprečno 104’ 1926 — 100, 1927 — 95. V času naraščajočih dohodkov torej padajoče cene. Razmotrivati je torej vprašanje, če gre v tem slučaju sploh za ciklično konjunkturo. Prevladuje mnenje, da gre tukaj za strukturelno spremembo, da gre za sličen proces, kakor je bila svojčas uvedba strojev; na najširši podlagi izvedena racijonalizacija industrije je rodila slične učinke, omogočila znižanje cen in pri tem še povišanje mezd. Na pameten način izvršeno povišanje mezd je znatno po-jačilo kupno moč širokih mas in tako pravočasno ustvarilo odjem za zvišano produkcijo. Tudi potom takozvanega finansiranja konzuma se je pospeševalo povečanje odjema in tako je nastala slika velike naraščajoče prospe-ritete. Celokupna amerikanska politika je bila usmerjena na to, stabilizirati to stanje, in mislilo se je, da bi se to najbolje doseglo potom stabilizacije nivoja cen. Znamenje za to politiko je tudi okolščina, da se je za računanje cenovnega indeksa zapustila predvojna baza ter izvolilo za bodočnost leto 1926 kot normalno leto. Tudi politika notnih bank se je vodila s stališča stabilizacije konjunkture. Kongresu se je celo predložil zakonski osnutek, ki nalaga notnim bankam dolžnost stabilizacije cen. Guverner newyorške Federal Reserve Bank je sicer prosil, da se ji ne naloži omenjena dolžnost, ker ni siguren, da bi se izpolnila, označil pa je kot svoj cilj, doseči trajno stalnost. Tukaj pa je treba pripomniti, da stabilizacija cen še ni istovetna s stabilizacijo konjunkture. Leto 1927 in-to predvsem nje- gova druga polovica, je že kazalo znake depresije. Indeks velike trgovine je padel od 97 v mesecu januarju na 94 v mesecu aprilu. V mesecu avgustu je znašal nivo cen 95, od septembra do decembra 97 in v januarju 1928 — 98. Posebno pa je učinkovala kreditna politika bank na borzi, kjer je povzročila znaten porast efektnih kurzov. Indeks industrijske produkcije je znašal v novembru in decembru 1927 — 99 napram 108 in 105 v istem času minulega leta. Indeks za zaposlitev industrijskih obratov je znašal v drugi polovici 1927 povprečno 92 5 napram 94 v istem času preteklega leta in indeks izplačanih mezd 102 8 napram 108 2 v drugi polovici 1926. Tudi indeks železniških tovor-nin je občutno padel in znašal v novembru 1927 96 (v novembru 1926 — 108), v decembru 1927 — 94 (v decembru 1926 — 105). Zmanjšala se je tudi stavbena delavnost, četudi jo »skušajo javne korporacije in država poživiti s svojimi naročili. Tudi meseca januar in februar, za katera še niso na razpolago natančni podatki, ne kažeta znatnega zboljšanja, četudi je za mnoge industrijske panoge velikega pomena prevzem produkcije po Fordu. V zadnjem času se pojavljajo nekontrolirane vesti o veliki brezposelnosti v Zedinjenih državah, ki ne vodijo nikake statistike o brezposelnih. Gotovo bi bilo še prezgodaj trditi, da gre za konjukturno ali strukturel-no depresijo, katera je sledila splošni racionalizaciji. Že danes pa se kaže vendar jasno, da se tudi smotreni gospodarski politiki, ki so jo vodili v Ameriki, vsi činitelji in predvsem Notne banke, ni posrečilo doseči trajno in enakomerno prosperiteto. Na drugi strani pa je sigurno, da more v tej visoki kapitalistični državi intenzivna smotrena gospodarska politika -vendar omiliti velika valovanja. Pričakovati je tudi, da bo Amerika ukrenila vse mogoče mere, da pride v okom zdajšnji depresiji. Kreditna politika sama tega dosedaj še ni zmogla. Amerika si bo prizadevala, zvišati kupno moč v Evropi, kajti že prihaja čas, ko mora iskati za svojo industrijsko masno produkcijo nova tržišča. Zdi se, da je že prišlo do nesorazmerja med produkcijo in povpraševanjem, ki se je moralo naravno dosedaj pojaviti še v vsakem kapitalističnem gospodarstvu. To spoznanje bo najbrže prisililo Zedinjene države, da opuste izključno amerikansko stališče, ki ga je dosedaj zastopala večina, in posvetijo večjo paznjo tesni povezanosti svetovnega gospodarstva. Za Evropo ne bi bila zaželjena dalje žasa trajajoča depresija v Ameriki. V toku razvoja bi moglo to voditi do po-draženja denarja, na drugi strani pa dati povod dumping-izvozu amerikan-skih masnih fabrikatov. Depresija v Ameriki bi pomenila novo motenje v ozdravljajočem se svetovnem gospodarstvu. Potrebno pa je razne tozadevne vesti natančno kontrolirati in se ne pustiti motiti po velikih številkah. Kajti zdi se, da je obče blagostanje v Ameriki tako veliko, da se tudi eventuelna depresija ne more primerjati z evropejskimi povojnimi krizami. Trgovina. Vinski trg v Beli Crkvf. V zadnjem času se )e vinski trg v Beli Crkvi zelo poživil, zanimanje tuzemstva in inozemstva se je ojačilo. Inozemstvo išče sedaj v prvi vrsti cenejše vrste. Cene so ostale nespremenjene in notirajo 375 do 4 25 Din za 1 liter. Producenti prigla-šajo še izdatne množine vina. v vinogradništvu se opaža živahnejše delovanje. Vinograde bodo letos pomnožili. Pomladanska dela so v polnem teku. Mednarodni sejem v Budimpešti, se vrši od 28. aprila do 7. maja 1928. Češkoslovaški sladkor. Vsled dopustitve uvoza sladkorja v Italijo se je češkoslovaški sladkorni industriji posrečilo, da je uvozila v Italijo večje množine surovega sladkorja. Pred kratkim so sladkorni oddelki štirih praških bank sklenili z italijanskimi rafinerijami dobavo 3000 ton sladkorja v vrednosti 40.000 .funtov; drugi transporti so odšli že prej. V zadnjem času je kupila Italija v Češkoslovaški vsega skupaj ca. 40.000 ton surovega sladkorja. Tudi na Dansko so odšle v zadnjem času večje pošiljatve. Ruska trgovinska bilanca. V petih mesecih oktober—februar tekočega poslovnega leta je znašala ruska trgovina preko evropskih mej 532'1 mil. rubljev, v letu 1926/27 pa 520'9 milijonov. Eks-port je znašal 2507 mil. in 312‘9 mil., import 281'4 in 208 milijonov rubljev. Kakor vidimo, se je import zelo dvignil, eksport je pa padel. Dvig importa je posledica zvišanega uvoza surovin, pol-fabrikatov in tovarniških oprem. Bilanca v omenjenih petih mesecih je bila za 307 mil. rubljev pasivna, v prejšnjem letu pa visoko aktivna. • Hausse ameriškega bombaža. Končna številka oluščenega ameriškega bombaža govori o 12,950.000 balah; to je sicer več kot je znašala decemberska cenitev, zaostaja pa za pričakovanjem trga. Zato so se izvršili ob sodelovanju špekulacije veliki bombaževi nakupi. Kot činitelje hausse navajajo pičle svetovne zaloge, veliki konsum in od želj diktirana napovedovanja o bodočem pridelku, ki pravijo, da ne bo posebno velik, in sicer zato ne, ker je bil pripravljalni začetek neugoden in ker je bil mraz preveč irajen. A visoke cene bodo imele za posledico najbrž razširjenje z bombažem obdelanega sveta. Industrija. Naš premog. Po poročilih jugoslov. ministra za šume in rude so nakopali v Jugoslaviji v letu 1927 4746.219 ton premoga, to je za 1,850.000 več kot so ga nakopali leta 1913 v vseh sedanjih sestavnih pokrajinah Jugoslavije. Produkcija se tako-le razdeli: Slovenija 1 mil. 912.154 ton, Bosna in Hercegovina 1 mil. 148.640 ton, Srbija 932.813 ton, Hrvatska in Slavonija 537.348 Ion, Dalmacija 215 tisoč 258 ton. Trboveljska premogovna družba je nakopala lani 1,635.000 ton, lorej nad tretjino vse jugoslovanske premogovne produkcije in nad štiri peline vse produkcije v Sloveniji. Državni premogovniki so dali 1,300.000 ton; ostalih 1,800.000 ton pride na manjše zasebne rudnike. Poleg lastne premogovne produkcije pride za Jugoslavijo v poštev tudi uvoz premoga iz Ogrske, Poljske, Češkoslovaške in Anglije. Dušik. Kljub vsem dementijem se vzdržuje vest o pogajanjih glede ustanovitve mednarodnega kairtela dušika. O tem se ho govorilo gotovo tudi na mednarodni konferenci dušika, ki je sklicana za bodoči mesec. V kartelu naj bi bile Nemčija, Anglija, Francija, Češkoslovaška, Belgija, Italija, Švedska, Norveška i^ Holandska. Po cenitvah pruskega poljedelskega ministrstva pričakujejo za letošnje leto 1928 svetovno produkcijo 1,679.000 ton čistega dušika. Nemčija je na tej množini udeležena s 700.000 tonami, Anglija s 144.000, Francija s 70.000, Belgija s 24.000, Poljska z 28.000, Norveška s 30.000, Češkoslova-20.000, U. S. A. s 130.000, Kanada z ška s 7000, Italija s 44.000, Španija z .28.000, Japonska z 29.000 in Avstralija z 2000 tonami. Vidimo velikansko premoč Nemčije. V gornji številki je vsebovana tudi chilenska produkcija s 420.000 tonami naravnega dušika = 25% svetovne produkcije. Od svetovne produkcije pride 873.600 ton ali 52% na amo-niakov dušik (sintetično ali iz kok eri j), 578.400 iton ali 34% na dušik v obliki solitra, 227.000 ali 14% pa na vapneni dušiik. OBRTNIKI! Zveza obrtnih zadrug v Ljubljani je izdala lepo knjigo, ki opisuje obrtniški položaj in naloge obrtništva in njegovih organizacij v bližnji bodočnosti. Knjiga je nadvse koristna za vsakega obrtnika. Izpopolnjuje jo tudi 74 slik v bakrotisku naših odličnih gospodarskih strokovnjakov in slike zadružnih načelstev. Knjigo vsem obrtnikom toplo priporočamo. Naroča se pri Zvezi obrtnih zadrug v Ljubljani, Beethovnova ulica 10, pritličje, levo. Cena knjigi je 40 Din brez poštnine. Iz naših organizacij. Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo y Ljubljani za Celje in celjsko okolico. Gremij trgovcev Celje naznanja vsem gospodarskim krogom v mestu Celje in njegovi bližnji in daljši okolici, da uraduje referent Zbornice v torek dne 3. aprila t. 1. od 8. do 12. ure predpoldne v ravnateljski sobi Prevozne družbe d. d. v 'Celju, Savinjsko nabrežje št. 7. Stranke, ki žele kako pojasnilo ali svet v zadevah, katere zastopa Zbornica, se uljudno vabijo, da se pri njem v določenem času zglase. Denarstvo. Iz poštno hranilnice. S 1. aprilom t. 1. začne poštna hranilnica z virmanskim in izplačilnim prometom s Čehoslovaško republiko oz. njenima čekovnima zavodoma v Pragi in Brnu za račun svojih lastnikov čekovnih računov. Za virmane se zaračunava provizija l°/oo (en promile) najmanje 2-50 Din, za izplačila v gotovini tudi provizija l%o najmanje 5 dinarjev. Za virmanska nakazila iz Če-hoslovaške se pobira manipulacijska pristojbina 50 par od vsakega nakazila ne glede na višino zneska. Zlate rezerve evropskih notnih bank. Leto 1927 pomeni nadaljno konsolidacijo skoraj vseh evropskih vrednot, ki so trpele na inflaciji. To se pozna tudi v gibanju zlatili rezerv pri posameznih notnih bankah, ki so razen na Francoskem lani vse napredovale. Češkoslovaška banka prinaša sledeče primerjalne številke v tisočih dolarjev: Koncem Koncem Plus ali 1926 1927 minus Belgija 86-400 100-525 + 14.125 Ceikoslov. 27151 29-787 + 2-636 Nemčija 435-640 445-184 + 9-544 Francija 218-872 218-258 - 0614 Jugoslavija 1-520 1-567 + 0-047 Avstrija 7-412 11-925 + 4*513 Poljska 27-934 58-196 + 30-262 Ogrska 29-569 34-451 + 4-882 Prav posebno velik prirastek izkazujeta Belgija in Poljska. Poljska je najela lani (kakor vemo) inozemsko posojilo v znesku 72 milijonov dolarjev, da regulira svojo valuto. Belgija je najela stabilizacijsko posojilo v znesku 100 milijonov dolarjev že leta 1926 in je pozneje pomnožila delniško glavnico svoje Narodne banke od 50 na 200 milijonov frankov. Relativno je pa prva za Poljsko Avstrija, s 60-8%. Organizacija hranilnic na Ogrskem. Ogrski finančni minister pripravlja zakonsko predlogo, tičočo se reforme denarnih zavodov, ki naj dajo vlagaleljem tako varnost, da ne morejo denarja na noben način izgubiti. Predloga uslvarja čiste hranilnice. Te smejo zbirati samo hranilne vloge in smejo dajati samo kratkoročna posojila. Delnice in nepremičnine smejo kupovati samo v omejenem obsegu. Deset odstotkov čislega dobička bodo morale hranilnice uporabiti kot rezervo za zgube. Za hipole-karna posojila smejo dati hranilnice samo 25% hranilnih vlog. RAZNO. Državni dohodki in izdatki. V prvih devetih mesecih proračunskega leta 1927/28 so znašali državni dohodki 7.860,222.259 Din. V proračunu je bilo določeno za ia čas 8.608,177.500 Din, tako da znaša primanjkljaj 747,955.241 dinarjev ali okrog 9%. Največji primanjkljaj izkazujejo dohodki od prometa in sicer 607,700.414 Din. Izdatki so znašali 7.481,333.348 Din. V proračunu je bilo določeno 8.608,177.500 tako, da znaša prebitek 1.126,844.152 Din. Sedem milijonov rubljev za mline v Rusiji. Po predlogu ljudskega komisari-jata za trgovino je sklenila ruska vlada, da bo izdala 7,100.000 rubljev za gradbo mlinov, od teh 5,400.000 rubljev v osrednjih in vzhodnih pokrajinah prostrane države. Dela naj bodo dohonča-na do konca letošnjega leta. Stroje in opremo bodo kupili večinoma v inozemstvu. Zlasti veliko beremo v zadnjem času o čeških pošiljatvah v Rusijo. Brezposelnost v Ameriki. V zadnjem času so se širile o brezposelnosti v Ameriki prav alarmantne vesti in so govorili o petih milijonih brezposelnih. Ameriški delovni urad priobča sedaj statistični pregled o gospodarskem položaju Amerike v februarju in ugotavlja, da so bila poročila o brezposelnosti pretirana. Sicer je industrijski razvoj pozimi nekoliko nazadoval, a zboljšanje v železni in železo predelujoči industriji se javlja že sedaj. Ti dve industriji smatrajo že dolgo časa kot znak gospodarskega življenja. S pričetkom pomladi pričakujejo zboljšanja tudi še v drugih strokah. Gotovo je, da so bile vesti o petih milijonih brezposelnih pretirane, a prav tako gotovo je, da konjunktura v Ameriki ni več tista kot je bila prej. Gospodarske vesti. S 15. t. im. je stopila na Poljskem v veljavo valorizacija carine. Import se je v zadnjih dneh tako dvignil, da bo bilanca zunanje trgovine za marec za najmanj 100 milijonov zlatov pasivna. Pričakujejo zvišanja cen za kolonialno blago. — Italijanska vlada je kupila v Ameriki za 2,900.000 dolarjev zlatih palic. Dragoceno pošiljatev, spravljeno v 58 sodčkih, so izkrcali v Neaplju in so jo takoj transportirali v ta mošnjo podružnico Italijanske banke, Napovedba 60 - milijonskega dolarskega kredita za ameriški nakupovalni kartel kavčuka je povzročila na newyorški borzi tako živahne nakupe, kakor jih ni bilo doslej še nikoli. — Banka češkoslovaških legij izkazuje 6,744.000 Kč čistega dobička in bo izplačala dividendo 14 Kč ali 7 %, toliko kot lani. — Vodstvo Ogrske Narodne banke naznanja, da so bili kronski bankovci končnoveljavno vzeti iz prometa. Odkar so v prometu bankovci po 1000 pengo, so prenehali prometovati tudi bankovci po pol in 1 milijon kron. — Stremljenje po znižanju štovila bank na Ogrskem je zmeraj močnejše in je vlada odločena, da izda tudi poseben tozadeven zakon, če bo treba. — S poslabšanjem borzne konjunkture na Ogrskem pada rapidno tudi število borznih članov. Leta 1923, ko je bila konjunktura na višku, je štela borza v Budimpešti 6052 članov; do konca leta 1925 se je znižalo število na 3910, do 31. dec. 1927 na 1351. Tekom letošnjega leta pričakujejo nadaljnjega znižanja. — Februarska pasivnost nemške zunanje trgovine znaša 308 milijonov mark, januarska je znašala 498 milijonov mark; znižala se je torej za skoraj 200 mil. mark. Tak6 nazadovanje uvoza kot napredovanje izvoza sta pripomogla k temu ugodnejšemu rezultatu. Češka >Solo« d. d. izkazuje za preteklo leto 9,144.000 Kč čistega dobička in bo izplačala 30-odstotno dividendo ali 60 Kč; lani je znašala dividenda 50 K5. Opustili so zaenkrat misel na stabilizacijsko bilanco. — Beremo, da hočejo v New-Yorku po 31. marcu znižati obrestno mero za Vi %. To bi imelo glede obrestne mere seveda tudi posledice na evropskih denarnih trgih. — Kakor vse kaže, bo Poljska vstopila v mednarodni kartel cinka. — Alpine Montan • bo razširila svoje naprave za sušenje premoga; sedaj producira na dan 50 vagonov osušenega premoga, potem jih bo napravila 100. Nove naprave bodo izgotovljene do jeseni. — V London je prispel predsednik newyorške borze Sinons; menda gre za vpeljavo nekaterih angleških borznih vrednot na newyoraki borzi. — Iz Prage prihaja poročilo: Deželna banka jn češka Hipotekarna banka se bosta najbrž spojili. Pobudo je dal finančni minister. — Velika rumunska banka Chrissoveloni je zvišala svojo delniško glavnico od 210 mibjonov lejev na 310 milijonov. Znesek 100 mili: jonov lejev je prevzela Nižjeavstrijska Eskomptna družba in nekateri drugi inozemski zavodi. — Naše poštno in brzojavno ministrstvo je razpisalo ofert-na pogajanja za dobavo telefonskih kablov v vrednosti 800 milijonov dinarjev za 5. maj. Kable bodo porabiti za napravo mednarodnih telefonskih zvez. — Italijanska statistika nam pravi, da so napravili lani v Italiji 6288 milijonov KW. za 199 milijonov več kot v letu 1926. -* Vrednost izvoza iz Poljske v februarju je znašala 198 milijonov zlatov, vrednost uvoza v Poljsko 270 milijonov, tako da rezultira pasivnost poljske trgovske bilance v februarju 72 mil. zlatov. — Mere v najvažnejših mednarodnih devizah so .sedaj tele: dolar 5Y\ do 5^%, funt 53/s do f)5/9 %, švic. frank W\ do 5%, nemška marka 7 Yk do S'A, lira 63/s%,. franc, frank 51/« do 53/s%, peng5 6 K do 6%, šiling 6l/» do 63/«, češkoslovaška krona 5W%. — Z devet milijoni dinarjev pasiv je postala insolventna belgraj-ska usnjarska tovarna Stojnič, ena največjih tovrstnih tvrdk v Jugoslaviji. Vzrok so velike zgube v inozemstvu. Iščejo izvensodno poravnavo. MMtlolnalnl Cocrnac, )»)fnUCogo,c» *“■< JornalKa* Hum, Pallnfcovec, Slivovka, Troft»o»«c, Sadjevec, Brin|v*«c, Tcnnul >vino, Maim®’*® ,n neoil»l«"l Malin«'«' tok (Succos), BuM«*®1 *" »Plrtl. iv nnlbollll - - kakovofU ln po na^4*J* ^ prlporoCn - - wXtKO« družba z o. se. RoUaeJ. ... | |- . ■-_L-~—r.ST.ttir Bona .dela v Mariboru. Od 18. do 24. t. m. je pri tej borzi iskalo dela 103 moških in 24 Žensk, tedaj 127 oseb. Prostih mest je bilo 61, delo je dobilo 21 moških in 14 žensk, odpotovalo jih je 44, odpadlo pa 92. Od 1. januarja do 24. marca pa je dela iskalo 1797 oseb, prostih mest je bilo 840, delo je dobilo 506 oseb, odpotovalo jih je 1134, odpadlo pa 579. — Pri Borzi dela v Mariboru dobijo delo: 20 ‘hlapcev, 21 viničarjev, 3 krojači, 1 čevljar za strojno delo, 4 železo-strugarji ta tovarno vagonov^ 3 mizarji za tovarno vagonov, več vajencev slikarske, pekovske, mizarske in kovaške obrti, kakor ttfdd 3 kmečke dekle, 4 kuharice, 1 kuharica »k finanti, 2 vzgojiteljici, 1 varuška, 1 kuharica za močnate jedi, 1 prvovrstna pisarniška moč, 1 kuharica za v grajščdno in 3 služkinje. TRŽNA POROČILA. TržaSki žitni trg. (Trst, 27. t. m.) Optimistična poročila glede izgledov bodoče žetve in visoke vidljive zaloge so koncem ravnokar preteklega tedna izzvale malenkostno nazadovanje cen. Evropa je šla skoro popolnoma mimo tega. V za-padni in srednji Evropi se nahajajo velike množine za mletev nesposobne pšenice in to dejstvo bo brezdvomno vplivalo na razvoj kontinentalnih pšeničnih cen v bližnji bodočnosti. Naši trgi so ohranili čvrsto tendenco. Napraan prejšnjemu tednu je zaznamovati porast L 2"— na stotu. Prednost uživa radi svoje nizke cene še dalje argentinska pšenica. Benetke ponujftjo potujočo Rosaffe in Bar-noso 79 kg po L 138—141. Trst je L 3 do 4 dražji, čeprav so pomorske tovorni-ne za vse jadranske luke enake. Koruna je na mednarodnih tržiških mlačna. Cene so pa sicer tudi na italijanskih trgih v drugi polovici tedna nazadovale, toda ne v razmerju z inozemskimi. Znamenje, da nam primanjkuje mnogo blaga. Domača koruza notira L 112—115 franko postaja. Tržaška veletrgovina je bila v preteklem tednu zelo živa. Zelo mnogo pogodb ‘v rumunskem blagu je bilo napravljenih na bazi sh 210—212 cif Trst. Medtem je pa Foxani v relaciji Trst nazadoval na sh 200—208. Efektivno blago se drži na ceni L 105—107 franko va-i?on. Kupčija z deželo je zelo neznatna. Terminska kupčija je zastala. Veletrgovina bi še vedno rada oddajala po visokih cenah, primanjkuje ji pa kupcev. Krušna moka je neizpremenjena. Pomanjkanje ovsa je občutno. Mariborski trg, dne 24. marca 1928. To pot je bil trg srednje založen. Joda dobro obiskan. Slaninarjev je bilo samo 60. Cene :so bile primeroma visoke, t. j. po Din 17-50 do 22, gnjat pa po 19 do 22"50 za kg. Domači mesari' 30 ostali pri dosedanjih cenah -Perutnine in drugih domačih živali ie bilo komaj 100 'komadov. Cene so 4e gibale med Din 15 do 100 za komad. Domači zaici so se prodajali po Din 20 do 35 komad. — Krompir, zelenjava, druga živila, sadje, sadike. Kmetje so pripeljali samo 3 voze krompma in 1 voz sadja na lrg. Cene so bile krompirju Din 1‘50 do 2, solati italijanski Din 12 do 14, kislemu zelju 4 (po trgovinah 3 Din), kisli repi Din 2, hrenu 8 do 10 čebuli 4 do 4-50, česnu 10 do 16, grahu v stročju 18 Din za kg. Motovilcu, berivki, regratu, špinači Din 1 za kupček, karfijolu 5 do 14 za komad. - Sadju: jabolkam Din 5 do 12, posušenim slivam 10 do 12, daleljem 24 do 30, mande-ljem 65, figam 8 do 10, medu 25 do 35 Din kilogram; limonam Din 0-75 do 150, pomarančam 1-50 do 3 za komad. Maslu surovemu 36 do 40, kuhanemu 46 do 48, čajnemu 50 do 60 Din kg; olivnemu in bučnemu olju 20 Din (v trgovinah 18 Din) za liter. Cvetlicam Din 3 do 25, z lohfci vred Din 15 do 75 za komad. Sadikam (hruškam, jabolkam, breskvam, marelicam, ribezlu Din 6 do 25. — Lončena in lesena roba se je prodajala po Din 0-50 do 100, brezove metle Din 2 25 do 5, lesene grablje po Din 6 do 8 za ko-tnad. Korlizna slama, vreča Din 25 do 30. Seno in slama na mariborskem trgu. — V »redo 21. t. m. je bilo 14 voz sena, 6 voz slame; v soboto 24. t. m. pa 8 voz sena in I voz slame na trgu. Cene šo se gibale za seno po 87-50 do 100 Din, za slamo pa po Din 45 do 50 za 100 kg. Kakor kmetje mislijo, bo cena senu in slami v teku spomladi vsled slabega vremena še poskočila. (Veletrgovina Sl. Šarabon v £jubljani priporoča Špecerijsko blago raznovrstno žganje, moko in deželne pridelke, raznovrstno rudninsko vodo. Xastna prozama za kavo in mlin za dišave z električnim obratom. Ceniki na ele/on DOBAVA, PRODAJA. Dobave. Saobračajno- komercijelno odelenje Direkcije državhih železnic v Ljubljani sprejema do 31. marca t. 1. ponudbe glede oddaje 56 komadov pločevinastih kurznih tdblic v prepleskanje in črkoslikanje. - Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 12. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 2 centrifugalnih sesalk. — Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 13. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 17 komadov rulel za okna. — Direkcija drž. železnic v Ljubljani sprejema do 15. aprila t. 1. ponudbe glede oddaje odvoza smeti, blata itd. ter dovoza kamenja, pohištva itd. Vršile se bodo naslednje ofer-talne licitacije: Dne 31. marca t. L pri Komandi Dravske divizijske oblasti v Ljubljani glede dobave mesa za čas od 1 aprila do 30. septembra t. 1. — Dne 12. aprila t. 1. pri ministrstvu vojske in mornarice, odelenje Za mornarico v Zemunu glede dobave 23.000 metrov blaga za vojaške uniforme ter glede dobave večje množine sukanca. — Dne 12. aprila t. 1. pri Direkciji šuma Brodske imov-ne opčine v Vinkovcih glede dobave 6100 kub. metrov drv. — Dne 12. aprila t. 1. pri Direkciji državnih železnic v Sa- rajevu glede dobave hrastovega skret-niškega materijala. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Pri mašinskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani se bo vršila dne 12. aprila t. 1. oferlalna licitacija glede dobave parnega valja; dne 13. aprila t. I. glede dobave 8000 kg surovih neobdelanih matic; dne 14. aprila f. I glede dobave valjev za batne obroče; dne 16. aprila pa glede dobave kolesnih zvezd za gonilne osi. — Predmetni pogoji so na vpogled pri mašinskem odelenju direkcije. — Saobračajno-komercijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 30. marca t. 1. ponudbe glede dobave 43.000 komadov ovitkov s predtiskom in kav-čukastih plošč. — Mašinsko odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 31. marca t. 1. ponudbe glede dobave bakrene plošče. — Predmetni pogoji so na vpogled pri posameznih odelenjih te direkcije. — Sa-obračajno-komercijelno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. marca t. 1. ponudbe gled^ dobave raznega papirja in pisarniških predmetov ter glede oddaje popravite kretniških nastavkov, in raznih svetiljk; do 30. marca t. 1. glede dobave raznih desk, brunolina, laka, barve, minija, kita, brusnih kamnov, steklenega papirja. kavčukastih žigov, glede oddaje 160 izvodov Službenih Novin v vezavo ter glede oddaje svetiljk v popravilo; do 31. marca t. 1. glede oddaje svetiljk, prtljažnih vozičkov, železnih vozičkov za vreče v popravilo ter glede oddaje raznega pohištva (omare, klopi, umivalniki, stoli in mize) v popravilo in pleskanje. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled. Dražbeni oglas. iDalepotpisani kao kurator stečajne mase prezadužene firme Bertalana Sekelj iz Ate i Mola na osnovu re&enja stečajnog odbora saopžtvaina sv ima zainteresovanima, da če se jedan Sek<, 2 kom. trijera, 1 kom. trijera (apui), 2 kom. ljuatilaca, >Sek<, 2 kom. autom. vaga, 2 kom. drukfiltera, 2 par kamena, 1 magnet, elevatorji, spuževi, transmisija i kotači. 3. Mlin. 3 kom. dupli valjak »Ganz- u gvoz. orm., 2 kom. dupli valjak »Sek< u gvoad. orm., 1 kom. dupli valjak »Gana-; u drv. orm., 1 kom. jednost. valjak r>Ganz« u drv. orm., 1 kom. valjak »Gana« br. 21., 1 par kamena, 2 kom. siobodno viseči sito sa četiri od »Verner«, 1 kom. slobodno viseče sito sa četiri od ixSek<, 2 kom. radia! sito, 2 kom. duplih maSina >Reform< za čaščenje krupice >Sek«, 2 kom. saukfiltera >Seki, 1 mešalica »Sekc, 1 necaparat, 2 ekshaustora »Sek«, detašeri, elevatori, spuževi, alati, pribori transmisije i kotači. litini ni n II A. Mašinska zgrada. 1 motor na sisači plin 100—120 K. S. (HP.> Generator za ioženje sa drvlma, 1 elektr. generator. B. Mlin. 1. Silos. Za primanje 14—16 vag. žita. 2. Koperaj. 2 kom. monitor tarair »Sek«, 2 kom. trijera, 1 kom. trijera (spuž), 2 kom. IjuStfllica >Veser*, 1 par kamena, 1 kom. valjak »Ganz« br. 21., 2 kom. drukfiltera »Sek«, elevatori, spuževi, transmisija i kotači. 3. Mlin. 3 kom. dupli valjaka »Gaaz« u drv. ottn^ 3 kom. dupU valjaka »Sekt u gvoz. orm.. 1 par kamena, 2 kom. slobodno viseči sito sa 6 ©deljenja »Sek«, 2 kom. duplih ma&ina »Reforme za čiSče-nje krupice >Sek<, 2 kom. saukfiltera, 2 kom. elevatora »Sek«:, 1 kom. mešalice, detašeri, elevatori, spuževi, alati, pribori, transmisija i kotači. Senta, 23. maria 1928. god. Dr. MILOŠ LUDAJIC, advokat Senta kao kurator stečajno mase prezaduženega Bertalana Sekelj. Brsojavl: Krlaparcolonlala Ljubljana. » Telefon itat. 2265.^ I Q ■ tim nnifiitnii ff C*BT niIVV ■ I fl 1 m ^ * O jwhM(Wfeas)(g^i Ljubljana. Lastnika: ALOJZI) ULLEG in]OS. VERLIČ. Veletrgovina kolonijalne robe. Velepražarna kave. Mlini za dišave. Zaloga Špirita, raznega Zganja in konjaka. Mineralne vode. Canikt na raipolago. - ToCna poatralba. TISKARNA MERKUR Uubliana GregoriiCeva ul. 23 se priporoča za tisk vsakovrstnih tiskovin za trgovino, obrt in industrijo ter za urade, druStva Ltd. Lastna KNJIGOVEZNICA VELETRGOVINA kolonijalne In Speeerlfske rob« IVAN JELAČIN tj UBIJ ANA Teina In »oOdn« postrniba I Ureja dr. IVAN PIBS8. - Za Tr*«»v*o^ndu«ti4}A» d. d ,MHRKUB» kot «n tMttrJa: A.8BVBR,