FR. SUHERO pomenu risanja. II. Risanje duševnovzgojnl predraet. a) Snovanje predstav. 1. Zgled: Iz naravoslovne ure je znan učen« cu »hrošč«. Pa če bi moral natančno navesti njegove dele, ne ve marsičesa, niti ne, koliko tarznih členov ima na nogi. Pri praktičnem nastopu trdi gojenec, da ima čebela želo v glavi. Ako bl rnoral učenec risati hrošča in ako bi se pripravljal gojenec (gojenka) risaje, tedaj bi bil vsak primoran, predmet ogledati natančno, in na jasnem bi si bil o teh narisanih rečeh. 2. Zgled: Oblike lista si šele ogledamo dobro, ako ga rišemo. 3. Zgled: Oro —, hidografiia in topografija ter njihovo razmerje v deželi si šele predočlrao nazorno, ako n a r i š e m o zemljevid. 4. Zgled: Pojm kvadrata, romba, kakega geometričnega telesa se razjasni, ako vse to rišemo. 5. Zgled: Pokrajino bomo znali poplsatl dobro, ako smo jo prej risali ali sllkali. 6. Zgled: Kolikokrat gledaš na svojo žepno uro; pa ni gotovo, da veš, kaka je na njej številka štiri ali šest. (Znan dovtip!) Ferijalni Savez. Dosti je bilo predlogov, nasvetov glede F. S., a faktičnega se do sedaj ni ukrenilo še ničesar. Ne čakajmo prepotrebne uffodnosfci. ki ni samo za dijaštvo važna. ampak v prvi vrsti za učiteljstvo, kateriin življenska usoda ni ublažila in izpopolnila denarno nodlago ki ie potrebna ravno v sedanjih težkih časfti. Ko so letošnji abiturijenti organizirali poučno i>otovan;.e po naši državi, sem pričakoval. da se bo tudi kak učiteli oglasil s parolo: Tudi mi. izmed katerih mnoŁ ni prekorač'Ia niti meiie Sloveniie hočemo sooznavati naše južne brate, istin to v»deti s krvo nasičeno Kosovo polie in druze kraje ki so oolni zgodovinskih dogodkov. Veselilo me je, ko so se abrturijenti ojunačili za ekspedioijo in so jo tudi častno rešili: vsak se bo v poznejših letih žvo spominjal bratske gostoljubnosti Srbov. prirodnih bogastev. n.lih šeg itd. Nekoč sem slišal. pri metodiki; čim boli nazorno boš poučeval, tem bolj bodo ueenci sprejemali in tra:'nejše obdržali snov. Mi nismo še vedno učenci. ki strenvmo. da izporoolnuieino to. kar ie zagrešilo učiteljišče. Požirali smo suhopame črke pri zemljopisnih urah in sedaj ko srno se naveličali teorije. hočemo vsa.i stoti.no tega na lastne oči tudi videti! Nai bo dovoli razlage za samo ob sebi umevne resnice Marsikdo poreče: »čakajmo na F. S.« Kakor hitro razširi F. S. svoi delokrog na učiteljstvo. če sploh to dočakamo. io bo vsak učitelj udaril po svoiem programu tia kamor bo zaželelo srce ali razum. Uspeh notovania .posameznikov bi bil v priimeri z i.spehom skupnega potovanja naravnost minimalen. Lansko leto sem tozadevno predlagal pri učiteljskem društvu N. 'm sem se pri predloiru omejih samo na F. S. in v teko- čem šolskem letu sem zopet predlagal pri učiteljskem društvu M.. naj ne čakarno na F. S.. ampak nai brez F. S. brgariiziramo izlet v iPr.hodnjih velitoih počitnicah. katerega nai priredi slovensko učiteistvo. Z velikimi počitnicaini ne bomo tako razpolagali. ker nas čaka — mlajše učiteljstvo — po novem zakonu o ustroju vojske voiaško službovanje Jn v oočitnicaJi marsikdo želi videti kraje tudi izven naše države; pozneje ga pa potovanje itak ne veseli. Aranžma za potovanje ni težak in to ipotovanje ie lahko v prihodnjih oočitnicah že »fakt«. pričakujoč od meroda'nih faktorjev mater.jelne ugodnosti. Trdno sem prepričan. da s tem predlogom ne bom osamljen in da boin našel oporo vsaj t>ri mlajšem učiteljstvu. Zato tovarišr(ce). skrbite. da oostane to vprašanje aktualno. Vse nasvete in ^predloge pošiliajte na nas!ov: Slavko Mrovlje. učiteJi. Vel. Lašče. Vsi. ki imate resno volio or\ ranžiranju sodelovati in se DOtovania sigurno udeležite, na delo in o velikih počitnicah se vidlmo. S tova^škun pozdravom S. M. Vestnik za učiteljski naraščai. UCITEUEVA PRIPRAVA NA POUK. Od mnogih strani se zahteva priprava na pouk, toda skoraj nikdar ne vidimo in čitamo navodil, kako se ima ista izvršiti. Zato gotovo ne bo odveč, ako podamo v naslednjem nekaj migljajev za prepotrebno pripravo v omeiijeno svrho. Vsaka taka priprava naj bo praktična, pregledna in večkrat uporabna. Ob začctku šolskega leta ima učitelj zbrati in razvrstiti učno snov, vsaj za važnejše predmetu, da bo imel celo leto jasen cilj in dobro vidne obcestne niejnike pred seboj. Datuma in učnega tedna ni treba navajati, ker ne moremo predvideti dogodkov, ki često ovirajo potek rednega pouka. Pri s.znamu in izbcri beril naj se ozira seve tudi na realistično snov, proza se naj menjava z ve7j.no besedo, etična berila z opisnimi i. dr. Določi naj se, katera berila se bodo nadrobno obravnavala in katera le kursorično čitala. Takšna, nekako naj bi bila splošna priprava, obvezna tudi za starejše učitelje. Se razutne, da se bodo niorale mlade učne osebc delj časa pomuditi pri taki pripravi, a to jim mnogo hasni, ker se na tu način najprej seznaniio z učno snovjo. Kar se tiče tedenske ali dnevne priprave, je pa sledeči način najbolj priprost in praktičen. Zvezek večjega formata se naj razdeli za posamne predmete. Na eni široki strani zapisujem tudi lahko snov več predmetov v navpičnih predalih. Ako imam več odddkov, se le ti predali razpolovičijo itd. Na levo stran (v rubriko) se zabeleži datum, v predal pa bolj ali manj natančna navedba snovi za eno ali tudi več ur, kakor pač nanese značaj lekcije in obsežnost formalnih stopenj. Če treba, se napiše vanj tudi dispozicija in na kratko skicirana učna slika. Par primerov naj nam to bolj pojasni! 10. ueni t(den: Čitanje: »Drago zelišče«. Učence opozorim uvodoma na nekatera zdravilna zelišča (pelin, kadulja, kamelice...) ki jih rabimo zoper bolezni. Danes bomo čitali o nekem posebnem zclišču, ki nam olajša težave in nadloge. Sledi metodično podavanje. Učence je dovesti do teh U zaključkov: Dekli sta bili enako krepki ter sta nosili enako težko brerne, a Urša ga je brez godrnjanja nosila, ker je bila potrpežljiva. Pojem potrpežljivosti je razviti. Pomen te kreposti za posamnika in družbo. Zglcdi iz življenia otrok. Prispodoba: Potrpežljivost je drago (zdravilno) zeljce. Slovnica: Izpeljava pridcvnika s priponami —av, —iv (—ljiv) in čn. Tvoritev iz samostalnikov in glagolov ie pri podavanju grupirati. Primere vzamemo iz slovnice, iz beril ali druge otrokom znane snovi (3 ure). (Dalje prih.) Trgovsko-obrtno in kmetijsko šolstvo. —t Denar učit. na obrt. nad. šolah v Ljubljani. Dne 13. nov. t. l.-je imelo učiteljstvo ljublj. obrt. nad. šol sestanek na katerem ie sklenilo izjavo in stavilo rok za izplačilo zaslužka za mesec julij t. 1. mestnemu magistratu. Šolska vodstva so dobila sedai na to vlogo dopis. da se izvrši izplačilo 24. nov. t. 1. da oa magistrat še tudi ni dobil prispevkov od prizadetih faktorjev. Iz Jugoslavije. — Ne norčujte se! Zadniič smo objavHtoklic glede cenejših živil (masti, moke in sladkorja) uradništvu. Če bi znalj kako se namerava razdelitev, bi ga ne! Danes doznavamo. da so vso akciio že zopet zavojevale »uradniške« zadrusre, v prvi vrsti za svoje člane. »Osrednja Zveza« se je odločno borila proti temu in ii je bilo tudi obljubljeno da bodo živila razdeliena Po resorih. Toda pri nas ie že vse tako. da »ta;'ni« elementi ¦obrnejo vse, kar ie določeno v obči blagor — v ožii. ali celo zasebni blagor. Dvomimo. da bodo režijski stroškf manjši preko »uradniških« zadrue, polejj tega se temu priključi še ono špekuliran.e za pridobivanje članov. ki pride.io »prvi v poštev« itd. itd. Na Hrvatskeni se že izpcliuje akcija tako. da dobe on: uradniki. ki niso člani zadrug. živila preko svoiih resorjev. Kako bo pri nas, vse molči — »taljni« elementi se ipa igra;o z »akcijo za uradništvo«. — K vscmu postopaiiiu danes ne moremo drugega izjavit;. ncgo da izrečemo svoi iaven protest. d;i se tako norčuje iz uradništva. — Na smrt bolna učiteliica s 142 Din mesečne olače. (Slika naših socijalnil razmer.) Ti>pično sliko neurejenih razmer in bede. v katero lahko zaide učitdistvo po krivdi drugih. nam kaže slučai tovarišice J. St. v Mariboru. Naj o n.em govore suha dejstva: Imenovana ie poučevala leta 1920./21. v zaključnem razredu dekliške šole. Vsled pomanjkanja prostorov. ie bil n.en razred nameščen v neki sobi pri podstrešju, ki ni bila nikoli naitnen.iena za razred. Dotična soba ima cementna tla in centralna kurjava šole sploh ni napeljana v to sobo. Zato temperatura ni nikoli pre- segala 9°, tnajvečkrat pa se je poučevalo pri 7° ali 8°. V takih razmerah ie samoobsebi umevno da so nastopile posled'ce. ki so morale priti. Mlada učiteljica je za božič 1920 zbolela na pljučnem vnetiu in legla v posteljo. A ker je bila tovarišica prevestna. in marljiva. ie ni dolgo držalo doma. Že po enem mesecu je šla zopet v šolo. četudi ni bila še popolnoma zdrava. In seveda zopet v isti mrzli razred! Naravno, da .ie nastopila v takih razmerah reakcija. Dobila ie pljučni katar. iz katerega se je razvila ietika. Po kratkih tednih ie legla v bolniško postelio. na katero je orikljenjena že skorai dve leti. To poglavie ie sicer pretresljivo trpko a vendar se ie moralo razviiati v takil razmerah prav tako in nič drugače. Še boli pretresljivo in trpko pa ie drugo poglavje tragedije mladeua živlienia naše tovarišice. katerega pa so zakrivili neizprosni /paragrafi in neusmiljeni birokratizem. kateremu ie paragraf vse, življenje pa nič. — Prišlo ie uk!njenje draginjskih doklad vsem. ki so bili že nad 6 tnesecev na dopustu. In kakor ie že pri nas običajno. da pride.o naredbe. ki seže.o globoko v naše meso zelo pozno in.se še boli pozno izvedejo tako ie bilo tudi tukai S 1. okt. 1920 so ji ustavili dra.rin.iske doklade in obenem odredili. da mora vrniti znesek 4716 K, katerega je bilaipreveč preiela na draginjskih dokladah. Ta znesek so ii odtegovali, in je prejemala mesečno le 932 K. — Ker Da nesreča nekoli ne pride sama. ampak ima navadno neprijetno spremstvo zato se ie pridružil temu udarcu še drugi. Hčerka je podpirala svoio mater 70letno upokojenko in Drejemala tudi zanjo draginiske doklade. Morala je še te vračati. — Bolna tovarišica ie uvidela da tako ne more ne živeti ne umreti. Da bi zadostila neusm:ljenim paragrafom, ie nastopila aprila letos z največjo težavo zopet pouk. Z majem so ji zaradi zopetnega nastoipa službe nakazali cele preiemke. Da. ko bi rnogla opravljati službo! A tega ni mogla. Samo 14 dni je vzdržala z največjim naporom, potem /pa zopet legla, Celo i>!ačo z draginjskinii dokladami pa je dobivala še tri mesece. V tem času /pa se ie zopet zavrtelo uradno kolo in ji prineslo zopetno ukinienje draginjskih doklad in njihovo vrnitev. teh doklad. in tako dobiva sedaj m e s e čn o 142 Din — prejemkov. Kako živi s to malenkostio bolnik ki rabi tečne hrane, postrežbe. zdravnika in zdravil v sedanjih razmerah. o tem naj si napravi sodbo vsakdo sam. — Ne mislim pisati jeremijad. Pribijem samo eno: Slučaj tovarišice J. St. je kulturen in socijalen škandal. ki ie mogoč le v današnjih razmerah. kjer je paragraf vse. realno življenie pa nič. Ce se ie na eni strani moralo zadostiti neizprosnim /oaragrafom, b i s e b i 1 a m orala dobiti na drugi strani sredstva, da se ta udarec omili na ta ali oni način. pa naj bi se dobila ta sredstva v kateremkoli iondu. ali pod kateremkoli imenom. To ie eno. Drugo pa ie. d a b i m o r a 1 i t u d i o d tegljaji imeti neko mejo.preko katere bi se ne smelo iti. Če oblast zakrivi. da preveč izplačuie cele mesece, poitem nai se odtrguje in vračuje, kakor se more pa naj traja vračevanje makari Ieta in leta. — Tretje oa zadeva našo stanovsko organizacije. Naša stanovska in človeška dolžnost ie. da pomagamo svojim tovarišem in tovarišicam v i>odobn?h slučaiih. In vendar nimamo y tem oziru prav nikake naprave razun prostovoljne zbirke. Ta slučaj nam kaže, da bodemo morali svoio organizacijo izpopolniti tudi v tem oziru. V samopomoči ie rešitev! Ka'ko in kai je treba ukreniti, o tem nai razmišliaio merodacni faktorji. — liren.  — Naročnike »Narodne Prosvete« v Slovenili. ki so še _ia dolgu za l!st opozarjamo. da dobe te dni od pov. UJU označen znesek. ki ga dolguieio in prosimo. da v smislu dopisa čimprei poravna.;o naročn'!no. kakor ie označeno v dopisu. — Okrajnim učlteljskim društvom. Okraiio učiteljsko društvo v Murski Soboti ie sprejelo na svoiem zborovaniu dne 11. nov. t. 1. resoluciio. priobčeno v današnji štev. »U. T.« med »društvenimi vestmi«. Vsa o^kr. učit. društva naprošamo tem potom. da se na svojih zborovanjih pridružijo naši resoluciji ter z nami zahtevajo uvedbo strogo iredentistlčne vzgo:e v naše šole. Ena tretjina naših bra-  tov ječi pod krutim jarmom suženjstva; niihova usoda ie v naših rokah in v rokah nam izročene mladine. — Učit. društvo v Murski Soboti. — Delo Glavnega Prosvetnega Svsta. U Glavnom Prosvenom Savetu završen ie zakonski projekat o uredenju Glavnog Prosvetnoe: Saveta — N. P. — Promoviran bo za doktoria filozofi.ie v četrtek, dne 23. nov t. 1. opoldne v veliki dvorani ljublianske univerze g. Stane Rape. učitelj na III. m. deš. lj. šoli v Utibljani. sin okr. šol. nadzornika _. Andreja Rapeta. — Čestitamo! — Vse pi.ia.eUe »Zvončka« nujno prosimo nai nam prijavijo imena novih naročnikov vsai do 1. decembra, da nam bo mogoče prvo številko priliodnjega letnika natisniti v zadostni nakladi. — Kdor še ni poravnal naročnine. naj to gotovo stori do 1. dec&mbra. ker mu s:cer ne bomo dostavili zadnje (12.) številke letošn.ega letnika — Tovariši in tovarišice na delo! — Iz Vel. Lašč. Pred kratkim se je od nas poslovil .nož-poštenjak, tov. Franc Štefančič ki ie kot nadučiteli služboval dolgih 19 let na tuka.šnji šoli. Bil ie priznano marljiv in vesten učiteli ter obče znana in priljubljena osebnost trdnega značaja. Ob priliki poslovilne konference učiteljstva ie poklonil 75 Din. ostalo učiteljstvo pa je zložilo 90 Din za tukaišn.o revno šolsko mladino. — Na presrčnein posloviilnem večeru, ki so se ga udeležili vsi tisti. ki so poznali v niem ;n n;egovi družici mirne in značajne duše, se ie nabralo za Sokolski dom v Vel. Laščali 134 Din 75 p. — Vrlemu učttelju in dobremu tovarišu, kot tudi njegovi družici. želimo obilo sreče in zadovoljnosti na novem službenem mestu. Sosedom Ribnrčanom pa zamoremo le čestitati na taki pridobitvi. — Iz Semiča. 16. dne pr. m. je umrl vpokojeni šolski ravnatelj tovarlš Matko Bartel. Delaven in vesel. kakor ie bil vse življenie. je delal in bil dobre volje do poslednje ure. Dopoldne je še uradoval v posoiilnici. obiskal. kakor vsak dan. svoje tovariše. ori obedu nekoliko zapel. ob 16. uri pa ie njemu zapel mrtvaški zvon. Kako je bil spostovan in priljubl;ien. ie dokazal niegov pogreb. Tovariši. mnogo tovariševih pogrebov sem že videl. a tako veličastnega, kakor je bil Bartel-iev. še ne! Šolska m'ladina. požarna bramba. delavsko društvo. Dolnoštevilni posoiilniški in občinski odbor. nad 30 tovarišev. 12 duhovn'kov im nebroi Iiudstva je spremilo tovariša k počitku. Ob grobu se ie od njega poslovil predsednik Belokraniskega učiteljskega društva tovariš Barle in v imenu ljudstva prior nemškega vitežkega reda Valerij Učak. Spavaj sladko vrli tovariš! — Prekmurci! Naše — Mursko-soboško — društvo šteje 97 članov. Med nami ie 24 »članov« ki še niso vplačali ni vimaria članarine za tekoče leto. 17 ie sa onih, ki so poravnali članarino le 'delno. —¦ K temu se pripominja. da ie tov. blagajničarka zaostaleže ponovno opominjala seveda. brezus>oešno. Prijatelii(ice). dolžnikf in dolžnice! Tako ne gre! — Naša blagajna mora zadostiti glavni blagajni v Uubljani. ta zopet v Beogradu. — Ako kdo misli, da ie lahko član društva brez članarine. se moti! — Če ne bo to pomagalo pridemo v kratkem na dan z imeni. — Odbor. — Kapa »Hyg« za pokončavanje glavnlh tiši. Opozarjamo vse šole na današnji inserat ter priporočamo to izborno sredstvo vsetn šolam v nabavo. — Ni ie menda šole, kjer bi se ne poja-vi!e že med učenci uši, ki povzročajo šoli, staršem in učiteljstvu mnogo neprilik. Kapo za uničevanje uši priporočajo vsi šolski zdravniki in je v uporabi na neštetih šolah. Vsaka šola naj bi se okoristila z enkratnim malenkostnim izdatkom s to pripravo, ki jo priporoča tudi višji šolski svet. Vsa šolska vodstva dobe v kratkem tiatančnejše podatke in navodila. — Na Vernih duš dan se ie zbralo v Učiteliski tiskarni nekai voditeljev osnovnih šol. ki so pooblastili tovariša Janka 2irovnika. naj opozori viš. šo-1. svet. da so jim bile ukinjene opravilne doklade. ki so jim v dekretih Driznane Mi se vštevaio tudi v pokojnino in zaprosi. da stori primerne korake. da se to ukinienje razveljavi in se naknadno izplačaio zaostale doklade. — Razpis nadučiteljske službe pri Sv. Vidu d. Ptuju. Nadučiteljska služba na šestrazredni csnovni šoli v S v. Vidu p r i P t u j u se ie po pomoti raa.oisala kot štirirazredna. Naša samoizobrazba. —s »O domoljublju«, prcdaval pri Okrajnom učiteljskem društvu za Prekmurje v Murski Sohoti, dne 11. novembra t. 1. tov. Tone Lazar. —s »O postanku in razvoju družabnega reaa«, prcdaval pri Gornjegrajskem uCit. društvu, dne 4. iiovembra t. 1. tov. Sotler. —s »Protestantska doba in njeno šolstvo v Sloveniji«, predaval pri Kamniškem učit. društvu dne 8. novembra t. 1. tov. Clril Petrovec Nove knjige in druge publikacije. —kpl Iz knjige nasllja. (Ob obletnicl rapallske pogodbe — 12. novembra 1922). Izdal »Pokrajinski odbor .lugoslovanske Matice v Ljubljani«. Natisnila Učiteljska tiskarna, 1922. —kpl Mati narave pripoveduje. Prirodopisne pravljice. Spisal K. E\vald. Slovenski mladini povedal P. H. —• Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. — 24 Din. —kpl Antologija savreraene jugoslovenske lirike. Dr. Mirko Deanovič I Ante Petravlč. Izdanje knjižare Vinko hirič — Split. 1922. Cena 30 Din. —kpl Tiskovna zadruga v Ljubljani. V naši založbi je ravnokar izšla knjiga Anton Melik: Jugoslavija II. del (zemljepis) 1. snopič. Strani 296. C.na 21 Din, po pošti 1.51 Din več. —kpl Planlrtski koledar. Uredil Fr. Kocbek, nadučitelj v p. v Gornjem gradu. Založil Bruno Rotter v Mariboru, Krekova ulica 5. Cena 6.50 Din, s pošto 7 Din. —kpl Za Miklavža primern dar mladini je najnovejša knjiga »Mati narava pripoveduje«, prirodopisne pravljice. Spisal K. Ewald. Slovenski mladini prevedel P. H. Natisnila in založila Učiteljska tiskarna. Cena Iepo vezani knjigi 24 Din. —kpl V. ftepa: Cesky rychlopls. Cena 0.20 Kč. •- Tisk. Bisk. knihtistarna C. Budejovice. — Nakl. Viastnim. —kpl Družba sv. Cirlla in Metoda razpošilja koledar za leto 1923. s prošnjo, da ga blagovolite sprejeti in porabiti priloženo položnico. Cena koledariu je 10 Din. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Kdor bi ne hotel obdržati koledarja, naj ga izvoli v teku 8 dni vrniti v istem zavoju s pripomnjo: Nazaj! Ne sprejmem! Takih vrnitev ne želi, marveč se nadeja prijaznega sprejema in plačila vodstvo. — Kdor koledarja ni prejel, nai piše ponj! Ne zabite C. M. D.! —kpl Slovenski pesnlki in plsatelji. (Prlmerno za Miklavža mladlni!) — Za mladino prirejata Fran Erjavec in Pavel Flere. Tiska, izdaja in zalaga »Učiteljska tiskarna« v Ljubljani. Doslej so izšli: II. zvezek: Fran Levstik, ilustr. A. Koželj, cena eiegantno vezan 20 Din. III. zvezek: Matija Valjavec, ilustr. R. Šubic, elegantno vezan 30 Din. V. zvezek: Fran Erjvec, ilustr. F. Podrekar, cena elegantno vezan 40 Din. V tisku je: X. zvezek: Josip Stritar, ilustr. S. Šantel. Pripravljata se: VII. zvezek: Simon Jenko, XII. zvezek: Janko Kersnik. Zbirka bo obsegala vse najboljše slovenske pisatelje in bo ilustrirana od prvih slovenskih umetnikov, tako, da bo podala popolen pregled slovenske kniiževnosti in upodabljajoče umetnosti. Ne smela bi manjkati v nobeni slovenski hiši. Primerno kot Miklavževo darilo mladini! Naše narodno prosvetno delo. Šolski odri in pevski zbori. —po Otroški odri ne deluiejo- le dobro, marveč izvrstno. H a j d i n a p r i P t u j u. Bilo je dne 23. iuliia 1.1. Neznosno vroč .nedeljski popoldan. Vsi prebivalci ptujskeea mesta so se pred žsrečim solncem takorekoč ooskrili po svoiih stanova- njih. Meni pa kljub vročini ni dalo obstanka doma. Le ven le ven iz zaduhlega zidovia v prosto naravo! Izprehod me pooelje oreko dravskega mostu po cesti v prijazno polijsko vas. na Hajdino. V neoosredni bližini vaške cerkve na nekoliko vzvišenem terenu sredi zelene trate zapazim lično poslooje. katerega je liudstvo naravnost oblegalo. Mnogo ljudi pa ie bilo še videti na številnih potih in so ti imeli vsi svoje korake usmeriene tjekaj. V vojni dobi bi bil mislil. da se tam deli podpora. Mikalo me je. da poizvem. kaj bi naj to bilo, kai to pomenilo. Radovednost mi je utešil naglih korakov za menoj prišedši pristen »polanec», ki mi je kratko z nckakim posebnim ponosom in povdarkoim razložil. da je to poslapje n a š (hajdinski Izobraževalni dom v katerem iniaio n a š i (hajdinski) šolarji danes neko oredstavo ter bo treba nekoliko hitreje stopiti da se nič ne zamudi. ker bo. kakor so to otroci že doma znali povedati. pri_editev »hudo« lepa. Kmalu nato sem že stal ali bolj resnično povedano. nekako plaval v do zadnjega kotička zasedeni. nabito polni, dokai obsežni pritlični dvorani, priril pa sem se notri s pomoč;o drugih na nek čuden način — skozi okno kanti skozi vrata zaradi prenaoolnienosti dvorane ni bilo mogoče. Hrup xx> dvorani se ie nenadoma polegel. Pred zastor ie stopil šolski vodja, trovoril navzočim nekoliko primernih. navdušujočih besed v pozdrav in obrazložil na kratko vzpored in namen prireditve. Po danem znamenju se je zastor dvignil. Nastala je grobna tišina. Na oder so v najlepšem redu nrikorakali šolarii-pevci. 40—50 po številu. Brez kakršnegakoli orerivanja Je vsak zavzel svoi mu že ponrej določen prostor. Ze samo ta discipliniranost ie napravila na gledalce zelo dober utis. Kai pa šele petje! — Nismo se mogli dovolj načuditi vsestranski dovršenosti istega. Učiteli Pogrucc ie kot vodia pevskih točk pokazal svoie zmožnositi na glasbenem polju in neurnorno delavnost. ki zasluži nedelieno priznanje. Kot pevske točke so bile na vzporedu Škraupova: »Kje dom oe moj«, Fleišmanova: »Beseda sladka domovina«, Koroška narodna: »Gor čez izero«. Novotnvjeva: »Krasen Dogled na ta nežan svet« in kot zaključek Narodna himna: »Bože pravde«. Odmore v oddih nevcem so izpolnile deklamacije. Kot deklamatorji so nastopall učenci in učenke od početnega do najvišjega. to ie 6. razreda ter prednašali Končan: »Otrokovo domoljubje«, *** »Nekaj o nosku«, *** »Jaz pa nekai vem«, Ž u p a n č i č: »Pripovedka o nosku«, Č e rnej: »Bogdanček Jugoslovanček«. *** »Na izletu«, Gregorčič: »Siromak in Zivljenje ni praznik«, Aškerc: »Svetinja« in Maister: »Na straži«. Otroci so nastopali neprisiljeno. samozavestno in prednašali ljubko blagoglasno. gladko, s pravilnim nepretiranim naglasovaniem ter se lahko reče, da so tu ooedini razredniki tekmovali za -na.ibol.isi usneh. Pila se ie poznala in ie docela prišla na svo-i račun. Kai pa nai še h koncu rečem o igri »Lažnjiva Milena«. s katero se Je prireditev zaključila. Po moji popolnoma nepristranski sodbi je bila igra krona celi Drireditvi. Da se zamore z navadno in oriprosto vaško deco v tem DOgledu doseči takšen uspeh. do tega dne nisem veriel. Mladi igralci so igro v celem obvladali in zato so nastopali mir.no in brezhibno. Poelobitev v igro ie bila po^nolna. I^rali so s srcem in to ie bilo tisto, da ie igra tako učinkovala. Koliko potrpežljivosti. truda in časa pa ie bilo v dose-go takega uspeha treba, bode pa najbolje vedela učiteljica Anica. Bezjakova. ki je igro vodila in pa niene tovarišice sotrudnice. Izrednemu moralnemu uspehu nasproti je stal v ravnotežju gmotni uspeh. sai je nesla ta prireditev ako serrt prav slišal, 1000 Din. Za razmere na deželi nekaj posebno redkega. Vodstvu hajdinske šole. tamošniemu učiteljstvu soloh celi šoli pa ie na dovršenem splošnem uspehu častitati. Le tako po začrtani poti naprej! Na ta način bo mladina kmalu naša in z njo tudi narod. — Prihodnjih orireditev pa ne prire^ajte le za domačine in za tiste, ki na nie le slučamo pridejo. kakor na pr. iaz, ampak tudi za svoie sosede. zato iste Drimerno in pravočasno razglasite! Zdravo! Klošterski —. —po Iz prijaznega Št. Vida pri Gr(>belnem smo iz časopisov oosneli sledečo novico: V ncdeljo. 22. oktobra so priredili naši fant.e in dekleta v šoli žaloigro »M!;nar in njegova hči«. Dolgo časa že ni bilo pri nas nobene igre. zato so prišli ljndje od vseh strani da vidijo zopet domače fante in dekleta na odru. Ti so za- res dobro igrali. Kar čudili smo se mirnosti in sigurnosti s katero so nastopali. Vsak se ie vživel v svoio vlogo kakor star, že izkušen igralec. Gledalci so bili izredno zadovol;.ni in izrazili so žel]o. naj se igra po-novi. Le škoda. da je slabo vreme v nedeljo. 29. oktobra ddvrnilo mnogo ljudi. ki bi sicer prišli k ponovitvi. Hvaležni smo igralcem za prireditev. ki je bila nam lep užitek dobrodelnosti pa je prinesla lepe dohodke. Glavno delo in skrb obeh prireditev ie imel seveda učiteli in igrovodja Franio Pogačnik. ki delujeta že skorai dve desetletji. Pa tudi drugo učiteljstvo je vrlo pridno na delu za blaeor in naoredek naroda. Vsem činiteljem na kulturnem polju čast in hvala!! Književnost in umetnost. —k Iz knjige nasilja. (Ob obletnici rapallske pogodbe.) Cilji laškega nasilja. — Knjiga nasilia. — Cerkvene razmere. — Naša društva. — Politično življenje. — Laška justica. — Krnski dogodki. — 12. novembra 1920. —k Antologlia savremene jugoslovanske 11rike. )'/. predgovora: Opča želja za uzajamnim upoznavanjem tekovina svih delova našega naroda navela nas je. da se latimo ovog pokušaja. Budiči da do sada nismo imali antologije, u kojoj bi bio skupno sabran izbor iz sva tri dela naše književnosti, hteli smo da ovom knjigom u prvom redu pridonesemo našem mediisobnom poznavanju i zbliženju na književnom polju. — Nismo išli za tim da dademo potpun pregled razvitka na.e novije lirike, več smo voleli da pružimo strogim izborom ono, što ie po našem sudu najbolje u našoj savremenoj lirici. Vodeni ovim estetskim kriterijem morali smo ili potpuno izostaviti ili uvrstiti tek neke pesme izvesnih pesnika, koji su samo za svoje doba mogli nešto da znače, te im poeziia nije mogla da preživi ukus periode, n kojoj je nastala. Pri izabiranju pesama poj'edinih pesnika bio nam je takode uvek merodavan estetski momenat, i zato se nije moglo svakog pesnika ujedno i potpuno prikazatl i okarakterisati, kako bi to f.ahtevale književna kritika i povest književnosti. — Ograničili smo se na savremenu liriku nešto zbog toga, što su starija kao i novija lirika več bar nekako poznate i po dosadanijni antologiiama, a nešto i zato, što su one danas više predmetom specialnijeg zanimanja. dok je savremena poezija donekle najaktuelnija. tc može više da zanima i našu širu publiku. — Jedna medu največim poteškočama prl sastavlianju ovog prvoi, pokušaja, da se u jednoj antologiji skupno prikažu sve tri grane naše lirike, bila je tome, što još nemamo jedne povestl književnosti, koja bi zahvatila i skupno obradila celu našu troimenu književnost. Zato smo svrstali zasebno i paralelno pojedine skupine, srpsku. hrvatsku i slovensku, prema tome kako su se one zasebno i paralelno razvijale, iako su bile u medusobnim vezama. — Razdelili smo zbirku u tri dela prema historičkim periodama, koje teku donekle paralelno kod sva tri dela naše književnosti. Od realizma, preteče novog pokreta u poeziji. prelazimo preko Moderne na današnji stadl) naše najnovije Iirike. Ovakova je razdeoba ispravniia, kada se prikazuju skupno sve tri grane naše lirike, jer pesnički proizvodi jedne periode imaju medusobno više srodnosti, pa bili iz na kojesr dela na5e troimene lirike, nego li pesme dviju raznih perioda a istoimenog ogranka. — Nužno ograničenje opsega knjige onemogučilo nani ie da uvrstimo nekoje dobre, aii odulie pesme (n. pr. Zupančičevu »Dumu«, Nazora »Kiklopa:<, i dr.). Jednako je izostaia i po koja dobra pesma dobrih pesnika, da ustupi mesto relativno slabiioj, iako dobroj pesmi koieg manieg pesnika, jer bismo se inače bili morali ograničiti na premalen broj pesnika. — Dajemo javnosti ovai pokugaj, jako svesni nemogučnosti da se ovakovom radnjom zadovolji iiednog pesnika, ipak u nadi, da če ovai prvi pokušaj pospešiti I olakotiti dalji rad na ovom polju te da če ga se uskoro doterati i upotpuniti. — U Splitu decembra 1921. —k 2. Sv. »Učitelja« — za oktobar 1922. god. Mili. M. Stanojevič, Osnovi za izradu nastavnog plana i programa za narodne škole. Drag. Brankovič, N. Sad, Eksperimentalna Psihologiia kao prirodna nauka. Dr. Paja Radosavljcvii, Nju-iork, Moderne metode za odabiranje vrlo darovitih <1aka. Andra Gavrilovič, Beograd, O Gunduličevoj Etici. Ced. Bušetič. Prilep, Priprema za početno čitanje i pisanje. Ch. Letourneau, Detinii mentalitet u prev. od H. P. Miloševiča uč. — Školski život. Vuj. Peškovič, Beograd, Na početku nastavnog rada u osnovnoj ?ko!i. — Prosvetni pregled. Kraljevina SHS. — Bugarska — Sjedinjene Američke Države — Francuska — Engleska — Švajcarska. — Književni pregled. A) Doma čihknjiga. Sreten Dinid, Iz carstva mraka, ref. Dim. D. Dim. B) Stranih. F. A. Soukup, Uvod do ethiku, ref. Bl. M. Radojeviča. — Književne bera, Ludwig von Bethowen, ref. Drag. P. Iliča. — Beleške: Nova žen. učit. škola. — Regulisanje crkveno-školskih pitanja s Rumunijom. — Izložba u Obdaništu. — Preuredenje Gl. Prosv. Saveta. — Zakon o gra<l školama. — Priznanja godina službe. — Turski udžbenici. — O osnovama iužno-.lovenske kulture. — Proslava Kumanovske bitke. — Ispiti zrelosti u srednjim školama — Nastava pevanja. — Statistika. —k Anton Melik: Jugoslavija (Zemliepis). II. del. I. snopič. Pota in cilji 11—12. zvezek. Strani 296. Drugi del Melikove Jugoslavije je pravkar izšel in prinaša v prvem snopiču podroben popis Dokraiin in mest v Sloveniji. Istri. Hrvatski \n Slavoniji. Dalmaciji ter Bosni in Hercesrovini. Popis ostalih pokraiin naše države izide v drugem snopiču še pred Božičem. Delo -se odllkuie po točnih in natančnih podatkih na podlagi ljudskega štetia iz leta 1921 ter bo dobro služil ne samo šolam temveč tudi treovcem in vsakomur ki hoče spoznati našo državo. Fineiša izdaja celega drugeea dela izide p-ozneje —k »Matl narava pripoveduje«, prirodopisne pravljice. Pripovedke, ki jih diči izredno čist in lep jezik so pravkar izšle in imajo sledečo vsebino: Kukavica, Pajčica, Matica, Podlesne vetrnice, Stari ko!, Morje, Zemlja in repatica, Vrabec, Na dnu morja, Kobilice, Deževnik in štrk, Mcgla, Stara vrba, Pet velesil. —k V. Repa: Česky ruchlopls: Prvni dil ryc_lopi?ti, totiž iiplnapismo neboli školni, vhodne pro posledni tfidy školy obecne. Druhy stupen rychiopisu jest pismo korespondenčni a tfeti stupefi pismo debatni. Obe jsou jednodušši a snadnejši než v dosavadnim tesnopise českčm. Pro posouzenf soustavy stači prvni stupefi, pismc. iiplne. Dojde-li pfizniveho pfiznivelio prijeti, vyjde pismo korespondenč.ni i debatni, cela nauka asi na 20 strankach. Pismem tiinto (po nepatrne uprave) stenografovati možno kterouko.i reč slovanskou. Pnice tato jest čcsky vydanim rychlopisu všeslovanskeho. —k Koledar Družbe sv. Cirila in Metoda v Ljubljani za !. 1923. Vsebina: Rodoslov našega kraljevskega doma. Kraljevine .higoslavije barve in grb. Ko!ed:ir. Pristojbine. Lestvice. Narodnemu delu. O kraljevi svatbi (pesem). Vekoslav Legat (s sliko). Mir božji (pesem). Mi in naši sosedje na severni meji. Tam na vasi... (pesem). Gesli Družbe sv. Cirila in Metoda (s sliko). Podlimbarskemu (pcsem). Kako sem se seznanil s Podlimbarskim? Pod tujo peto. Dva prezgodnja groba: 1. Marica Osetova (s sliko). 2. Ivan .lakše (s sliko). Spomini na Goriško. Vestnik Družbe sy. C. in M. v I.jubljani. Inserati. —-k Planinski koledar za 1. 1923. Uredil Fr. Kocbek Vsebina: Vozli za vrv. Koledar. Kliuč za vremensko napoved. Hoja po gorah (R. Badjitra). Turistovski. promet v obmejnem pogorju. Varujte gorske cvetke. Zdravljenje bolezni v gorali. 2epna lekarna. Znamenja v sili. Slovensko planinsko društvo. Organizacija T. K. »Skala«. Organizarija Jugoslov. zimskošportnega saveza v Ljubljani. Hišni red v planinskih kočah. Odredbe Osr. odb. za obisk koč. Vodnik od koče do koče v Sloveniji. Plarrinske koče v zasedenem ozemlju. Vodnik za planinske kraje Slovenije. Planinski kraji v zasedenem ozemlju. Seznam vodnikov in aspirantov S. P. D. Seznam slovepskih gora. prehodov in sedei. Planinsko slnvstvo. Oglasi. — Načrti potov: Triglav. Karavanke, Savinjske Alpe, Oisfrica. Dom na Vršiču. --k Izšla je 11. štev. Zvončka, ki ima sledečo vsebino: 1. Ivan Albrecht: Pedenj-človek koreniak. Pesem. 2. Jos. Vandot: Kekec na volčji sledi. Plaiiinska pripovedka s 5 podobami. 3. Desanka: Zapel je zvon... Pesem. 4. Miroslav Kunčič;-.Iesen$ka slutnja. Pesem. 9. Pouk in zaV petem razredu. Spomini hvaležnosti. 6. V šoli pri Sv. Jakobu v Slov. gor. Podoba. 7. Vladislav: Naša Anka. Pesem 's podobo. 8. Miroslav Kunčič: Tesenskn slutnja. Pesem. 9. Pouk In zabsva. 10. Kotiček gospoda Dabropoljskega. —k Kralj Peter I. Osvoboditelj. S p o m i n u Velikega Kralja Osvoboditelja — Ujedinitelja zbral in priredil Jakob Dininik, šol. ravntelj. V Ljubljani 1922. Izdalo in založilo »Društvo za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani«. Tiskala Učiteljska tiskarna. Cena 16 Din brez poštnine. To je naslov lično vezani, 130 strani obsegajoči spominski knjigi, ki bo dobro služila šolskim in učiteljskim knjižnicam, čitalnicam, bralnim društvom, narodnim knjižnicam ter tudi vsakemu posameznemu učitelju in učiteljici ob naših državnih praznikih in pri zgodovinskemu pouku. Knjiga, ki jo krase slike kralja Petra I. Osvoboditelja, kralja Aleksandra I. ln Karadjordja (Črnega Jurija), ima štiri poglavja in sicer: I. Njegovo Veličanstvo Kralj Peter I. Osvoboditelj umrl. (23 sestavkov.) — II. Veličastna zadnja pot kralja 0 s vobodit el j a. (10 sestavkov.) — III. Iz življenja kralja Petra I. Osvobod i t e 1 j a. (36 zgodovinskih pripovedk in anekdot.) — IV. Karadjordje (Črni Jurij) — ded kralja Petra I. (20 anekdot, med temi 12 v srbohrvatskem jeziku.) Knjiga, ki ji je dala Učiteljska tiskarna prav lično opremo, je zanimiva po vsebini, času primerna in potrebna, zato jo prav toplo priporočamo. Naroča se v Učiteljski knjigarni in v vseh drugih knjigotržnicah. Naša kulturoa organizacija. —ko Odborova seja Slov. Šol. Mat. se je vršila dne 2. novembra 1922 v LjubIjani. Iz poročil in ukrepov na seii posnemamo: Odbor ie odobril zapisnik zadniega občnega zbora in zadnie seie. — P u blikacije za 192 2: »P o s e b n o u k o s 1 o v j e z e 1 j e p i s a« šol. nadz. F i n k a ie doti-skano in broširano. III. del dr. Pivko-Schaupove »Telov a d b e« je dotiskan ter v broširanju. Benkovičev »Botanični slov a r«. ki podaja seznam slovenskih. nemških in latinskih rastlinskih imen, (I. del: slov.-nem.-lat., II. del: nem.-slov.-lat., III. del: lat.-slov.-nem.) je stavljen in nekatere tiskovne pole dotiskane; obsegal bo 6 tiskovnih pol ter bo pripravna pomožna knjiga posebno še radi tega. ker Glowackega »Flore«, ki je izhajala svoičas v S. Š. M.. ni mogoče končati. kajti rokopis so sorodniki Glowackega v Galiciji izgubili. Za »P e d a g. Z b o r n i k« je zbranih rokopisov za 5^ pol. Strogo znanstven spis ie med njimi le eden. Tekom 5—6 tednov bo gotova tudi ta kniiga. Od letos naprei bo L e t o p i s zopet broširan skuDai z »Zbornikom., vendar tako. da si ga bo mogel odstraniti sam. kdor si ga ne bo hotel dati vezati ž n.iim skupai. Kmalu po Novem letu 1923 bo mogoče začeti z razpošiljanjem knjig. — B1 a g a j n a izka- zuie od zadnje seje dohodkov 37.643.55 Din ter izdatkov 28.300.01 Din. tako da znaša prebitek 9343.54 Din. Dolgovi za publrkaci.e leta 1921. so poplačani. Kalkulacija iz že vposlanih članskih seznamov za 1922. kaže da bo društvo hnelo približno toliko članov kakor lansko leto ter da bo letnina krila stroške za tisk in papir. — Društvo bo po prijaznosti Ijubliansketra mestnesra šolskega sveta ozin>ma magistrata kmalu dobilo svojo 1 a s tno sobovl. mestni deški osnovni šoli na Ledini v Ljubljani: tam bode spravl;ena društvena knjižna zaloga in tam se bo -lahajal društveni arhiv. — Z a 1 e t o 19 23. izidc;o te-le knjige: »T e 1 o v a db e« zaključni del V a 1 e s: »P o s k u s iiz rastlinstva in rudninstva«ali pa K o š i r: »Š o 1 s k o vrtnars t v o i n k m e t i j s k i p o u k«, d r. J. Bezjak: »Dušeslovje in vzgoieslovje« (knjiga. ki bo porabna tudi kot šolska kniiga na učiteljiščih), I. zvezek »Pedagoških klasikov«: J o h n L o cke: Spisi (v prevodu prof. Fr. Jerovška) ter L e t o p i s. Pedagoški Zbornik za to leto izostane. Ker ie treba iz soisov J. A. Komenskega napraviti izbor, se ni mogla začeti zbirka »Pedag. klas.« z izdaio tega pisatelja. kakor ie b:lo svojčas sklenieno, nego bo sledil J. Locke-u še prevod Spencerjeve »Education« (Vzgoia). tako da počneio izhajati spisi Komenskega s publikacijami za leto 1927. — K temu še iz 1 i t e r a r n e g a p r o g r ama za poznejši čas: Zemljepis naše države majbrž v S. Š. M. ne iz^de, ker začneta učitelja Plesničar in Grum v kratkem z izdajo tozadevnega dela. — Natis metodike računstva t L. Lavtarja ie za enkrat še tudi problematičen. spisuje oa, kakor se poroča. krajše in porabnejše ukoslovje računstva marib. učit. prof. Vrščai. ki ga bo menda prepustil S. Š. M. — Naprosil pa se je šol. nadz. Fink, da pripravi 2. izdaio svoiega »Ukoslovja v element. razr.« ter »Posebno ukoslovje slovenščine v osn. šoli«. ker naklada teh kniig že oohaja. — Končno se je zvišal do ključu »Društva leposlovcev« pisatel.em času primerno honorar. in sicer na origin. spise 375 Din za tiskovno polo, za prevode 250 Din. za poročila v Letopisu 200 dinarjev. Gg. poverjeniki in pover.'en:ce naj blagovolijo blairajniku čimprei poslati scznam članov ter njih letnino. Dr. M. K. Naša gospodarska organizacija. —g Zgradba »Tvornice učll« v Ljub- Ijani. »Slovenski Narod« poroča: Tovarna za učiJa. Na Ljublanskem polju je dala zgraditi »Učiteljska tiskarna« (odnosno financirala) dvomadstropno stavbo, ki je ravnokar pod streho. V tem poslooju se otvori prihodnjo pomlad tvornica za učila torej podietje. kakršnega v Sloveniji (Tudi ne v Jugoslaviji! Op.) še nimamo. 0 vseh mogočih industrijskih podjetjih se ie zadnja tri leta pri nas p!salo. ;pa če pogledamo okolu sebe po Sloveniji. vidimo, da moramo še vedno na.neznatnejše potrebščine kupovati in drago plačevati pri tujc''h. Seveda: Učiteljska tvornica učil ne bo nesla vsak teden milijon kron dobička. zato pa v temvečjo čast učiteljsvu. ki je — brez milijonskega kapitala — z občudovanja vredno energijo ustvarila ,podjetje. ki dela čast stanu in šolstvu v Sloveni.ii, splošnosti pa je v veliko korist. — Pričakuiemo da bodete enako kakor nam ie pomagala tiskarna d vigniti tvornico. obe podietji nam kaj skoro pomagali dvigniti naš Učiteljski konvikt. Usoda ie v rokah agiinosti učiteljstva zato na delo tovarišice in tovariši po geslu: Svoii k svojim! —g Darila »Učiteljskemu konviktu« v Ljubliani. 7% obveznice državnega investicijskega oosoiila (s kuponi od meseca septembra 1922): Ivan Erbežnik. strokovni učiteli v Ljubljani, 1 a 100 Din; Rudolf Horvat, str. učitelj v Ljubljani. 1 a 100 Din: Andrei F.a.is. šolski voditeli na Kopanju, 1 a 100 Din; Fran Flere, nadučitelj v Kranjski gori, 1 a 100 Din; Josip Jarh. nadučitelj ,pri Sv. Roku ob Sotli, 1 a 100 Din; Iva Premelčeva. učiteljica na Viču, 1 a 100 Din; skupaj 6 obveznic a 100 Din in prei izkazanih 21 obveznic a 100 Din = 2700 Din. Hvala! Nadaljnje obveznice hvaležno preiema odbor za zgradbo »Učitel.iskega konvikta« v Ljubljani. j ! Iz naše stanovske organizacije. Iz poverjeništva UJU v Liubljani. +pov. SEJA O2.JEGA SOSVETA POV. UJU V L.JUBLJANI. dne 17. no- vcmbra t. 1. •Navzoči: Dimnik Ivan. Fegic Mirko, (inus Anton. Jelenc Luka. Luznar Fran, Močnik I.. Rus Vilibald. 1 Volltve uč.telfskih zastopnikov v višji šolski svet. Sklene se poslati tozadevno poročilo ipredsednikom okrajnih uči-teljskih društev in nato sklicati sejo širjega sosveta. 2. Teriatve »Narodne Prosvete« Od Glavnega Odbora UJU ie b:l predložen pov. imenik vseh naročnikov »Narodne Prosvete« v Sloveniji. ki so še naročnino na dolgu, — Sklene se. da bo centralna uprava poverjeništva UJU v Ljubljani opozorila po dopisnici vse dolžnike in iim bo označila vsoto dolsra. v princiipu se pa vztraja na stališču. da ima denar kasirati le uprava »Narodne Prosvete«, ki ima :-zvršiti nadaljno terjatev. —• To se sporoči upravl »Narodne Prosvete« in se hkrati poiasni tudi druge netočne postav-ke v dopisu. 3. Naročitev »Narodne Prosvete«. Sklene se piedlagaf širjemu' sosvetu. da si vsako okraino učiteljsko društvo odslei naprei samo narooi ipo en izvod »Narodne Prosvete« v svrho društvene informaci.ie. 4. Načelno stališče napram »Narodni Prosveti«. Odobrilo se ie načclno stališče napram »Narodni Prosveti« predno io je mogoče še boli in splošno raz^iriti v Sloveniji in se ie napravil sklep. da se noročilo priobči v »Učiteljskem Tovarišu« v srbohrvatsk&m ieziku. 5. Meščanskošolsko učiteljstvo. Ožjemu sosvetu ie bil predložen imenik učitelistva meščanskih šol. ki je organeizirano v pov. UJU v Ljubljanl. Ugotovilo se ie. da je od okro-glo 200 vsega učiteljstva meščanskih šol v Sloveniji organiziranega nri pov. UJU v Ljubljani 56 meščanskošolskih učiteljev in učitelfc. 6. Referent iz SlovenJ; za n^nistrstvo Drosvete v Beogradu. Ožji sosvet je vzel na znanje poročilo pov. tov. ravnatelia Luke Jelenca o korakih. ki sta i h s strokovnim tainikom napravila tozadevno v Beogradu. Povdarjalo se ie. da nani je tak uradnik v ministrstvu prosvete neobhodno in nu;no Dotreben. to nam kaže dosebno zadnii slučai črtania prosvetnega budžeta za Slovenijo. ki je usodepolno za naše šolstvo in kateremu ie kriva le premaia informiranost odločiln:h krogov. Zastopnik ie potreben v intercsu šolstva v ministrstvu. v interesu organizacije in kontakta s Sloven:io. za Glavni 'Odbor UJU. v interesu tiska UJU. da pridobi sodelavcev v Sloveniii za naši centralni g'asili »Narodno Prosveto« in »Učitelja« "n tudi je potreben z ozirom na rredvideno oreosnovanje Glavnega Prosvetnega Sveta v Beogradu. ki hoče predvidevati tudi zastopstvo pokrajin. — Sklene se sestaviti prošnja na ministrstvo prosvete ki naj vsebuje utemeljitev v navedenem sinislu, katera se predloži Glavnemu Odboru UJU, da jo v smislu sklepa seje Glavnega Odbora z dne 31. oktobra t. 1. predloži ministrstvu prosvete. — Pov. UJU ie .pooblaščeno. da stori najenergičneiše korake. da se tej zadevi ugodi in se ugodno reši. 7. Zvišanje naročnine za »Učiteljskega Tovariša«. Gavni blagajnik in upravnik listov utemeliuie. da se predlaga širvemu sosvetu zvišanje naročnine za »Učiteljskega Tovariša« neorganiziranim naročnikom za tuzemstvo na 40 Din in inozenistvo na 60 Din letno. 8. Stik ožjega sosveta z okrainimi učiteliskimi društvi. Zborovanj vseh okra,nih iioiteliskih društev nai se po možnosti vsai enkrat v letu udeleži po en član ožiega sosveta po možnosti strokovni tajnik ali kak drugi. — Sklene se. da pošlje na žel.o društva ožji sosvet svojega zastopnika na zborovanie. če prevzame društvo eno četrtino stroškov. 9. Seia širieea sosveta dov. UJU v IJubljani. Lokalni člani ožjega sosveta se pooblaste da v smislu nekaterih že določeiiih točk sestavijo dnevni red za sejo širjega sosveta, ki se ima vršiti v decembru t. 1. Gibanje okrajnih društev v Sloveniii. + UČITELJSKO DRUŠTVO ZA MARNBERŠKI OKRAJ. Vsled sestanka radi meščanske šole za marnberški okraj, ki ga je sklical g. okr. glavar za dan 25. t. m. (sobota) v Marenberg — odpade naše za 5. t. m. določeno zborovanje. — Dnevni red se izpremeni v toliko, da bo predaval a) ravnatelj Humek o risanju in b) bo poročal tov. Hren o državni skupščini v Sarajevu. Udeležba je za vse člane obvezna. — Tajnica. + UČITEl.JSKO DRUŠTVO ZA CELJSKI OKRAJ zboruje na praznik dne 8. decembra t. 1. točno ob 9. dopoklan v mestni osnovni šoli v Celju. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Stanovske in društvene zadeve ter dopisi. 3. »Slovenski učitelj v delih Ivana Cankarja« podava tovariš Roš Franio. 4. »Moii mali« predava tovarišica Zdolšek Marija. 5. Predlogi in slučainosti. 6. Iz vprašalne skrinjice. Pol ure pred zborovanjem pevska vaja, katera ie za vse pevce obvczna. Polnoštevilne udeležbe pričakuje zanesljivo odbor. + BELOKRAN.ISKO UČITELJSKO DRUŠTVO ZBORUJE 25. dne novembra 1922. ob 13. uri v Metliki. Dnevni red: 1. Odobrenje zadnjega zapisnika. 2. Poročilo predsedstva. 3. Moji doživljaji v ruskem vjctništvu — poroča tovariš Janez Rigler. 4. Slučainosti. — NB.: Blagajnik Slov. Šoiske Matice bo pobral iidnino za 1. 1922., tovariš biagajnik pa članarino za tretje in četrto četrtletje 1922. — Odbor. + UČITELJSKO DRUŠTO ZA SVETOLENARTSKI OKRAJ zboruje pri vsakem vremenu dne 7. decembra t. 1. v Sv. Lenartu Slov. goric, začetek točno ob 10. nri. Vzpored: 1. Poročilo predsednikovo od zadnjega zborovanja; 2. letni račnn; 3. sprejem novih članov ter ugotovitev vseh članov radi izkaza, kateri se mora prcd novim letom poslati poverjeništvu; 4. tajniško poročilo; 5. poroči!o delegata tov. Jož. Velnarja o blejski skupščini UJU; 6. referat Franja Jakopiča; 7. Volitev. Tovariši(ce), kateii (e) bi se zborovanja ne udeležili(e), naj šol. vodstva poročajo, da še bodo 1. 1923. društveniki. Nedruštvenikov v našem šol. okraju ne trpimo! Zakonci, ako žele žene mesto Učit. Tov. dobivati Zvonček, se naj zglase. Zavedne pričakuje v poincm štcvilu t. č. predsednik Franjo Kranjc. + LOGAŠKO UCIT. DRUŠTVO — KROŽEK LOGAŠKI je zborovalo v soboto, dne 14. oktobra v Dol. Logatcu. Kljub slabemu vremenu se je zborovanja udeležilo lepo število članov. Sestanek je bil poučen za vse. zlasti pa za šolske voditelje, ker je tov. Hladnik iz Žirov referiral o temi »Šolski voditelj«. Sprejete resolucije so se odposlale na pristojno mesto. Koncem zborovanja se spominja okr. šol. nadzornik Punčuh meseca avgusta umrlega tov. Božiča, ki je zboroval v Žireh nad 35 let. Prisotno učitelistvo sprejme predlog, da daruje vsak član okr. uč. društva 10 Din za upostavitev nagrobnega spomenika. Poleg tega bode tudi društvo samo prispevaio primeren znesek k narastlim stroškom. Prosi se, da tudi njegovi. tovariši in nekdanji učenci počaste spomin umrlega tov. in učitelja s primernim zneskom. Prispevke sprejema dmštvena blagajničarka Alojzija Modičeva v Dol. Logatcn.Zakaj vse to? Če smo primorani, upodabljati predmet, tedai ga moramo ogledati natančno. Risanje zahteva natančno nazorovanje. Iz natančnih nazorov pa nastanejo jasne predstave, le iz jasnih predstav so možni jasni pojmi, iz jasnih pojniov pravilnc sodbe in iz teh pravilni zaključki. Risanje neguje vse zmožnosti predstavljanja; vzgojuje torej utn. b) Vzgoja spomina. 1. Obliko si zapomnimo iz nazornega nauka, predmet iz prirodopisja, geografične pojme, znanje, ki se tiče dežel itd. lažje in trajneje, če vse, kar se na to nanaša, narišemo, ko se učimo. Učitelj element. razreda je obravnaval jesen in njene darove: gozdno in poljsko sadje (korenje, rcpo, jabolko itd.). Dokler se je samo govorilo, si niso mogli otroci zapomniti teh imen, ker so bili tujega učnega jezika malo zmožni. Ko pa iim je učitelj vse te predmete narisal na tablo, so znali imenovati vse, kedar je kazal risbe predmctov. Še pri ponavljanju, ko je že bilo vse zbrisano, so gledali vedno na tisto mesto, kjer je bil narisan prej predmet, ki so ga morali imenovati. (2. g I e d i v i z u e 1 n i h t i p o v.) 2. Narobe je risanje preizkušnja za to, ali so na5e predstave o kakem predmetu jasne ali ne. Kar si predstavljamo prvotno jasno, to morenio tudi preprosto narisati.  3. Čim večkrat reproduciramo svoje pred- stave r i s a i e . tem lažje se izvrši reprodukcija v g o v o r u. (Foerster zahteva, naj bi se otrocl zanimaii za 10. kako risanje resničnost podpira.) Torej: Kakor z govorom, gojimo spomiti tudi z risanjem s to razliko, da risanje mnogo jasneje reproducira prcdstave nego jezik. (Absolutna resnica.) M i s 1 i m o v podobah, ne z besedami. Na.še misli se morejo zato predstavljati iasno samo s podobami. Z vsakim reproduciranjem predstav gojimo spomin. Risanje je takošno reproduciranje v najdovršenejšem zmislu besede; zato torei gojiino z njim spomin. c) Gojitev domiselnosti. 1. Otrok slika žabo z rdečo barvo. Nekdo ga vprasa: -^Žaba je vendar zelena, zakai jo rišeš rdečo?« Otrok odgovori: »Pa rdeča žaba je lepša nego zelena«. 2. Otrok ilustrira izmišljen dogodek: Dečka se pogovarjata. Gresta krast jabolka. Zlezeta na drevo. Nabašeta si polne žepe. Lastnik iih prežeue. Ko bežita, obvisita v plotovi luknji. Tepena sta. 3. Iz izrezkov barvastega papirja se sestavljajo obrazci in se potem rišejo. Iz naravnih oblik Hstov, cvetov, metuljev itd. se tvorijo kra- silni prveci, ko jih idealiziramo in štiliziramo. Porabimo jih v sestavljenih okraskih. 4. llčenec vidi pred sabo hišo in jo nariše v par črtah. Telo se nariše s ploskvo ali pa še celo z odmiSljenimi črtami. 5. Učenec riše shematično električen kolovrat, Ko se riše rdeča žaba, se ilustrira dogodek, kotnbinira z barvastimi papirji itd. deluje k o mbinirajoča domiselnost. Če se ilustrira ali pa riše predmet na pamet pa tudi nmogokrat drugače, deluje d e t e rminirajoča dorniselnost. Ko rišemo hi§o shematično, idealiziramo, štiliziramo itd. deluje abstrahirajoča domiselnost. Kakor noben drug predmet občeizobrazovalne šole, vzgaja risanje gojenčevo d o m i s e 1n o s t. d) Vzgoja lepočutja. Kakor v nobenem drugem predmetu, je tu- kaj prilika, da vpliva na otroškl okus in lepočutje z gle d.  To se zgodi: 1. tako, da se izbirajo iz prl- rode za risanje n a j 1 e p š i predmeti. Učitelj jih izbira sam, pa navaia tndi učence, da jih iščejo. 2. Učitelj ponazorava način upodabljanja na svojili narisih, na vzornih risbah učencev in na umetniških delih. 3. Učenci tekmujejo med sabo. 4. Navajaio se, da bi ljubili snago, čednost in red v vseh svojih delih. Če tudi v nobeni uri vsega pouka ne smemo pozabiti na to, da negujemo 1 e p o č u t j e, vendar ni predmeta, ki bi bil bolj primeren, da goji zmisel za lepoto in da to tudl more pokazati, nego risanje. e) Delo. Zivitno, da delamo. Začetek dela je i % r a. Prve otroške risbe so igrače, zabava. Čečkarije pa so začetek tistega posla, ki postane pravo resno risanje. Ako ta otroška opravila po načrtu vodimo, tako da prehajajo od lažjega na težje, tedaj tudi morajo uspeti. V s a k uspeh v delu pa vzbudi veselje do d e 1 a Prednost pred vsem delotn v šoli ima risanje zafo, ker je uspeh v i d e n. Zato tudi ponajveč otroci radi rišejo; imajo torej veselje do koristnega dela. Vsako delo pa ima največji vzgojni pomen. »Lenoba je vsega hudega niati«; »lenoba ie vse hudobije za^etek« in še več je takih pristnoslovenskih pregovorov. Zaposlenost z risanjem odvrne marsikakega učenca od slabega početja. Ker je uspeh viden, bodri k tekmi. Otrok, ki se ne poprime drugega iela, pa vendarle včasih rad riše. To uči šolska praksa. Zato ima predmet vpliv na red in disciplino. Risanje torel vodi učenca do delavnostl, zato je velikega pomena v vzgoji. f) Ljubezen do prirode v in e. in dom o - N a b o /. n a č u s t v a. Novodobni risarski pouk prevzema svojc P o b u d e le iz prirode. Na ta način vodi učenca, da mora prirodo opazovati, jo spoznavati, jo občudovati. Ker io pozna natančno, zlasti njeno lepoto in njene skrivnosti, se izcimi spoštovanje do nje in končno liubezen. Z liubezniio do nje pa se vzbudi tudi ljubezen do domovine. Kdor je študiral krasoto domovine s svinčnikom in čopičem v roki, temu se tode vtisnila neizbrisljivo v srce. Le kdor jo dobro pozna, mora ljubiti kako stvar. Risanje daje hrane ljubezni do domovine. Z ljubeznijo do prirode in domovine se vzbude pa tudi nabožna čustva. Čustvo za Iepo vzbudi čustva do izvira vse popolnosti in lepote. g) Uživanje umetnosti. Vir umetnosti je bil vsikdarš t u d i j p r i r o d e. Kdor hoče umetnino umeli in jo uJivati, mora poznati tudi vire, iz katere umetnost zajema. Sicer ne more poznatl r a z -m e r j a med prirodo in umetnostjo. Zato pa si je tudi nadel ris. pouk nalogo, prirodo študirati,zvezo med prirodo In umetnostjo razumeti pomagati in narod vzgojevati, da res občuti užitek, ko motri umotvore. Šola je že gojila od nekdaj zmisel zaumetnost; storila pa ie to in stori še danes enostransko. Za pesništvo skrbi snov iz čitanja, za godbo petje; gledališče goji dramsko umetnost. Prirejajo se predstave za učence in predstave, kjer sami nastopajo. Za ples in ritmič-no gibanje skrbi telovadba. Upodabljajoča umetnost ostala je pastorek. Naj bi se to predrugačilo z opazovanjem umetnin, in da se umetnine razumejo, naj pomaga risanje, sploh pouk v upodabljanju. Narod naj bi dobival hrane za najplemenitejša čustva, ko bi posečal cerkve, muzeje, zblrke slikarij in skulptur in druge umetniške zavode, da bi se ne vdal tistim nižjim čustvom, ki so za njegovo vzgojo in za narod propad. * Iz vsega zgoraj navedenega posnamemo. Risarski pouk pospešuje kot vsakemu razumljiv jezik vse dušne zmožnosti najbolj tako, da čisti nazore in predstave, in učinkuje na čustvo vzgojno in plemenito, ker da]e v_em višjim čustvom hrane. (Dalje prihodnjič.)