Foštnina plačana v gotovini Cena 1.50 din Izhaja vsak petek ob 16. // Naročnina znaša mesečno po pošti 5 din, v Celju z dostavo na dom po raznašalcih 550 din, za inozemstvo 10 din // Uredništvo: Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1, pritličje, desno; uprava: levo // Telefon štev. 65 / / Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani Stev. 10.666 lefo XXI. Celie, petek 9. iuniia 1939 Štev. 24. Impozanten obcni zbor JN$ in OJNt v Celiu Utpešno strankino delo v nacionalnem Celju Krajevni organizaciji JNS in OJNS za mesto Celje sta imeli v petek 2. t. m. zvečer v mali dvorani Celjskega doma skupen občni zbor. Ceprav je bilo mno- go čhmov nujno zadržanih zaradi dru- gih prireditev, je članstvo docela na- polnilo dvorano. Skupni občni zbor je vodil predsed- nik celjske krajevne organizacije JNS g. dr. Ernest Kalan. Pozdravil je član- stvo obeli organizacij ter navzoče pri- jatelje iz Laškega, Vojnika, St. Pavla in drugih krajev Savinjske doline. Ob navdušenih ovacijah vseh udeležencev je posebej pozdravil navzočega sena- itorja g. dr. Alberta Kramerja. Pouda- ril je njegove velike zasluge za reševa- nje hrvatskega vprašanja ter njegovo širokogrudnost in iskrenost, ki jo je pokazal pri reševanju tega prvega in najvažnejšega notranjega problema. V svojem poročilu je g. dr. Kalan omenil, da je JNS že štiri leta izločena iz udejstvovanja v celjskem mestnem svetu, prav tako iz Mestne hranilnice. Na kratko je obravnaval komunalno gospodarstvo. Dalje je poudaril, da se članstvo JNS v odlični meri udejstvu- jc v nacionalnih, kulturnih, stanovskih in gospodarskih organizacijah, stranka pa zastopa tu vedno stališče, da te or- ganizacije ne smejo biti arena za poli- tične akcije ali razračunavanja. Omenil je ob tej priliki svojevrstno ustanovitev »Celjskega kulturnega clruštva«. V na- daljnjih izvajanjih se je g. dr. Kalan ob živahnem odobravanju vseh udele- žencev spomnil ogromnega dela, ki ga jo opravil za lanske skupščinske volitve dotedanji poslanec in kandidat g. Ivan Prekoräek. Izrekel mu je za veliko delo, ki ga je storil kot poslanec za Celje in celjski srez ter za neštete posameznike, najtoplejšo zahvalo organizacije. Pri volitvah sta bila izvoljena z mali- mi spremembami dosedanji odbor kra- jevne organizacije JNS z dolgolotnim za- služnim predsednikom g. dr. Ernestom Kalanom, ki je bil izvoljen z aklamacijo, in dosedanji odbor OJNS z agilnim predsednikom g. Jožetom Vebletom. Predsednik krajevne organizacije OJNS g. Jože Veble je nato poročal o uspešnem delovanju omladmske organi- zacije, ki se kljub oviram in težkočam vedno bolj krepi. Nadaljevala bo svoje delo še z večjo vnemo. Gosp. dr., Kalan jt podčrtal, da je stala nacionalna mla- dina organizaciji JNS vedno zvesto ob boku, in ji je želel čim lepših uspehov v njeni organizaciji. Viharno pozdravljen je nato sprego- voril senator g. dr. Kramer. V izredno zanimivih izvajanjih, ki so trajala pol- drugo uro, je poročal o naši notranji in zunanji politiki. Zborovalci so ga po- novno prekinjali z navdušenimi aplavzi in mu priredili ob zaključku prisrčne in dolgotrajne ovacije. Pri slučajnostih je g. Fric kratko orisal težki položaj na- šeea delavstva in apeliral na stranko, da bi posvetila delavstvu vso pozornost. Gosp. lvan, Prekoršek je pozval vse navzoče, da se udeležiio sreske skup- ščine JNS in 0JNS za celjski srez, ki bo v nedeljo u. t- m ob 10 dopoldne v mah dvorani Celjskega doma v Celju. S pozivom na nadaljnje delo je pod- predsedmk g. mag. Posavec zaključil lepo uspeli zbor. ČITAJTE IN ŠIRITE IN OGLA5UJTE V NJEJ! Onesnaževanie Bolske in Savinie Krivda tovarne Mautner d, d. v Št. Pavlu Lnei čista usta!*e, .^ nekd in blewtecc zobe. Orodje, ki se stahio'1 I'-ibi — kakor naši zobje — je treba seveda redno negovati. Zjutraj in zvečer zobno fičetko in Chlorodont, pa zoba očistiti v vseh smereh! Nič strahu: zobje to prenesojo. Le Blabe nege ne v/.drže! Zato: Chlorodont," kvalitetno zobno pasto! Domači proizvod.' Celje, 9. junija. Da se napravi konec slepomišenju, kdo pravzaprav zastruplja Bolsko in po njej tudi Savin1 jo, je dalo sresko nä- čelstvo v Celju biološko preiskati potolc Bolsko po izvedencu - strokovnjaku. Prof. III. drž. realna gimnazije v Ljubljani g. Rafael Bačar je na podlagi preiskave podal sedaj naslednje zani- mivo poročilo: Uvod Preiskava sc je izvršila trikrat. Pr- vič dne 16. aprila 1939 v navzočnosti g. ravnatelja v pok. Antona Zorka, in orožniškega narednika g. Ivana Svetka. Drugič sem pregledal Bolsko ¦ od izvira do izliva v Savinjo 30. aprila, tretjie pa 18. maja 1939. V obeh zadnjih pri- merih sem bil sam. Raztegnil sem pre- iskavo na vso strugo Bolske. To je bilo nujno, prvič za dosego vpogleda v nor- malno sestavo in stanje favne in flore v Bolski, drugič, da vidim, koliko ev. cnesnažijo vodo in jo spremenijo od- plake iz vasi nad tovarno v odseku od izvira do izliva v Savinjo. To sem na- pravil zato, da po možnosti izločim vse faktorje, ki pridejo razen tovarne za onesnaženje vode v Bolski v poštev. Najbolj natančno sem pregledal vodo neposredno nad in pod tovarno. Strokovne literature o Bolski mi, ne o geografskih činiteljih, ne o favni in flori. Zato sem si moral te podatke, kolikor je bilo mogoče, pripraviti sam s pre- gledom flore in favne direktno v Bolski. Pregled rastlinskih združb na trav- nikih ob Bolski mi je pokazal, da Bol- ska vsako leto preplavlja precejšen del travnikov ob svoji strugi. Višina vode mora biti ob poplavah zelo visoka, naj- manj 1 do 2 m nad normalo. Opozoriti moram, da so rezuitati pre- iskave nepopolni v toliko, ker nimam potrebnih podatkov za zgodnjo pomlad in za jeseneko deževje. Pri preiskavi je šlo za sledeče toeke: 1) Koliko je škodovalo enkratno one- čiščenje dne 13. aprila 1939. 2) Ali tovarna stalno odvaja nepre- čiščene odpadke v Bolsko. 3) V kakšnem stanju so čistilne na- prave. 4) Druge eventualnosti, ki pridejo za onečiščenje v poštev. Principi biološke metode za preiskavo odpadnih vod Najiboljj fočno se je o tern ifcrazil Hofer: »Grehi tovarn, ki nam onesna- žujejo naše vode, so na dnu trdno zapi- sani s črkami, ki so biologu dobro ra- zumljive.« Njihove sledove razberemo še po mesecih. Dovajanje slabih ali sla- bo očiščenih odpadnih vod organskega izvora lahko dovede do znatnih spre- memb v nižjem živalskem in! rastlin- skem svetu vode, ker se naselijo samo taka živa bitja, ki oskrbijo tako oči- ščenje vode. Naše znanje o ten nižjih živalih je dandanes že tako napredova- lo, da lahko dokažemo čisto določene stopnje onesnaževanja po določenih vo- dilnih organizmih (saprobije). Ni kemijskih reakcij, ki bi mogle omenjene spremembe pokazati na tako jasen nacin. Potrebno je torej svet or- gan izmov, ki je še ostal ali pa se na novo naselil in se razvil v novih združ- bah, analizirati, to se pravi proučiti z biološkimi metodami, pregledati njihove življenjske zahteve in zmožnosti ter ugotoviti njihovo odpornost proti po- slabšanju življenjskih pogojev. Tako ugotovljene rastlinske in žival- ske združbe so najtočncjše merilo za življenjske pogoje na določenem pro- storu, recimo na dnu potoka pod kamni, v tekoči vodi sami itd. Proučevanje ta- kih zajednic je pokazalo, da so nekateri organizmi zmožni življenja in bujnega razvoja v zelo umazani vodi, to je v taki vodi, ki ima raane organske in an- organske snovi v koncentraciji, ki je za druge organizme škodljiva ali je v vodi, ki ji primanjkuje določeni snovi, n. pr. kisika. Nadalje najdemo zopet orga- nizme, ki morejo uspevati le v manj umazani v'odi, in tako pridemo postopo- ma do organizmov, ki jih vidimo v prav čisti vodi. Pri podrobnem proučevanju moremo najti skupino organizmov, ki so nekake vodilne oblike umazane vode. Po občutljivosti proti onesnaženju lo- čimo polisaprobije, oblike izrazito ne- snažnih vod, mezosaprobije, oblike srednje umazanih vod in oligosaprobije, oblike manj izrazito umazanih vod. V polisaprobnem pasu je mnogo CO2 in Hl-S (žveplovodika) in malo kisika. Blato je črnkasto. Največ je v tern pa- su bakterij. Od višjih živali je največ tubificidov in rdečih ličink mušice Chi- romomus. Bakterij je do 1,000.000 na kubični centimeter. Mezosaproben1 pas se deli v dva pod- oddelka: a) V prvem pasu so beljakovine že predelane v aminokisline (asparagin, leucin, glykokol itd.). Bakterij je na stotisoče v cm3. Mnogo je nihalk (osci- larij), tu in tarn tudi nekaj zelenih in kremenastih alg. Med živalmi so tubi- ficidi, školjka Sphaerium, ena vrsta rakcev in več bičkarjev. b) Organske snovi so že močno mi- neralizirane. Stevilo klic je le 100.000 na cm11. Nihalke so črnkaste barve, tu- bificidov je mnogo. Se en pas razlikujemo, v katerem se posledice onesnaženja več ne poznajo v veliki meri, t. j. oligosaprobni pas. Mi- neralizacija je v tern pasu skorn j po- polna. Omenjeni pasovi so lahko drug za drugim; kjer se izliva v potok kloaka, je polisaprobni pas, nižje ob potoku je voda že bolj čista in prehaja v mezo- saprobni pas, Cuditi se morarao, na ka- ko kratkih razdaljah se voda očisti in organske snovi mineralizirajo. Vsi ti pasovi si sledijo lahko tudi časovno. Metode preiskave Uporabljal sem običajne limnološke metode. Ugotovil sem kon'centracijo vo- dikovih ionov, porabo kisika v vodi za oksidacijo v vodi raztopljenih organskih snovi (porabo permanganata) itd. Nabiral sem vzorce s planktonsko mrežo, s posebnim strgalom in z vlačil- no mrežo (dredžo) za vzorce z dna. Material sem pregledal deloma na me- stu, deloma v Ljubljani na botaničnem in zoološkem institutu ljubljanske uni- verze. Zivi material sem imel nekaj ča- sa v kulturi, da ugotovim stopnjo ob- čutljivosti. Druga preiskava dne 30. aprila 1939 je bila izvršena v zelo neugodnih oko- liščinah (dež, umazana voda). Flora in lavna v Bolski Bolska je od izvira in skoraj do izli- va izrazit gorski potok s hitro tekočo vodo. Kar sem povedal na splošno, da pokaže kemijska analiza le nepopolno sliko škodljivosti odpadnih vod, velja prav posebej za Bolsko. V hitro tekoči vodi Bolske je razen rib prav malo organizmov. Posebpega planktona v tern času, to je spomladi, nisem mogel ugotoviti, pač pa so prav značilni organizmi na dnu pod kamni. Organizmi v pesku in blatu, predvsem ZA OKO - ČRTA ZAOKUS-AROMA Greta Garbo je rekla: Po'ananas priti v Kalifornijo! SmeSno! O yes, boljšijeananasov bonbon 505 s črto! K ..NOVO POBO" I rroiz\aja UNION Zagreb Stran % »NOVA DOHA« 9. VI. 1939 Stev. 24. za jezovi, so manj značilni. V gornjem toku se je izkazalo prav posebno pri organizmih, ki žive pod kamenjem, med mahovjem, na kolih in dračju v vodi, da je Bolska izrazit planinski potok. Komaj zaznaten prehod v nižinsko fav- no nam kažejo le po3amezni odseki po- toka nad St. Pavlom in blizu izliva v Savin jo. Večina živali iz teh tekočih vod ima toliko posebnosti, da jih zlahka loČimo od živali, živečih drugod. Skoraj vse živali so močno sploščenc in nekatere povečajo že itak široko spodnjo ploskev z dolgimi vlakni in izrastki. Razen pri- lagoditev so razviti pri reofilnih živalih še krempeljci, kaveljčki, trni, migetal- ke itd. Plavalne priprave so okrnjene ali jih sploh ni. L#e prebivalci blata ima- jo malo izrazitih reofilnih znakov. Mno- ge vrste se držijo celo v času aktivnega življenja po cele dneve mlrno. Večina reofilnih živali diha z vzdušničnimi škr- , garni. Zdi se, da reofilne živali v potokih ne potrebujejo dosti hrane. To bi bila v kratkh potezah bistvena karakterizacija potoka. Ker je rastlinstvo in živalstvo takih potokov, kakor je Bolska, zelo občutljiv indikator za onečiščeno vodo, ni težko presoditi in ugotoviti s pomočjo biološ- ke metode, bodisi trajno, bodisi le za- časno onesnaženje vode, njen obseg in učinke. Seveda je to mogoče le s teme- ljito preiskavo organizmov v vodi in z njihovim primerjanjem nad in pod one- čiščenim mestom. Ker o favni in flori v Bolski in na splošno o naših potokih do sedaj ni bilo nobenih točnejših preiskav, sem bil prisiljen, da si sam preskrbim potreben material in ga določim. (Konec prih.) Opustosena Savinia Od sreskega načelstva v Slovenjgrad- cu smo prejeli naslednji popravek po zakonu o tisku: »Z ozirom na članek »Opustošena Savinja — Katastrofalne posledice za- strupljevanja«, objavljen v »Novi dobi« dne 26. maja 1939., štev. 22., blagovo- lite v smislu čl. 26. in 27. zakona o tisku objaviti sledeči popravek: V predstavki Ribarskega društva v Celju na sresko načelstvo v Slovenj- gradcu dne 21. julija 1938. javlja Ri- barsko društvo, da tovarna Woschnagg v Soštanju ne vzdržuje in ne uporab- lja čistiLnih naprav in da so vsled tega poginili sulci razne težine v Savinji in j; sicer od izliva Pake navzdol do izliva Bolske v St. Pavlu pri Preboldu. Z ozirom na vloženo predstavko je sresko načelstvo postopek za izpopolni- tev čistilnih naprav pri tovarni Wosch- nagg pospešilo in je dne 22. avgusta 1938. razpisalo in izvrailo komisijski ogled, na podlagi katerega je bila izda- na odločba pod Stev. 9788-83 dne 31. avgusta 1938. Ni torej resnično, da bi sresko načel- stvo vlogo Ribarskega društva dalo — kakor to članek navaja — »menda ad acta«, marveč je res, da je pospešeno poskušalo zavarovati javne interese in s tcm tudi interese Ribarskega dru- štva v Celju. V svoji nekolkovani predstavki je Ri- barsko društvo prosilo obenem za po- stopek glede odškodnine za zastruplje- nc ribe v Savinji od izliva Pake navzdol do izliva Bolske — torej na obmoeju sreza Celje — vsled Cesar sresko načel- stvo v Slovenjgradcu ni bilo pristojno v zadevi poslovati.« Zakliucni nastop goiencev Glasbene Mas ice w Celju V ponedeljek 5. t. m. zvečer je bil v Mestnem gledališču tretji, zaključni nastop gojencev Glasbene Matice v Celju. Nastop je obsegal v glavnem višjo stopnjo, bil pa ie kljub pestrosti nekoliko predolg, saj je trajal nad tri ure. Nastopili so gojenci in gojenke klavirskih šol ge. Mirce Sancinove, Ljudmile Božičeve in MaPenke Plzak- Sancinove, violinskih §ol g. ravn. Karla Sancina in Dušana Sancina ter solo- pevske sole ge. Helene Lapajnetove. S solidno solo in leDim znanjem so se uveljavili pianist Šurina, pianistke Kumrova, Hofbauerjeva in Uršičeva ter violinista Brzič in Antlej. Visoko teh- nično stopnjo je že dosegel violinist D. Brodar, ki je izvajal dve težki skladbi eksaktno, s čistim, polnim tonom in fineso, Iste vrline odlikujejo tudi violi- nista A. Königa. S subtilno in eksaktno igro sta se odlikovali pianistki N. Viz- jakova in S. Dolničarjeva. Izglajena je klavirska tehnika Brede Rajhove, ki je znova izpričala, da je močan talent. Od lani je znatno napredoval violinist V. JegriSnik, ki ga odlikuie toplina tona in temeljito obvladanje instrumenta. Visoko tehnično stopnjo je tudi že do- segel talentirani pianist Mario Sancin. Nastopili so tudi dve gojenki in dva gojenca solopevske sole ge. Helene Lapajnetove, ki je javnosti znana kot odlična koncertna pevka. Gojenci so izpričali, da je njena Sola nadvse so- lidna, temeljita, skrbna in uspešna. Ta sola se je zelo poznala baritonistu g. D. Poženelu in altistki ge. L. Stojanovi, ki razpolagata sicer s skromnim gla- sovnim materialom, a sta pokazala, da oblikuje njuna glasova mojstrska roka. Z obsežnim glasovnim materialom raz- polaga baritonist g. J. Pole. Njegov glas je sočen in polno zveneč ter se bo z vztrajnim šolanjem §e močno razvil. Altistka gdč. K. Müllerjeva je pevka s formatom. Njen glas je izredno zvočen in prodoren ter je zelo lep in barvit tudi v višini. Če se bo gdč. Müllerjeva intenzivno posvetila šolanju svojega glasu, bomo o njej 5e mnogo čuli. Ob zaključku večera je izvajal ko- morni orkester pod vodstvom g. ravn. K. Sancina njegovo skladbo »Mladinsko suito«, ki je pisana zelo prisrčno in efektno ter je polna lepih domislic in motivov. Komorni orkester je izvräil svojo nalogo zelo eksaktno in je tvoril krepko enoto, ki je združila tehnično plat z občutjem in harmoničnim stilom. Večer je bil zelo dobro obiskan. Občinstvo se je oddolžilo za užitek z navdušenimi aplavzi. Odličnemu uči- teljstvu Glasbene Matice v Celju, ki je letos zopet pokazalo bogate sadove svo- jega dela, iskreno čestitamo k uspehu ! Telovadni nastop gimnaziie in mešianskih šol V ponedeljek popoldne je bil na Gla- ziji v Celju zaključni telovadni nastop, na katerem so nastopili učenci in učen- ke drž. gimnazije, drž. dekliške in de- ške meščanske sole ter zasebne meščan- ske sole šolskih sester. Ta nastop bi bil moral biti že 21. maja, pa je bil zaradi deževnega vremena preložen. Kljub delavniku se je zbralo na Glaziji zelo mnogo gledalcev, ki so z zanima- njem sledili izvajanjem in vsako točko pozdravili z aplavzom v znak priznanja za dobro izvedbo. Ves program je bil • izveden ob točni spremljavi nove celjske vojaške godbe, ki je tokrat prvič javno nastopila v Celju in se predstavila kot dobro vigrana celota, v kateri pa se še čuti pomanjkanje nekaterih glasbil. Nastop se je pričel z državno himno ii pozdravom zastavi, pri čemer so so- delovali nastopajoči oddelki vseh zavo- dov. Nato se je pričel razvijati spored s prostimi vajami z rutami v izvedbi učenk drž. mešč. sole, katerim je sledila efektno izvajana simbolična sestava s trobojnimi trakovi ob spremljavi s pet- jem in godbo. To sestavo so izvedle učenke zasebne dekliške meščanske so- le. Po zabavni ritmieni igri »Konjički«, ki so jo dobro izvajale učenke 2.a raz- reda gimnazije, so učenci drž. meščan- ske sole v splošnem dobro podali sim- bolično sestavo: Hajdrihovo »Jadran- sko morje«. Nastop učencev nižjih in višjih razredov gimnazije z raznhni igra- mi in na orodju je pokazal vsestransko pažnjo, ki se posveča telovadbi v šol- skih telovadnicah. Rajalni pies po češ- kih narodnih motivih, ki so ga izvajale učenke drž. dekliške meščanske sole in rajalne vaje z rutami učenk zasebne dekliške meščanske sole, so bile lepo in prav dobro podane. Učenci drž. meščan- ske sole so pokazali na bradlji nekaj težkih prvin in drznih preskokov preko konja vzdolž in na sir. Glede sklad- nosti in točnosti so bile najboljše izva- jane vaje s kiji (učenke višjih razredov gimnazije), za katerimi niso glede toč- nosti izvajanja nič zaostajale pestre vaje z loki (učenke zasebne dekliške meščanske sole). Zivahnost in razgiba-, nost so poživele na igrišču učenke niž- jih razredov drž. realne gimnazije, ki so ob krasnih čeških melodijah zaplesale osem čeških narodnih plesov. Za za- ključek so učenci drž. meščanske sole skladno izvedli udarno simbolično se- stavo »U boj«. Ves dolgi spored je bil Izveden s pra- vo šolsko točnostjo in discipline ter za- ključen v poldrugi uri. Nastopajočim, predvsem pa telovadnim ueiteljem in učiteljicam je treba k uspelemu nastopu čestitati. Politika Duhovnik o duhovniku in smrti »Slovenec« je objavil v torek poročilo o pogrebu duhovnika in tajnika sloven- ske JRZ Mateja Tomazina. Pogreb je bil v Naklem. V tamkajšnji cerkvi je imel kanonik dr. Simene s prižnice žalni govor, iz katerega hočemo oteti pozabi naslednje stavke: »Beseda, ki jo je govoril Gospod Je- remiju, rekoč: »Vstani in pojdi doli v Lončarjevo hišo in tarn boš slišal moje besede. In šel sem v Lončarjevo hišo. In glej, delal je na kolesu svoj lonec. A razdrobila se je posoda, ki jo je gne- tel iz ila s svojimi rokami. Gospod pa mi je govoril, rekoč: »Mar ne smem z vami storiti tako, kakor ta lončar? Glej, kakor je ilovica v lončarjevi roki, tako stc vi v moji roki.« — Tako je v petek zvečer s Teboj storil Gospod, ker je smel to storiti, gospod tajnik Matej Tomazin! Razdrobil je posodo Tvoje duše, ki jo je bil zgnetel iz ila s svojimi rokami. Smrt Ti je položila roko na usta in veletok molka se Je ulil vate. O gospod Matej, scdaj si res tajnik! Tako tajno, tihotno, skrivnostno molče- če je vse okrog Tebe, kakor v podmor- nicah ^Squalis« in »Thetis«. Ce bi Te danes, kakor tolikokrat poklical k tele- fonu: »Halo, tukaj škofov zavod! Tvoj prijatelj iz Naklega. Prosim, kdo tarn? Halo, ali nisi Ti, gospod tajnik Matej Tomazin?« bi Ti odgovoril: »Da, da! Tajnik, a ne Matej Tomazin. Zakaj smrt ima tako slovnico, da tudi samostalnike in lastna imena spreže v preteklost. Zdaj moje ime pomeni le senco!« — »Torej, prijatelj, ne šali se vendar! Ali si Ti?« — »Ne! Nisem! To je le nekaj od mene! Sem jaz, pa tako, da nisem jaz! To je moja duša, trepetajoča in bleda z vso težo, s katero jo je obreme- nilo telo. Kratko in točno: Jaz sem ra- dikalni tajnik vseobče človeške zajedni- ce, ki po neznanih in globokih cestah potuje v pokrajine večnega sporazuma« Afi ste se nasmehnili. fro ste precis as it '.¦• ' ¦;¦:¦: SwP — da je Stojadinova »Samouprava« objavila uvodni članek pod naslovom »Z narodom« ? — da se Stojadinovi »poslanci« pri- pravljajo, da ob 550-letnici kosovske bit-ke iznesejo »narodu«, kako je treba upravljati državo in biti pošten v jav- nih poslih? , — da je vlada »neodvisne« Mandžu- rije priznala svojo sestro »neodvisno« Slovaško ? — da rumunska agencija »Rador«, ki je isto trdila o vseh dosedanjin vo- litvah v Rumuniji, sedaj piše, da so bile samo sedanje volitve docela svo- bodne? (»Nova riječ«) Zanimiva ugotovitev Zagrebški katoliški list »Hrvatska straža« je v polcmiki s svojimi »brati v Kristusu« objavil naslednje zanimive besede: »Samo s tern, da prikazujemo seda- njo dobo v najtemnejših barvah in pa- tetično opozarjamo na moralo in nauk Kristusov, kar je prešlo pri nas nekako v navado, se ne rešujejo socialni pro- blemi in se ne pomaga človeštvu«. Kino METROPOL Celie 10. — 11. junija Liubavne lazi ¦ Problem današnjih dni — Duševnl konflikt mladine — Pretresljiva zgodba o dekletu, ki ne pozna pred- sodkov in zaprek na poti do - cilja! ¦ Karl Ludvik Diehl Dorothea Wieck 12. — 14. junija Brlog greha ¦ Prekrasna francoska umetnina po romanu „Hotel du Nord", ki jo po- dajata najslavnejši francoski zvezdi ¦ Jean Pierre Aumonf ANNABELLA Angli/a - Franef/a - Rusija AngHja je sprejela glavne zahteve sovjetske Rusije glede vojaške obram- bne zveze med Anglijo, Francijo in Ru- sijo ter pristala na načelo popolne re- cipročnosti in avtomatične pomoči. Da se pogajanja pospešijo, bo odpotoval v Moskvo poseben odposlanec angleške vlade. X Skupne meje, postavljene za v©dno. Nemški kancelar Hitler je na banketu, ki ga je priredil v petek žvečer na cast Nj. Vis. knezu namestniku in kneginji Olgi, v svoji zdravici poudaril, da so meje med Nemčijo in Jugoslavijo po- stavljene za vedno. Nj. Vis. knez na- mestnik Pavle je v svoji zdravici na- glasil, da so odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo po zaslugi pravilnega poj- movanja življenjskih koristi obeh sosed- nih narodov že leta končnoveljavno do- ločeni in da bo srečna izpopolnitev go- spodarstva obeh držav brez dvoma bistveno prispevala k okrepitvi njunega prijateljstva. Ootnace vests VSE CENJ. DOPISNIKE j>rosimo, da bi nam pošiljaii da bi živilski trg defimtivno promestila na prostor za okrožnim sodiščem, ki bi ga prej pri- merno uredila. c Svojevrstna poskusna vožnja z mestnim avtobusom. Kakor čujomo, je priredilo celjsko mejjtno avtobusno pod- jet jc na Telovo poskusno vožnjo z ne-, kim novim vozilom iz Celja na Pohorje. Avtobusno podjetje pa tokrat ni sraa- tralo za potrebno, da bi radi propagan- de povabilo na to vožnjo zaatopnikc tisk.i ki jih vedno najde, kadar žol?. od listov kakih zaslug. Družba, ki se je udeležila pöskusne vožnje, je bila po vcčini take barve, kakor da bi bila to vožnjo prire- öila JRZ, ne pa mestno avtobusno pod- jetje, ki mora biti gospodarska in ne- politiena ustanova. Izgleda, da se godi coljskemu mestnemu avtobusnemu pod- jetju tako dobro, da ne potrcbuje več i^sopisne reklame in propaganda Nam je tudi prav! c Celjski šahovski klub — prvak Slo- venije. Celjski šahovski klub si je po dvojni zniagi nad mariborskimi šahisti priboril vstop v finale z Ljubljanskim šahovskim klubom. Prva finalna teknia za prvenstvo Slovonskc šahovske zvezo, ki je bila odigrana 21. maja v Celju, se je končala neodločeno. V drugi final- ni tekmi, ki je bila preteklo nedeljo v Ljubljani, pa je Celje zmagalo s 4 \A \ 3lA in si s tem priborilo ponosni naslov prvaka Slovenske šahovske zveze, ki ga je doslcj vsa leta branila Ljubljana. Posamezni izidi so naslednji (prvi so Celjani, drugi Ljubljančani): prof. Ga- brovšek:Omladič 1:0, M. Skitek :Mlinar 0:1, S. Cijan: V. Slokan pol:pol, K. Modic.•Levačič 1:0, inž. Sajovic: Samo- bor polrpol, Graser rSamec 0:1, inž. Pi- pus : prof. Vadnjal 1 : 0, VI. Diehl : M. Slokan polrpol. Celjskemu šahovskemu klubu iskreno čestitamo k velikemu uspehu! c Medmestni šahovski match Celje: Zagreb v Celju. Celjski šahovski klub, prvak Slovenije, bo igral v nedeljo 11. t. m. prijateljski medmestni match z zagrebškimi šahisti. Tekma se bo pri- čela ob 14. v jcdilnom salonu hotcla »Evrope«. Celjski šahovski klub bo mo- ral nastopiti v okrnjeni postavi, ker bo moral poiskati rezerve za pet glavnih igralcev, ki so zadržani. c Na drž. realni j>imnaziji s klasični- mi vzporednicami v Celju bo sprejemni izpit 24. in 26. t. m. Zaradi evidence se naj po možnosti zglasijo 24. t. m. učenci in učenke, ki se nameravajo je- seni vpisati v 1. razred klasičnc gimna- zije, 26. t. m. pa učenci in učenke re- alno gimnazijskih razredov. Prošnje za sprejemni izpit (kolek za 10 din) s krstnim listom in izpričevalom o do- vršeni ljudski soli kot prilogami je tre- ba predložiti ravnateljstvu najpozneje do 23. t. m. Sprejemni izpit morejo de- la ti za redno šolanje samo letniki 1926, 1927, 1928 in 1929. c Celjsko pevsko društvo v Rogatcu in Rogaški Slatini. Na Telovo popoldne je priredilo CPD koncert v docela na- polnjeni dvorani hotela »Pri pošti« v. Rogatcu. Zbor je z rutino in dovrešno absolviral program narodnih in umet- nih pesmi ter je žel za svoje izvajanje navdušeno odobravanje. Enak uspeh je žela kot solistka tudi sopranistka ga. Marjanca Kalanova. Po koncertu jc bila od mnogih strani izražena želja: Le še pridite! Zvečer pa je bil v zdraviliški dvorani v Rogaški Slatini koncert z istim programom kakor nedavno v Ce- lju. Lahko rečemo, da je pevski zbor nn tem koncertu dosegel višek v svojem izvajanju, pel je vseskozi odlično. V tej zelo akustični dvorani so šele prišle težke skladbe do prave veljave in so navdušile navzoče občinstvo, med kate- rim pa smo pogrešali mnoge domaeino. Prodoren uspeh je dosegla tudi sopra- nistka ga. Marjanca Kalanova, ki je ?a\- pela sopranska sola v »Zelencm Juriju« in »Zdravi Mariji« ter tri samospeve ob dovršenem spremljcvanju pianistke gdč. Milene Oražmove. S svojim srebrno ei- stim in odlično šolanim glasom ter učin- koviüm podajanjem je vprav zadivila občinstvo in je prejela v znak priznanja "iopek rož. Celjsko pevsko društvo je vceraj zopet doseglo dva lepa uspeha v umetniškem in narodnem delo van ju, .:i mer mu tudi mi cestitamo! c Redni Ietni občni zbor Celjskega pevskega driLŠt\a bo v sredo 14. t. m. } ob 20. v druatvenih prostorih v Narod- nem domu. Za izvršujoče članstvo je udeležba obvczna, vse ostalo članstvo I vljudno vabljeno. — Odbor. I c. Celjsko pevsko drnštvo ni bilo o binkoštih v Beogradu in na Oplencu, ker je bil za binkošti določeni veliki pevski kongres in festival v Beogradu odgoden na poznejši čas. c 10kskur/ijo na morje bo priredil podmladek Jadranske straže na drž. de- ski meščanski šoli v Celju od 21. do 27. t. m. Udeleženci si bodo ogledali Plitvička jezcra, Split, Sibenik in sla- pove Krke. Ekskurzije se bo udeležilo 50 podmladkarjev. Vodili jo bodo po- verjenik g. Josip Tomažič ter nastav- niki gg. Fran Jaušovec, Fran Vajd in Josip Segula. c Poroka. Na Brezju sla se poročila v nedeljo zobotchnik g. Franc Herman iz Zalca in gdč. Fani Janežičeva iz Ce- lja. Iskreno cestitamo! c Promeiiadni koneert v mestnem parku Zelezničarskri godba v Celju bo priredila za zaključek protituberkuioz- nega tedna v nedeljo 11. t. m. ob 11. promenadni koncert v mestnem parku. Vstopnina 2 din se pobira v prid jetič- nim bolnikom. c Moško in žensko kopališče ob Sa- vinji je mestna oljčina otvorila na Telo- vo. S tem se jc pričela redna kopalna sczona v Savinji. c Soferski i/piti v Celju. Prihodnji izpiti vozaeev motornih vozil za kandi- date iz celjskega, gornjegrajskega, ko- njiškega in šmarskega sreza bodo v pe- tek 30. t. m. ob 8. zjutraj na sreskem načelstvu v Celju, kjer je tudi treba čim prej vložiti zadevne prošnje. NAJLEPŠI VRT V CELJU ODPRT! V soboto in v nedeljo zvočer KONCERT vofaske aodbe CELJSKEüfl POLKfl n a w r t u hotcla Uniona iium - ..NÄ-JVECJA POMAČA TRGDVSKÄ HßÄ V JUGOSLAViJI ker je želel tukaj dobiti zaposlitev. Ne- mila usoda pa je nenadno uničila nje- govo mlado življenje. c Žetev smrti. V bolnici so umrli: 1. t, m. 73-letni občinski revež Josip Gu- zej iz Skofje vasi, občinski revež Ste- fan Sivka a Teharja in' posestnikova hčerka Ljudmila Kajba iz Buč pri Polju ob Sotli, v sredo 37-letna žena progov- nega čuvaja Mari ja Zupanova z Zidane- *?;a mosta, na Telovo pa 46-letni Ivan ilezar, dninar brez stalnega bivališča. N. p. v m.! c Letnik 1938 »Slovenskejia Pravni- ka« se brezplačno odda. Kje, povo ured- ništvo. c Naredba o zatiranju Uoruznog,a ino- Ija, ki jo je izdala ban.ska uprava v Ljubljani, je nabita na uradnih dsskah meatnega poglavarstva v Celju. c Nočno leKarniško slii/bo ima od 10. do 16. t. m. lekarna »Pri orlu<\ c Gasilska eeta Celje. Od 11. do 17. t. m. ima službo IV. vod. iz obänstva Vremenska postaja na celjskem ko- lodvoru in sloviuea. Prejoli smo: Napisi na vremenski postaji na celjskem ko- lodvorskem poslopju dajejo prijateljem pravilne slovenščine že nekaj časa po- vod za upravičene kritike. Tarn so pri- trjeni emajlirani napisi: »Diagrami pre- teeenega tedna — od vlagomera — od tlakomera — od toplomera«. Ko že tako radi govorimo in pišemo o potrebi in važnosti pravilne slovenščine ter čižče- nja jezika, bo v redu in prav, če bomo tudi omenjene spakedrane napise nado- mestili z novimi, ki ne bodo s slovnico skregani. Sokolstvo Razmofrjvanie o nedeliskemu sokoh skemu nastopu v Celju Celje, 9. junija. Sokolsko društvo Celje-matica je po- kazalo s svojim nedeljskim nastopom rezultat svojega udejstvovanja. Moram priznati, da sem bil prijetno presenečen nad dejstvom, da notranja trenja, ne- soglasja, prepihi in vetrovi, ki so se bili pojavili v preteklem času v društvenem vaditeljskem zboru, naravnega razvoja in telovadnega dela niso zavrli. Nasprot- no, napram polpretekli dobi se more ugotoviti prav lep razmah. Seveda pa ta razmah še ne more zadovoljiti, ker sem prepričan, da bi moral ob smotr- nem in intenzivnem delu na področju, kjer bi se naj poleg društvenega vadi- teljskega zbora udojstvovala zlasti društvcna uprava, biti razvoj še dosti ugodnejši. Obhod po mestu je bil impozanten in pester, število udeležencev lepo in pri- merno; zlasti če uvažujemo, da je bila nedelja po daljšem času spet lepa in solnčna, kar je marsikaterega sokolske- skega pripadnika zvabilo na vscdnevni izlet, in da je bilo tudi precej sokolskih pripadnikov, ki so pri obhodu sodelo- vali kot — gledalci na ulici. Telovadni nastop se je začel točno in1 je bil tudi v redu zaključen. Ne morem trditi, da bi posamezni nastopajoči od- delki ne bili skrbno pripravljeni, kar se mora podčrtati zlasti glede na pre- stano krizo v vaditeljskem zboru; to priča o skrbnem in požrtvovalnem delu Članov vaditeljskega zbora. Ven'dar pa skupni efekt ni presegel povprečnega rezultata dosedanjih telovadnih nasto-' pov Sokolskega društva v Celju — če seveda pri tem ne uvažujem vtisa, ki ga je s svojim edinstvenim nastopom na bradlji, drogu ter s prosto vajo napra- vil naš jugoslovenski prvak, društveni načelnik br. Konrad Grilec in s prosto vajo br. Lesjak. V nekaterih panogah se je pa pokazal številčen napredek na- pram lanskemu nastopu. Ce pa pr-imerjam število telovadečih sokolskih pripadnikov s številom v pred- vojni dobi pri Celjskem Sokolu, me se- danje stanje nikakor ne more zadovo- ljiti. V predvojni dobi, ki je nam sta- rejšim sokolskim pripadnikom še vedno dobro v spominu, je znalo takratno društveno vodstvo poiskati in pridobiti telovadeče društvene pripadnlke zlasti tarn, kjer je najmočnejši rezervoar na- raščaja, ki je silno važen za nadaljnji razmah sokolstva: v vrstah obrtnega, U primeru slabega vremena bo koncert v mali dutrani c Pot skozi Hudičev graben. Manj spretnim izletnikom priporočamo, da se zaenkrat te poti izogibajo, ker je pre- hod precej težavcn1. Zavarovalne na- praye, železni klini za stopinjc in žice za oprcjem so potrgane, kar so povzro- čili hlodi, ki so jih spuščali po soteski navzdol. Ko bodo varovalne naprave spet v redu, bo to objavljeno v našem listu. c Na drž. realni gimnaziji v Celju so otvorili včeraj v prvem naflstropju za- nimivo razstavo risalnih izdelkov in žen- skih ročnih del. Razstava bo odprta do vštete nedeljc 11. t. m. c Zdravnisko dežurno službo za člane OUZD v Celju bo imel v nedeljo 11. t. rci. g. dr. Podpečan na Mariborski ce- sti 15a. c Občni zbor Ribarskega društva v Celju bo v petek 16. t. m. ob 19.45 v gostilniških prostorih g. Ferda Berger- ja na Dečkovem trgu. c Prijave za gozdno solo socialnega starejših sester Sokola v Celju se spre- jemajo do 20. t. m. ob ponedeljkih in četrtkih od 17. do 18. v društveni sobi polcg telovadnice. Tarn se dobijo tudi vsa navodila, c Smrt v Savinji. V nedeljo okrog 15. so je kopal v Savinji pri izlivu Voglaj- ne pod Starim gradom 17-letni krojaški pomočnik Albin Belak iz Zavodne pri Celju. Belaka je v vodi očividno zgra- bil krč in fant se je začei potapljati. Na pomoč mu je pohitel gimnazijec Vladimir Veble, v tem pa je Belak že izginil v kalnih valovih. Njegovo truplo ' so potegnili ob 19. iz Savinje pri želez- j niškem mostu v Laškem in ga položili na laškem pokopališcu k zadnjemu po- čitku. Belak, ki ima v Celju mater, vdo- vo po železničarju, je odšel pred štirimi i leti v Srbijo k svoji teti in se je tarn ¦ izučil krojaštva. Pred enim mesecem je postal pomočnik in se je vrnil v Celje, ¦ Straa 4 »NOVA DOBA« 9. VI. 1939 Stev^ 24. delavskega in trgovskega naraščaja tcr med dijaštvom. V Celju imamo napram predvojnemu stanju ogromno povečano število dijaš- tva. To število presega predvojno sta- nje za več sto odstotkov. Pričakovati bi torej bilo, da bi uprava društva kljub vsem znanim in neznanim oviram pritegnila vsaj sorazmerno primcrno število dijaštva v sokolske vrsto, da so na ta način vzgojijo nove sile in novi propagatorji sokolstva. Isto jc glede obrtnega in trgovskega narascaja; mogel bi trditi, da ima sedaj n. pr. samo eden naših mojstrov sko- raj toliko vajencev, kakor so jih pred vojno imcli vsi naši slovenski delodajal- ci. In vendar vidim, da udeležba trgov- skega in obrtnega naraščaja pri Sokol- skem društvu v Celju nitl od daleč ne odgovarja ternu stanju. Gotovo je, da obstoje v tern oziru tehtnc zapreke in ovire, dolžnost društvene uprave pa je, da jih skuša premostiti in odstraniti. Ce so rezultati sokolskega udejstvo- vanja Sokolskega društva v Celju med dijaštvom tor obrtnim in trgovskim na- raščajem napram predvojni dobi v upa- danju, moram glede sokolskih pripad- nikov, aktivnih sodelavcev iz delavskih vrst ugotoviti, da je tukaj padec sko- raj popoln. Sokolsko društvo Celje bo slavilo pri- hodnje leto 50-letnico svojega obstoja. Od teh 50 let jih odpade manjša poio- vica na predvojno dobo, ko je deloval celjski Sokol na tleh, ki so bile ofici- elna nemška postojanka v takratni nam tuji in sovražni državi. Težke so bile borbe, ki sta jih v takratni dobi vodila društvena uprava in vaditeljski zbor. In vendar jc bilo udejstvovanje Sokol- skega druatva v Celju v takratni dobi zmožno, da je kljub vsem zaprekam po- stavilo za takratne case izredno in ve- liko postojanko: naš Sokolski dom v Gaberju in da se je v vrstali celjskega Sokola ustvarjal kader sokolskih vadi- teljev, ki so nadaljevali sokolsko delo v številnih novih edinicah širom domo- vine. Velike sokolske edinice, ki dancs plodno delujejo na sokolskem področju, so po svojih ustanoviteljih plod udej- stvovanja Celjskega Sokola v predvojni dobi. Primer Java delo van ja Celjskega So- kola v predvojni in povojni dobi izpade brez dvoma v prid predvojne dobe. Napisal sem te vrstice dobronamer- no pristojnim činiteljem v premišljeva- nje. Dolgoleten Sokol. Molitveniki, rožni venci in razne lepe stenske slike poceni in v veliki izbiri pri tvrdki Karl Goričar vdv., Celje, Kralja Petra cesta 7—9. i fzfef v kozjanski „pragozd" Izmed vseh srezov naše ožje dom ovi- ne je šmarsko-rogaško-kozjanski srez pač najmanj znan, ker ne leži ob tako prometnih poteh, kakor drugi naši srezi Zaradi nepoznanosti in; zapuščenosti se mu godi še v tern pogledu krivica, kajti redkokje je ohranjene še toliko prirodne lepote, kakor v teh krajih; treba jo je priti samo pogledat. To priložnost hočejo dati rojaki iz Smarja tudi Celjanom in jih popeljati v nedeljo 25. junija z avtobusom v koz'janski »pragozd«. 'Avtobus, odprt, 30 sedcžev, je v ta namen že rezervi- ran, ker se je pokazalo že pri prvem povpraševanju mnogo zanimanja; sedaj se pa naj priglase še drugi, ki bi hoteli iti zraven. Predvidenih je nekaj nad 150 km in bi vožnja stala za osebo 40 din. Odpeljali bi se iz Celja ob 7. zju- traj izpred kolodvora, se ustavili v Smarju in se povzpeli po sloveči poti k eni najznamenitejših cerkvic, k Sv. Ro- ku, za kar bi imeli eno uro postanka. Od tod bi se peljali skozi Pristavo v Podčetrtek, po kratkem postanku bi po- gledali onstran Sotle Zagorska Sela z veličastnim razgledom na Sotelsko doli- no. Nato bi se ustavili zopet v St. Petru pod Sv. gorami, zatem v starinski Pod- sredi, v Kozjem in v Lesičnem pri Pil- štanju. V Planini bi ostali ter napravili še posebno vožnjo v Jurklošter in na- zaj; nato pod Slivnico in Kalobjem v St. Jurij in zopet v Celje. Da bi kdo ne hotel z nami, takih ni; kdor pa more, naj se oglasi pri blagajni kavarne »Evrope« v Celju. Goipodanfvo HmeUski nasad'e y Saviniski dolini Ža lee, 9. junija. Stanje hmeljskih nasadov v Savinj- ski dolini je doslej zadovoljivo. Iimelj- ska rastlina se zlasti v zgodaj rezanih nasadih krepko razvija, vendar pa je ogrožena po raznih škodljivcih. Dolgotrajno deževje je sicer odstra- nilo nevarnost bolhačev, toda namesto njih se pojavljajo ponekod v večjem številu hmeljske stenice, ki nastopajo skoraj vsako leto, toda v malem šte- vilu. Stenice so ,'zelo nevaren škodljivec, čim |se močno razmnožijo, ker lahko povzročijo tudi popolno jalovost (osle- pelost) hmeljske rastline, katerijzsesa- vajo nežne vršičke mladic in trt. Na- vrtani vršički zakrnijo, razvijejo le sla- botne liste, eveti pa ostanejo drobni in ne dajo pravih kobul. Hmeljske stenice je treba zatirati, čim se pojavijo v večjem številu, ta- koj z brozgo kvasijez mazavim milom, slično kakor hmeljske ušice, oziroma s petrolejsko emulzijo. Dolgotrajno deževje pa je pospešllo tudi v velikem obsegu razvoj pero- nospore, ki se je zlasti na hmeljiščih na vlažnih tleh zelo nevarno razvila. Večina hmeljarjev je že pričela s škrop- Ijenjem proti temu najhujSemu ' so- vražniku hmeljske rastline. Pozivamo hmeljarje, da posvečajo vso skrb in pozornost lako rastlin- skim kakor tudi živalskim škodljivcem, ki jih je treba pravočasno in z učm- kovitimi sredstvi energično pobijati. Hmeljarsko društvo za dravsko banovino v Žalcu Sport Olimpijski dan v Cef/u 18. jufiija Samo še kratek čas nas loči od pri- hodnjih olimpijskih iger. Zimske bodo že kmalu pred durmi, do poletnih pa je komaj dobro leto. Potrebno je, da se vsi sportniki združimo v trdno vrsto in skupno manifestiramo našo voijo za olimpijsko misel, za olimpijski nastop naše države in za močno njeno repre- zentanco. Slovenci smo doslej dali najmočneiše predstavnike v olimpijsko reprezentan- co. S tern smo dokazali našo visoko razvojno stopnjo. Potrebno je, da to stopnjo držimo in jo skušamo še iz- boljšati. Tudi celjski sportniki in telo- vadci so prispevali svoj delež k re- prezentanci naše države na dosedaniih oiimpijskih igrah. Zaradi tega ne smemo izostati pri olimpijski manifestaciji na olimpijski dan. Vsakdo je dolžan po svoje pri- spevati, v zavesti, da hočemo našim tekmovalcem dati možnosti, da bodo dosegli sposobnosti olimpijskih tekmo- valcev. Le v skupnosti lahko dvignemo olimpijski duh v našem sportu. Zato naj bo 18. junij manifestacija olimpijske misli tudi v Celju in vsakdo naj prispeva po svoji moči k čim lep- šemu uspehu tega dne. * Spored olimpljskega dne v Celju. V soboto 17. t. m. ob 20. Stafetni tek po mestnih ulicah. Ob 20. po možnosti promenadni koncert pred kolodvorom, V nedeljo 18. t. m. ob 9. na Glaziji atletsko tekmovanje v olimpijskem pe- teroboju za prvenstvo Celja in za pokal veletrgovca g. Antona Misleja. Ob 9. na tenišču SK Celja v rnestnem parku teniški turnir. Istočasno bo v okoliški Soli table-teniški turrnr. Ob 15. kole- sarska dirka s startorn in ciljem na Glaziji, kjer se bo pričel tudi nogo- metni turnir vseh celjskih klubov. Na predvečer in na olimpijski dan bodo prouajah olimpijske značke, ki jih naj nihče ne odkloni. No»oni«'tna tckma ItaIija:Madzar- ska prekinjena zaradi incidentov. Po tekmi z našo državno reprezentanco v Beogradu je odpotovala iLalijanska no- gometua reprezentanca v Budimpešto in nastopila tarn na Telovo proti mad- žarski reprezentanci. Tri minute pred regularnim koncem, ko je Italija vodila s 3:1 (1:0), je sodnik zaradi hudih in- cidentov, ' :"' F M ' V iriv'1!;? '"'. '; '>¦ 4 . ., : . .'. n :,-•- J predčasno zaključil tekmo. Gole za Italijo sta zabila Piola in Colaussi (2), castni gol za Madžarsko pa Kiszely Burni tckmi je prisostvovalo okrog 45.000 gledalcev. * Člaiti okrožnih odborov in sodniki i/ Maribora in Celja se bodo pomurili na zeleiu'm polju. V nedeljo 11. t. m. ob 17.30 se bo pričela na Glaziji v Celju prijateljska nogometna tekma med čla- ni okrožnih odborov in sodniških pover- jeništev iz Maribora in Celja. Ker bodo nastopili na obeh straneh stari in pre- izkušeni igralci in sodniki, bo tekmova- nje zanimivo in svojevrstno, a tudi za- bavno. Ob 16. bo predtekma. Iz nasih kraiev St. iurii ob i. i. 30-letnica šentiurskega Sokola Št. Jurij, 9. junija. Letos poteka 32 let, ko se je med n.arodno zavednimi Šentjurčani poro- dila misel ustanoviti Sokolsko društvo, ki naj sJuži za branik proti takrat hu- dem prodiranju nemStva v naše kraje in istočasno za vzgojo in utrjevanje narodove odpornosti. Res, močno zavednih in požrtvoval- nih ljudi je biio treba, da se je v ti- stih časih nevarno delo z zanosom nadaljevalo in da je bila misel po dveh letih uresničena. V letu 1909. beležimo ustanovitev šentjurskega Sokola in letos poteka trideseto leto obstoja. Prva leta društva niso bila rožnata; saj je razurnljivo, da so mu bile ta- kratne oblasti vse prej kot naklonjene. Z voljo in največjo požrtvovalnostjo članov pa je društvo živelo, se razvi- jalo in napredovalo. Danes lahko s ponosom zre v preteklost, na svojo zgodovino. Kakor doslej, bo sokolska ideja tudi v bodočnosti v močni povezanosti dru- žila zdrave elemente našega naroda v borbi ž.a utrjevanje nacionalne samoza- vesti in odpornosti. Ob tridesetleinici svojega obstoja bo priredilo Sokolsko društvo dne 2. julija nastop na letnem telovadišču v Št. Juriju, združen z izletom in tekmami šmarskega sokolskega okrožja. Psidile ta dan v velikem številu v naš lepi St. Jurij, da bomo skupaj proslavili tridesetletnico obstoja in po- novno manifestirali silo sokolske ideje! j Šklembetovega klanca in z njim v zvezi tudi hudega in nevarnega ovin- ka bi se izogmli z deli, ki so jih pri- čeli na tem deiu ceste že pred skup- Ščmskimi volitvami. Dela pa so po volitvah zaspala spanje pravičnega in že je izgledalo, da ne bo junaka, ki jih bo zdramil. Kar ßanljivo je bilo gledati, kako leze vse nazaj v naročje matere narave in kako sili travica zo- pet tja od koder je bila pregnana. Iz- gleda, da so z deli zopet pcičeli in da jih bodo tudi dokončali. j Šentjurska elektrika je še kar muhasta in nagajiva. Sredi dneva začne dremati, ker je za razsvetljavo itak solčnih Žarkov dovolj. Nerodno pa je, da solnčni žarki ne morejo goniti elek- tričnih motorjev in da tudi niso upo- rabni za radijske aparate. Voffiifc v Sokolsko društvo v Vojniku bo priredilo v nedeljo 11. t. m. ob 14. svojo I. veliko tombolo v korist dozi- dave prizidkov k Sokolskernu domu. Društvo je zbralo v to svrho krasne dobitke, ki so deloma razstavljeni v izložbi trgovine g. Brezovnika v Voj- niku. Tudi glavno tombolo, lepo ple- mensko kravo, so imeli Vojničani pri- liko videti ob nakupu. Vse to priča, da se je Sokolsko društvo v Vojniku i pridno pripravilo za svojo prvo tom- j bolo, da potrdi sloves, ki ga splošno i uživa v trgu in okolici. Tombolske ¦ karte, ki stanejo 2 din so le v pred- j psoda|i. Ker je Še malo kartic na raz- polago, svetujerno, da si jih preskrbite čimprej, da ne ostanete brez njih. Tomboiske karte so v predprodaji v trafiki Gorenšek. V nedeljo vsi na tom- bolo Sokolskega društva v Vojniku! Žalec z Mešeaaska sola. Letos bo na me- šeanski äoli v Zalcu zakljueeno četrto leto njenega obstoja. Kako potrebna je bila sola, je razvidno iz dejstva, da jo jc v šolskem letu 1938.-39. obiskovalo 233 učencev in učenk. V četrtcm ¦ raz- redu, ki ga je posečalo 16 učencev in 23 učenk, je bil pouk zaključen 31. ma ja. Razred je izdelalo z odličnim uspehom 12 ueeneev, 3 imajo popravni izpit, osta- h pa so prav dobri in dobri. Od 12. ju- nija do 17. junija bodo še završni izpiti. — Mešeanska sola prireja letos tudi svojo prvo razstavo äolskih izdelkov ueeneev in učenk in sicer od 8. do 11. l. m. Starše in druge vabimo, da si oglcdajo razstavo. Veliko sokolsko slavrie v Braslovčah f Braslovče, 9. junija V Braslovčah je bil v nedeljo 4. t. m. zlet SoStanjskega sokolskega okrožja. Obenem je domače druStvo razvilo svoj prapor. Prelepa svečanost Sokola v Braslovčah sejepričelaob 13., ko je krasno vreme privabilo v na§ tr^ mnogo pripadnikov Sokola in njemu naklonjenega občin- stva. Z vlaki, avtobusi in avtomobili se je zbirala ogromna družina Sokolov. Iz Celja je prihitela na to svečanost tudi močna delegacija 39. pehotnega polka z zastopnikom komandanta polka in in drugimi oficirji. Bratsko Sokolsko župo Celje sta zastopala župni stare- Sina br. Jože Smertnik in župni tajnik br. dr. Fr. Kloar. Vse je bilo v sveča- nem razpoloženju, saj je braslovSki Sokol razvijal svoj prapor v ponos in cast kralja, domovine in vsega naroda. Ob V2 !4. so se pričele skušnje vseh oddelkov za javni nastop. Po skušnjah so se zbrali vsi oddelki pred Sokolskim domom k svečanosti razvitja prapora. V ospredju je bil krasni župni sokolski prapor, darilo Viteškega kralja Alek- sandra I. Zedinitelja, poleg njega so se zvrstili prapo'ri br. druStev. Staresina braslovškega Sokola br. Pepi Omladič je iskreno pozdravil vse brate in sestre, zastopnike in drugo občinstvo. V svojem govoru je podčrtal pomen praznika, ki ga slavi Sokol Braslovče s tem, da razvija svoj pra- por, ki naj bo vodnik današnjim in bodočim generaeijarn pri nacionalnem delu za kralja in domovino. Po teh besedah je razvil prapor in prosil botro s. Olgo MarŠiČevo, dolgoletno načelnico društva, da kumuje temu praporu. Sestra Maršičeva je pripela na prapor krasen tr^k. Br. starešina je predal prapor druSt- venemu praporščaku br. Karlu Gluku, ki je izjavil, da bo prapor čuval in nosil v cast in proevit braslovškega Sokola. Br. starešina je vzkliknil Nj. Vel. kralju Petru II., godba pa je zaigrala državno himno. Nato ie spregovoril prosvetar br. Ljubo Šnuderl. Za njim je pozdravil pomembni praznik in čestital braslov- škemu Sokolu župni starešina br. Jože Smertnik. S tem je bil končan prvi, cficielni del te svečanosti — razvitje prapora. Po razvitju prapora se je v Braslovčah zbrano sokolstvo formiralo v veličastno povorko, ki je krenila po trgu. Na čelu so naraSčajniki nosili državno zastavo. Sledila je sokolska godba iz Trbovelj, nato ponosni kraljev župni prapor, za njim kot najmlajSi prapor novo razviti prapor Sokola Braslovče in äe Stirje prapori br. društev. Sledila je močna četa članov v krojih, nato oddelek naše junaške vojske v polni bojni opremi in vsi ostali telovadeči oddelki v močnih četah. Povorko, v kateri so bile tudi narodne noše, je zaključila četa 150 članov in sester v civilu z znaki. Krasna povorka je pokazala moč in disciplislo našega sokolstva. Po povorki, ki je bila v braslovškem trgu pozdravljena in obsipana s cvetjem, je sledila na letnem velovadiČču javna telovadba. Pričela je moSka deca, ki je naprej počastila in pozdravila državno zastavo. Godba je zaigrala državno himno. Sledila je ženska deca, ženskl narčifičaj, igre in skoki inoške dece in moSkega naraščaja. MoSka deca ie stru- mno izvajala vaje s puSkami. Sledila je orodna telovadba, članice, moški na- Štev. 24. »NOVA DOBA« 9. VI. 1939 Stran 5 raščaj, ženski naraščaj s posebno točko »Sijaj sijaj solnčece«, ki so jo naraščaj- nice prav ljubko izvajale in učinkovito končale s skupino ter nato odkorakale ob petju Pesmi sokolskih legij. Za njimi so nastopili čiani s prostimi vajami. Ob zaključku je nastopila naša ju- naška vojska, ki je uvodoma defilirala mimo praporov ter jim izkazala Cast in spoštovanje. Zatem so se vojaki raz- delili v dve bojni črti in pričel se je inproviziran napad. Začele se peti stroj- nice in puške in bojni prostor so ra- svetljevali izstrelki v raznih barvah. Sovražnik na levici se je zakril z umetno meglo in bruhal ogenj iz strojnic in pušk. Bojne črte so se vedno bolj in bolj krčile. Končno je izvedlo desno krilo »juriš«. ZasIiSala se je Irobenta kot znak in konec borbe. Pol ure irajajoči napad je bil nad vse učinkovit. Ob viharnem navdušenju sokolstva in vse- ga zbranega občinstva je naša vojska zaključila svoj nastop. Po nastopu se je razvila prijetna narodna veselica. Ob tej priliki naj bo izrečena prva zahvala 39. pehotnemu polku v Celju in njegovemu poveljniku g. polkovniku Defarju, dalje zastopstvu celjske sokol- ske župe ter vsem našim bratom in sestram, ki so prisostvovali slavju. Braslovški Sokol se polno zaveda svojih nalog in svojega nacionalnega dela ter bo vedno s ponosom dvigal svoj prapor. br Zahvala. Najprisrčnejše se zahva- jujeva Sokolskemu društvu v Braslov- čah, ki je vse tako Iepo uredilo za pogreb najinega Ijubega, nepozabnega sina Ivana Cilenška. Prav posebno se zahvaljujeva načelniku Sokola gosp. Toplaku za njegov ganljivi govor ob odprtem grobu. Najlepša hvala vsem, ki so spremili dragega pokojnika na zadnji poti. — Žalujoča oče in mati. Slovenigradec 20 let sokolstva v Siovenigradcu Slovenjgradec, 9. junija V dneh 10. in 11. junija bo"proslavilo Sokolsko društvo v Slovenjgradcu svo- jo 20-letnico z razvitjem društvenega in naraščajskega prapora. Proslava bo združena z okrožnim zletom Koroškega okrožja Sokolske župe Maribor. V so- boto 10. t. m. ob 14. se bodo pričele splošne tekme članstva in naraščaja. Ob 20. bo slavnostna akademija. V nc- deljo 11. t. m. bo ob 5. zjutraj budnica. Ob 8. bodo skušnje. Ob 10. bo poklo- nitev na grobeh pokojnih bratov sta- reäine dr. V. Zeleznikarja in okrožnega načelnika M. Veljaka. Ob 11. bo raz- vitje praporov. Društvenemu praporu bo kumoval Nj, Vel. kralj Peter II., na- raäeajskemu pa sestra Pavla Zelezni- karjeva. Ob 11.30 bo povorka, ob 15. pa telovadni nastop s sodelovanjem vojske iz Maribora. Pri svečanosti bo igrala jeklarniška godba iz Guštanja. Po nastopu se bo pričela narodna vese- lica. Med nastopom bo tudi sobno na- gradno streljanje. V 20 letih svojega udejstvovanja si je zgradilo Sokolsko društvo v Slo- venjgradcu lep in ponosen dom z letnim telovadiščem. Tu stoji slovenjgraška sokolska trdnjava. Tu se čuje vsak dan veselje mladine, dece, naraščaja in članstva, ki rado in z veseljem obiskuje telovadbo. Življenje in delo v telovad- nici je danes bolj razgibano kot kdaj koli prej. Slovenjegraški Sokol izvršuje danes z vsemi močmi tudi važno nacio- «aluo poslanstvo. Sokoli in prijatelji sokolstva, pohitite v nedeljo v lepi siovenjgradec! Mežka Mežiško pismo Mežica, 9. junija. V soboto 3. t. m. smo se Mežičani in z nami vsa Mežiška dolina poslovili od moža, ki si je pridobil trajne zasluge za procvit naše slovenske Mežiške do- line. Bilo je šlovo od g. Georgea Barga- tea in obenem tudi od njegove sopro- ge, ki ju prebivalstvo naše doline ne bo nikoli pozabilo. Ceprav je Anglež, se je generalni ravnatelj mežiškega rudnika g. Bargate docela vživel v naše razmere in je izka- zoval prebivalstvu pravcato očetovsko naklonjenost in skrb. Vsa dolga leta svojega bivanja med nami je docela po- svetil vodstvu, organizaciji in tehnični izopolnitvi rudnika, ki je za našo dolino življenjskega pomena. Vselej smo se za- vedali, da prinašajo napori g. Bargatea za dvig in napredek podjetja gospo- darske koristi tudi vsemu prebivalstvu in da jamči njegova oseba za nemoten gospodarski razvoj naše doline. Doba njegovega udejstvovanja med nami je bila za našo industrilizirano dolino tudi doba socialnega miru. To dejstvo je najlepši spomenik, ki si ga je postavil g. Bargate med nami. Kakor g. Bar- gateu, izrekamo iskreno zahvalo tudi njegovi soprogi ge. Louisi za njeno ple- menito socialno delo, ki je bilo pred- vsem namenjeno naši mladini. Dne 3. junija zvečer je priredilo pre- bivalstvo g. Bargateu in njegovi sopro- gi v slovo baklado, pri kateri so sode- lovala vsa društva, ki so se poslovila od obeh s cvetjem in spominskimi da- rili. Najprej so se poslovili od svojega predstojnika in obenem svojega naj- boljšega tovariša rudarji, nato pa za- stopstva občinskih uprav, Sokola in Slovenskega planinskega društva. Gosp. Bargate je v znatni meri omogočil pred leti gradnjo koče na Peci, v kateri nosi ena soba njegovo ime, in gradnjo mo- dernega letnega Bargateovega kopališča ki je tudi last SPD. Zastopnice Kola ju- goslovenskih sester so se poslovile od gospe, ki je izdatno podpirala Kolo in mu omogočila gradnjo počitniškega do- ma pri Sv. Danijelu. Nato so se po- slovili upravitelji šol od gospe, ki je izkazovala šolski mladini svojo darežlji- vost in ji prirejala vsako leto božičnico z obdaritvijo, česar ne bodo otroci nik- dar pozabili. Nato so se poslovila še številna druga društva. Za slovo je za- igrala rudniška godba pod vodstvom g. Skačeja več lepih koncertnih komadov. Tako je potekel večer slovesa v iskreni hvaležnosti in ginjenosti vseh udeležen- cev, ki so se s težkimi srci poslavljali od dobrotnika in tovariša, ki naj bo za vzgled vsem, ki mu bodo sledili na nje- govem odgovornem mestu. V nedeljo 4. t. m. popoldne je bil pri nas lep telovadni nastop Sokola ob so- delovanju članov, članic ter moškega in ženskega naraščaja. Najprej je br. sta- rešina pozdravil vse navzoce, zlasti pa zastopnika mariborske sokolske župe. Pozdravu zastavi so sledile proste in orodne vaje. Nastop je zaključil štafet- ni tek članov in naraščaja. Vse točke sporeda je sprejelo številno občinstvo z navdušenim odobravanjem. Posebna zahvala gre bratom in sestram iz Slo- venjgradca, ki so se izmed vseh brat- skih društev najštevilnejše udeležili javnega nastopa, za kar se jim bomo ob priliki oddolžili. Kličemo jim: Na svide- nje na okrožnem zletu v nedeljo 11. t. m. v Slovenjgradcu! Laško O našem poročaniu Laško, 9. junija. Naša poročila v zadnjih stevilkah »Nove dobe« so do podrobnosti raz- svetlila prilike in način delovanja v vr- stah naših nasprotnikov v poslednjih letih. Ali je bilo naše poročanje v tem oziru na mestu ali ne, naj presodi jav- nost. Občinske volitve leta 1936., ko je skupina Trop — Deželak — Hrastelj s podporo naivnih volileev strmoglavila z neznatno večino nacionalni občinski odbor z g. dr. Rošem na čelu, so še vsem dobro v spominu. Kako nesramni so bili takrat izpadi naših nasprotnikov! V govorih, prišepetavanju in letakih so iznašali očitna obrekovanja, laži in kle- vete, brezobzirno, naravnost podlo bla- til^ naše poštene, značajne in nesebične napredne nacionalne može, ki imajo za razvoj Laškega n^precenljive zasluge. Vse te napade smo odbijali dostojno, čeprav brezuspešno. Brezuspešno zate- gadelj, ker je bil pritisk na volilce pre- močan, da bi se ga bili mogli volilci s svojo duševno kondicijo ubraniti in voliti po svojem neizkrivljenem notra- n'jem prepričanju. Uklonili ßo se vpli- vom stoletne, zgodovinsko dokazane in svetovno organizirane politične sole, ki je s pomočjo svojih činiteljev, a pod geslom: »Izkoristiti vsa sredstva za do- sego namcna« psihološko podredila du- ševno manj odporno maso. Jugoslovenski nacionalisti, ki smo vztrajali na ravni liniji, smo našli za- doščenja v veri, da bodo dogodki sami najboljša politična sola za vse one vo- lilce, ki so povzročili novo stanje v ko- munalni politiki Laškega. Sledili so dne- vi preganjanj in trpljenja. Raztrgane so bile družine, onemogočeni talenti mladih ambicioznih ljudi. Izgubili smo najboljše kulturne delavce. Vse delo je bilo osredotočeno na osebna preganja- nja in osebne koristi. Izvršena je bila komasacija z razumljivimi posledicami. Izigravali so lonete. Njihovi interesi so postali interesi raznih mogočnikov. Ali je še kakšen volilec v Laškem in okolici, ki si je vsega tega želel? Gotovo ga ni človeka, ki bi odobraval to, kar se je dogodilo v poslednjih treh letih. »Po delih sodimo človeka« pravi narodni pregovor. Po triletnem delova- nju podajamo v našem časopisu na podlagi verodostojnih dokazov bilanco o delovanju naših političnih nasprotni- kov. Takšne bilance so za vzdrževanje morale ljudstva in za predočevanje vred- nosti ene ali druge politične skupine nujno potrebne in koristne. Nesporno je, da so naša poročila zlasti našemu vernemu in poštenemu kmetu odprla oči in mu dokazala, da je vera nekaj povsem drugega, kakor politika. Dogod- ki pričajo, da izrablja duhovščina vero v politične in osebne namene, kar je za pravilno pojmovano versko življenje go- tovo škodljivo. To dejstvo ugotavlja tudi zadnja številka katoliške revije »Dejanje«, ki predočuje, da vera peša iz golega razloga, ker se duhovščina vtika v politična vprašanja, kar jo neminovno vodi v dejanja, ki so v nasprotju s katoliškimi verskimi načell. Naši zadnji dopisi naj bodo vsaj del- no zadoščenje za obsodbe vredna deja- nja in klevete, s katerimi so nasprotniki v poslednjih letih operirali proti nacio- nalnemu življu v Laškem. V vsej tej po- lcmiki se še zdaleka nismo posluževali izrazov, ki smo jih imeli priliko čitati v volilnih letakih, v »Slovenskem domu«, >lovenskem gospodarju« in drugod. Iz- r.csli smo le stvarna dejstva in ugoto- vitve. Naj ponovno podčrtamo, da bo orga- nizaeija Jugoslovenske nacionalne stra- ke s svojo mladino v Laškem tudi v bo- doče korakala ravno po začrtani poti s ciljem, da še bolj povzdigne vero v ju- goslovensko narodno in državno misel in njeno silo, da še v večji meri razvije cut narodne zavesti, da iskreno in po- šteno deluje v korist vseh, zlasti social- no šibkejših slojev našega naroda ob spoštovanju njegovih verskih svetinj in plemenskih posebnosti, obenem se pa zavzema za očuvanje individualne svo- bode vseh članov naše narodne zajedni- ce. Kdor soglaša z našim delom in pro- gramom, jc vabljen k pristopu in so- delovanju v naši organizaciji. Pocenite elektnini tok! Laško, 9. junija. Falska elektrarna je s svojim tokom v rcsnici tako draga, da je treba obtu- dovati potrpežliivost laškega prebival- stva, ki meče brez najmanjäega ugovo- ra ogromne zneske v mendu. nikdar pol- no vrečo tega tujcga podjetja. V še večjo podkrepitev naše trditve naj po- damo danes podatke iz Trbovelj, kako zaračunava tok tamoänjemu prebival- stvu elektrarniška zadruga. Ta dobiva svoj tok od TPD in ji plačuje kilovatno uro po 1 dinar. (Pripomnimo, da preje- ma TPD tok, ki ga daje zadrugi, od Fale). Ta tok, ki ga preje- ma trboveljska zadruga preko TPD od Fale po 1 din (z malenkostnim pribit- kom na poslovni promet), oddaja za- druga svojim članom po 2.50 din, vštev- ši vse doklade, trbšarine in druge dajat- ve. Falska elektrarna, ki ji ni treba od nikogar kupovati toka, ker ga ima ta- korekoč brezplačno na razpolago kolikor ga hoče, pa daje nam Laščanom tok skoraj 100% dražje! Pri vsem tern omenjena zadruga nima izgube! V kak- šnih 15 letih je odplača okrog 8 km daljnovoda, kupila si je hišo z vrtom, vredno nad 100.000 din, pa ima še nalo- žene lepe stotisočake v hranilnici. Pozivamo prebivalstvo, da se vendar že zgane, da bo konec tega izkorišča- nja! Treba bo morda misliti na preje- manje toka od TPD, ki ga bo imela v kratkem dovolj na razpolago, ali pa sto- piti v dogovor z banovinskimi elektrar- nami, kajti pri tako visoki ceni je vsak napredek nemogoč! Nemogoče je upo- rabljati električne likalnike, kaj šele LEPOTA IN SREČA ležita deloma v Vaših rokah. Ču- vajte to drago- ceno imetje! Ne- gujte svojo kožo z učinkovito S o I e a - kremo! .» - \ pxefoxatw kuhalnike, da o električnih pečeh ne govorimo. Celo radijski aparati so pri taki ceni toka luksus, ki si ga morejo le redki privoščiti. TPD je pokazala v rudniških krajih mnogo razumevanja za težnje prebival- stva in mu je šla zlasti z ozirom na ceno toka zelo na roko, pa bo gotovo storila enako tudi v Laškem, saj ima tarn na stanovanju lepo število svojih uslužbencev. Takrat bo pa mogoče mi- sliti tudi na elektrifikacijo izvenmestnih krajev, ki še danes svetijo s petrole- jem in svečami. 1 Osamosvojitav naših kmetov. V ne- deljo 4. t. m. je bila osnovana nova živinorejska zadruga v Laškem. Sesta- nek je sklicalo precejšnje število kme- tov, toda nekoliko pozno. Sele sedaj so začutili potrebo prave osamosvojitve, toda brez D. na čelu, ki je hotel prvotno sam sodelovati kot delničar z enim jurčkom, čeprav ni živinorejec. To na- kano je preprečil pravočasno neki P. Ce sc je res osnovala prava kmečka zadru- ga, bomo sedaj gotovo izvedeli za to- čen nakup in prodajo živine kakor tudi •:a izvoz sam. Prav tako bo naš kmet v resnici imel korist od svoje zadruge, ne pa mesarski milijonarji s posredovalci na kon?;umski način. Tudi ne bo treba nikomur več obešati v javne lokale ka- kršnih koli mesarskih manisestov. 1 Afržnjo, tovarištvo, zavist, požrtvo- valnost in! liubezen ljudi sredi podiv- janih in razoranih sil dolomitskih sten boste gledali v filmskem veledelu »Po- mladne nevihte«. Ta velefilm je izdelan po znamenitem romanu Ludvika Gang- hoserja. Predvajal ga bo kino Laško v soboto 10. t. m. ob 20.30 in y nedeljo 11. t. m. ob 16.30 in 20.30. V glavnih vlogah Hansi Knoteck, Viktor Staal, Hans Richter. Tednik. Hrastnik h Pojavi prcmikanja v notranjosti zemlje. Letošnje muhasto pomladansko vreme nam je prineslo marsikatero iz- nenadenje. Hudomušno vreme aneseca maja je prineslo deževje in nalive za toplim aprilom v takšni meri, da je že vidna Skoda na polju in sadnem drevju, zlasti na jablanah, da ne omenimo ško- de, ki jo je napravil potok Boben ob strugi. Tudi naši napredni čebelarji to- žijo, da so njihove »ljubljenke« veliko trpele vsled mokrega in hladnega vre- mena. Posebne vrste pojav so pa opazili v zemeljskih globinah tega kraja (od drugod ni bilo čitati zadevnih po.očil). Na binkoštno nedeljo popoldne smo po hudem nalivu in grmenju čutili ob 16.26 prvi močni potresni sunek, ki je trajal okoli pet sekund. Sledila sta še dva sunka in sicer ob 16.55 in 18.45. Na binkoštni ponedeljek pa smo čutili po- tresni sunek ob 14.55. Te potresne sun>- ke, ki jih je spremljalo votlo bobnenje v notranjosti zemlje, so čutili prebivalci Stran 6 »NOVA DOB A« 9. VI. 1939 Stev. 24. na Ojstrem, v Hrastniku in Dolu. Rado- vedni smo, ali je te potresne sunke za- beležil sejzmografski zavod v Ljubljani. Trbovfje Odkritie kralievega spomenika v Tr boy 11 ah Trbovlje, 9. junija. Spomenik Viteškemu kralju Aleksan- dru I. Zedinitelju bo odkrit v nedeljo 18. junija. Predstavlja lik pokojnega kralja v nadnaravni velikosti (2.15 m), vlit v bron, in bo postavljen ob glavni cesti, ki vodi skozi trboveljsko dolino, tik ob Sokolskem domu. Tvorec spome- nika je Fran Repie. Za to slavnost je dovoljena polovična voznina z odlokom ministrstva prometa GD št. 1004 na območju železniške di- rekcije Ljubljana. Udeleženci kupijo na odhodnih postajah cele vozne karte in žel. obrazec K -13., Kupljena vozna kar- ta v zvezi s poirdilom prireditvenega odbora na žel. obrazcu K -13 o ude- ležbi velja za brezplačen povratek. Ta vozna ugodnost velja za odhod v Trbov- lje od 17. do 18. junija, za povratek pa o^ 18. do 19. junija. Ministrstvo za pošto je dovolilo trbo- veljskemu poštnemu uradu, da žigosa dne 18. t. m. vso pošto z žigom rdeče barve, kar bo važno posebno za zbiral- ce znamk. Gostje se foodo pripeljali z vlaki z ma- riborske in zagrebške strani ob 7.54, z ljubljanske strani pa ob 8.59. Od 8. do 9. bosta na postaji poslovali pisarni odseka za prehrano in žigosanje želez- niških legitimacij. Povorka bo krenila ob 9.15 s postaje do spomenika, kjer bo ob 10.30 po pri- hodu zastopnika Nj. Vel. kralja odkrit- je. Sodeloval bo tudi odred vojske z vo- jaško godbo. Zelja prireditvenega odbora je, da pridejo društva, ki se udeleže te slav- nosti, s prapori in da ona društva, ki imajo kroje, svoje članstvo pozovejo, da pride v krojih. Prav iskreno so vab- ljene tudi narodne noše, za katere bo določen poseben prostor v bližini spo- menika. Društva, ki nameravajo položiti pred spomenik venec, naj to predhodno ja- vijo odboru za postavitev spomenika. Pri odkritju bodo sodelovali združeno vsi pevski zbori iz Trbovelj. Da bodo slišali vsi udeleženci govore, pa bo nameščeno primerno število zvočnikov. Ker bo 18. junija gotovo velik naval v Trbovljah, naj se vsi udeleženci prija- vijo pri društvih, katerih elani so, da pošljejo do 15. junija skupno prijavo za kosilo. Le skupinam, ki se bodo do tega dne prijavile in poslale takoj po prihodu v Trbovlje svojega zastopnika v pisar- no za prehrano, je zagotovljeno, da bo zanje preskrbljeno kosilo. Pred durmi je čas, ko bodo mdarske Trbovlje postavile spomenik svojemu tragično umrlemu kralju. Pridite vsi, ki ste pokojnega kralja spoštovali in ljubili! r Podmladkaiji Jadranskc straže po- tujcjo na morje. V soboto 10. t. m. bo potovalo okrog 35 podmladkarjev iz Radeč na Sušak in Krk. Pod vodstvom svojega učiteljstva bodo ostali na morju do 14. t. m., nakar se bodo vrnili preko Zagreba domov. Nekaj stroškov ,krijejo otroci s svojimi prihranki, ki so jih zbirali 18 mesecev. Otroci so nabirali borovnice, kostanj, gobe ter lovili žabe. Na Telovo so priredili šolsko akademijo. Zapeli so mnogo narodnih pesmi, upri- zorili odlomek iz igrice »Snegulčica« in »Zapeljivca« ter deklamirali primerne pesmice. Seveda so za potovanje mnogo prispevali številni domačini in Zidan- moščani, zlasti pa vodstvo papirnice na Njivicah. Vsem številnim darovalcem se poverjenrik PJS učitelj Bratok najlepše zahvaljuje. 2-sobno stanovanje v sredini mesta, v drugetn nadstropju, se takoj odda po zmerni ceni. Pismene ponud- be na : Završek, Celje. Poštni predal 50. Hiša v Košnici 2 sobi in kuliinja, lasten vodovod, se odda v naieni ali tudi proda, pr-w tako tudi več parcel. KIRBIŠ-CELJE. Zanimiva f/jfeovna razprava v Ceiiu Okrožno sodišče v Celju je v torek na podlagi posrečenega dokaza resnice oprostilo gg. Karla Struclja, zavaroval- nega zastopnika iz Konjic, in Rada Peč- nika, urednika »Nove dobe« v Celju, ki sta bila obtožena po zakonu o tisku, da sta z objavo nekega članka žalila g. Andreja Levstka, starešino sreskega so- dišča v Konjicah. O zanimivi razpravi žal ne moremo podrobnejše poročati. Kontert CPD Celjsko pevsko društvo je priredilo v soboto zvečer v veliki dvorani Celjskega doma koncert v proslavo svoje 45-letni- ce in v počastitev 60-letnlce skladatelja in nekdanjega društvenega pevovodje Antona Lajovica. Koncert je bil, če upo- števamo pozno sezono, dokaj dobrc obiskan. Udeležila sta se ga tudi jubi- lant g. Anton' Lajovic in skjadatelj g. Risto Savin. Na sporedu so bile po ve- eini težje skladbe resnega značaja, tako da oni del občinstva, ki si je želel večje spremembe v sporedu in tudi lažjih skladb, ni prišel na svoj račun. Motilo je tudi dejstvo, da sta poleg heraklita, s katerim so stene dvorane obložene, tudi zavesa in platno v ozadju odra ab- sorbirala glas. Prvi del sporeda je obsegal Lajovče- ve skladbe in sicer pet za mešan zbor in tri samospeve, drugi del pa dve Vodo- pivčevi skladbi ter po 1 Delakovo, Tom- čevo, Prelovčevo, Savinovo in Adamiče- vo skladbo, štiri za mešan, dve za ženski in dve za moški zbor. Pevski zbor je po številu nekoliko nazadoval in mu primanjkuje basov, je pa zelo discipli- niran in prožen ter izvaja tudi kompli- rane skladbe točno, z občutjem in krep- ko dinamiko, kar je predvsem zasluga odličnega pevovodje g. Peca Segule. Mešani zbor je pel m. dr. Prelovčevo skladbo za mešani zbor »Pomlad«, ki jo je skladatelj pred smrtjo poklonil tudi že pokojnemu skladatelju dr. Antonu Schwabu in Celjskemu pevskemu dru- štvu. Skladba je pisana v narodnem du- hu ter je zelo melodiozna in efektna. Savinovo skladbo »Mladi mucek z miško pleše«, ki jo je izvajal mešani zbör ob spremljevanju klavirja, so morali pevci ponoviti. Ob zaključku je zbor zapel društveno geslo »Kdor naš si, z nami poj«, ki ga je uglasbil društveni pred- sednik prof. Pink. Kot solistka je' nastopila operna pev- ka gdč. Valči Reybalova iz Ljubljane. S sočnim, barvitim in tehnično dovr- šenim sopranom je izvajala ob eksaktni spremljavi pianistke gdč. Milene Oraž- move tri Lajovčeve samospeve ter so- pranski solo v Lajovčevem »Zelenim Ju- riju« in Tomčevi »Naro-dni«. Nudila je lep umetniški užitek in si je osvojila srca vseh poslušalcev. Gdč. Heybalova, g. Segula in gdč. Oražmova so prejeli v znak prizn'anja lepe šopke. Pred odmorom fe predsednik CPD g. prof. Fink prisrčno eestital skladate- lju g. Antonu Lajovicu k njegovemu jubilßju v imenu društva ter v imenu vseh celjskih pevcev in vsega slovenske- ga Celja ter mu poželel vso sreoo in nadaljnje plodonosno ustvarjalno delo za procvit naše glasbe. Jubilant je pre- jel krasen lavorjev venec in je bil dele- Saviniska posoiilnica v Zaltu REGISTROVANAZADRUGAZNEOMEJENOZAVEZO - USTANOVLJENA LETA 1881. Nudi popolno varnost za vloge na hranilne knjižice in v tekočem računu ter jih obrestuje najugodneje HMELJARJB! Nalagajte denar pri domačem zavodu! Rasiun PoStne hranilnloe St. 10.094 Brzojavi: .Posojllnica' Telefon 5t 2 BLAGAJNIŠKE URE: ob delavnlkih od 8- do 12. in od 14. do 18, ob nedeljah do 9. do 11 Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 klepantvo, vodovodne instalac'ue ¦frelovodne naprave Prevzema vja « zgora) navedene stroke jpadajoža dela in poprawila — Cene zmerne — Poitrežba toüna In solidna žen viharnih ovacij občinstva. V dru- gem delu je občinstvo tudi skladatelja g. Savina živahno aklamiralo. Koncert je doživel močan uspeh, ki služi Celjske- mu pevskemu društvu v cast. KÜPUsF.. DOMAČE BLAGO :k Ueč stanovanj se odda v najem v mestu Celju. KIRBIŠ- CELJE. KÖIÄJÖ sladko, prvovrstno mrvo v Celju in pod Za- gradom odda KIRBIŠ-CELJE. Solventen sodelavec (-ka) za izvesten, aktualen posel se išče. Ponud- be na upravo lista pod »Štev. 6«. Sod za i*aziražange gnojnitse v dobrem stanju kupi Ed. Suppanz, Pristava. Gozdna parcela v Si* Juriju 5 oralov, nasajenih 3O.C00 smrek, krasna lega, za 10.000 din naprodaj. K1RBIŠ-CELJE. 3-sobno stanovanje komfortno, s kopalnico, z uporabo vrb, blizu sredine mesta, se išce za 1. avgust 1939. Informacije: Celje, Prešernova 12. Ö E V t J E ostanke raznih fazon, poceni prodaja Stermecki - Celje. VsaYošebi - družini nudi stalen zaslužek »MÄHÄ«, pletilnica, Manbor, Orožnova 6 - Celje, Slomškov trg 1 GostilničariT pozov! Specialen polnomasten in oku^en sir v hlebčkih ca. 1*50 kg dobite po nizki ceni pri tv. Karof Loibner, Celje, Krafja Pe- tra cess a St. 17, teles on it. 12o. Prosim, poskusite! Vino in sadievec prvovrstno sortirano od 60 litrov naprej razpošilja : Posestvo „Grič" pri Marlboro. Opremljeno sobo lepo, zračno, solnčno, v sredini mesta od- dam. Naslov v upravi lista. Stanovanje 2 parketirani sobi, kuhinja in pritikline, se o dda. Vprašati pri Bomšku, Sp. liudinja 31. Razno pohištvo dobro ohranjeno, se poceni proda. Naslov v upravi lista. Soliden» trgovski pomočnik se sprejrne na hrano in stanovanje. Celje, Aškerčeva ul. 6. 2 veliki prazni sobi iščem v dobri nisi za 1. avgust. Ponudbc na upravo lista pod >Stev. 39«. Časopisni papir prodaja uprava „Nove Dobe" „Presto" motorno kolo 98 ccm, skoraj novo, se proda za 3.600 din Na ogled pri mehaniku R. PERDANU, Celje, Mariborska c. 11. Öevfljai-ski cilindrski siroj se zelo poceni proda. Stroj je na ogled v gostilni Filipčič, Celje, Gledališka uMca 7. Pletenine tppežne nogavioe kopalne obleke vseh vrst po meri v pletilnici Pongračič, Celje, Slomškov trg 1 Sode vinske in od žganja, dobro oJiranjene, v vseh ve- likostih kupi F. S. LUKAS, Celje. Nlanjšo parcelo za postavitev male tvornice v neposredni bližini Celja kupim. Ponudbc na upravo lista pod »Plačilo takoj«. CeljskaposojilnicaddA) Celju JE NAJSTAREJŠINAR0DNIDENARNI ZAVOD V CELJU Vse hranilne vlöge, vložene pri CELJSKI POSOJILNICI P. P. Y CELJU so varno naložene, se ugodno obrestujejo in se izplačujejo točno v gotovini Denar, naložen v domač denarni zavod, donasa koristi vsemu domačemu narodnenm gospodarstvu NALAGAJTE SVOJE PRIHRANKE V Celjsk'l pOSOJilnici d.d. VCelju-Narodni dom CENTRALA: CELJE, NARODNI DOM PODRUŽNICI: MARIBOR, ŠOŠTANJ Urejuje in za konzorcij »Nove Dobe« odgovarja Ratio Pečnik — Za Zvezxio üskarno v Celju Josip Kladnik — Oba v Celju