PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši. od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. Cena 650 lir - Leto XLII. št. 23 (12.348) Trst, torek, 28. januarja | TRST I Ul. Montecchi 6 - PP 559 I Tel. (040) 764832 I4 linije) !> H ^ O (>■ ,-J > "-O O O C 2 O i-i ŠT} 2 C S P: C S p rS Tj 2: 5 I C. NK Z 5 i '23 o 'C o-- Sklenjeni pogovori med državnima poglavarjema SFRJ in Italije Srečanje Vlajkovič - Cossiga nov korak na poti prijateljstva in sodelovanja VOJMIR TAVČAR DUBROVNIK — »Italijanski glasnik nam je povedal, da ste soglašali ob vseh vprašanjih. Ali je mogoče, da se državi res strinjata o vsem?« Za odgovor na to vprašanje nekega italijanskega novinarja namestnik zveznega sekretarja za zunanja vprašanja Budimir Lončar ni potreboval prevajalca. Le nasmehnil se je in odločno prikimal. Uvod v razgovor z novinarji ob koncu obiska predsedni- ka italijanske republike Francesca Cossige in podtajnika za zunanje zadeve Fioreta v Jugoslaviji je povsem tolmačil vzdušje večurnih razgovorov, ki sicer zaradi svoje narave niso rodili takojšnjih konkretnih in otipljivih rezultatov, vendar pa so glede klime le bili nadaljnji korak naprej na poti sodelovanja, prijateljstva in dobrih sosedskih odnosov. In to je bil pravzaprav glavni cilj obiska. Cossiga, ki je imel v decembru podobne pogovore z avstrijskimi in s švicarskimi državniki, si je s prihodom v Dubrovnik želel, da bi spoznal vodstvo sosednje države in vzpostavil tudi človeške poleg državniških stikov. V razgovoru z novinarji je večkrat poudaril, da je Dubrovnik simbol sodelovanja, da se v tem mestu govori jezik miru hi da zato ni naključje, če sta s predsednikom predsedstva SFRJ Vlajkovičem izbrala ravno Dubrovnik za to srečanje. In sploh je bil velik del razgovorov med Cossigo in Vlajkovičem namenjen ravno naporom za mir. Tako prvi dan, ko sta državnika razčlenila mednarodni položaj tudi v luči nedavnega srečanja na vrhu med Reaganom in Gorbačovom v Ženevi, kot tudi v nadaljevanju, ko je beseda tekla o problematiki Sredozemlja in o Bližnjem vzhodu. Vitalni interes obeh držav je namreč, da postane Sredozemlje območje miru in stabilnosti. S tega vidika je italijanska stran dala velik poudarek problemom mednarodnega terorizma, predsednik Cossiga pa je še posebej naglasil, da skupni politični nastop proti terorizmu - ima velik pomen, saj uveljavlja metodo dialoga in soočanja proti slepemu nasilju. Jugoslavija pa je s svoje strani ob ostri obsodbi terorizma {»udarila zaskrbljenost za razplet dogodkov na Sredozemlju ter naglasila, da je treba probleme reševati miroljubno, ob spoštovanju neodvisnosti in suverenosti vsakogar, brez pritiskov in politike sile, ki lahko sproži le veliko nega tivnih dejanj in zaostrovanja, oddaljuje pa rešitev problemov. V tem pogledu je nujna revitalizacija duha Helsinkov, Sredozemlje pa ne sme postati prizorišče spopada velesil. Ni naključje, da sta predsednika Cossiga in Vlajkovič namenila tolikšno pozornost tej problematiki. Italija namreč meni, da neuvrščena Jugoslavija s svojim ugledom in s svojimi odnosi zlasti z arabskimi državami lahko veliko prispeva k razminiranju situacije v Sredozemlju in na Bližnjem. vzhodu, obenem pa lahko tudi s tehničnega vidika velik prispevek (z informacijami predvsem) v boju proti mednarodnemu terorizmu. Skupni nastop obeh držav, pa je naglasil še Cossiga, v korist miru na Sredozemlju, očitno ne more biti prezrt. In najbrž ni brez pomena dejstvo, da je bila ta tema v ospredju razgovorov v trenutku, ko se pred- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Pr > & Ch o a m ro 8 ro o L V k o U STOCKHOLM — Evropska konferenca o razorožitvi, ki se začenja danes v Stockholmu, je pravzaprav druga faza zasedanja, ki se je pričelo pred dvema letoma prav tako januarja v glavnem mestu Švedske, žal pa tedaj ni dalo rezultatov. Obtičalo je že na začetku, saj se udeleženci niso uspeli sporazumeti niti o tem, kakšna naj bi bila organizacijska zasnova zasedanja. Današnje razmere so precej drugačne. Med velesilama, ki sta pred dvema letoma, zavoljo svojih tedanjih odnosov, ki so bili nevarno napeti, pravzaprav onemogočili potek konference, so danes odprli špranjo, skozi katero je končno stekel dialog. To je zanesljivo vplivalo tudi na zdajšnji dogovor o začetku razorožitvene konference. Le-ta je organ Evropske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, ki je pred desetimi leti v Helsinkih zakoličila stebre za nove odnose na naši celini. Zasedanja v Stockholmu se udeležujejo predstavniki 35 evropskih držav ter ZDA in Kanade, ki so bili prav tako navzoči v Helsinkih. Cilj razorožitvenega zasedanja je, da bi pripravili sklepne listine o dejanskih ukrepih za pričetek razoroževanja v Evropi, v duhu helsinške temeljne listine in njenih napotkov. Ukrepe pa naj bi novembra letos dokončno potrdili udeleženci tretjega rednega za- NADALJEVANJE NA 2. STRANI V sproščenem in odkritem vzdušju Predstavniki držav EGS v Bruslju Prvi pogovori v Moskvi med Natto in Gorbačovom Obsodili so terorizem ne pa izrecno Gadafija MOSKVA — Delegacija KPI, ki jo vodi tajnik Alessandro Natta in v kateri je med drugimi tudi Giancarlo Dajetta, je imela včeraj zjutraj prve pogovore s predstavniki sovjetske partije. Sovjetsko delegacijo je vodil Mihail Gorbačov, govor pa je bil predvsem o odnosih nied obema partijama ter o notranjih vprašanjih obeh. Pogovor je potekal v sproščenem in odkritem vzdušju. Pravi sovjetska tiskovna agencija TASS, ki še dodaja, da bo današnji del pogovora posvečen predvsem mednarodnim vprašanjem. Italijanska delegacija je imela popoldne tiskovno konferenco, na kateri je Natta označil pogovor z Gorbačovom kot zanimivega in pozitivnega. Gorbačov je govoril o izgledih, načrtih in ciljih, ki si jih je zastavila sovjetska partija tako v vidu kongresa, ki se bo začel 25. februarja, kot še zlasti v dolgoročnejši perspektivi. Natta je še dodal, da sta obe delegaciji govorili o odnosih z drugimi strankami evropske levice ter v tem okviru označil kot pozitivno dejstvo, da so na skorajšnji kongres SZ povabih tudi več predstavnikov socia-nstičnih in socialdemokratskih strank kot v preteklosti. Nar zadeva današnje' pogovore, ki bodo imeli kot temo 'nednarodno politiko, bo govor, je dejal Natta, tudi o Afganistanu, ki ohranja značilnosti mednarodne politike, Pidi za Sovjetsko zvezo. Preokret na občini v Gradežu GORICA — V Gradežu je prišlo sinoči do ustvaritve nove koalicije med PRI - PSDI - KPI - Zelena lista. Kandidat za župana Fabio Zanetti je dobil 10 glasov svetovalcev teh strank. Ni pa dobil absolutne večine, kajti zanj ni glasovalo 10 svetovalcev KD in PSI. Vendar pa je gotovo, da bo Zanetti izvoljen na ponovni seji čez dva dni. Do spremembe v vodenju uprave je prišlo potem, ko so republikanci in socialdemokrati zapustili koalicijo, ki je bila podobna tisti v pokrajinskem merilu. Do spora je prišlo zaradi izvajanja zdravstvenega načrta, ki predvideva delno zaprtje bolnišnice v Gradežu, Gradežka afera je imela svoje posledice v občinskem svetu v Gorici, kjer je bil sinoči govor o reformi zdravstva. Brez dvoma pa pride do polemik danes v pokrajinskem svetu, kajti pokrajinski odbornik De Grassi, je tudi svetovalec v občini Gra-dež in tam je sinoči glasoval za koalicjo, ki je drugačna od tiste na pokrajini. Ta nova koalicija v Gradežu je tudi v očitnem nasprotju s sklepi vseh strank v pokrajinskem, merilu, BRUSELJ — Včeraj so v Bruslju zunanji ministri držav Evropske gospodarske skupnosti več ur razpravljali o sestavi skupnega dokumenta o obsodbi in o problemu terorizma, ki je v zadnjem obdobju zajel nekaj evropskih držav. Sestanek je v bistvu pospešil posebni ameriški odposlanec John Whitehead s svojim obiskom pri vodilnih evropskih politikih, na katerem je svojim zaveznikom svetoval, naj tudi sami bolj odločno nastopijo proti Gadafiju Čeprav je ob povratku v ZDA Whitehead dejal, da je zmerno zadovoljen s temi obiski, pa je na dlani, da so in bodo evropske države v glavnem ukrepale po svoje. Marsikaj je bilo odvisno prav od včerajšnjega sestanka, na katerem so se med drugim zmenih, da ne bodo Libije neposredno pozvali na dialog, temveč so se le na splošno zavzeli za skupno protiteroristično budnost. Ublažitev teksta sta izrecno zahtevali Špa- nija in Grčija, Medtem se psihološka vojna med Gadafijem in Reaganom, pa čeprav v mnogo bolj blagi obliki, nadaljuje. Libijski vodja trdi, da sta ameriški letalonosilki Saratoga in Goral Sea v Zalivu Sidre grobo kršili Ubijske teritorialne vode, Reaganov glasnik pa po drugi strani poudarja, da spada prisotnost ameriških vojnih ladij ob libijski obali v okvir normalnih napovedanih vojaških manevrov. Obe strani pa sta si složni v trditvi, da ni prišlo do najmanjšega incidenta in da spada 'letalsko preletavanje libijskih zračnih enot v okvir normalnih oglednih poletov. Kaže torej, da se stanje ob libijskih obalah počasi umirja, pa čeprav mnogi politični opazovalci še nadalje trdijo, da je izredno napeto. Medtem je italijanski ministrski predsednk Craxi za 12. uro v palači Chigi sklical tiskovno konferenco o trenutnem stanju v Sredozemlju. Na Portugalskem za predsednika balotaža Freitas - Soares LIZBONA — Včeraj so bile na Portugalskem prve splošne volitve predsednika republike po šestdesetih letih, vendar pa še niso, kot je bilo pričakovati, izvolili naslednika generala Ramalha Eanesa. Med štirimi kandidati n< namreč nihče dobil večine glasov, tako da se bo druga faza portugalskih Predsedniških volitev odvijala 16. februarja, ko bo balotaža med tistima kandidatoma, ki sta včeraj prejela največ glasov. To sta bila desničarski kandidat Diego Freitas do Amarai, Id je prejel •M6 odstotka vseh glasov ter Mario Soares (25,44), ki ga podpirajo socia-hsti in nekateri krogi desnice. Ostala kandidata, Salgado Zenha, ki ima za Seboj komuniste, in neodvisna Maria de Lourdes Pintasilgo sta prejala 20 °2- 7 odstotkov glasov. Zaradi vsedržavne stavke šolnikov danes tudi na naših šolah brez pouka NA 4. STRANI Danes na naših športnih straneh Jadranovci navdušili Več kot 2.000 gledalcev je v nedeljo v tržaški 'športni palači prišlo na svoj račun. Jadran je namreč po o-dlični igri zasluženo in s stotico premagal favorizirano moštvo Panapesce iz Montecatinija (106:96)- in tako vknjižil peti prvenstveni par točk. Jadranovci so gotovo igrali eno svojih najboljših prvenstvenih srečanj in za ta prestižni uspeh je treba pohvaliti vse slovenske košarkarje, ki so igrali izjemno požrtvovalno in borbeno, obenem pa so svojim zvestim in številnim navijačem postregli z zelo kakovostno predstavo. Združena odbojkarska ekipa Mebla je z zmago proti moštvu Tregaroja- nija doma utrdila svoje četrto mesto na lestvici. Naše odbojkarice pa bodo že jutri zaposlene v italijanskem pokalu proti Nervesi. ^ Razpleti na naših nogometnih igriščih so bili dokaj »čudni«. V drugi amaterski ligi je kriška Vesna v gosteh premagala Stock (2:0) in je tako še naprej druga na lestvici. Bazoviška Zarja pa je proti poprečnemu moštvu Arrigo Šport zabeležila pravo katastrofo. Izgubila je kar z 0:6. Po drugi strani pa je v 3. AL pro-seško Primorje nasulo Chiarbdli kar devet zadetkov. Prosečani so tako še naprej prvi na lestvici pred Krasom in Primorcem, ki sta bila v tem kolu zopet uspešna. Slovenski derbi v Dolini se je končal z zmago gajev-cev, ki so premagali domači Breg z 1:0. Predlogi vlade zdravnikom RIM — Vlada je včeraj izročila avtonomnim združenjem zdravnikov kompromisne predloge, ki naj bi preprečili nadaljnje stavke, ki so v preteklih tednih dejansko ohromile javno zdravstveno skrbstvo. V bistvu ponuja zdravnikom večje soodločanje tako na ravni vsedržavnega zdravstvenega načrtovanja kot pri upravljanju krajevnih zdravstvenih enot, po drugi strani pa tudi nekakšno pogodbeno avtonomijo, toda vedno v okviru enotne delovne pogodbe za vse osebje vsedržavne zdravstvene službe. Zavrača torej tako posebno pogodbo, kot tudi vzporejanje zdravnikov z vojaki in sodniki. Zdravniška združenja bodo odgovorila vladi na jutrišnjem skupnem zasedanju 14 vodilnih organov, toda prve reakcije so v bistvu negativne in dajejo misliti na nadaljnjo zaostritev • Srečanje Vlajkovic - Cossiga Podaljšano poslovanje z začasnim proračunom NADALJEVANJE S 1. STRANI sednik predsedstva SFRJ pripravlja na uradni obisk v Egipt. Vprašanje dvostranskih odnosov med državama pa je bilo predmet razgovorov med podtajnikom za zunanje zadeve Fioretam in njegovim beograjskim kolegom Lončarjem. Oba sta zelo dobro ocenila sedanje odnose in sedanje gospodarsko sodelovanje med državama, obenem pa ugotovila, da obstaja še možnost nadaljnjega razvoja, zlasti ob novem jugoslovanskem zakonu o investicijah. V ta okvir se vključuje potencial industrijske kooperacije, tudi s prispevkom srednje in male industrije, ki je nosilno tkivo italijanskega gospodarstva. Doslej je namreč industrijska kooperacija potekala predvsem na ravni velikih koncernov,, razvoj struktur in sodelovanja pa je v interesu obeh. Govor je bil še o vprašanjih ribolova in bolj na splošno o možnosti skupnega izkoriščanja Jadrana v neki globalnejši viziji in o odnosih med Jugoslavijo in EGS. Italija je s tega vidika poudarila pripravljenost, da podpre jugoslovanske predloge o odnosih z EGS, pri tem pa naglasila potrebo po tesnejši povezavi avtocestnih mrež obeh držav, ker so prometne infrastrukture važen element splošnejšega sodelovanja. S tega vidika je bilo precej govora o odsekih avtoceste, ki naj bi povezovala Razdrto s Trstom in z Novo Gorico. Dokaj detajlno je bilo razčlenjeno še vprašanje sodelovanja na finančnem področju in pri tem je Italija izrazila razumevanje za težave in probleme Jugoslavije. Ena od važnih tem, ki sta jih delegaciji načeh, je bilo tudi vprašanje narodnostnih skupnosti. Poglobljeno analizo teme sta načela oba predsednika, ki sta o tem problemu govorila zelo odprto, kot je običaj med prijateljema. Naglasila sta, da sta narodnostni skupnosti nedvomno most za krepitev razumevanja med državama. Konkretneje pa sta problem razčlenila Fioret in Lončar. Pri tem je italijanska stran postavila problem tratmaja italijanske narodnosti v Jugoslaviji v vseh republikah, v katerih živi. Glede slovenske narodnostne skupnosti v Italiji pa je italijanska stran povedala, da o zakonski zaščiti razpravlja sedaj parlament, vsekakor pa je glede teh problemov potrdila obveze, ki jih je sprejel predsednik vlade Craxi. Končna ocena tridnevnega obiska predsednika italijanske republike F. Cossige v Dubrovniku je torej pozitivna. Čeprav obisk, zaradi svoje narave, ni mogel obroditi takojšnjih otipljivih rezultatov, je pa potrdil, da so odnosi med državama zelo dobri. Vzdušje pogovorov bilo prijateljsko, odprto, kar je ustvarilo novo klimo, ki je zabrisala tiste sicer skromne sence, ki so v prejšnjih mesecih nekoliko bremenile dialog. S tega vidika so bili razgovori v Dubrovniku korak naprej v razvijanju in utrjevanju osimskega duha. In to ni malo. VOJMIR TAVČAR • Stockholm NADALJEVANJE S 1. STRANI sedanja Evropske konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (tako imenovane KVSE), ki bo takrat na Dunaju. Postopek za odobritev finančnega zakona se nadaljuje brez presenečenj Vlada bo zahtevala zaupnico le izjemoma Ministri na včerajšnji seji kabinetnega sveta, med razpravo o pospeševanju postopka za odobritev finančnega zakona (Telefoto AP) ščali o manevrih, neuvrščene in nevtralne dežele pa so daleč bolj konkretne. Menijo namreč, da bi morali storiti »resne ukrepe, da se omeje vojaške dejavnosti, vojaške sile in njihova opremljenost«. Skratka, na manevrih naj sodeluje čim manj vojakov, oprema pa naj bo, kot se zavzemajo neuvrščeni in nevtralci, čimmanj »ofenzivna«. Dejavnost neuvrščenih in nevtralnih dežel pa naj ne bi odsevala samo na zdajšnje stockholmske razgovore, pač pa na vso sfero razorožit-venega problema. Njihova stališča naj bi namreč prodrla in pomagala razvozlavati vozle tudi pri drugih mednarodnih organih, ki se ubadajo z vprašanjem razorožitve (na primer pri konferenci za razorožitev v Ženevi, ki zaseda kot organ Združenih narodov), zlasti pa pri blokovskih dejavnikih. Kot je nekoliko čistejše o-zračje med velesilama brez dvoma pripomoglo k nadaljevanju stockholmskih pogovorov, tako naj bi ti pospešili sprejemanje otipljivejših ukrepov za razorožitev. Svoj delež k tem naporom je te dni dala tudi tako imenovana Neodvisna mednarodna komisija za razorožitev in varnost, ki je zasedala v New Delhiju pod vodstvom švedskega predstavnika Olofa Palmeja. Njeni člani so kategorično poudarili, »da sta velesili daleč najbolj odgovorni za pričetek razoroževanja« in priporočili na primer članom Varnostnega sveta Združenih narodov, naj se nehajo kregati med sabo in naj raje store »e-notne korake proti oboroževanju, ki je največji problem človeštva«. Zanj bo šlo do leta 1990, če današnji trend ne bo popustil, reci in piši bilijon dolarjev na leto. MIRO KOCJAN RIM — V poslanski zbornici se nadaljuje postopek za odobritev finančnega zakona. Ukrep je že močno zapoznel in vlada se je sinoči sestala, da bi podaljšala še za en mesec začasno finančno poslovanje. Pred tem se je sestal kabinetni svet, na kate- rem je bil govor predvsem o finančnem zakonu ter o težavah, na katere je vlada naletela v parlamentu. Prisotni ministri so sklenili, da se bo vlada čim manj zatekala h glasovanju o zaupnici: tovrstno glasovanje, bo zahtevala samo pri členih, ki so izredno pomembni in za katere ne more pristati na nikakršno spremembo. Prvi rezultat kabinetnega sveta in poziva k čimvečji trdnosti večine je bil že včeraj dokaj viden. Vse člene, ki so jih odobrili včeraj so sprejeli s precejšnjo večino in prosti strelci se niso prikazali. Načelniki poslanskih skupin so v stalnem stiku s finančnimi ministri in s predsednikom vlade ter pri tem skrbijo, da bi bilo čim manj poslancev odsotnih iz poslanske zbornice. Po predvidevanjih političnih opazovalcev naj bi se razprava v poslanski zbornici končala še ta teden, vendar bodo o finančnem zakonu potem marali spet razpravljati senatorji, saj je zakon doživel v poslanski zbornici marsikatero spremembo. Medtem ko se bliža dokončna odobritev finančnega zakona, se bliža tudi čas, ko se bo treba nujno soočiti s tako imenovanim preverjanjem. O tem je včeraj govoril socialdemokratski tajnik Nicolazzi, ki opozarja, da bo najbrž treba sprožiti vodeno vladno krizo, za rešitev bi se morali domeniti poprej. Vlado bi po njegovem mnenju kazalo nekoliko preosnovati. Če bi se o rešitvi krize ne domenili predhodno, obstaja velika nevarnost, trdi Nicolazzi, razpustitve zbornic in novih volitev. Po širokem demokratičnem postopku v vsej SFRJ Branko Mikulič kandidat za predsednika vlade BEOGRAD — Predsedstvo SFRJ je pred dnevi formalno končalo predkandidacijski postopek in za novega predsednika jugoslovanske vlade predlagalo Branka Mi-kuliča. Hkrati ga je pooblastilo, da nadaljuje postopek oziroma začne opravljati vlogo mandatarja za sestavo novega zveznega izvršnega sveta. Ko bo končan predhodni postopek predlaganja kandidatov za člane ZIS, bodo predlog o izvolitvi Branka Mikuliča poslali skupščini SFRJ. In kdo je mož, ki bo spomladi zamenjal jugoslovansko »železno lady« — Milko Planine? Branko Mikulič se je rodil 10. junija 1928 v Gornjem Vakufu. Po narodnosti je Hrvat, končal pa je visoko kmetijsko šolo. Narodnoosvobodilnemu boju se je pridružil leta 1943, po vojni pa. je opravljal vrsto zelo pomembnih političnih dolžnosti. Med drugim je bil tudi predsednik okraja Bugojno, potem okraja Sarajevo, od leta 1965 pa je opravljal pomembnejše funkcije v republiki in federaciji. Bil je sekretar CK ZK Bosne in Hercegovine, predsednik izvršnega sveta republike, sekretar izvršnega komiteja in predsednik centralnega komiteja ZK BIH in predsednik predsedstva te republike. Pomembno vlogo je odigral tudi kot član predsedstva CK ZKJ. Zdaj je član predsedstva SFRJ. Ljudje, ki jim politične funkcije ne pomenijo veliko, pa so si ga dobro zapomnili tudi kot vodilnega človeka ob organizaciji sarajevske zimske olimpiade, kjer se je izkazal kot izredno sposoben organizator. Ime Branka Mikuliča se je v neuradnih krogih omenjalo še precej pred začetkom kandidacijskega postopka. Kot novega predsednika ZIS ga je večkrat predstavljal tudi tuji tisk, tako da kakšnega večjega presenečenja njegova uradna kandidatura ni prinesla. V vseh republikah in pokrajinah so ga v celoti podprli, prav tako v zveznih forumih in organizacijah. Bilo je seveda tudi nekaj pripomb, predvsem v delu mladinskega tiska, vendar na intenzivnost podpore kandidaturi to ni vplivalo. Na vseh sestankih, kjer so obravnavali novega mandatarja za sestavo ZIS, so celo poudarjali, da tokratna oblika kandidacijskega postopka pomeni nov korak k demokratizaciji kadrovske politike. Predsedstvo SFRJ je - namreč izrecno poudarilo, da mora priti na takšno odgovorno mesto le človek, ki bo užival podporo v vseh delih države in se je zato tudi odločilo za takšno obliko izjavljanja o kandidatu. Kandidat je torej tu, manj pa je za zdaj, vsaj uradno, znanega o programu ali vsaj obrisih nove sestave zvezne vlade. Gotovo pa je res, da Mikulič sprejema zelo težko in nehvaležno funkcijo, ki jo bo lahko opravljal učinkovito le z zelo sposobno ekipo. Pomislekov glede tega ali mu bo takšno vlado uspelo sestaviti, ni bilo zaslediti. Tudi možnosti izbire bo bojda več kot doslej, saj bo za vsako mesto v vladi predlaganih praviloma več kandidatov. Z. Š. Zdajšnje razmere so potemtakem boljše, v vsakem primeru zrelejše za pogovore, bržčas pa tudi za sklepe. Stockholmska konferenca, ki se sicer v dveh letih ni premaknila iz startne črte, pa je določen čas le bila nekakšna, kot so zatrjevali, »zlata rezerva«, če bi se odnosi med velesilama še bolj zaostrili. Predstavljala je namreč edino mesto na svetu, na katerem so na neki način le tekli pogovori o razorožitvi. Bistvena novost na zdajšnjem začetku razorožitvene konference je v tem, da sta ugled in vpliv neuvrščenih in nevtralnih dežel vidno porasla ter da zategadelj obstaja nekako pričakovanje, da bodo zlasti njihovi predlogi ključnega pomena za sprejem. Neuvrščene in nevtralne dežele, mimo naporov za odločno omejevanje konvencionalnega in kemičnega orožja, se zavzemajo zlasti za odrezavo odpravo nevarnosti jedrske vojne ter za dosego jedrske razorožitve. Pri tem kajpak opozarjajo na največjo in neposredno odgovornost držav, ki razpolagajo z jedrskim .orožjem. V zvezi s sedanjo konferenco v Stockholmu seveda ne pričakujejo senzacionalnih rezultatov, sodijo pa, da bodo le sprejeti določeni »stvarni« odgovori. Med temi bi lahko zasedel vidno mesto dogovor na primer o omejevanju vojaških manevrov, kar bi bilo navsezadnje še kako spodbudno za nadaljnje ukrepe. Tudi glede vojaških manevrov so seveda razlike med neuvrščenimi in nevtralci ter pripadniki blokov, kajpak v korist prvih. Blokovske dežele na primer v glavnem soglašajo s predlogom, da bi se v Evropi predhodno natančneje obve- Peres v Bergen - Belsnu Med tridnevnim uradnim obiskom v ZRN se je izraelski premier šimon Peres poklonil tudi žrtvam nacističnega taborišča Bergen-Belsen (Telefoto AP) V Beogradu umrl Auto Sučić elan zveznega izvršnega sveta BEOGRAD — V Beogradu je včeraj po kratki in hudi bolezni umrl član Zveznega izvršnega sveta Anto Sučić. Anto Sučič se je rodil leta 1929 v Olovu v Bosni in Hercegovini. Opravljal je več pomembnih družbenopohtičnih funkcij. Bil je član CK ZKJ v dveh sklicih, poslanec zvezne skupščine in poslanec ter delegat skupščine Bosne in Hercegovine, bil je župan Sarajeva ter podpredsednik organizacijskega komiteja štirinajstih zimskih olimpijskih iger Sarajevo 84. Ob smrti Anteja Sučiča je bila včeraj v Beogradu žalna seja zveznega izvršnega sveta, ki so se je poleg članov družine pokojnega udeležili predstavniki organov in organizacij federacije Beograda in delegacija Bosne in Hercegovine. Na žalni seji je govorila predsednica zveznega izvršnega sveta Milka Planinc, (dd) Dobroslav Culafić izročil nagrade Edvard Kardelj BEOGRAD — V palači federacije so včeraj podelile nagrade Edvard Kardelj, ki so jih ustanovili pred tremi leti. Tokrat pa jih podeljujejo v drugič. Letošnji dobitniki tega visokega jugoslovanskega priznanja so sodnik ustavnega sodišča Jugoslavije Vojislav Rakič, delovna organizacija UTOK iz Kamnika in srečanje samoupravljavcev Rdeči prapor Kragujevac. Priznanje je izročil predsednik odbora za nagrade Edvard Kardelj Dobroslav čulajič. Sredi aprila volitve delegatov zveznega zbora skupščine SFRJ BEOGRAD — Vohtve delegatov zveznega zbora skupščine Jugoslavije bodo med 14. in 21. aprilom, stale pa bodo 140 milijonov dinarjev. Toliko bodo po posebnem razdelilniku dobile republike in pokrajine iz proračuna federacije. Zvezni zbor bodo konstituirah 15. maja. (dd) Občinski svet v Velikem Boristofu sklenil postaviti dvojezične napise V ponedeljek, 3. februarja Novi glavni odbor SKGZ bo volil vodstvo Zveze Izvršni odbor Slovenske kultumo-gospodarske zveze je na seji v petek v listu sestavil predlog kandidatov za novi izvršni odbor, o katetrem bo sklepal glavni odbor v ponedeljek, 3. fe-i bruarja. Po pravilniku namreč oljčni' zbor Zveze izvali novi glavni odbor, ki izvoli tudi novi izvršni, do takrat pa vodi Zvezo seveda stari izvršni odbor. Predlog ne predvideva večjih novosti in poudarja teritorialno razdelitev Zveze tudi z ustanovitvijo tržaškega teritorialnega odbora, ki se bo tako priključil goriškemu odboru za videm-sbo pokrajino. Za predsednika je ponovno kandidat Boris Race, in Duško Udovič za tajnika; predvideno je zmanjšanje števila odborov in nekatere kadrovske izprelmembe. Izvršni odbor je razpravljal tudi o tematskih sejah, novosti poslovanja v prihodnjem razdobju. Izražena je bila zaskrbljenost zaradi vesti, da je ustavljen postopek o globalnem zaščitnem zakonu in o vedno ostrejšem pritisku krajevnih desničarskih in nacionalističnih krogov. Zato je še zlasti važno, enotno in odločno stališče celotne slovenske narodnostne skupnosti, ki prihaja do izraza preko enotne delegacije. Predstavniki Slovencev videmska pokrajine so poročali o kulturnih dnevih, ki b,odo v Cankarjevem domu v Ljubljani in ki bodo tokrat posvečeni Slovencem Kanalske doline, Rezije, Vzhodne in Zahodne Benečije1. Okvirni program predvideva tri kulturne večere, razstavo tiska, predstavitev knjige o izseljeništvu, oris posledic potresa in obnove. Medtem ko se boj koroških Slovencev za uveljavitev slovenščine v javnosti še vedno zrcali v vedno bolj ponižujočem prepiru za dvojezične napise v ljudski šoli v Žitari vasi, so vidni pri drugi večji narodnostni manjšini v Avstriji — pri gradiščanskih Hrvatih — lahki premiki. Konec minulega leta je občinski svet v Velikem Boristofu (na Srednjem Gradiščanskem) odločil, da bodo pritrdili na vseh cestah in hišah dvojezične cestne oznake. S tem ima trenutno 10 krajev Srednje Gradiščanske takšne dvojezične označbe. Tega koroški Slovenci doslej še v nobenem primeru nimajo. Gradiščanski Hrvati ugotavljajo, da je Veliki Boristof s tem ukrepom postal zgled drugim hrvatskim, oziroma dvojezičnim občinam na Južnem in Severnem Gradiščanskem, kjer takih naprisov sploh še ni. Ta korak je pomemben tudi zaradi tega, ker Ve- liki Boristof in druga naselja še vedno nimajo dvojezičnih krajevnih tabel. Zanimivo je, da so Hrvati dvojezične cestne oznake dobili v občinah, kjer imajo absolutno večino v občinskem svetu mandatarji avstrijske ljudske stranke (OEVP). Sicer to ne preseneča, saj so Hrvati bili tradicionalno navezani na konservativne in na cerkvene strukture, je pa kljub temu novost, kajti ljudska stranka do sedaj ni kazala pripravljenosti nastopati tudi v javnosti v korist narodne skupnosti. V tej zvezi je zanimivo, da so hrvatski komunalni politiki, včlanjeni v ljudsko sitijanko (GEVPj), pred kratkim ustanovili posebno delovno skupino, ki naj bi neodvisno do deželne stranke skrbela za večjo uveljavitev hrvatskega jezika v občini, v otroških vrtcih in drugje. S tem ima ljudska stranka tudi grupacijo, ki se bo vsekakor spoprijela tudi s socialdemokratskim »prezidijem žu- panov in podžupanov hrvatskih in jezikovno mešanih občin«, ki pa zanika potrebo po uresničitvi člena 7 avstrijske državne pogodbe in p*rej o-vira narodno enakopravnost, kot jo pospešuje. Prav gotovo bo imela hrvatska narodna skupnost — kot kaže — svoje koristi iz delovanja te nove delovne skupine. Vendar obstaja zanjo tudi nevarnost, da ta strankarska konkurenca v narodnostnem vprašanju škoduje tudi Hrvatskemu kulturnemu društvu, ki je bilo do sedaj edini legitimni zastopnik interesov gradiščanskih Hrvatov. Ves ta razvoj pa je v celoti le izraz življenjske volje te narodne skupnosti v Avstriji, ki kljub močnemu a-similacijskemu valu zadnjih let, predvsem s pomočjo mladine, krepko o- ' pozarja avstrijsko družbo, da marsikaj še nd rešeno. KPI o zakonu za obmejno področje VIDEM — Včeraj je bilo v videmskem hotelu Astoria srečanje, ki so ga na temo »Predlogi KPI za zakon o obmejnem področju«, priredili deželni komite KPI, parlamentarni skupini iste stranke v vsedržavnem in evropskem parlamentu in svetovalska skupina naše Dežele. Sodelovali so deželni tajnik KPI Roberto Viezzi, ki je imel uvodno poročilo, poslanci A. Baraccetti, A. Cuffaro, I. Gaspa-rotto, G. Polesello in evropski poslanec G. Rossetti ter senatorja N. Bat- Berite JVovi Matajur telio in J. Gerbec. Viezzi je v uvodu srečanja povedal, da se je KPI na deželni in vsedržavni ravni zavzemala za uresničitev interesov celotne Furlanije - Julijske krajine. Prav trmasto vztrajanje KPI je bistveno pripomoglo k temu, da je v novem vsedržavnem finančnem zakonu posebni člen, ki predvideva za obmejni pas 255 milijard lir prispevka, upati je seveda, da bo ta člen dokončno odobren. Če je bil dosežen cilj in potrjen poseben paket, potem, pravi KPI, je potrebno, da bo tudi zakon za obmejna območja dober. Kakšni pa so konkretni predlogi KPI? Vlada mora skupno z Deželo doseči od ministrskega sveta in izvršne komisije pri ÉGS, da se naši deželi prizna poseben status v okviru odnosov med Vzhodom in Zahodom ter EGS, Jugoslavijo in SEU. Med učin- ki, ki bi jih tako priznanje imelo, bi bil tudi pozitivni vpliv na program skorajšnje obnove dogovora med EGS in Jugoslavijo. Posegi na obmejnem področju morajo utrditi mednarodni pomen F-JK in temeljiti na produktivnih načrtih, skratka, izogniti se je treba zgolj podpomiškim posegom. V tem smislu so komunisti podprli Biasuttijev predlog, da se na deželni ravni ustanovi posebno svetovalsko komisijo. Glede davčnih olajšav komunisti pravijo, da se morajo omejiti na ozki obmejni pas in za ustanavljanje družb z mešanim kapitalom, seveda na podlagi določenih kriterijev. S sredstvi EGS države in dežele bi bilo potrebno spodbuditi nove industrijske pobude na področju najnovejših tehnologij. Lahko se ustanovijo tudi proste cone, kjer je za to interes. Na srečanju so komunisti poudari- V Ljubljani srečanje med mladinsko sekcijo SSk in predstavniki ZSMS LJUBLJANA — Mladinska sekcija Slovenske skupnosti se je v soboto, 25. januarja mudila na uradnem o-bisku pri predsedstvu Zveze socialistične mladine Slovenije v Ljubljani. Mladinsko odposlaništvo iz zamejstva je vodil deželni tajnik mladinske sekcije Damjan Terpin, sestavljali pa so jo predstavniki njenih pokrajinskih vodstev iz Trsta in Gorice. Goste iz zamejstva je v Domu sindikatov, kjer ima ZSMS svoj sedež, sprejelo široko predstavništvo te organizacije z njenim predsednikom Petrom Čemetom na čelu. Prisotni so bili tudi predstavniki ZSMS iz Nove Gorice. Večji del pogovorov je bil namenjen izmenjavi informacij o ciljih obeh organizacij in o okoljih, v katerih delujeta. Predsednik Čeme je prikazal sedanji družbenopohtični trenutek v SR Sloveniji in širši SFR Jugoslaviji. Govoril je o sedanjih gospodarskih težavah in o naporih, da bi jih premostili, v čemer je tudi ZSMS aktivno soudeležena. Ta množična mladinska organizacija, je dejal, skuša iznašati zahteve in probleme mladih, ne gFde na njihovo svetovno nazorsko usmerjenost, seveda v okviru samoupravne družbene ureditve. V tej zvezi je omenil skorajšnje volitve, pri katerih ZSMS sodeluje tudi s svojimi kandidati. Tajnik Terpin je orisal sedanji položaj Slovencev v Italiji ter vlogo, ki jo v zamejskem političnem življenju imata Slovenska skupnost in njena mladinska organizacija. Poudaril je potrebo po enotnosti za učinkovito politično in drugačno uveljavljanje Slovencev v Italiji, opozoril pa je na številne probleme in nesporazume, ki pri prizadevanjih za to enotnost nastajajo. Terpin je med drugim o-menil važno vlogo, ki jo ima SR Slovenija oziroma SFR Jugoslavija v re- ševanju narodnih vprašanj manjšin zamejstvu, tudi na podlagi mednarodnih sporazumov in podčrtal potrebo po večji zavzetosti matice, da na vseh ravneh to svojo vlogo še okrepi. Nato so člani mladinske sekcije Slovenske skupnosti podrobneje predstavili delovanje te mladinske organizacije, predvsem po lanskem deželnem občnem zboru. Po poročilih se je razvila živahna razprava, ki je nudila možnost za pojasnitev oziroma poglobitev posameznih točk. Zadnji del pogovorov pa je bil namenjen okvirnim smernicam sodelovanja med ZSMS in mladinsko sekcijo Slovenske skupnosti, ki sloni na spoštovanju samostojnosti obeh organizacij. Pogovori so se nadaljevali v bolj sproščeni obliki na delovnem kosilu. Obisk se je zaključi! v popoldanskih urah z ogledom Can karjevega doma. li tudi druge gospodarske posege, kot so modernizacija prometnih povezav, koordinirano delo vseh treh deželnih pristanišč ter vrsta posegov za zaščito narave na območju naše dežele. KPI nazadnje predlaga, naj s epo-sebna komisija pri zunanjem ministrstvu takoj sooča s temi in drugimi predlogi in tako omogoči, da bo parlament lahko izglasoval zakon po najhitrejšem postopku. LINEA! V tem njihovem informiranju avstrijske javnosti jim bosta v prihod-njosti prav gotovo koristili tudi dve knjigi, ki sta izšli ob koncu minulega leta. Prva je znanstveni zbornik v nemškem jeziku, ki obravnava 450-letno zgodovino Hrvatov na Gradiščanskem od njihove preselitve iz bivše domovine do današnjih dni. Zbornik, ki ga je napisalo 17 avtorjev pod vodstvom prof. Stefana Geošica, je do sedaj najobširnejši prikaz zgodovine in trenutnega položaja Hrvatov v Avstriji. Druga knjiga pa je posvečena publicistiki gradiščanskih Hrvatov, ki so pred 76 leti začeli izdajati svoj prvi časopis »Naše novine«. VINKO WIESER »Linea« obvešča cenjene stranke, da je v teku RAZPRODAJA zimskih moških, ženskih in športnih oblačil s popusti od 20% do 80% ULICA CARDUCCI 4 - Telef. 631188 - TRST Obv. občini 5/12/85 ----- Marko ItValiritsch --- ENO STOLETJE SLOVENSKIH OSNOVNIH ŠOL V GORICI 48. Iz »Ročnega zapisnika« za leto 1923, ki je izšel v decembru 1922, torej takrat ko so fašisti v državi Prevzeli oblast, najdemo zanimiv kup podatkov o stanju slovenskega šolstva v Julijski krajini. Zveza je v tem šolskem letu imela 10 društev s 749 člani. Vodstvo Zveze so tvorili: Anton Gmek, predsednik; Silvij Rodé, tajnik; Karel Gruntar, blagajnik. V upravnem odboru so bili še zastopniki učiteljskih društev: Ivo Šepič za pazinsko društvo; Bogumil Medvešček za istrsko slovensko društvo; Ivan Daneu za tržaško društvo; Alojzij Hreščak za sežansko; Portu n at Lampret za postojnsko; Ignacij Križman za Soriško; Josip Rakovšček za tolminsko; Matej Mikuž za idrijsko; Ante čikovič za vološčansko in Jože Rupnik za Slomškovo podružnico v Idriji. Upravnemu odboru sta pomagala dva odseka. V organizacijskem odseku so bili člani: A. Hreščak, J. Ribičič, A. Širok, I. Vouk in urednika listov. Šolsko politični odsek so sestavljali: A. Možina, H. Kmet, F. Mermolja, L. Paljk in I. Mercina. Pod okriljem Zveze so se uvedli socialni tečaji, ki jim je bil namen pospeševati izobrazbo med učitelji. Deloval je tudi pevski zbor Zveze, ki je štel 60 pevčev in pevk, in ki ga je vodil glasbenik S. Kumar. Iz omenjenega »Ročnega zapisnika« za leto 1923 ugotovimo število šol, učiteljev ter učencev v tem šolskem letu, prvem fašistične ere. Številke se marsikje razlikujejo s tismi prej objavljenimi o stanju v šolskem letu 1918-19. V goriškem okraju (brez Gorice in brez slovenskih krajev v okraju Gradišče ob Soči) je takrat bilo 90 šol s 178 razredi, prav toliko učiteljev in 11.234 učencev. V okraju Sežana je bilo 47 šol s 83 razredi in učitelji (od teh trije italijanski) in 4.414 učenci (od teh 72 italijanskih). V okraju Tolmin je bilo 68 šol z 92 razredi ter učitelji in 5.763 učenci. V okraju Postojna je bilo 55 šol s 119 razredi in učitelji (od teh en italijanski) in 7.370 učenci (od teh 21 italijanskih). V okraju Idrija je bilo 12 šol s 44 učitelji ter razredi in 1.193 učenci. V občini Trst je bilo 12 slovenskih šol s 150 razredi in učitelji ter 5.650 učenci; v okraju Koper pa 31 slovenskih šol z 52 razredi in učitelji ter 5.540 učenci. Celotni podatki o slovenskem osnovnem šolstvu v treh takratnih upravnih enotah, goriški pokrajini. Trstu, ter Istri (slovenskem delu) so nam dali tole sliko-. 315 šol s 617 razredi in prav tolikimi učitelji ter 39.959 slovenskimi učenci. Iz te številke so iz- vzeti prej omenjeni italijanski učenci. Podatek pa ni popoln, kajti v nekaterih, sicer malenkostnih primerih, imamo podatke o šoli, o številu razredov, o učiteljstvu, ne pa o učencih. Gornjemu skupnemu številu učencev bi moral torej dodati še nekaj stotin učencev, kar nam pove, da je bilo v tem šolskem letu v Julijski krajini več kot 40.000 slovenskih osnovnošolskih otrok, ki so obiskovali državne slovenske šole. Tem dodamo še 79 hrvaških šol s 141 razredi in 7.211 učenci. Vendar pa so tu podatki sila pomanjkljivi. V »Ročnem zapisniku« najdemo namreč prazno mesto tam kjer bi moralo biti vpisano število osnovnošolcev. Znak, da ni prišla v uredništvo »Ročnega zapisnika« informacija pravočasno. V Istri pa so že takrat italijanske šole marsikje zamenjale hrvaške. Še nekaj iz tega »Ročnega zapisnika«. Nekaj podatkov o šolah, ki so na današnjem ozemlju italijanske republike, v goriški pokrajini. V Štandrežu je bilo v tem šolskem letu pet razredov s 315 učenci. Poučevali so Rihard Orel, Alojzija Gulin, Ida Ver-gna, Karla Pegan in Davorina Bratuž. V Dolu je bil en razred s 54 učenci, za učitelja je bil Avgust Le-stan. V Števerjanu je bila trirazrednica z 209 učenci. Poučevali so Ladislav Likar, Karla Srebrnič, Gizela Rùmmler. V Gabrjah je bila šola enorazredna z 22 učenci. Učila je Milena Stres. V Štmavru je bila eno-razrednica z 49 učenci. Učitelj je bil Anton Radinja. Danes na šolah ne bo pouka Stavkali bodo tudi slovenski šolniki Na sobotnem tradicionalnem večeru »včlanjevanja« Kriška sekcija VZPI-ANPI podala pregled dela in novih obveznosti Na šolah vseh vrst in stopenj danes ne bo pouka zaradi celodnevne stavke, ki so jo oklicali šolski sindikati CGIL, CISL, UIL. Stavki, ki je vsedržavnega značaja, se je pridružil Sindikat slovenske šole: tudi na naših šolah torej danes ne bo pouka. Predstavniki šolskih sindikatov CGIL, CISL, UIL in Sindikata slovenske šole so obrazložili vzroke stavke na tiskovni konferenci. V uvodnem poročilu je predstavnica CISL Enrica Marin orisala velik pomen šole kot družbenega dejavnika za prenovo in posodabljanje italijanske družbe. Šola bi morala biti v bistvu nosilec teh sprememb, v resnici pa je za vlado še manj kot rezervno kolo. Po mnenju Marinove bi morala vlada »investirati« v poklicno izobraževanje in izpopolnjevanje šolnikov, da bi lahko ti s svojo pripravo uvajali nov rod v kompleksno stvarnost sodobne družbe. V resnici skuša vlada »špekulirati« s šolskim osebjem: dokaz za to naj bi bilo dejstvo, da je v finančnem zakonu predvidela za obnovitev delovnih pogodb šolnikov skupno 1050 milijard lir, medtem ko jih je ob podpisu dosedanje pogodbe nakazala 1.500. Marinova je omenila še nekatera druga žgoča vprašanja, kot na primer problem profesorjev tehnične vzgoje, funkcionalnost šole na teritoriju, vprašanje podaljšanja obvezne šole, reformo osnovne šole. »S celodnevno stavko protestiramo proti zavlačevanju in internosti političnih in šolskih oblasti. Želimo, da bi bilo šoli omogočeno normalno delovanje, da bi lahko šola odgovarjala vsem potrebam sodobnega časa,« je zaključila predstavnica CISL. Zahteve slovenske šole v Italiji je iznesla predstavnica Sindikata slovenske šole Živka Marc. Med drugimi je omenila avtonomijo slovenske šole, pravico do študija v materinem jeziku v videmski pokrajini, čimprejšnjo prilagoditev programov osnovne šole za potrebe slovenske šole in primerno poklicno izpopolnjevanje slovenskih šolnikov. Sindikalni predstavniki so povabili na tiskovno konferenco tudi politične sile. Njihovemu pozivu sta se odzvala le KP1 in PSDI. Senatorka KPI Jelka Gerbec je podčrtala pomen protestne akcije šolnikov, opozorila i>a je, da bo sedanje prizadevanje uspešno le, če mu bodo sledile še druge akcije. Obširneje se je zaustavila ob vprašanjih slovenske' šole. Potem ko je podčrtala pomen udeležbe slovenskih šolnikov na vsedržavni stavki, je obnovila vrsto prizadevanj na parlamentarni ravni za slovensko šolo. Dejala je, da so se pred razpravo v senatu o reformi višje srednje šole vse stranke ustavnega loka v bistvu strinjale z nekaterimi določili za ureditev najbolj perečih vprašanj slovenske šole (šolski intendant za slovenske šole, deželni šolski okraj za slovenske šole, možnost izpopolnjevalnih tečajev za slovenske šolnike s sodelovanjem predstavnikov iz slovenskega kulturnega prostora). Dogovor o vseh teh vprašanjih se je nato med razpravo v senatu razblinil; člen o slovenski šoli v reformi višje srednje šole je tako kar na lepem »izpadel« iz besedila. Predstavnik PSDI prof. Bonano je v bistvu naglasil, da je v sedanjem trenutku pomembna predvsem kakovost šole. V tem pogledu bi se morali šolniki primerno izpopolniti. Njegov poseg je izzval odgovor sindikalnih predstavnikov; šolniki ne morejo biti edini grešni kozel za sedanji položaj v italijanski šoli. Za prenovo italijanskega šolskega sistema so potrebne primerne reforme (osnovna in višja srednja šola), na katere čakajo šolniki že dolgo vrsto let. Sprejetje reform ni odvisno od šolnikov, pač pa od politične volje, se je glasil odgovor sindikalnih predstavnikov. Šolski sindikati so že včeraj priredili v prostorih italijanskega klasičnega liceja Petrarca javno zborovanje, na katerem so seznanili širšo javnost o vzrokih današnje celodnevne stavke in o zahtevah šolnikov. Kriška sekcija Vsedržavne zveze partizanov Italije (VZP1 - ANPI), ki je s svojimi skoraj 400 člani glede na število vaščanov med najmočnejšimi ne le pri nas pač pa tudi v državi, je priredila v soboto zvečer tradicionalno vsakoletno »včlanjevanje«. Prostorni Ljudski dom je bil za to priložnost zelo dobro obiskan, vladalo je prijetno tovariško razpoloženje, za kar je poskrbela tudi domača godba na pihala z igranjem partizanskih koračnic in melodij. Že kar med večerom so prisotni obnavljali svoje članske izkaznice (treba je povedati, da so izkaznice, ki so jih natisnili v Rimu, dvojezične), preostali pa lahko to opravijo v večernih urah v Ljudskem domu še v naslednjih dneh. Srečanje kriških borcev in aktivistov pa je bila istočasno tudi priložnost za pregled opravljenega dela odbora in za okvirno napoved dejavnosti v naslednjih dneh in mesecih. To je opravil zavzeti in požrtvovalni predsednik sekcije Ferdinand Bogateč - Gigi. V svojem izčrpnem poročilu je segel tudi nekoliko preko zadnje mandatne dobe odbora VZFI - ANPI. Tako se je spomnil 40-letnice smrti kriškega doma-čina-partizana Henrika Štefančiča, ki je padel skupno z drugimi italijanskimi in ruskimi soborci 8. 9. 1943 V ČETRTEK ODPRTJE ŠESTEGA MOTOR SHOWA Včeraj začetek seminarjev za učitelje italijanskih šol na območju Istre in Reke V Trstu sta se včeraj, v ponedeljek, začela tradicionalna seminarja za učitelje šol z italijanskim učnim jezikom na območju Istre in Reke, ki ga organizirata italijanska Unija in tržaška Ljudska univerza. 21. kultumo-jezikovni seminar prinaša med drugimi tudi teme o Ralu Calvinu, o krizi etničnih vrednot sodobne družbe in o razumevanju otroškega filma. Seminar s področja matematičnih znanosti in biologije pa je tokrat že 16. po vrsti. Udeleženci tega srečanja bodo lahko spremljali tudi predavanje o uporabi računalnika v učno-vzgojnem procesu, o Halieyevem kometu, o načrtovanju in izpeljavi programa. Medtem ko je bil seminar italijanskega jezika in kulture minuli teden v Portorožu namenjen učiteljem šol narodnosti v treh obalnih in občini Buje, se tržaških udeležuje okoli 60 učiteljev s celotnega območja Istre in Reke. Ob celodnevnem seminarskem delu, si bodo v tem tednu ogledali tudi nekatere kultumo-umetniške zanimivosti mesta gostitelja. MIRJAM MUŽENIČ pismo uredništvu Ob navzočnosti vsedržavnega predsednika avtomobilske zveze AGI Rosaria Alessija bodo v četrtek, 30. januarja, na Tržaškem velesejmu slovesno otvorili 6. Motor Show, razr stavo serijskih avtomobilov in motociklov ter novosti s področja športne motorizacije. V primeri s prejšnjimi izvedbami bo letošnja prireditev v marsičem bogatejša, že razstavna površina bo večja, saj bo obsegala 10 tisoč kvadratnih metrov, medtem ko jih je lani 7 tisoč. Razstav-Ijencev bo 50, predstavljali pa bodo kar 150 italijanskih in tujih podjetij. Poleg serijskih avtomobilov in motociklov domala vseh pomembnejših znamk, Si bo na letošnji razstavi mogoče ogledati tudi hi-fi naprave in drugo avtomobilsko opremo. Poseben razstavni prostor so prireditelji namenili vojaškim vozilom, veliko privlačnost pa bodo kot ponavadi predstavljah športni avtomobih, motocikli in čolni. Med drugim si bo mogoče ogledati nekatere izmed najboljših avtomobilov za rally dirke, med temi lancio delto S 4, ki je zasedla prvo mesto na rallyju pri Mon-tecarlu. Razstavljen bo tudi Minardi-jev dirkalni avtomobil formule 1. Tudi letos ne bo manjkalo spektakularnih ekshibicij, med spremnimi prireditvami pa bodo številna predavanja, posveti in okrogle mize. O-menimo naji, da bo v petek, 31. t.m., predavanje o zgodovini avtomobilskih tablic v Trstu in razpirava o stresu ter utrujenosti zaradi vožnje. Naslednjega dne bo govoril predsedinik italijanske motozveze Francesco Zerbi na temo »Motociklizem in ekologija«. V nedeljo bodo predstavih tekmovalno prireditev Carnei Trophy 86. Motor Show bo odprt do ponedeljka, 3. februarja. Prijeten večer za mladino »over 35« Mladinski krožek Barkovlje - Rojan je v nedeljo zvečer priredil v prostorih barkovljanskega društva prijetem večer za »mladino over 35«, kot je bilo povedano v vabilu. In nekdanja mladina, včasih krepko »o-ver 35«, se je vabilu odzvala ter se bolj ah manj prešerno zavrtela ob zvokih morda nekoliko obrabljenih plošč Plattersov, Little Richarda, Tonija Dallare in drugih, na katere smo tudi takratni mladinci že pozabili. Mladi Barkovljani in Rojančani so večer dokaj skrbno pripravih in se potrudili, da bi se njihovi manj mladi gostje prijetno počutili. • Rajonski svet za Kjadin in Rocol se bo sestal v četrtek, 30. t.m., ob 19. uri na svojem sedežu v Ul. dei Mihe 16. Vabilo na »Sneguljčico« Dragi glavni urednik, smo skupina slovenskih in italijanskih otrok. Pripravili smo, s pomočjo odrashh, baletno igrico »Sneguljčica in sedem palčkov«. Zelo bomo veseli, ko bo Primorski dnevnik pisal o nas, in vas vabimo, da si ogledate predstavo, ki bo v sredo, 29. januarja, ob 11. uri v Kulturnem domu v Ul. Petronio 4. Hvala lepa in pozdravljeni Heidi Sigoni, Silvia Vianeho, Walter Ravasi, Lučano Ten-ce, Maurizio Crevatin, Savo Lipovec, Luca Pieri, Micaela Faimann, Katica Fischer, David Sancin, Alessandro Me-zari, Luka Urdih, David Fischer, Thomas Velikonja, Jakob Bettura. * * * Dragi otroci, z veseljem smo v uredništvu prebrali Vaše ljubeznivo pismo, že smo poročali o zanimivi prireditvi, ki jo pripravljate, posvetili ji bomo v dnevniku in s pomočjo Agencije Alpe-Adria vso pozornost, želimo Vam velik uspeh. Prijateljski pozdrav odgovorni urednik nad Pratolongom v Valcamonica (Brescia) in ko so v Mazzanu, Pra-tolongu in na samem kraju smrti Križani odkrili spominske plošče sovaščanu Štefančiču. Omenil je prispevek, ki so ga člani sekcije dah za odkritje partizanskih spomenikov v Dolu, Jamljah, na Predmeji, v Štandrežu, v Labinu, v Vipavi na Krasu, posebej še za postavitev spomenika prehodu XXX. divizije 9. korpusa čez Sočo med znamenitim drugim pohodom divizije v Beneško Slovenijo februarja 1944. Za vse to je sekcija prejela priznanje in pohvalo SZDL in ZB Slovenije. Omenil je nadalje pomoč, ki jo je sekcija dala za postavitev obeležja padlim v prvi svetovni vojni. Sekcija VZPI - ANPI v Križu je nadvse dostojno počastila — je dejal Ferdinand Bogateč v svojem poročilu — 40-letnico osvoboditve, dalje 10-letnico postavitve prelepega spomenika padhm vaščanom, priredila je podelitev spominskih kolajn in diplom borcem 18. brigade - Bazoviške, izročitev skrbi za spomenik mladini, prvomajsko proslavo, ki je lani še posebno dobro uspela, in še toliko drugih priložnostnih prireditev. Kar pa zadeva predvideno delovanje v prihodnosti, je predsednik sekcije Ferdinand Bogateč - Gigi omenil najprej tradicionalni zbor partizanov in aktivistov, ki ga organizira boljunska sekcija 1. februarja v Lipici in za katerega sekcija že zbira prijave, dalje, da bo sekcija podelila pokal zmagovalcu smučarskega tekmovanja na srečanju društev Mladina in Devin, tradicionalno polaganje vencev v vasi 25. aprila in morebitno odlikovanje bivših članov KNOJ in VDV, za dneve od 21. do 25. maja pa predvideno srečanje z delavci beograjske tovarne strojev »21. maj«. Od 6. do 8. junija namerava sekcija tudi organizirati Kriški tabor itd. Ob koncu svojega poročila, iz katerega smo navedli le glavne podatke, je predsednik sekcije poudarh odprtost in razumevanje deželnega predsednika VZPI - ANPI Vincenti-ja in samega vsedržavnega predsednika ANPI Boldrinija, za skupno akcijo borčevskih organizacij v prid slovenski manjšim v Italiji z razširitvijo poziva kriške sekcije v osrednjem glasilu ANPI za priznanje in uzakonitev pravic Slovencev, ki »spoštujejo demokratično republiko, zra-stlo iz odporništva, ki pa se bodo — tako je poudaril predsednik — vedno zoperstavih vsakemu staremu ah novemu fašizmu, saj ne zahtevamo za nas posebnih pravic, marveč le to, kar nam pritiče in nič več«! (jk) 9 V soboto bodo v Palači Costanzi otvorili razstavo likovnih del Virgiha Giottija. Razstava bo odprta do 16. februarja in spada v okvir pobud ob stoletnici umetnikove smrti. Ob priliki so izdali tudi bogat katalog, ki ga je uredil umetnostni kritjk prof. Sergio Motosi. Katalog med drugim vsebuje biografsko noto, ki jo je prispevala Giottijeva hčerka Nataha Belli Giotti. Jubilejni koncert v svetoivanskem Marijinem domu Deset plodnih let Tržaškega mešanega zbora Slovenski filatelisti v polnem delovnem poletu Ob prisotnosti številne publike, ki je do zadnjega kotička napolnila Marijin dom pri Sv. Ivanu, je Tržaški mešani zbor slavil deseto obletnico svojega obstoja. To je zbor, ki ga sestavlja več kot trideset mladih pevcev. Mlada pevska skupina je izredno heterogena — kot edini mešani zbor, ki deluje v samem mestnem središču se lahko ponaša z dejstvom, da združuje ljubitelje petja z vsega tržaškega ozemlja. Seveda deset let obstoja še ni tako visoka obletnica, nedvomno pa je pomembna in vzpodbudna predvsem za mladinski zbor. Ob tej priložnosti so pevci in dirigent prof. Tomaž Simčič prejeli več čestitk s strani glasbenih izvedencev, kulturnih društev in drugih zborov. Na odru so se zvrstili številni »govorniki«, ki so hoteli čestitati zboru za vztrajnost, požrtvovalnost in tudi za doseženo kakovostno stopnjo. V imenu Zveze cerkvenih pevskih zborov je voščil zboru Humbert Marnalo, pokrajinski odbornik za kulturo dr. Zorko Harej je prav tako izrazil svojo pohvalo mladim pevcem in dirigentu, obenem pa je prisotne opomnil na visoko poslanstvo, ki ga imajo slovenski zbori predvsem v zamejstvu. Zboru je čestital tudi Marij Maver, predsednik Slovenske prosvete. Na oder ‘sta stopila nato predstav- nica slovenskega kulturnega društva »Barkovlje« in zbora »Milan Pertot« ter predstavnik svetoivanskega društva, ki je velikodušno nudilo pro- store za proslavo. Pred mikrofon je stopil nato Marjan Kravos, ki je v napol šaljivem tonu opisal »življenjsko pot« Tržaškega mešanega zbora Na svojo proslavo je Tržaški me- šani zbor povabil tudi Dekliški pevski zbor »Devin« pod vodstvom Hermana Antoniča, ki se je vabilu prijateljsko odzval. Zbor je slavnostni večer dopolnil z dobro izvedbo treh pesmi. Seveda pa je občinstvo ob tej priložnosti pričakovalo predvsem nastop »slavljencev«. Zadnji del ve- čera je bil namenjen izključno koncertu Tržaškega mešanega zbora, ki je s svojim skrbno izbranim in do-pravljenim sporedom povsem zadostil željam in pričakovanjem prisotnih. Obenem pa je dokazal, da deset let truda pevcev in dirigenta ni bilo zaman. Repertoar je bil zelo raznolik. Poleg slovenskih narodnih pesmi, ki pri nastopu naših zborov nikakor ne smejo manjkati, so pevci zapeli tudi več tujih pesmi. Na svoji obletnici pa so se s pesmijo spomnili tudi letošnjega jubilanta Ubalda Vrabca, ki je bil med drugimi eden prvih dirigentov Tržaškega mešanega zbora. H J Filatelistični klub Lovrenc Košir je imel v soboto v Gregorčičevi dvorani srečanje vseh mladih in starejših članov, ki so si izmenjali znamke, dobih novitete s tega področja in še seveda pogovorih tudi o bodoči dejavnosti kluba. Obiskah smo jih in ugotovih, da je bilo srečanje uspešno, da je bilo na srečanju kar lepo število mladih, da so bih polni novih idej, da so vsi navdušeni filatelisti in da si želijo, da bi dejavnost kluba čim bolj zaživela, da bi se krog slovenskih filatelistov čim bolj razširil in da bi se mogoče že v kratkem ustanovil podobni klub tudi v Gorici, kjer ne bi manjkalo članov. Rekli smo, da se je sobotnega srečanja udeležbo veliko mladih ter je bila prav mladinska klubova skupina tista, ki je dala obračun svojega enoletnega dela, oziroma pokazala rezultate naloge, ki si jih omenjena skupina postavlja vsako leto. Tokrat je šlo za zbiraje znamk, ki so vezane na posamezne dežele v Italiji. Mladi so si to zbiranje porazdelili in tako, skozi znamke, pokrili celotno državo. Vse te njihove zbirke, s katerimi so imeli precej dela in truda, bodo, tako so se dogovorih, predstavili na posebni filatelistični razstavi, ki jo bo tržaški klub priredil, ob sodelovanju s sorodnimi klubi iz Nove Gorice in Kopra. Do srečanja vseh sosednih filatelističnih društev bo prišlo, tako so nam člani še povedali, že 16. februarja. Srečanje bo v Gregorčičevi dvorani, kjer se filatelisti tudi sicer shajajo. Želja tržaških organizatorjev je, da bi takšna srečanja postala tradicionalna. Udeleženci sobotnega srečanja so nam še povedah, da deluje v sklopu njihovega kluba tudi oddelek za numizmatiko, ki ga vodi Dorči Okretič, in oddelek za stare razglednice, ki ga vodi Filip Fischer. Vprašali smo jih še za bodoče pobude kluba, pa so nam povedali, da bodo sodelovali pri proslavah 2000. obletnice nabrežinskih kamnolomov, da bodo poskrbeh za tiskanje starih razglednic, ki bi prišle v poštev ob tem praznovanju, kot tudi za organiziranje svoje razstave. Da se ne bomo samo hvalili, je razgovor zaključil Igor Tuta, naj povemo, da smo v zaostanku z izdajo našega glasila »Postiljon«. Gradivo imamo sicer že zbrano, je povedal, vendar ga moramo pretipkati in nato seveda še tiskati. N. L. Jutri stavka v podjetjih z državno udeležbo in v rafineriji Aquila Protest proti finančnim družbam IRI in zahteva po prenovi javne industrije Sindikalni protest nad odklonilnim zadržanjem finančnih družb ustanove IRI oziroma nad negativnim rezultatom srečanja pri predsedstvu vlade 7. januarja, bo jutri dosegel svoj vrhunec s stavko v podjetjih z državno udeležbo in v žaveljski rafineriji Aquila Total. Stavka bo zajela tako tržaško, kot goriško industrijo, sklep o njej pa so sprejela deželna tajništva sindikalnih zvez CGIL, CISL in UIL na temelju stališč delegatov iz podjetij z državno udeležbo. Protestnemu značaju stavke pa se pridružuje tudi odločenost podpreti konfrontacijo deželnih in krajevnih sil s predsedstvom IRI, s finančno družbo Finmare (glede Tržaškega Lloyda) in z ministrstvom za industrijo (o vprašanju Aquile). Z jutrišnjo stavko želijo sindikati naznaniti naslednje štiri problemske točke: negativno obnašanje finančnih družb IRI, tako v vsedržavnem, kot v krajevnem merilu, zaradi katerega še niso bili izdelani načrti za sanacijo in okrepitev podjetij z državno udeležbo v Julijski krajini (Tovarne velikih motorjev, Arzenala sv. Marka, železarne Temi itd.) ; popolna odsotnost ustrezne investicijske politike, s katero bi proizvodne strukture znova postale konkurenčne; nespoštovanje obvez, ki sta jih sprejela IRI in vlada s protokolom 4. julija 1984 in kasneje glede strateške vloge podjetij z državno udeležbo (vključno z Lloydom) v tržaški in goriški pokrajini v razmerju do vsedržavnih sektorjev; poslabšanje zaposlitvenega in proizvodnega položaja našega območja zaradi krize rafinerije Total in industrijskega nazadovanja v goriški pokrajini. Stavka je, kot rečeno, namenjena tudi podpori soočanju z ustanovo IRI in vlado, v okvira katerega sindikati zahtevajo tesen odnos z odločit- venimi centri posameznih sektorjev, tako glede industrijske politike, kot glede investicijskih programov. Izbire industrijske pohtike morajo poleg tega pripeljati k okrepitvi vloge javnega podjetništva na našem območju, v nasprotju s. sedanjim počasnim premeščanjem teže na druga območja v državi, ali s privatizacijo nekaterih goriških podjetij. V ta okvir, ki združuje sanacijo in prenovo industrijskega aparata, pa gre navsezadnje vključiti tudi politiko finančnih posegov države in dežele, ki ne smejo podleči kriterjem tradicionalno asistencialistične logike. Delavci podjetij z državno udeležbo in rafinerije Aquila se bodo zbrali jutri ob 9. uri na Šentjakobskem trgu, nakar bodo krenili v povorki po mestnih ulicah do Goldonijevega trga, kjer se bo manifestacija ob 10.30 zaključila z zborovanjem. Na Opčinah lepa prireditev ob dnevu slovenske kulture V openskem Prosvetnem domu je KD Tabor v nedeljo počastilo praznik slovenske kulture z lepo uspelo pri- Tečaj o uporabi fizike v industriji * V hotelu Adriatico v Grijanu se je včeraj pričel tečaj o fiziki v industriji. Trajal bo do 14. februarja. V imenu prireditelja, Mednarodnega centra za teoretsko fiziko v Miramaru, je tečaj otvoril njegov podravnatelj prof. Luciano Bertocchi. Dejal je, da gre za prvi tečaj, ki ga neka znanstvena ustanova namenja tehnološkemu in industrijskemu razvoju v sistematični obliki. Na njem bodo obravnavali doprinos fizike v računalniški, keramični, fotografski, kovinski in avtomobilski industriji. Predavateljev je približno 30, slušateljev pa okrog 100. Slednji prihajajo iz 40 držav. Včeraj je bil govor o fiziki v industrijsko razvitih deželah, danes pa bodo obravnavali vlogo, ki jo imajo fizikalne znanosti v gospodarstvih dežel v razvoju. »Projekt Arhimed« spodbuda k podjetnosti Ko je govor o gospodarskem mrtvilu v naših krajih, se redno pojavi na zatožni klopi premajhna podjetnost tukajšnjega prebivalstva. Zakaj je stvarem tako, ni preprosto odgovoriti. Brez dvoma pa je treba enega izmed vzrokov iskati v lagodni miselnosti ljudi, ki jo je mogoče vsaj delno odpraviti z ustrezno vzgojo. Iz teh vzgibov je pred nekaj leti nastal »Projekt Arhimed«, katerega temeljni namen je spodbujati in pripraviti mlade do samostojnih pobud na gospodarskem področju. Kakšni so dosežki, ki so jih v okvira »Projekta Arhimed« dosegli lani v deželi Furlaniji-Julijski krajini? Na to vprašanje bodo njegovi prireditelji odgovorili danes, s pričetkom ob 10.30, v konferenčni dvorani tržaškega Časnikarskega krožka. Govorili bodo predsednik centra »Meet cultura e tecnologia« iz Perugie Massimo Barone kot predstavnik organizacije, ki si je projekt zamislila, ter deželna odbornika za delo in strokovno izobraževanje Dario Barnaba in Mario Brancati v imenu deželne uprave, ki pobudo tudi finančno podpira. Poleg njih bodo govorili sami protagonisti, se pravi mladi, ki so v letu 1985 sodelovali pri »Projektu Arhimed«, kakor tudi predstavniki Podjetij, ki so se odzvala pobudi. Na tiskovni konferenci bodo predstavili tudi program »Projekta Arhimed« za to leto. Novi davek na stanovanja. NA OBČINI ZAČELI RAZPRAVO O TASCO Včeraj se je prvič sestal ožji odbor, ki ga sestavljajo nekateri odborniki občinske uprave, in začel razpravo o novem občinskem davku, tako imenovanem TASCO. Pripravil je že vse možne variante o višini novega davka, vendar pa obstajata še dva problema, ki pogojujeta dokončno določitev nove občinske pristojbine. Točno mora namreč še porazdeliti področja glede na prisotnost raznih storitev, od katerih bo odvisna višina davka. Dragi problem pa je v tem, da je bil ta novi davek določen z odlokom in še ni bil spremenjen v zakon, saj se v parlamentu še nadaljuje razprava o finančnem zakonu, v okvira katere je prav vprašanje krajevnih financ eno od najbolj spornih Občinski ožji odbor se bo vsekakor ponovno sestal v ponedeljek, ko bodo stvari glede finančnega zakona verjetno že natančneje določene in nato ustrezno ukrepal. Vsekakor pa se predvideva, da bo višina novega občinskega davka zelo visoka glede na visok finančni primanjkljaj, ki ga Začetek srečanj o kulturi prehrane V konferenčni dvorani Trgovinske zbornice se je včeraj začel niz pre-davanj-srečanj na temo »Gastronomska kultura in prehrambena vzgoja v tradiciji tržaške kuhinje,« ki jih je pod pokroviteljstvom tržaške občine ■n Trgovinske zbornice organiziralo Združenje gostincev tržaške pokrajine. Njihov namen je po eni strani nuditi priložnost za tehnično ažurni-ranje gostinskih delavcev, po drugi strani — in z ozirom na to, da so srečanja odprta za javnost — pa o-niogočiti razširjanje sodobnejših prehrambenih kriterijev, ki nikakor niso v nasprotju s tradicionalno krajevno kuhinjo. Trgovmska zbornica pripravlja udeležbo na mednarodnih sejmih Trgovinske zbornice vsega objadranskega območja so se odločile, da bodo enotno nastopile v bran jadranske pomorske poti, saj soglašajo v prepričanju, da osnutek generalnega transportnega načrta daje prednost Tiren-skemu morju na škodo Jadranskega. Skupno nameravajo namreč predstaviti zahteve za drugačne oblike cestnega, železniškega in pomorskega prevoza, ki bodo zagotovile skladen razvoj obeh obalnih strani Italije. Podrobneje bo o tem govor na bližnjem posvetovanju na temo »Prioritete jadranske inter-modalne osi«, ki bo v soboto in nedeljo v Forliju in v Anconi. Tržaška trgovinska zbornica je začela tudi s pripravljalnim delom za vrsto mednarodnih sejemskih manifestacij in predvsem za tiste, kjer bo skrbela za uraden nastop Furlanije-Julijske krajine. Gre za ljubljanski spomladanski sejem Alpe-Adria (24. do 29. marca), za dunajski Jesenski velesejem (8. do 14. septembra) in za Zagrebški mednarodni velesejem (14. do 21. septembra). Predsedstvo Trgovinske zbornice je te dni na proizvodna in zunanjetrgovinska podjetja naslovilo okrožnico, v kateri opozarja, da bi bilo poleg vloge predstavljanja, primemo poskrbeti tudi za komercialno vsebino teh sejemskih nastopov, ki se uokvirjajo tudi v odnose sodelovanja in dobrega sosedstva z Avstrijo in Jugoslavijo. bo morala občina kriti prav zaradi nižjih finančnih prispevkov, ki naj bi jih na osnovi novega finančnega zakona morala prejeti od države. Preureditev prometa drevi na seji občinskega sveta Drevi se bo sestal tržaški občin-ski svet. Med glavnimi političnimi problemi bo vsekakor interpelacija, ki jo je KPI vložila meseca decembra o napovedi župana Richettija o odstopu občinskega odbora skupno s predstavitvijo proračuna in o perspektivah, ki bodo sledile temu dogodku. Med vprašanji upravnega značaja pa bo vsekakor v ospredju problem mestnega prometa, v okviru katerega bo občinski odbor predložil več sklepov, ki se nanašajo na načrt konzor-cialnega podjetja za prevoze (ACT) o avtobusnem prometu, na načrt o preureditvi mestnega prometa, ki ga je pripravil prof. Camus in na načrt za izgradnjo mostu preko kanala na Ponterošu, ki bi povezal Ul. Trento in Ul. Cassa di Risparmio. Glede vseh teh problemov se bo gotovo razvila živahna razprava, medtem ko je KPI že napovedala, da bo glasovala proti vsem tem sklepom. DANES V ČASNIKARSKEM KROŽKU Istra med vojnama Krožek »Istria« prireja danes v sodelovanju z Deželnim inštitutom za zgodovino odporniškega gibanja v Furlaniji-Julijski krajini javno raz pravo ob predstavitvi knjige »Istra med obema vojnama«, ki nosi podnaslov »Prispevki k družbeni zgodovini«. Prireditev bo ob 18. uri na sedežu Časnikarskega krožka, govorila pa bosta podpredsednik krožka »Istria« Marino Vocci in zgodovinar Teodoro Sala. reditvijo, ki je po svoji vsebini in kvaliteti prijetno presenetila številne prisotne. Slavnostni govornik bj moral biti Vojmir Tavčar, ki pa je bil službeno zadržan (za naš dnevnik je spremljal obisk predsednika Cossige v Dubrovniku), tako da je njegove misli o kulturi sožitja prebrala Olga Lupine. Kulturni spored je obsegal dve točki: koncert altistke Marte Valetičeve in razstavo Hlavatyjevih akvarelov. Znana tržaška pevka je ob spremljavi pianistke Anne Luci Sanvitale zapela vrsto romanc slovenskih in tujih skladateljev. O Hlavatyjevem delu, še posebno o njegovi ljubezni do Krasa, ki ga je upodobil v vseh letnih časih, pa je spregovoril umetnostni kritik proj. Milko Rener. šolske vesti Vodje bralnih značk slovenskih didaktičnih ravnateljstev osnovnih ter nižjih srednjih šol so naprošeni, da do 31. t. m. sporočijo učiteljici Dragi Lupine število in vrsto bralnih značk za tekoče šolsko leto. Prireditve in sporočila kulturnih društev in organizacij KD Primorsko vabi na PRAZNIK SLOVENSKE KULTURE v nedeljo, 2. februarja, ob 17. uri v srenjski hiši v Mačkoljah. Nastopil bo domači pevski zbor Primorsko in harmonikarski orkester Synthesis 4. SKD Primorec - Trebče priredi KULTURNI VEČER s pevskim zborom Slovenec in dramsko skupino iz Boršta z veseloigro »Anbet je bjeu« v četrtek, 30. t. m., ob 20.30 v Ljudskem domu v Trebčah. Vabljeni! SKD Vigred vabi vse člane društva na 1. REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 31. t. m., v društvenem prostoru s pričetkom ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. Vabljeni! izleti SPDT prireja ob 6. pokalu Skdanc v organizaciji ŠD Mladina, avtobusni izlet v Ravascletto, kjer bo 16. februarja tekmovanje v veleslalomu. Vpisovanje je na sedežu ZSŠDI v uradnih urah, cena izleta pa je 12.000 lir. člani SPDT, ki se želijo udeležiti tekmovanja, naj se' zglasijo pri odgovornemu smučarskega odseka Pavlu Fachi-nu (tel. na št. 742-488). Več stotov papirja se je usulo na Trbiško cesto pri Padričah Gasilci so imeli včeraj zvečer več ur dela, da so ponovno natovorili več stotov embaliranega papirja, ki je na ostrem ovinku na Trbiški cesti, blizu <*dcepa 7a Padriče, zdrknil s prikolice, Tovornjak je šofer vozil proti Opči-aam, ko je na ovinku, morda zaradi hitrosti, preostro zavil, tako da je Prikolico zasukalo, bale papirja pa so se usule na cestišče. Za »firbec« mimoidočih je dogodek bil karseda slikovit S prvim februarjem podražitev tarif mestnega prevoza V soboto, 1. febr., se bo listek za vožnje na avtobusnih linijah mestnega prevoznega podjetja ACT podražil za sto lir in bo torej stal petsto lir. Vodstvo ACT sporoča, da od 1. februarja ne bodo več veljali sedanji listki, ki pa jih je mogoče zamenjati do 31. maja letos (ob doplačilu) na sledečih blagajniških okencih; 1. v Ul. S. Cilino 99 (bivše skladišče pri Sv. Ivanu) ; 2. avtobusna postaja v Trstu; 3. avtobusna postaja v Miljah. Okenca so odprta ob delavnikih od 8.15 do 12. ure. Podražitev prevoznih tarif je določila deželna uprava za vse pokrajine v Furlaniji - Julijski krajini. Cena abonmajev ostane nespremenjena. • V Laboratoriju za morsko biologijo se je včeraj začel tridnevni posvet o meduzah, na katerem sodelujeji) strokovnjaki iz Italije, Francije, Gr- čije, Jugoslavije, Malte in Turčije. Med dragimi bo predaval tudi predstavnik znanstvene organizacije Združenih narodov (MAP). Nenadna smrt . hotelskega gosta Potem ko je včeraj zjutraj večkrat potrkala na vrata sobe št. 325, ne da bi ji 58-letni gost Luciano Traini odprl, se je sobarica v hotelu Jolly Giuliana Coslovich okrog 13. ure odločila, da jih odklene s svojim ključem. Takoj ji je postalo jasno, zakaj ji gost, doma iz Ascoli Picena, ni odprl: ležal je mrtev na postelji. Potrdilo o smrti je zapisal zdravnik RK Monti, ki je po prvem vtisu ugotovil, da je smrt nastopila kakih šest ur prej. Točne vzroke bo ugotovila obdukcija, najbolj verjetno pa je, da je Trainija zadela srčna kap. Zapustil nas je naš dragi Lelio Verdaro Pogreb bo jiitri, 29. t.m., ob 13. uri iz mrtvašnice glavne bolnice naravnost v cerkev v Boljunec. Žalostno vest sporočajo: žena Aurora, sin Arduino, snaha Mirella, vnuk Denis in drugo sorodstvo. Trst, 28. januarja 1986 (Pogrebno podjetje — Ul. Zonta) Našega ljubega Vladimira Kravosa predvojnega komunista, nosilca partizanske spomenice 1941, borca Šer-cerjeve brigade ni več med nami. Od dragega pokojnika smo se poslovili v družinskem krogu včeraj, 27. t.m., na ljubljanskih Žalah. Vsi njegovi Ljubljana, 28. januarja 1986 Družabni večer v Šempolaju V petek je v šempolajski vaški gostilni bil družabni večer, ki ga je priredilo domače kulturno društvo »Vigred«. Večer, na katerem je potekalo tudi včlanjevanje, sta razživela otroški pevski zbor iz Šempolaja in kitarist Franko Guštin, ki se je predstavil s polurnim glasbenim programom; petkova prireditev je bila zadnja pobuda, ki so jo šempolajski društveniki priredili pred bližnjim rednim občnim zborom, ki je napovedan za prihodnji petek. (V.) a ^SLOVENSKO i^STALNO ■^GLEDALIŠČE V V TRSTU Kulturni dom Gostovanje MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA Arthur Miller LOV NA ČAROVNICE Režija: FRANCI KRIŽAJ v petek, 31. januarja ob 20.30 — ABONMA RED A in D (premierski ter mladinski v sredo) v soboto, 1. februarja, ob 20.30 — ABONMA RED B, F in E (prva in druga sobota po premieri ter mladinski v četrtek) v nedeljo, 2. febr. ob 16. uri — ABONMA RED C in G (prva in druga nedelja po premieri) gledališča SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE SSG gostuje s Cowardovo komedijo »Hudomušna prikazen« v Mestnem gledališču Ljubljanskem danes, 28. t.m., ob 19.30; v Kočevju v sredo, 29. t. m., ob 19.30 ter v Ajdovščini v petek, 31. t. m., ob 19.30. VERDI V petek, 31. t.m., ob 20. uri (red A/E) bo na sporedu Rossinijeva opera »La donna del lago«. V četrtek, 30. t.m., ob 18.30 bo v mali dvorani gledališča Verdi (Ul. S. Cario) muzikolog Rodolfo Celletti predstavil Rossinijevo opero. ROSSETTI Danes ob 20.30 (red premiera) bo Teatro Stabile Furlanije - Julijske krajine predstavil »Eroe di scena, fantasma d’amore« G. Pressburgerja. V abonmaju odrezek št. 7. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Pretti. TEATRO CRISTALLO Danes, 28. 1., ob 9. in 11. uri: Predstave za šole. Teatro Stabile Furlanije - Julijske krajne in gledališka skupina »I Nuovi di Podrecca« predstavljajo »L'Arcadia in Brenta« C. Goldonija. Glasba B. Galuppi, režija. F. Macedonio, scene S. D’Osmo. Informacije in rezervacije pri Teatro Stabile (tel. na št. 567-201). CANKARJEV DOM Velika (Jvorana V četrtek, 6. februarja: Retrogardi-stični dogodek KRST POD TRIGLAVOM - na velikem odru CG. Premiera. Mala dvorana Od 30. 1. do 4. 2. : Gledališki seminar. Vodi ga Teatro del Canguro iz Ancone. Okrogla dvorana V petek, 31. t. m., ob 22. uri: Martin Sherman »Mesija«. Nočni program. Velika dvorana Slovenske filharmonije V ponedeljek, 3. februarja, ob 19.30: Mednarodni mojstrski ciklus. Peter Rosei, klavir. Srednja dvorana V sredo, 5. februarja, ob 19. uri: Literarni večer društva slovenskih pisateljev. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE V sredo, 29. t. m., ob 20. uri: Pier Paolo Pasolini »Orgija«. Predstava bo v Solkanu za red, premiera in izven. Ponovitev v četrtek, za red četrtek in izven. V soboto, 1. februarja, ob 19.30: B. Brecht in K. Weill »Opera za tri groše«, gostovanje PDG v Desklah. čestitke Danes praznuje 86 let SLAVKO PER-TOT iz Nabrežine. Mnogo zdravja in sreče mu želijo žena Avrelija, otroci ter vsi sorodniki in prijatelji. Danes praznuje v Mačkoljah pomemben življenjski jubilej naša DANICA SMOTLAK. Da bi s takšnim delovnim zagonom kot doslej, še dolgo let srečno živela, ji želita mama in Nadja z družino. SLOVENSKI KLUB V TRSTU Ulica sv. Frančiška 20 vabi danes, 28. januarja, ob 20.30 v Gregorčičevo dvorano na predstavitev Mladinskega raziskovalnega tabora SOVODNJE '85 z razstavo del in predvajanjem diapozitivov o terenskem delu skupin s sodelovanjem organi-torjev. g||| GLASBENA Sezona 1985 - 86 5. ABONMAJSKI KONCERT V četrtek, 30. januarja, ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu PIHALNI KVINTET RTV LJUBLJANA Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom koncerta. Ul. sv. Frančiška 20 VAS VABI v četrtek, 30. januarja, ob 18. uri na otvoritev razstave JOŽE CIUHA akvareli in grafika kino Ariston 15.30 — 22.00 »Cinger e Fred«. Režija F. Fellini. Eden 15.20 — 22.00 »Mascara« in »I bisogni della signora«. Prepovedana mladini, pod 18. letom. Excelsior 17.00 — 22.15 «Scemo di guerra«. Beppe Grillo. Excelsior II. 17.45 — 21.45 »Tutta colpa del paradiso«. OmeDa Muti, Francesco Nuti. Fenice 17.00 — 22.15 »Commando«. Arnold Schwarzenegger. Nazionale Dvorana štev. 1 16.30 — 22.00 »Rambo 2 - La vendetta«. Dvorana št. 2 16.15 — 22.00 »I soliti ignoti vent’anni dopo«. Dvorana št. 3 16.00 — 22.00 »La signora è tabù«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Mignon 16.30 — 22.15 »Terminator«. Prepovedan mladini pod 14. letom. Grattacielo 16.30 — 22.15 »Explorers«. Capito! 16.30 — 22.00 »L’anno del dragone«. Vittorio Veneto 16.00 — 22.00 »Broodway umid sex«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Alcione 16.00 - 22.00 »Carmen story«. Lumiere 16.30 — 22.00 »C’è . un fantasma, tra noi due«. Radio 15.30 — 21.30 »Possiedimi intensamente«. Prepovedan mladini pod 18. letom. razna obvestila Sekcija VZPI-ANPI Boljunec priredi 1. februarja ob 18. uri v hotelu Maestoso v Upici DRUŠTVENI PARTIZANSKI VEČER. Za zabavo bosti poskrbela orkester in Veseh godci. Vpisovanje pri vseh vaških sedežih VZPI-ANPI. Društvo zamejskih likovnikov obvešča svoje člane, da so vabOa za sodelovanje pri razstavi Poklon A. Černigoju na razpolago v Tržaški knjigami. SLOVENSKI DIJAŠKI DOM priredi jutri, 29. januarja, ob 16.30 v Kulturnem domu v Trstu baletno igro SNEGULJČICA IN 7 PALČKOV Izvajajo slovenski in italijanski otroci iz Trsta. Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom. Vstopnina 2.000 lir. včeraj-danes Danes, TOREK, 28. januarja TOMAŽ Sonce vzide ob 7.31 in zatone ob 17.05. — Dolžina dneva 9.34. — Luna vzide ob 19.51 in zatone ob 9.09. Jutri, SREDA, 29. januarja KONSTANTIN Napi edi za danes: ob 4.51 najnižja —19 cm, ob 10.24 najvišja 39 cm, ob 17.00 najnižja —60 cm, ob 23.42 najvišja 45 cm. Vreme včeraj: temperatura zraka 4 stopinje, zračni tlak 1018,5- mb ustaljen, brezvetrje, vlaga 39-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mimo, temperatura morja 8,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Daniele Cusatelli, Simona Saletta, Federico Marsich, Aless-sio Škerl Tomasi, Amerigo Muschi, A-lessia Devivi. UMRLI SO: 81-letni Danilo Haas, 77-letni Lelio Verdaro, 81-letna Paola Del Vecchio, 82-letna Giuseppina Ferfoglia, 82- letni Salvatore Rulli, 71-letna Nives Bellian, 83-letni Antonio Paimeri, 89-letna Antonia Mandič, 71-letna Maria Markuza, 74-letni Luigi Rudan, 87-letna Angela Longo, 72-letni Angelo Bonassin, 83- letni Renato Bertotto, 78-letna Angelina Scopazzi, 70-letna Giustina Colja, 89-letna Giacomina Veggian, 71-letna Giorgina Rijavec, 71-letna Maria Spetti, 28-letna Donatella Steri, 80-letna Giovanna Camieli, 72-letni Mario Flore-nin, 85-letni Ferruccio Marchetti, 61-letna Maria Bianca Vuga, 85-letni Giovanni Vellovich, 83-letni Vittorio Auber, 77-letna Fortunata Nacson. DNEVNA in NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 27. t. m., do sobote, 1. februarja (od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. dell’Istria 35, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19. Sesljan (tel. 299-751), Bazovica (tel. 226-210), žavlje (tel. 274-630) samo po telefonu za najnujnejše primere. (od 19.30 do 20.30) Trg Ospedale 8, Ul. deUTstria 35, Miramarski drevored 117 (Barkovlje), Ul. Combi 19, Largo Piave 2, Borzni trg 12. Sesljan (tel. 299-751), Bazovica (tel. 226-210), Žavlje (tel. 274-630) samo po telefonu za najnujnejše primere. (od 20.30 do 8.30 - nočna služba) Largo Piave 2, Borzni trg 12. Sesljan (tel. 299-751), Bazovica (tel. 226-210), žavlje (tel. 274-630) samo po telefonu za najnujnejše primere. menjalnica 27. I. 1986 Ameriški dolar • 1.620,— Kanadski dolar • * 1.145,— švicarski frank • 801 — Danska krona . 182,— Norveška krona 215 — švedska krona 214 — Holandski fiorini • -> 601.— Francoski frank • # 219 — Belgijski frank • 32,— Funt šterling . • 2.240,— Irski šterling . • # 2.030,— Nemška marka # 679,— Avstrijski šiling 96.— Portugalski eskudo m 10.- Japonski jen . t 7,75 španska pezeta 10.- Avstralski dolar 1.100,- Grška drahma . 10.- Debeli dinar . 4,— Drobni dinar . 4,- iffljfi ' BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA SANKA S. P. A. rnST - ULICA F. FILZMO - iS darovi in prispevki Namesto cvetja na grob Marije živic daruje Valerija Čuk 15.000 lir za Godbo na pihala V. Parma iz Trebč, 5.000 lir za ŠD Primorec in 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Nazaria Bertocchija damje družina Kodrič 10.000 lir za KD Kolonkovec. V spomin na Pavlo Primosi daruje družina Kodrič 20.000 lir za postavitev spomenika padlim v NOB s Kolonkov-ca, iz Skednja in od Sv. Ane. V spomin na Ita Koleriča daruje družina Kodrič 20.000 lir za Združenje aktivistov na Tržaškem. Namesto cvetja na grob Ita Koleriča damje Savina kolegica Lučana 10.000 luža KD S. Škamperle. V počastitev spomina Marije Kodričeve in Ita Koleriča damje Ema Kerše-van 10.000 lir za Združenje aktivistov na Tržaškem. Ob 6. obletnici smrti moža Danila daruje Justina štubelj 25.000 lir za MPZ Tabor in 25.000 lir za ŽPZ Tabor. V spomin na Marijo Cordioli - Uči daruje Josip Gorup 10.000 lir za , Sklad M. Čuk. V spomin na Giuseppa Dimontija darujejo kolegi delavnice ATSM (San. Marco) 185.000 lir za Skupnost družine Opčine. V spomin na Marijo Fonda por. Brce darujeta družini Lipanje in Cijak - Bazovica 20.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Hadrijana Cotiča darujejo Amalija Antonič in otroci z družinami 20.000 lir za ŠD Mladina, 20.000 lir za ŠD Vesna, 20.000 lir za KD Vesna, 20.000 lir za spomenik padlim v NOB v Križu in 20.000 lir za godbo Vesna iz Križa. V spomin na Ita Koleriča darujeta Alenka in Pino Rudež 20.000 lir za SPDT. Namesto cvetja na grob Hadrijana Cotiča damje Ivan Antonič z družino (Ce-rovlje 34) 25.000 lir za zbor Fantje izpod Grmade in 25.000 lir za dekliški zbor Devin. Namesto cvetja na grob Franca Sardoča darujejo Albin Skerk, mama Marija in sestra Gabrijela 50.000 lir za SKD Vigred. Ob plačilu članarine darujeta Marija in Ivanka Susič 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Ob 10. obletnici smrti Marja Sedmaka daruje žena Slava 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. V počastitev spomina dragega strica Ita Koleriča darujeta Olga in Saša Ba-buder z družino 30.000 lir ter Majda O-breza z družina 20.000 lir za Sklad M. Čuk. Za cerkev sv. Andreja v Trebčah damje družina Čuk (Trebče 159) 20 tisoč lir. V spomin na svoje pokojne daruje Valerija Čuk 15.000 lir za cerkev sv. Andreja v Trebčah. V počastitev spomina Ita Koleriča damje Nada Škrap 10.000 lir za Društvo slovenskih upokojencev. Namesto cvetja na grob Ita Koleriča daruje dr. Sonja Mašera 40.000 lir za Dijaško matico. Ob 6. obletnici smrti Ladija daruje sestra Karmela iz Trebč 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. V spomin na Zoro Bogateč roj. Košuta damjeta Vlasta in Armid Ukmar 15 tisoč lir za Kulturni dom »A. Sirk« v Križu. mali oglasi OSMICO je odprl Lupine v Praprotu. Toči belo vino in teran. OSMICO je odprl Anton Bole pri Pi-ščanih. V OSMICO vabi še do 7. februarja Robert Pipan iz Mavhinj. KUPIM akacije ali kole za trte. Tel. na št. 227-240. PRODAM vespo PX 200, letnik '82, v dobrem stanju. Cena po dogovoru. Tel. 040/212-417. PRODAM drva za kurjavo. Telefonirati v popoldanskih urah na št 200-613. PRODAM seno v balah. Telefonirati popoldne na št. 226-113. SPOSOBNEGA uradnika ali uradnico zaposli trgovsko podjetje. Prošnjo z vsemi osebnimi podatki (šola in de» lovna izkušenost) poslati na upravo Primorskega dnevnika v Gorico pod šifro »Expedit«. ČISTILNICA TATJANA, Ulica Melara 15/A, ima odslej odprt nov sedež v Ul. Ginnastica 19, tel. 040/772-669. Nudi čiščenje vsakovrstnega blaga. NEMŠKI OVČAR s pedigrijem išče dražico. Tel. 040/416-132. NA PEČI se je pred 20 dnevi zgubil nemški ovčar po imenu Fon, slep na levo oko in tetoviran v levo uho 66199. Nagrada za najditelja. Tel. na št. 0481/882-317. V RONKAH je odprl osmico Karlo Vižintin. PRODAM pando 30. Telefon: 229250. SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE sporoča, da se je preselil v Dijaški dom, Ul. Ginnastica 72, tel. 577941. POTOVALNI URAD »Aurora« vabi na naslednja potovanja in izlete: od 2. do 13. marca v MALEZIJO in SINGAPUR. Cena 2.240.000 lir; od 16. do 24. marca v KAIRO - LUXOR - ASSUAN - ABU SIMBEL. Cena 1.280.000 lir; od 24. do 31. marca v PALMO DI MALLORCA. Cena od 390.000 lir dalje; od 24. do 31. marca na RODOS. Cena od 550.000 lir dalje, od 27. do 31/ marca na BLED. Cena 206.000 lir; od 28. do 31. marca na MALI LOŠINJ. Cena 145.000 lir; od 29. do 31. marca v ZAGREB in na PLITVIČKA JEZERA. Cena 159.000 lir; 30. in 31. marca na otok RAB. Cena 73.000 lir; od 3. do 9. maja križarjenje z m/l »Dalmacija« vzdolž DALMATINSKE OBALE, na KRF, KORINT (ATENE) in KATAKOLON. Odhod iz Trsta s povratkom v Trst. Cene cd 420.000 lir dalje. Informacije in rezervacije pri potovalnem uradu AURORA v Ul. Milano 20, telefon: 60261. informacije SIP uporabnikom I 1 I Plačilo telefonskega računa za prvo dvomesečje 1986 Opozarjamo abonente, da je že pred časom zapadel rok za poravnavo telefonskega računa za 1. dvomesečje 1986. Opozarjamo vsej ki računa še niso poravnali, naj to store čimprej po možnosti pri naših krajevnih sedežih. Na ta način se bodo izognili takojšnji prekinitvi, ki jo predvideva pravilnik. Važno opozorilo Na telefonskem računu, na levi strani zgoraj, so razvidni zneski prejšnjih dvomesečij, v katerih ni bil poravnan račun. GRUPPO IRI ŠTET mšSm Società Halona per rEserdzio delle Telecomunicazioni p.a. ^ J Prednaročnina za Primorski dnevnik za leto 19S6 CELOLETNA . ............... 90.000 iir MESEČNA .......................... 12.000 lir Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 90.000 lir + 500 lir kolka velia za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1986. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 140.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. NAROČNINE Uprava: Trst, Ul. Montecchi 6 - Tel. 764832 Urnik od 9. do 12. ure Uprava: Gorica, Drev. XXIV. maja 1 • Tel. 83382 Urnik od 9. do 12. ure Raznašale! Primorskega dnevnika Pošta: Tekoči račun ZTT 13512348 Tržaška kreditna banka: Tekoči račun št.. 1192 SPREJEMAJO: Hranilnica In posojilnica na Opčinah: Tekoči račun št. 1718 Kmečka In obrtna hranilnica In posojilnica v Nabrežini: Tekoči račun št. 756/03 Kmečka banka • Gorica: Tekoči račun št. 8333 Kmečko-delavska posojilnica - Sovodnje ob Soči: Tekoči račun št. 269/03 Kmečko-obrtna hranilnica - Doberdob: Tekoči račun št. 654/23. Slike, ki niso le spomin Pozdrav iz padriške gostilne. Le pol razglednice se je ohranilo, nam pa kar zadostuje za objavo. Ko naletimo na tako žive prizore, si ne mor« mo kaj: primerjamo jih z današnjimi, prizori in časi, ko se ne srečujemo več pogosto v gostilni, da bi malce poklepetali, da bi se naužili zlasti človeške topline. Ne pravimo, da je vse to izginilo, le spremenilo se je. Danes »se srečujemo« doma, pred televizorjem, z ekrana 'pa nam komunikativni profesionalci pripovedujejo bolj ali manj pametno in duhovito o svojih dogodivščinah, mi pa jih z vso svojo človeško toplino poslušamo, se jim smejemo, delimo z njimi tiste »žive« trenutke, škoda, da le oni prihajajo k nam, mi k njim ne moremo. Pa tudi jim ne moremo povedati, kaj nas veseli, kaj skrbi. Televizija deli z nami svoje življenje, mi pa svojega z njo ne moremo. Če hočemo dediti s kom naše življenje, nam ne preostaja marsikdaj drugega, kot iti k psihiatru. Pa tudi on nas posluša le proti plačilu... Druga slika je iz Križa ok. 1906. Prav gotovo je še kdo v vasi, ki bi nam lahko povedal, kdo so tile, ki so se nastavili fotografu. Tretja slika je iz Doline, in ni posebno stara (menda iz leta 1950). Objavljamo jo kot »zanimivost«, ker toliko slovenskih šolskih otrok ne bomo videli prav kmalu; temu ni kriv le upad rojstev, še drugi momenti, bolj usodni, pridejo v poštev, kar pa je bolj zaskrbljivo. Marsikdaj iščemo vzroke tako imenovanemu odpadništvu v okblju, ki nas obdaja, redkokdaj jih iščemo v sebi. Za konec še prizor iz Boršta. Če ste ohranili stenski koledar Založništva tržaškega tiska za leto 1985, obrnite ga na januarsko stran in poglejte si podoben prizor. Opazili boste, da je slika, ki jo objavljamo, novejša za kako leto, ker ni videti več dveh dreves ob vhodu v' gostilno. F. F. italijanska televizija Prvi kanal 10.20 Dieci e trenta con amore: Due prigionieri - 2. nadalj. 11.30 Taxi - TV film . 12.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 12.05 Pronto. . . chi gioca? 13.30 Dnevnik 13.55 Dnevnik 1 - Tri minute. . . 14.00 Pronto. . . chi gioca? 14.15 II mondo di Quark - poljudnoznanstvena oddaja 15.00 Ital. kronike 15.30 šola in vzgoja: Preventivno zdravljenje 16.00 Smučanje 16.30 Pac man - risanka 17.00 Dnevnik 1 - Kratke vesti 17.05 Magic! Sandybell - risanka 18.10 Programi pristopanja 18.30 Italia sera: dogodki in osebnosti 19.40 Almanah jutrišnjega dne 20.00 Dnevnik 20.30 Šport - tedenska rubrika 21.50 Dnevnik 22.00 Strada senza uscita - 4. in zadnji del 23.10 I concerti di Sotto le stelle 24.00 šola in vzgoja: Prva leta življenja Drugi kanal 9.55 Smučanje 11.15 Televideo 11.55 Cordialmente - oddajo vodi Enza Sampò 13.00 Dnevnik 2 - Ob 13. uri 13.25 Dnevnik 2 - Come noi 13.30 Capitol - TV nadaljevanka 14.35 Tandem - popoldanski program Aktualnosti in igre , 16.00 Šola in vzgoja: Monografije 16.30 Pane e marmellata - program za otroke D’Artacan - risanka 17.30 Dnevnik 2 - Kratke vesti 17.55 Iz parlamenta 17.40 Danes in jutri - kronike in aktualnosti 18.30 Dnevnik 2 - Športne vesti 18.40 Le strade di San Francisco -TV film 19.45 Dnevnik 2 - Vesti 20.20 Dnevnik 2 - šport 20.30 Serpico - film Igrajo Al Pacino, Kohn Ran-dolph, Jack Kemoe, Barbara Eda - Young 22.40 Dnevnik 2 - Vesti 22.50 Dnevnik 2 - Dossier 23.40 Gremo v kino 23.50 Dnevnik 2 - Vesti 24.00 Nočni kino: Una vedova tutta d’oro - film Tretji kanal 11.45 Televideo 12.35 Tradicije pustovanja 13.25 Smučanje 14.30 Posvečeno Goffredu Petrassiju 16.00 šola in vzgoja 17.00 Dadaumpa: varietejski program 18.10 L’Orecchiocchio - glasbeni program 19.00 Dnevnik 3 19.30 Dnevnik 3 - Dežele 19.32 Le zone umide del Friuli - Venezia Giulia 20.05 Šola in vzgoja: Razvoj v Indiji 20.30 Pier Paolo Pasolini: Una disperata vitalità »R poeta e il corsaro« 21.30 Messico in fiamme - film 23.35 Dnevnik 3 jugoslovanska televizija Ljubljana 9.55 Alpsko smučanje 11.05 Pusti me na miru - 2. del 12.05 Mamutova kost - TV drama 13.25 Smučanje 14.30 Bela griva - film 15.10 Kje, kam, kako med počitnicami 16.05 Poročila 16.20 Veleslalom 17.40 Spored za otroke: Od zime do zime - 2. oddaja 17.50 Baletni trenutek 18.05 Vsak regrat dobi enkrat lučko: Portret ilustratorke Ančke Goš-nik - Godec 18.25 Severnoprimorski obzornik 18.40 Spored za mlade: Rana ura - zlata ura 19.26 Zrno do zma 19.30 TV dnevnik I. 20.00 Konferenca o Wannseeju drama 21.30 Integrali 22.45 TV dnevnik n. 20.00 EP v umetnostnem drsanju 21.15 Žrebanje lota 21.30 Čas podvigov - dok. 22.15 Elafiti - potopis Koper 13.00 Smučanje 14.15 TV novice 14.20 Uboga Klara 15.00 Vojakov oče - film 16.30 Pegaso Kid - risanke 17.30 Veliki greben - TV film 18.00 Mladinski TV film 18.30 Pacific International Airport -TV film 18.55 TV novice 19.00 Odprta meja Danes bodo v oddaji ODPRTA MEJA med drugimi tudi naslednji prispevki : TRST — Splošna stavka šolnikov TRST — Manifestacija za liberalizacijo mamil TRST — 10-letnica Tržaškega pevskega zbora TRST — Razgovor z Miroslavom Košuto VIDEM — Predstavili revijo Teleplay v novi preobleki VIDEM — Tiskovna konferenca o razvoju Centra za zimski turizem Nevejsko sedlo 19.30 TVD stičišče 19.50 Rokomet 20.30 V precepu - TV film 21.40 Umetnostno drsanje 22.40 TVD vsedanes 22.50 Divji konji - TV nadaljevanka 23.50 Odbojka zasebne postaje CANALE 5 10.45 Facciamo un affare - nagradno tekmovanje 12.00 Bis - nagradno tekmovanje 12.40 II pranzo è servito - nagradno tekmovanje 13.30 Sentieri - TV nadaljevanka 14.30 La valle dei pini - TV nadaljevanka 15.30 Una vita da vivere - TV roman 16.30 Hazzard - TV film 17.30 Doppio slalom - mladinsko nagradno tekmovanje 18.00 R mio amico Arnold - TV film 18.30 C’est la vie - nagradno tekmovanje 19.00 I Jefferson - TV film 19.30 Zig Zag - nagradno tekmovanje 20.30 I capi - TV nadaljevanka 22.30 Nonsolcmoda - dokumentarec 23.30 Di uomini a cavalli - športna rubrika 0.30 L’idolo cinese - film RETEQUATTRO 10.00 In questa nostra vita *- film 11.45 Magazine - rubrika 12.15 Amanda - TV film 12.45 Ciao ciao - otroška rubrika 14.15 Destini - TV novela 15.00 Agua viva - TV novela 15.50 L’angolo delle tenebre - film 17.50 Lucy show - TV film 18.20 Ai confini della notte - TV film 18.50 I Ryan - TV film 19.30 Febbre d’amore - TV nadaljevanka 23.10 Tre cuori in affitto - TV film 23.40 Agente speciale - TV film 0.40 Mod Squad i ragazzi di Greer - TV film 1.40 Agenzia UNCLE - TV film ITALIA 1 10.30 Wonder Woman - TV film 11.30 Quincy - TV film 12.30 L’uomo da sei milioni di dollari - TV film 13.20 Help! - nagradno tekmovanje 14.15 Deejay Television - TV film 15.00 Chips - TV film 16.00 Bdm Bum Barn - otroška rubrika 18.00 La casa nella prateria 19.00 Gioco delle coppie - TV film 19.30 La famiglia Addami - TV film 20.00 Risanke 20.30 Riptide - TV film 21.30 Legman - TV film 22.30 Semplicemente Rosso - koncert rock skupine Simply Red 23.30 Al di là della legge - film 1.35 Cannon - TV film TELEPADOVA 10.00 Andrea Celeste : TV novela 12.00 Missione impossibile TV film 13.00 Risanke 14.00 Innamorarsi - TV novela 15.00 Andrea Celeste - TV novela 16.00 TV film 17.00 Risanke 19.00 Carmin - TV novela 20.00 Risanke 20.30 Spys - film 22.20 Operazione Tortugas - TV film 23.30 Košarka 1.00 TV film TRIVENETA 11.30 Film 13.30 Sampei - risanka 14.00 Bellamy - TV film 15.00 Monitor 15.30 Uccidete il padrino - film 17.00 Risanke 19.00 Monitor 19.30 Disperatamente tua - TV film 20.15 Canyon - river - film 1.00 Monitor TELEFRIULI 14.30 Košarka 15.30 Glasbena oddaja 17.30 Dokumentarec 18.30 Sherlock Holmes - TV film 19.30 Senorita Andrea - TV novela 20.30 Dokumentarec 21.45 Glasba 22.15 Nogometna tekma: Arezzo - Triestina 22.40 Rubrika 23.40 TV dnevnik radio RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00, Radijski dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20- 8.00 Dobro jutro po naše: Koledarček; 7.40 Pravljica, Narodnozabavna glasba; 8.10 Almanah: Nediški zvon; 8.40 Glasbeni mozaik; 10.10 S koncertnega in opernega repertoarja; 11.30 - 13.00 Pisani listi: Poljudno čtivo, Sestanek ob 12.00, Lahka glasba; 13.20 Glasba po željah; 14.10 čas in prostor: Povejmo v živo!; 15.00 Mladinski pas: Mladim mladim; 16.00 Zbornik: Med Brdi in Jadranom, nato: Glasbene skice; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Izvirna radijska igra: Aleksander Obrenovič: »Ptica«; 18.35 Glasbena priloga. RADIO KOPER (Slovenski program) 6.00 Glasba za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme, prometni servis, ep; 6.30 Jutranjik; 6.45 Cestne informacije, ’ objave; 7.00 H. jutranja kronika; 7.30 Jutranji servis; 8.00 Zaključek; 13.00 Otvoritev — Danes na valu radia Koper; 13.40 Glasba jugoslovanskih narodov: pesmi Dalmacije; 14.40 Zanimivost, Pesem tedna; 15.00 Za varnejši jutri — za v. skup. Croatia; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Mladim poslušalcem; 17.40 Povabilo na popoldanski koncert: Moja ljuba Slovenija Petra Golovina ali nekaj baletne glasbe; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek. RADIO KOPER (Italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Radijske vesti; 6.00 Otvoritev programov — glasba; 6.30 Koledar; 7.00 Dobro jutro v glasbi; 8.00 Prisrčno vaši; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Popevka tedna; 10.10 šola, otroštvo, vzgoja; 10.35 Prost vstop; 11.30 Na prvi strani; 12.00 Glasba po željah; 12.35 Neuvrščeni; 14.35 Popoldanski glasbeni program; 15.45 Sublime — glasbeni program; 16.00 Gledališki oder; 17.00 Črno na belem; 17.45 Avtomobilizem; 18.10 Evergreen; 18.32 Znani dirigenti: Andrew Davis; 22.00 do 6.00 Nočni glasbeni program. RADIO 1 6.00, 7.00, 8.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.45 Včeraj v parlamentu; 9.00 Radio anch’io ’86; 10.30 Radio anch’io: popevke; 11.10 Pronto quiz; 11.30 Una settimana come un’altra — 5. nadalj.; 12.03 Via Asiago Tenda — glasbena oddaja; 13.20 Poštna kočija; 13.28 Master — glasba dan za dnem; 13.56 Turistične informacije; 15.03 Radio 1 za vsakogar: Oblò; 16.00 II Paginone - kulturne aktualnosti; 17.30 Radio 1 - jazz; 18.05 Spaziolibero - programi pristopanja; 18.30 Večerna glasba; 19.15 Verska rubrika; 19.20 Na naših trgih; 19.25 Audiobox Specus; 20.00 Radijski oder: Chanteuse e sciantosa; 20.40 Plošče; 21.03 Pesniki pred mikrofonom; 22.00 Tvoj glas za lahko noč; 22.49 Danes v parlamentu; 23.05 Telefonski poziv. RADIO 2 6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 11.30, 12.30, 13.30, 15.30, 16.30, 17.30, 18.30, 19.30, Poročila; 6.00 Dnevi; 8.00 Otroštvo: kako, zakaj . . .; 8.45 Andrea — 12. nadalj.; 9.10 Prečitajmo tretjo stran dnevnikov; 9.32 Salviamo la faccia; 10.00 Športna oddaja; 10.13 Don Chisciotte e Sancho Panza — radijska fantazija; 10.30 Radio 2 - 3131; 12.10 in 14.00 Deželni programi; 12.45 Di-scogame; 15.00 Popoldanski spored; 16.35 Mladina danes; 17.32 Živijo, o-pereta ! ; 18.00 Mastro Don Gesualdo — 16. nadalj.; 18.32 in 19.50 Glasbena oddaja; 21.00 Radio 2 - jazz; 21.30 Radio 2 - 3131, nočni spored; 22.20 Parlamentarna panorama. LJUBLJANA . 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00 Poročila; 4.30 - 8.00 Jutranji program - glasba; 8.05 Radijska šola za srednjo stopnjo; 8.35 Iz glasbenih šol; 9.05 Glasbena matineja; 10.05 Rezervirano za...; 11.05 Ah poznate. . .; 11.35 Naše pesmi in plesi; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Iz naših krajev — Iz naših sporedov; 13.30 Od melodije do melodije; 13.45 Mehurčki; 14.05 Odrasli tako, kako pa mi?; 14.35 Iz mladih grl; 15.10 - 15.25 Popoldanski mozaik; 15.30 Dogodki in odmevi; 15.55 Zabavna glasba; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 Studio ob 17.00; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.00 Radijski dnevnik; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Minute z ansamblom A’ la carte; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, »Ljudska čarovna medicina - uroki«; 20.35 Mladi na glasbenih revijah in tekmovanjih; 21.05 Radijska igra, Matej Bor: Popoldanski počitek, Glasbeni intermezzo; 22.00 Našim po svetu; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini; 22.30 Slovenski pevci zabavne glasbe; 22.50 literarni nokturno, Robert Frost: Pesmi; 23.05 - 24.00 Mozaik lahke glasbe. Ne gre le za ohranitev oddelkov v bolnišnicah v Krminu in Gradezu Že več časa je pri nas govor o restrukturaciji bolnišnic. Ker gre za delna zaprtje sedanjih bolnišnic v Gradežu in Krminu, pa čeprav bodo to, kar nameravajo zapreti, zamenjali z drugim, je v teh dveh krajih že več časa precej vroče krvi. V Gradežu je celo moral dati ostavko župan s petstrankarskim odborom, kajti republikanci in socialdemokrati v Gradežu ostro nasprotujejo delnemu zaprtju bolnišnice in so se navezali na odbor za obrambo tega objekta, ki je obiskal že vse mogoče italijanske politike. Zdi se, da bo prišlo v Gradežu celo do nove atipične koalicije med republikanci, socialdemokrati, komunisti, zelenimi, ter da bo za župana izvoljen republikanec. Temu nasprotujejo demokristjani in komunisti, ki menijo, da je treba spoštovati na deželi dosežen sporazum o zdravstveni preosnovi, za kar so v deželnem svetu glasovale vse stranke večinske koalicije. Primer republikancev in socialdemokratov iz Gra-deža pa je vzbudil trenja tudi v pokrajinskem merilu. Pokrajinska vodstva PRI in PSDI so potrdila veljavnost deželnih izbir. Kaj bo sedaj, če bodo pristaši teh dveh strank izbrali drugo pot? Kaj pravzaprav predlaga dežela? Na Goriškem naj bi delovala ena sama bolnišnica s štirimi oddelki: v Gorici, Tržiču, Gradežu in Krminu. V zadnjih dveh krajih bi ohranili kirurška oddelka povezana z ambulantama za hitro pomoč. Zaprli bi druge oddelke, v glavnem tiste za splo- šne bolezni. Bolniki bi morali v Gorico ali Tržič na zdravljenje, Drugih oddelkov v Krminu in Gradežu itak ni več. V Krminu bi odprli nov servis deželne zdravstvene informatike, kar bi ohranilo in še povečalo število zaposlenih. V Gradežu pa bi poskrbeli za termalne kopeli. Tudi v tem primeru bi ohranili zaposlitveno raven. Vendar stvari niso jasne niti kar se tiče Gorice in Tržiča. Dokler so bile bolnišnice samostojne, je vsaka šla svojo pot. Pred leti je šla gori-ška bolnišnica na pot preosnove in kmalu je bila cenjena kot ena med prvimi v deželi. V zadnjem času pa so upravitelji to skrb za goriško bolnišnico opustili, še posebej odkar vse bolnišnice in tudi druge zdravstvene službe vodi upravni odbor Krajevne zdravstvene enote, ki ima pristojnosti za vso' goriško pokrajino. Potrebe Tržiča so bile običajno bolj upoštevane kot goriške, v zadnjem času so predvsem ‘potencirali naprave v tržiški bolnišnici. K temu je pripomogel tudi politični pritisk v Tržiču in njegovi neposredni okolici, kjer so občinske uprave v tem zelo aktivne, medtem ko županstva v goriški okolici ne mislijo na to vprašanje. Občinski sveti bi morali namreč razpravljati o vsakoletnem proračunu KZE, vendar na marsikateri občini gledajo na to kot na stvar, ki se njih ne tiče. V tržiški okolici pa o tem razpravljajo in potem z resolucijami izvajajo politični pritisk. V Gorici so se v zvezd s tem zbudi- li šele v zadnjem času. To v zvezi s predvidenim začetkom izvajanja ak-tuacijskega načrta KZE. 0 tem je bil govor na dveh sejah svetovalske komisije za vprašanja zdravstva, o tem je potekala sinoči razprava tudi v občinskem svetu. Goričani so sedaj prišli navzkriž s Tržičem zaradi kraja, kjer naj bi bil sedež emergenčnega departmaja. To je nov birokratski izraz za razdelitev služb v bolnišnicah. Postaja jasno, da bo ta departma zelo pomemben in istočasno tudi nosilec bodočega razvoja bolnišnic. V bolnišnici, kjer ima sedež ta departma, naj bd bili oddelki za splošno medicino, kirurgijo, ortopedijo, pediatrijo, ginekologijo, psihiatrijo ter specialistični oddelki za nefrologijo, nevrologijo, o-torino in urologijo. V goriški bolnišnici vsi ,ti oddelki že obstojajo. V tržiški pa nekaterih med temi ni. Tam bi morali zgraditi nove paviljone, nabaviti nove drage aparature in seveda vzeti v službo osebje, če je na eni strani razumljiva želja Tržičanov, da bi pri njih imeli vse prej omenjene službe, je pa tudi res, da v Gorici vse te službe so in da bi njih drugačne razvrstitve pomenile tudi velike stroške za KZE, kar sedaj nabrž ni mogoče. Ni pa tudi prav, da bi Gorica sčasoma izgubila vrsto zdravstvenih služb, s katerimi razpolaga in ki dobro delujejo. Zaradi tega postaja razumljiva zahteva goriških političnih in drugih krogov, da je sedež departmaja v Gorici. O poteku razprave v goriškem občinskem svetu bomo še poročali. ^SLOVENSKO STALNO ^'GLEDALIŠČE V TRSTU v Kulturnem domu v Gorici Gostovanje MESTNEGA GLEDALIŠČA LJUBLJANSKEGA Arthur Miller LOV NA ČAROVNICE Režija: FRANCI KRIŽAJ DANES, 28. januarja, ob 20.30 — ABONMA RED A in C Pokrajinski svet Goriški pokrajinski svet se bo v teh dneh sestal dvakrat. Prva seja bo danes, 28. t.m., druga pa v torek, 4. februarja. Na današnji seji bo pokrajinski svet razpravljal predvsem o vprašanjih finančnega značaja, ki so tako ali drugače povezana z določili o finančnem poslovanju krajevnih u-stanov in ki jih je treba rešiti do 31. januarja. Na seji čez teden dni pa bodo predvidoma odločali o imenovanjih predstavnikov pokrajine v različne ustanove in organizme, obnoviti pa je treba tudi člane komisije za upravljanje podjetja APT. Kako bo na slovenskih šolah ? Danes tudi pri nas stavka v osnovnih in srednjih šolah V šolah vseh stopenj v državi bo danes stavka. Proglasili so jo šolski konfederalni sindikati CGIL - CEL -UIL za vse osebje, učno in neučno. šolski sindikati kontestirajo finančni zakon, ki je v teh dneh v razpravi v parlamentu in tudi proti centrali-nističnemu in birokratskemu vodenju ministrstva za šolstvo. Še zlasti menijo, da niso še bila dana zahtevana navodila za tečaje za prekvalifikacijo odvečnega osebja v osnovnih šolah, za sodobnejši prijem v državnih otroških vrtcih, ze reformo višjega srednjega šolstva, o katerem je govor že toliko let, za postopno raztegnitev celotnega šolanja v nižje srednje šole. Za ta vprašanja se profesorji in učitelji v Italiji borijo že več let. V Gorici se bodo stavkajoči zbrali v zavodu Fermi ob 10. uri. Sindikat CGIL - CEL - UIL vabi srednješolce, da se stavki pridružijo s primernimi manifestacijami v podporo zahtevam po posodobitvi šolstva. Dijaki so v ta namen sicer protestirali že dvakrat v tem šolskem letu, tudi zaradi tega, ker je v finančnem zakonu predvidena podražitev vseh vrst taks tudi za višje srednje šole, poleg tistih za univerzo. Ali bo ali ne bo stavke na slovenskih šolah, ne vemo. Goriško tajništvo sindikata slovenske šole ni izdalo nobenega tiskovnega poročila. Zdi se, da so sicer v vodstvu sindikata menili, da se ne pridružijo stavki. To stališče je različno od tistega, ki ga je sprejelo tržaško tajništvo sindikata slovenske šole, ki da- Občutijo se zapostavljene Odprto vprašanje javnih del v delavskem rajonu Stražice Te dni je zasedal rajonski svet v zu čez Sočo. S tem v zvezi zaenkrat Stražicah, ki je imel na dnevnem redu razpravo o vrsti vprašanj v zvezi z javnimi deli v rajonu in pa občinskimi storitvami v tem mestnem predelu. Uvodoma so nekateri svetovalci ugotovili, da so Stražice, kljub sorazmerni bližini mestnega središča, nekoliko odmaknjen rajon. Predvsem jim je bilo do tega, da bi problemi tega dela mesta imeli večji odmev v javnosti, tako med prebivalstvom v samem rajonu, za kar je v prvi vrsti odgovoren prav rajonski svet, kot y širši mestni javnosti. V ta namen so zato osnovali komisijo, ki bo skrbela za večjo publicizadjo vprašanj, ki zadevajo rajon. Zatem so se dotaknili vprašanja javnih del. Občina bo namreč pred sprejemom proračuna povabila predsednike rajonskih svetov na sestanek z odbornikom za finance, da bi sestavili nekakšno prednostno lestvico potreb vsakega mestnega predela na področju javnih del. Kar se Stražic tiče, so na seji iznesli več vprašanj, ki so pravzaprav že dalj časa predmet prizadevanja rajonskega sveta. Govor je bil v prvi vrsti o vrtcu in osnovni šoli. Poslopje bodo poleti popravili, toda postavlja se vprašanje kam z učenci, ko dela z začetkom prihodnjega šolskega leta predvidoma še ne bodo zaključena. Poiskati bo treba zasilne učilnice v kaki drugi šoli, v vsakem primeru pa mora občina zagotoviti prevoz s šolskim avtobusom. Dotaknili so se tudi vprašanja je- nes sodeluje v stavki. Utemeljitev Sirt dikata slovenske šole v Trstu je bila objavljena v nedeljski številki našega dnevnika. Splošne zahteve, ki zanimajo vse šolsko osebje, torej tudi slovensko, so v Trstu dodali še specifične zahteve, ki izrecno zanimajo slovensko šolstvo. V Gorici posvet UNESCO o folklori Te dni se je mudil na obisku v Gorici Ale-xander Veigl, glavni tajnik mednarodne organizacije za ljudsko u-metnost, ki je pridružena članica u-stanove UNESCO. Dr. Viegl je gori-škemu županu Searaniu in predsedniku društva Pro loco Piemonti ju pojasnil program dela ustanove v svetu in namen, da bi v Gorici prihodnje leto priredili modnarodni znanstveni simpozij o folklori. Stališče komunistk Komunistke odločno obsojajo sporazum med ministrico Falcuccijevo in predstavnikom italijanske škofovske konference glede pouka verouka. Gre za protidemokratičen akt, ki ne u-poštetva laičnega koncepta družbene ureditve v državi, ugotavljajo komunistke v tiskovnem poročilu, iz katerega izhaja tudi, da je bila ta tema glavni predmet razprave na seji za vprašanja žensk pri KPI. mso izvedeli mc novega, vedo pa, da se postopek za uresničitev načrta nadaljuje. Zato nameravajo od občine poizvedeti, kako je z zadevo1, in sensibilizirati prebivalstvo o problemu. Da v tem, kot v drugih rajonih ne manjka problemov, priča spisek preostalih točk, ki jih nameravajo predložiti občinski upravi. Gre za u-reditev grezničnega omrežja v rajonu, popravilo Ul. Matteotti, sanacijo t.i. naselja New York, ureditev zelene površine pri Ul. Montecucco, čistočo ulic in vprašanje nezadostnih avtobusnih povezav z mestnim središčem: Petsto lir vožnja z avtobusom Upoštevajoč določila finančnega zakona o podražitvah avtobusnih vozovnic bo vožnja z mestnim avtobusom v Gorici veljala, od 1. februarja dalje, 500 lir. S tem dnem stopijo v veljavo tudi novi listki rumene barve. Zaradi tega veljavnost avtobusnih vozovnic bele barve zapade letos 31. januarja. V pisarni mestnega podjetja opozarjajo uporabnike, da bodo neuporabljene bele listke lahko od 5. februarja dalje zamenjali za nove proti doplačilu. Prispevek jugoslovanske carine za usposabljanje mejnih prehodov NOVA GORICA — V Jugoslaviji poudarjajo načelo o odprtih mejah s sosednjimi državami in sploh s tujino. To načelo izvajajo prek mejnih prehodov, ki pa vsi na ustrezajo dovolj sodobnim zahtevam in prometu, ki je gost zlasti čez jugoslovansko - italijansko mejo. Prehodi so torej v funkciji države in zaradi tega ni primerno, da morajo denimo tako imenovane prehode druge kategorije ali prehode za maloobmejni promet vzdrževati večidel obmejne občine. Skladno s takšno prakso, so tudi Mednarodni mejni prehod v Vrtojbi in prehod na Erjavčevi cesti v Novi Gorici marali zgraditi* v glavnem s prispevki tovarn in drugih podjetij in iz občinskih skladov v Novi Gorici. Spričo takega stanja je vzbudila u-goden odmev odločitev Zvezne carinska uprave Jugoslavije, da prvič prispeva sredstva tudi za nekatere prehode za maloobmejni promet na Goriškem. V »Primorskem dnevniku« smo že poročali, da bo carina prispe- vala okoli 5 milijard starih dinarjev za prenovo in modernizacijo mejnega prehoda v Šempetru, kjer so dela že v teku. Toda Zvezna carinska u-prava je odobrila še nadaljnja sredstva, tudi po posredovanju ravnatelja Carinarnice v Novi Gorici Svita Vižintina. Tako iz omenjenih skladov financirajo izdelavo načrtov za dograjevanje Mejnega prehoda v Vrtojbi. Za nabavo nekaterih tehničnih pripomočkov na tem prehodu pa je Zvezna carinska uprava odobrila dodatne okoli 3 milijarde starih dinarjev. Zvezna carinska uprava bo financirala tudi izdelavo projektov za posodobitev Mejnega prehoda Neblo v Goriških brdih. V ta namen je odobrila 100 milijonov starih dinarjev. ‘Slednjič je odobrila še okoli 700 milijonov dinarjev za tekoče vzdrževanje nekaterih prehodov za maloobmejni promet med Jugoslavijo in Italijo na Goriškem. Marjan Drobež V nedeljo na Nevejskem sedlu Smučarka padla v brezno izvlekli so jo Nedeljskega izleta na sneg se bo 13-letna Majda Bratina iz Gorice še dolgo spominjala, z njo pa tudi njeni prijatelji in znanci pri planinskem društvu. Majda je med spustom s Kanina zašla s proge in padla v o krog 15 metrov globoko jamo. Imela je zares zelo veliko sreče, kajti na dnu je pristala brez poškodbe. Prijateljice, Id so z njo smučale, so se šele nekaj zatem zavedle, da Majda zaostaja in da je pravzaprav ni z njimi. Odsotnost je bila zmeraj daljša, zato so se kmalu odločile za poizvedovalno, oziroma reševalno akcijo, ob sodelovanju reševalne skupine, finančne straže in nekaterih starejših smučarjev, ki so, tudi po opisu Majdinih prijateljic, kaj kmalu ugotovili, kje naj bi prišlo do nesreče. Majda je bila res na dnu jame in se je na prvi klic tudi oglasila. Vsi so si seveda ob tem globoko oddahnili. Reševalci so jo potem spra- brez poškodb vili iz luknje, kjer je prezebla skoraj tri ure. Iz jame so potegnili tudi smuči in po prvem šoku jih je presrečna smučarka ponovno nataknila ter se spet spustila z vrha Kanina. Nesreča se je tokrat iztekla brez hujših posledic. Čakanje na pomoč je bilo nekoliko manj mučno, ker je imela Majda pri sebi malico in si je tako v ledeni luknji ogrela vsaj želodec. Pravi tudi, da je sprva klicala na pomoč, a je, kot kaže, nihče ni slišal. Nevarna jama je pod Belo pečjo in menda je pred kratkim vanjo padel smučar, Id je na hladnem prebil celo noč. _____________izleti______________ KŠD Naš prapor priredi 2. februarja smučarski izlet v Podklošter (Ar-noldstein). Vpisuje Robert Kocina — tel. 85-241. prireditve Slovensko planinsko društvo Gorica obvešča člane in prijatelje, da bo v četrtek, 30. t.m., društveni večer s predvajanjem diapozitivov o dejavnosti v lanskem letu. Planinski večer bo v predavalnici v Ul. Della Croce 3, s pričetkom ob 20.30. kino Gorica VERDI 18.00-22.00 »Rambo II«. CORSO 18.00—22.00 »Rambo II«. VITTORIA 17.30—22.00 »Sensual erup-tion«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 17.30-22.00 »Doar Pamela«. COMUNALE Danes zaprto. Nova Gorica in okolica SOČA 18.00 in 20.00 »Cocacola Kid«. SVOBODA 19.30 »Nož za prostitutke«. DESKLE 19.30 »Nora petdeseta«. V goriški splošni bolnišnici je 1 v nedeljo preminila, v 87. letu, naša draga mama jn stara mama Marija Koritnik vd. Pahor Pogreb bo danes, 28. t.m., v So-vodnjah. Pogrebni sprevod bo krenil ob 13.45 iz mrliške veže splošne bolnišnice v cerkev v Sovodnjah, kjer bo ob 14. uri verski obred. Svojci Trst, Gorica, Rim, Sovodnje, 28. januarja 1986 -p Umrla je naša draga Marija Kovic por. Florenin Pogreb bo danes, 28. januarja. Pogrebni sprevod bo krenil ob 14. uri iz mrliške veže bolnišnice Janeza od Boga v cerkev na Peč, kjer bo ob 14.15 verski obred. Mož in sinovi z družinami Gorica, Peč, 28. jan. 1986 • Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustila naša draga 1 mama in nona Rozalija Klavčič vd. Bregant Pogreb bo danes, ob 14. uri v domači cerkvi in na pokopališču. Žalostno vest sporočajo: hčere in vnukinje. Podgora, 28. januarja 1986 KOŠARKA: v nedeljo v prvem povratnem kolu drugoligaškega prvenstva Jadranovci nadigrali močno Panapesco Jadran - Panapesca Montecatini 106:96 (45:44) JADRAN: Žerjal 19 (9:10), Sosič 2, Čuk 26 (2:4), Ban 32 (10:10), Zarotti 18 (2:5), Gulič 3 (0:1), K. Starc, Rauber 4, I. Starc, Daneu 2. PANAPESCA MONTECATINI: Marchi 7, Rannzzi 6 (4:4), Bianchi, Ingrosso 2, Boni 33 (15:18), Pellegrini, Niccolai 23 (5:5), Roncarà, Pedrotti 5 (3:4), Maguolo 20. SODNIKA: Accomero (Biella) in Ranieri (Roseto degli Abruzzi). PROSTI METI: Jadran 23:30; Panapesca 27:31. OSEBNE NAPAKE: Jadran 26, Panapesca 25. PET OSEBNIH NAPAK: Sosič (27), Maguolo (36), Pedrotti (38), Zarotti (40). 3 TOČKE: Ban 4, Žerjal 2, Gulič 1; Niccolai 2, Marchi 1. Mašini: »Odlični ste bili v napadu« GLEDALCEV: 2,200. Jadranovi košarkarji so na najboljši način pričeli drugi del B lige. Z doslej najboljšo predstavo so namreč v nedeljo zasluženo premagali ekipo 'Panapesce iz Montecatinija, ki je imela kar 12 točk več na lestvici od naših fantov in je bila, vsaj zato, tudi v tem srečanju favorizirana. Jadranovci pa so pripravili lep podvig. Z odlično igro, z zvrhano mero požrtvovalnosti in borbenosti, z zelo dobrim odstotkom pri metu (ko bi vsaj približno tako metali v Padovi. . .) so razveselili svoje zveste in številne navijače z zasluženo zmago, in povrhu še s stotico. Ključ nedeljskega uspeha je bil odličen odstotek v metu (31:43 za 2 točki in 7:11 za tri točke). »Kar ni šlo v Padovi, smo tokrat vse popravili,« je dejal eden od Jadra-novih odbornikov. In to povsem pravilno. Marko Ban 32 točk, Mauro Čuk 28, Peter Žerjal 19, Fabrizio Zarotti 18. . . V tem prvenstvu ne pomnimo take učinkovitosti našega moštva. Če je verjetno bil ključ zmage izredno dober met, pa je treba pri tem omeniti še odlično igro Petra Jadran v številkah METI 2 TOČKI: K. Starc 0:1; Žerjal 2:4; Čuk 12:19; Zarotti 8:10; Sosič 1:3; Rauber 2:3; Ban 5:6; Daneu 1:1. 3 TOČKE: Žerjal 2:2; Gulič 1:2; Ban 4:7. SKOKI: Žerjal 1 v obrambi, 0 v napadu; Čuk 5, 1; Zarotti 5,0; Rauber 0, 2; Ban 6, 2. IZGUBLJENE, PRIDOBLJENE ŽOGE: K. Starc 2, 2; Čuk 2, 0; Zarotti 2, 4; Gulič 0, 1; Rauber 1, 0; Ban 4, 3. BLOKADE: Ban 1. ASISTENCE: Žerjal 4; Čuk 1; Gulič 1, Rauber 1; Ban 2. Žerjala, ki je bil po našem mnenju najboljši na igrišču, ter izredno požrtvovalno in neugodno delo Valterja Sosiča, ki je zelo dobro »pokrival« najboljšega strelca Montecatinija in lige Banija. Kako pa bi lahko pozabili na Marka Bana, Fabrizia Zarotti ja in Maura Čuka. .. Skratka, vsa Jadranova ekipa si za nedeljski nastop zasluži najvišjo oceno. Že po uvodnih potezah je bilo jasno, da so naši košarkarji stopili na igrišče zbrani. Sosič je prejel v varstvo Boni ja, ki je prvo točko dosegel po štirih minutah. Čuk in Zarotti pa sta polnila nasprotnikov koš, tako da so jadranovci v 7. min. že vodili s 6 točkami razlike (17:11), nato pa z osmimi (19:11), da bi v 12. min. dosegh največjo prednost (31:19). Maguolo in Boni pa sta medtem dokazala, da upravičeno sodita med boljše košarkarje te Uge in zmanjšala razliko, tako da je Jadran sklenil polčas le s točko prednosti. V začetku drugega polčasa se je bil oster boj za vsako točko. Gledalci so biU večkrat na nagah ob kakovostni predstavi obeh moštev. Z Markom Banom in Petrom Žerjalom na čelu so naši začeh pravi juriš in kaj kmalu je naše moštvo vodilo za sedem točk (v 30. minuti 72:65), v 35. min. pa si je priigralo prednost 16 točk (86:70) in v 36. min. celo 19 točk (94:75). Jadranovcem zmaga ni mogla več uiti. In tako je tudi bilo. Naši so imeU še dodatno zadoščenje, da so močnega, fer in kakovostnega nasprotnika premagah s stotico. (B. Lakovič) Srečno Ivo! Po nedeljski tekmi je na odsluže-vanje vojaškega roka odpotoval Ivo Starc. Soigralci so ga zvečer pospre-miU na železniško postajo, od koder je odpotoval v Como. S soigralci pa se bo Ivo srečal že v nedeljo v Va-reseju. Za sedaj, srečno Ivo! Veselje v Jadranovih slačilnicah je bilo po tekmi nepopisno. Zadoščenje pa veliko. »Prezadovoljen sem za to zmago. Zares zabaval sem se med tekmo,« je dejal Jadranov najboljši strelec Marko Ban. »Po mojem je bila to naša najboljša tekma doslej. Imeli smo odhčen odstotek pri metu. Na igrišče smo stopili zbrano in prepričani, da lahko presenetimo nasprotnika. S tako mentahteto maramo začeti vsako tekmo in prepričan sem, da bomo lahko poskrbeli še za marsikatero presenečenje,« je dejal Jadranov pomožni trener Massimo Raseni. »Sosič je sijajno igral na Boniju, Zarotti je opravil izredno delo v o-brambi, Peter Žerjal pa je bil fantastičen. Mislim da se nisem zmotil, ko sem Petra dal v drugo najboljšo postavo v tej Ugi,« je dodal Rasem. »Kaj pa v nedeljo? Čaka vas težko gostovanje v Vareseju. . .« »Cagiva je seveda favorit. Ponavljam pa: če bomo stopili na igrišče maksimalno zbrani in prepričam o svoji moči, potem lahko poskrbimo še za kako presenečenje.« Trener Montecatinija, nekdaj slavni itahjanski reprezentant Massimo Masini je bil po tekmi dokaj potrt. Ni pričakoval, da bodo jadranovci lahko igrah tako dobro. »Zares nisem pričakoval tako dobre igre in predvsem odločnosti vaših fantov. Sicer sem svaril svoje igralce, da nas v Trstu čaka težka naloga. Jadran v tem prvenstvu nima kaj več izgubiti. Odrezan je iz boja za uvrstitev v B-l Ugo, ^ato lahko igra sproščeno. Mi pa smo v boju za to uvrstitev in moji igralci očitno niso zdržali psihološkega pritiska.« »Vzrok vašega poraza?« »Vzrok našega poraza je predvsem ta, da smo slabo igraU v o-brambi. NadejaU- smo si, da bi jadranovcem pustili največ 80 - 85 točk. Računah smo, da jjh bomo v napadu dosegli več od domačinov. Zgodilo pa se je, da smo prejeh kar 106 točk. V napadu smo svojo normo izpolniU, v obrambi pa smo od-povedah in poraz je tu. IgraU smo tudi brez Paolinija, ki je po mojem edini naš igralec, ki bi lahko zaustavil Marka Bana. Paolini pa je poškodovan in Ban je tako dosegel 32 točk. Bil je odločilen za zmago ja-dranovcev.« (bi) TAKO V B LIGI IZIDI 16. KOLA Maltinti - Faciba 84:82 Castor PN - Cremona 101:84 JADRAN - Panapesca 106:96 Arese - TrevigUo 97:89 Kidland - Cagiva 81:86 Čelana - Citrosil 69:87 Ferrara - Vicenza 92:69 Victors - Nordica 90:89 LESTVICA Citrosil 16 14 2 1428:1243 28 Ferrara 16 12 4 1252:1178 24 Castor PN 16 11 5 1424:1281 22 Cagiva 16 11 5 1393:1251 22 Cremona 16 11 5 1188:1153 22 Maltinti 16 11 5 1274:1242 22 Panapesca 16 10 6 1498:1402 20 Arese 16 9 7 1408:1446 18 Kidland PD 16 8 8 1289:1245 16 TrevigUo 16 8 8 1297:1307 16 JADRAN 16 5 11 1262:1347 10 Faciba 16 5 11 1262:1425 10 Vicenza 16 4 12 1245:1370 8 Čelana 16 4 12 1227:1370 8 Victors 16 4 12 1109:1163 8 MontebeUuna 16 1 15 1190:1381 2 PRIHODNJE KOLO (2. 2.) Cagiva Varese - JADRAN; Vicenza - Theorema Arese; Panapesca Montecatini - Čelana Bergamo; Mauri Treviglio - Ecocementi Ferrara; Spondilatte Cremona - Victors Monza; Faciba Busto Arsizio - Kidland Padava; Nordica MontebeUuna - Ca-stor Pordenone. Jadranovi strelci Ban 386 (87:104); Čuk 224 (28:42); Rauber 162 (29:37); Zarotti 150 (25:42); Daneu 103 (26:42); Žerjal 92 (27:34); K. Starc 67 (9:17); GuUč 63 (11:27); Sosič 9 (5:7); I. Starc 4 (2:2); Klobas 2. Posnetek z nedeljske tekme Jadran — Panapesca V italijanski nogometni A ligi Udinese drsi v B ligo Le delno uspešno gostovanje Triestine v Arezzu Točka proti šibkemu nasprotniku Po treh zaporednih deUtvah točk je Juventus nasul lanskim prvakom Verone kar tri gole. Tako Inter kot tudi Udinese sta v krizi. Njun neposredni obračun je bil izjemno zanimiv, ker so Videmčani med tednom menjali trenerja. Vse je kazalo, da bo prišlo do Presenečanja v San Siru, a najprej Bergomi in na koncu še Rummenigge, sta le preprečila najhujše in Udinese potisnila na predzadnje mesto lestvice. Roma je odpravila NapoU z goloma Gerolina in Bonieka, Milan je iztržil dragoceno točko v AveUinu. Presenetljivi Lecce je spravil na kolena Fiorentino, derbija krčevitega boja za obstanek sta se končala z delitvijo izkupičkov. Edino v Genovi niso videU nobenega zadetka. IZIDI 19. KOLA: Avellino - Milan 1:1; Como - Bari 1:1; Inter - Udinese 2:1; Juventus - Verona 3:0; Lecce -Fiorentina 2:1; Pisa - Atalanta 1:1; Roma - Napoli 2:0; Sampdoria - Torino 0:0. LESTVICA: Juventus 31, Roma 26, Milan 23, NapoU in Torino 22, Inter 20, Fiorentina 19, Verona in Sampdoria 18, Atalanta, Como, Avellino in Pisa 17, Bari 14, Udinese 13, Lecce 10. PRIHODNJE KOLO (9. 2.) : Atalanta - Juventus; Bari - Pisa; Fiorentina -Como; Milan - Sampdoria; Torino -Roma; Udinese - AvelUno; NapoU -Lecce; Verona - Inter. STRELCI : Rummenigge (Inter), Platini in Serena (oba Juventus) 10, Pas- sare!! a (Fiorentina), Giordano (Napoli), Elkjaer (Verona) in Boniek (Roma) 7, Borgonovo (Como), Virdis (Milan), Maradona (NapoU), Kieft (Pisa), Pruzzo (Roma), Rideout (Bari) in Carnevale (Udinese) 6; Cantarutti (Atalanta), Diaz (AvelUno), ComelUu-son (Como), Baldieri (Pisa), Junior (Torino), Bergomi (Inter) in Laudrup (Juventus) 5. totip 1. — 1. Durasi 1 2. Mon Tourbilon 2 2. — 1. Bendeck Mo 1 2. Coricidin 1 3. — 1. Centigrado 1 2. Samurai X 4. — 1. Dario Ve 2 2. Dastin Ferm 1 5. — 1. Besef D’Iris 1 2. Demecu 2 6. — 1. Cincinnato X 2. Robert Graham 2 KVOTE 12 (100 dobitnikov) 5.832.000 lir 11 (3.109 dobitnikov) 182.000 lir 10 (26.208 dobitnikov) 21.000 lir Arezzo — Triestina 0:0 AREZZO: Orsi, Minoia (od 47’ Sasso), Butti, Mangoni, Pozza, Gozzoli, BelUni, Ermini, Neri (od 69’ Ugolot-ti, Facchini, Muraro, Carbonari, Di Mauro in Esposito). TRIESTINA: Bistazzoni, Costantini, Salvadè (od 87’ Bagnato), Dal Prà (od 89’ Strappa), Cerone, Menichini, De Falco, Orlando, CineUo, Romano, Bra- totocalcio Inter - Udinese 1 Pisa - Atalanta X Campobasso - Genoa 1 Lecce - Fiorentina 1 Lucchese - Lodigiani 1 Ascoli - Cesena 1 Como - Bari X Sampdoria - Torino X Palermo - Lazio X Taranto - Messina 1 Avellino - Milan X Juventus - Verona 1 Roma - NapoU 1 KVOTE 13 (3.396 dobitnikov) 2.666.000 lir 12 (44.059 dobitnikov) 140.000 lir ghin. Gandini, Miele in Di Giovanni. Nogometaši Triastine so se vmiU z gostovanja v Arezzu z dragoceno točko, a glede na nasprotnika je bilo vsekakor pričakovati kaj več kot remi in za nameček še brez zadetkov. Delitev izkupička je najboljše plačilo za obe enajsterici, toda ambicije domačina so povsem drugačne kot ambicije ekipe trenerja Ferrarija, ki ima za cilj napredovanje v A Ugo. Vsekakor so imeli gostje nekaj več od igre, toda domači vratar Orsi ni imel težkega dela s sterilnimi napadi gostov. Pri Triestini se je poznala odsotnost kaznovanega lachinija, čeprav se je Braghin na njegovem mestu izjemno potrudil. Najlepšo priložnost so imeU gostje pred koncem, toda Cinella je zmotilo sonce in vsi upi so splavaU po vodi. IZIDI 20. KOLA: Arezzo - Triestina 0:0; AscoU - Cesena 1:0; Bologna -Pescara 0:0; Brescia - Catania 2:0; Campobasso - Genoa 1:0; Catanzaro-Perugia 1:2; Cremonese - CagUari 0:0; EmpoU - Sambenedettese 1:0; Palermo - Lazio 1:1; Vicenza - Monza 5:3. LESTVICA: AscoU 29; Brescia 25; Vicenza 24; Triestina 23; Cesena in EmpoU 22; Cremonese 21; Genoa, Lazio, Sambenedettese in Bologna 20; Campobasso 19; Palermo, Perugia in Catania 18; Pescara, Arezzo in Catanzaro 17, Cagliari 16; Monza 14. PRIHODNJE KOLO (2.2.): Triestina - Campobasso; Cagliari - AscoU; Catania - Arezzo; Cesena - Catanzaro; Genoa - Vicenza; Lazio - Bologna; Palermo - EmpoU; Perugia - Monza; Pescara - Brescia; Sambenedettese -Cremonese. STRELCI: đarlini (Lazio) 11 zadetkov; Barbuti (AscoU) ip Agostini (Cesena) 9; Borghi (Catania), GibelUni (Cesena), Gritti (Brescia), Incocciati (AscoU), Cecconi (EmpoU) 7; lachini (Triestina), Muraro (Arezzo) in Pradella (Bologna) 6; CineUo (Triestina) 5. Italijanski nogometni pokal Jutri osmina finala Jutri bodo na sporedu prva srečanja osmine finala za italijanski nogometni pokal. Med šestnajstimi ekipami, ki so uspešno premostile kvalifikacijski krog je 12 prvoUgaških, sta dve dru-goligaški in celo dve tretjeUgaški ekipi. Pari so naslednji (v oklepaju umik) : Torino - Messina (20.30) ; EmpoU -Milan (20.30) ; Roma - Atalanta (14.30); Como - Juventus (20.30); Inter - Padova (20.30) ; Sampdoria - Vicenza (15.00); Verona - Pisa (20.00).; Fiorentina - Udinese (15.00). Povratna srečanja bodo v. sredo, 12. februarja. PRIHODNJI STOLPEC TOTOCALCIA (2. 2.): Genoa. - Vicenza; Pescara - Brescia; Pistoiese - Alessandria; Lazio - Bologna; Perugia - Monza; Cagliari - AscoU; Palermo - Empoli; Fano - Parma; Triestina - Campobasso; Sambenedettese - Cremonese; Ternana - Casertana; Cesena - Catanzaro; Catania - Arezzo. kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti - kratke vesti Biily Olson 5,89 m ALBUQUERQUE — Ameriški skakalec s paUco Billy Olson je drugič v osmih dneh izboljšal svetovni dvo-ranski rekord, ki znaša sedaj 5,89 m. Ud leta 1982 je Olson že desetkrat •zboljšal rekord v zapitih prostorih, prostem pa je Američan veliko slabši. Atletika: dva rekorda v Berlinu VZHODNI BERLIN — AUetsko tek-oiovanje NDR je prineslo kar dva svetovna dvoranska rekorda. Najprej jo skakalka v daljino Helke Daute Urechsler dosegla nov svetovni re- kord s 7,29 m, nato pa je rojakinja Cornelia Oschkenat pretekla 50 m z ovirami v 6”73 in izboljšala za eno stotinko prejšnji rekord Poljakinje Bielczykove. Mollerjevi (NZ) maraton v Osaki OSAKA — Letošnjega ženskega maratonskega teka v Osaki se je udeležilo 216 tekačic iz 15 držav. Zmagala je novozelandska zastopnica MoUer-jeva, ki je prehitela domačinko Asaie- vo in ItaUjanko Marchisio. Zmagovalka je dosegla čas 2.30.24”. SoUdna šesta je bUa druga Italijanka Scauni-cheva. Hokej na ledu: Merano vodi CORTINA D’AMPEZZO — V 35. kolu prve itaUjanske Uge v hokeju na ledu ni prišlo do presenečenj. V Bru-nicku je Merano odpravil domače moštvo in tako še zanesljivo vodi na skupni lestvici. IZIDI 35. KOLA; Asiago - Gardena 4:3; Bolzano - AUeghe 7:3; Au- ronzo - Fassa 6:5; Branico - Merano 3:8; Varese - Cortina 2:1; LESTVICA: Merano 61; Bolzano 55; Varese 53; Asiago 47; Alleghe 34; Auronzo 30; Branico 24; Gardena 20; Fassa 16; Cortina 10. Sovenski ekipi uspešni V končnici prve jugoslovanske hokejske Uge je bilo 9. kolo ugodno za slovenski ekipi. OUmpija Kompas je na nevtralnem igrišču v Kranju s čistim 6:0 odpravila Crveno zvezdo, Jesenice pa so v Beogradu s 5:1 pre- magale vodeči Partizan. Lestvica je sedaj naslednja: Partizan 15, Jesenice 13, Kompas OUmpija 12, Crvena zvezda 6. Boks: SZ - ZDA 24:0 MOSKVA — V prvem od treh boksarskih amaterskih srečanj med tema dvema državama je SZ visoko premagale goste s 24:0. To je bdo že 18. srečanje boksarskih reprezentanc SZ in ZDA. Panetti kros »Campaccio« SAN GIORGIO — Italijanski dolgoprogaš Francesco Panetta je zmagovalec letošnjega tradicionalnega mednarodnega krosa v San Giorgiu Nogomet: meddeželna liga Voljč najzaslužnejši za zmago Goričanov V italijanskih košarkarskih A-1 in A-2 ligah Polom Stefanela, prebuja se Segafredo Opel — Stefane) 77:62 (40:34) OPEL: Bianchi 8, Campanaro 8, Hughes 28, King 7, Mazzetto 4, Men-tasti 22. STEFANEL: Francescatto 12, Vitez 3, Riva 1, Bobicchio, Bertolotti 4, Shelton 17, Coleman 23, Lucantoni 2. Stefanel v Kalabriji sicer morda ni mogel resno računati na zmago proti neposrednemu tekmecu za obstanek, toda je gotovo zamudil lepo priložnost, da bi vsaj zgubil z manj kot sedmimi točki razlike, kar bi mu na koncu prvenstva ob morebitnem enakem številu točk zagotavljalo višjo u-vrstitev v primerjavi z Opelom. Tudi glede na ostale izide nedeljskega kola pa je na dlani, da bodo prav te nianse odločale o vrstnem redu. Dokler bodo pri Stefanelu imeli toliko težav s poškodbami (Fischettu sta se pridružila še Vitez in Riva), bo tež- ko iztržiti kaj več, toda vsi problemi vendarle ne izvirajo samo iz zdravstvenega stanja posameznikov. OSTALI IZIDI 18. KOLA: Simac -Mobilgirgi 101:80; Divarese - Scavolini 87:81; Mulat - Bertoni 81:91; Riunite - Arexons 87:86; Marr - Grana-rolo 67:66; Benetton - Silverstone 82:84; Bancoroma - Livorno 101:84. LESTVICA: Simac 34, Arexons 28, Bertoni 26, Mobilgirgi 24, Divarese 22, Granarolo in Scavolini 20, Riunite, Bancoroma in Marr 18, Silverstone, Livorno in Stefanel 12, Opel 10, Benetton 8, Mulat 6. PRIHODNJE KOLO (2:2): Stefanel - Riunite; Bertoni - Simac; Granarolo - Scavolini; Arexons - Bancoroma; Livorno - Divarese; Marr - O-pel; Mobilgirgi - Benetton; Silverstone - Mulat. A - 2 LIGA Segafredo — Mister Day 111:94 (59:47) SEGAFREDO: Biaggi 4, Marušič 6, Sfiligoj 2, Lorenzi 2, Ardessi 32, Jackson 31, Bersi 2, Stramaglia 1, Bulla-ra 7, Vroman 24. MISTER DAY: Bosio 14, Carraro 21, Kupec 28, Bechini 10, Mancini 3, Johnstone 16, Cantagalli 2. Segafredo se je s tretjo zaporedno zmago znova približal vrhu lestvice, čeprav bridke izkušnje preteklosti ne dovoljujejo odkritih upanj glede uvrstitve v »play-off« in napredovanje v višjo ligo. Šibkega Mister Day, ki pa ni igral slabo, so Goričani pokopali z metom, Ardessi pa je zadel kar sedem košev za tri točke od skupnih 10 poskusov. OSTALI IZIDI 18. KOLA: Liberti -Fantoni 95:98; Cortan - Jollycolomba- ni 85:82; Anabella - Sangiorgese 70:69; Fabriano - Fermi 98:105; Riversioni -Ippodromi 84:85; Yoga - Pepper 100:84; Giorno - Filanto 87:80. LESTVICA: Cortan 28, Yoga 26, Fantoni in Ippodromi 24, Giorno in Filanto 22, Segafredo 20, Peper in Sangiorgese 18, Fabriano 16, Jolly in Liberti 14, Annabello in Rivestoni 12, Mister Day 10, Fermi 8. PRIHODNJE KOLO (2. 2.): Fantoni - Cortan; Sangiorgese - Segafredo; Ippodromi - Yoga; Mister Day -Giorno; Fermi - Jollycolombani; Popper - Riverstoni; Filanto - Liberti; Fabriano - Annabella. STRELCI A-l LIGE: Oscar 565, Frederick 564, Riva 483, May 435, Morse 439, Thompson 420, Hughes 400, Branson 396, Premier 389. STRELCI A-A LIGE: Bryant 670, Dalipagič 615, Wright 579, Deveraux 526, Ebelin 474, Jackson 468. Gorizia — Opitergina 2:0 (1:0) GORIZIA: Briško, Grazzolo, Fier-ro, Bertolutti, Macuglia, Grillo, Lazzaro, Giacometti (Rugo), Grop, Bei-trame, Voljč (Droolinì). STRELEC: Voljč (2). Gorizia je po daljšem času ponovno zmagala. Povedati je treba, da so tokrat Goričani igrali kot prenovljeni in po igri bi lahko bil končni izid še izdatnejši. Glavni junak srečanja pa je bil Janez Voljč, ki je dosegel oba zadetka in bil nerešljiva uganka za gostujočo obrambo. Gorizia je že od vsega začetka pokazala veliko odločnost, LESTVICA: Chievo in Bassano 26; Pescantina in Valdagno 24; Tombolo 22; Benacense 20; Opitergina in Fontanafredda 19; Cittadella 18; Coneglia-no 16; Passirio, Manzamese in V. Veneto 15; Gorizia 14; Tri vignano 8; Rovereto 7. PRIHODNJE KOLO: V. Veneto -Gorizia. Po prvem delu ženske odbojkarske B lige Meblo na četrtem mestu V deželnih odbojkarskih prvenstvih Dobro le v ženski D ligi TAKO V DRUGI ŽENSKI ITALIJANSKI LIGI Fratte - Mogliano Veneto; Nervesa -Tregarofani Padova; Volpe Fiesso -Spinea. Markovičeva v napadu IZIDI 11. KOLA Volley Conegliano - Mobilcatalogo Pordenone 0:3 (6:15, 1:15, 6:15); Nervesa - Putinati Ferrara 3:0 (15:3, 15: 12, 15:9); Meblo - Tregarofani Padova 3:1 (15:11, 16:14, 7:15, 15:12); Volpe Flesso - OMA Armes Trst 3:0 (16: 14, 15:11, 15:12); Fiamma Vicenza -Mogliano Veneto 2:3 (6:15, 15:9, 2: 15, 15:11, 11:15); Fratte - Spinea 3:2 (15:8, 9:15, 3:15, 15:13, 15:8). PRIHODNJE KOLO (1. 2.) Putinati Ferrara - OMA Armes; Fiamma Vicenza - MobUcatalogo Pordenone; Meblo - Volley Conegliano; LESTVICA UČINKOVITOSTI: Markovič in Maver 67, Kralj 65, Žerjal 62, Klemše 46, Neva Grgič 20, Mira Grgič 18, Forans 6, Garbini in Ukmar 3, Pertot 2. LESTVICA Pordenone 11 11 0 33:3 532:280 22 Nervesa 11 10 1 31:8 543:414 20 Conegliano 11 8 3 24:18 502:464 16 MEBLO 11 7 4 26:15 547:468 14 Tregarof. 11 5 6 24:23 583:551 -10 Volpe 11 5 6 17:20 414:448 10 Mogliano 11 5 6 18:22 471:466 10 Ferrara 11 4 7 15:24 403:516 8 OMA 11 3 8 15:27 464:558 8 Vicenza 11 3 8 15:27 453:535 15 Fratte 11 3 8 14:27 434:528 6 Spinea 11 2 9 13:31 467:584 4 Med vsemi izidi H. kola ženske odbojkarske B lige le dva zaslužita posebno pozornost, saj so bili vsi o-stali dokaj pričakovani. Gre za resnično »nečloveško« storilnost, s katero je Mobilcatalogov »stroj« v Coneglia-nu zmlel tamkajšnjo istoimensko tretje Uvrščeno šesterko (v nizih 15:6, 15:1, 15:6!!!), kar še bolj oplemeniti nastop Mebla v Pordenonu, in pa pomembno zmago Mo-gliana Veneta v Vicenzi, s katero se Mogliano postavlja, kot eno najbolj prijetnih presenečenj letošnjega prvenstva, saj zanj nastopajo skoraj izključno zelo mlade igralke. S sobotnim kolom se je končal prvi del prvenstva. Vrstni red zelo dobro ponazarja razmerje sil in lahko rečemo, da je vse že dokaj jasno. Pordenonski Mobilcatalogo in Nervesa sta bržkone za vse ostale šesterke nedosegljiva, ne le zaradi že precejšnja prednosti, ki ju imata, temveč tudi glede na prikazano igro. Lahko pa dokaj mime duše tvegamo tudi napoved, da tp Mobilcatalogo prvi, Nervesa pa sa bo morala zadovoljiti s kvalifikacijami, saj bo povratni obračun med tema tekmecema v Pordenonu, že prvega pa je Mobilcatalogo prepričljivo osvojil s 3:1. Za uvrstitve od tretjega do sedmega mosta se borijo Conegliano, Meblo, Tregarofani, Volpe Fiesso in Mogliano. Čeprav ima naša združena ekipa v povratnem delu gostovanje več, kot v prvem, imajo Drasičeve varovanke vse možnosti, da se potegujejo za tretje mesto, prva priložnost, da se do te uvrstitve tudi dokopljejo pa bodo imele žet to soboto, ko se bodo v prvem povratnem kolu doma pomerile s Coneglianom. Kakorkoli že, je po- vsem na dlani, da gre le za prestižen dosežek, ki nima nobenih praktičnih učinkov, seveda pa bi bilo zadoščenje precejšnje. Treba tudi povedati, da je razlika med ekipami, ki so na sredini lestvice dokajšnja, o čemer so se ljubitelji odbojke lahko prepričali že prejšnji teden, ko se je Meblo pomeril s Tregarofani jem in ga tudi razmeroma zlahka premagal, čeprav ni naša ekipa igrala najbolje. S Putinatijem iz Ferrare, ki ima osem točk, se najbrž začenja seznam ekip, ki se bodo odslej krčevito borile pred izpadom iz lige. Vsakršna napoved je težka, saj so rezultati te skupine včasih res nepredvidljivi, neposrednih obračunov pa bo še in še. OB 20.00 ZA ITALIJANSKI POKAL Jutri Meblo - Nervesa Jutri se bo Meblo ob 20. uri v Nabrežini v prvi tekmi šestnajstine finala italijanskega pokala za ekipe B in C-l lige pomeril z Nervoso. Gre nedvomno za zelo privlačen dvoboj med šesterkama, ki sodita med najboljše v svoji skupini B lige. Srečanja med Meblom in Ner-veso so že po tradiciji zelo kakovostna, tako bo menda tudi jutri, saj gre za uradno tekmo, v kateri želita obe zmagati in napredovati v osmino finala. Meblo potrebuje jutri prod povratnim srečanjem v Nervesi, ki bo prihodnji četrtek, čimbolj izdatno zmago, za kar bo še posebej potrebna pomoč gledalcev, ki bi s številno prisotnostjo gotovo stimulirali agonistično žilico naših deklet. Naši $i več obetajo od drugega dela TAKO V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU NA TRŽAŠKEM IZIDA ZAOSTALIH TEKEM LESTVICA PO 1. DELU 18. 1. 1986 •Fruttetna - Lav. Porto 79:69 25. 1. 1986 Bor Radenska - Santos 76:69 PRIHODNJE KOLO (1.2.) Breg Adriatherm - Scoglietto; Bor Radenska - Alabarda; Santos - Konto-vel Electronic Shop; Ferroviario - Saba; Intermuggia - Lav. Porto; Fnit-tena - Libertas. STRELCI NAŠIH EKIP: Pregare (Bor Radenska) 242; Mezzavilla (Breg Adriatherm) 184; Pieri (Bor Radenska) 169; Korošec (Bor Radenska) 169; Zobec (Breg Adriatherm) 155; Štoka (Kontovel Electronic Shop) 147; Starc (Kontovel Electronic Shop) 139; Vremec (Kontovel Electronic Shop) 129; Čuk (Kontovel Electronic Shop) 113; Grilanc (Kontovel Electronic Shop) 109. Alabarda 11 10 1 982:926 20 Libertas 11 9 2 907:793 18 Scoglietto 11 8 3 894:833 16 Fruttetna 11 7 4 956:893 14 Kontovel E. S. 11 6 5 892:846 12 Intermuggia 11 6 5 878:902 12 Bor Radenska 11 5 6 920:944 10 Santos 11 5 6 818:852 10 Ferroviario 11 3 8 850:897 6 Breg Adriath. 11 3 8 776:857 6 Lav. Porto 11 3 8 773:870 6 Saba 11 2 9 809:898 4 S povsem drugačnimi cilji pa čakajo povratni del Brežani, ki so na 10. mestu razpredelnice. Glede na to, da bodo Bregovi košarkarji v povratnem delu igrali več srečanj proti neposrednim tekmecem za obstanek na lastnem igrišču, lahko računajo na boljšo bero točk Pripravil G. FURLANIČ V deželnih odbojkarskih ligah — razen v ženski C-2 — so v soboto odigrah predzadnje kolo prvega dela prvenstva. To pot so počivale kar tri naše šesterke. Končna bera točk ni bila najbolj spodbudna, saj sta zmagali samo dve šesterki in sicer Dom Agorest in Breg Agrar v ženski D ligi. Na naših igriščih pa je bila bržkone najbolj zanimiva tekma na Opčinah med Slogo in Borom Friulexpor-tom. Domačinke so spravile bolj izkušene nasprotnice v prvih dveh nizih v hude škripce. Vse je kazalo, da bo prišlo do presenečenja, v tretjem nizu pa je prišlo do preobrata. Obe šesterki sta pokazali zvrhano mero borbenosti in občasno je bila tekma zanimiva, V moški C-2 ligi sta goriška zastopnika ostala praznih rok. Za štan-dreški Val je bilo sicer pričakovati, da ne bo odnesel cele kože v srečanju z mlado šesterko Interja 1904, ki še edina drži korak z vodečim CUS. Po lepem nastopu v Trstu z Borom JIK banko pa je goriška Olympia Terpin poskrbela za bridko razočaranje. Volley Bali je v Štandrežu pospravil prvi dve točki v letošnjem prvenstvu! V D ligi sta morala Val in Naš prapor znova prepustiti točki. Naš prapor se bo izredno težko rešil pred najhujšim, na varnem pa ni zaenkrat niti Val, ki je doslej zbral 4 točke več. V neverjetno izenačeni ženski D ligi je Breg Agrar izbojeval točki, ki znata biti odločilni v zagrizenem boju za obstanek. Ob bržkone že odpisani Intrepidi je kar 6 šesterk v razmahu 2 točk. Na najslabšem pa sta trenutno Sloga in Kontovel Electronic shop, ki je doma sicer po dobri igri klonil vodečemu Pierisu. Po sobotnem tesnem uspehu je Dom Agorest spet na odličnem 3. mestu. MOŠKA C-2 LIGA IZIDI 10. KOLA Libertas Sacile - Nuova Pallavolo Trst 1:3; Inter 1904 Trst - Val štan-drež 3:0; Vivil - Volley Bali Mania-go 1:3; CUS Trst - Libertas Rozzol 3:2, Olympia Terpin Gorica - Volley Bali Videm 1:3. (Bor JIK igral). LESTVICA banka ni CUS Trst 9 9 0 27:10 18 Inter 1904 Trst 9 8 1 25:7 16 Bor JIK banka 9 6 3 20:16 12 Nuova Pali. Trst 9 5 4 19:15 10 Val štandrež 9 5 4 17:15 10 Libertas Sacile 10 5 5 18:19 10 Olympia Terpin 9 4 5 18:17 8 Rozzol Trst 9 3 6 15:22 6 Volley Maniago 9 3 6- 16:19 6 Vivil 9 1 8 8:25 2 Volley Bali Videm 9 ■1‘ 8 7:25 2 obvestila Z zaostalo tekmo med Borom in Santosom je tudi končna lestvica po prvem delu promocijskega prvenstva na Tržaškem popolna. S sobotno zmago so si borovci priigrali novi, prepotrebni točki v boju za obstanek v ligi. Z 10 točkami so tako že precej na varnem. Sicer pa bodo morah v povratnem delu dati vse od sebe, da bi se izognih najhujšega. Kontovedci so končah prvi del na petem mestu in če bodo v povratnem delu igrah, kot majo, potem lahko računajo na uvrstitev v »p»lay-off«. AD BOR INFORDAA obvešča, da bo seja odbora danes, 28. t.m., ob 19.30 na stadionu 1. maj. ŠK KRAS sporoča, da bo redni občni zbor krožka 31. t. m. ob 20. uri v prvem sklicanju in ob 20.30 v drugem sklicanju. ŠD SOKOL IN SKD I. GRUDEN sklicujeta REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 7. februarja, ob 20.00 v društvenih prostori. Dnevni red: poročila, volitve novih organov, razno. ŠZ OLYMPIA obvešča, da bo v petek, 31. t. m., ob 20.30 v prostorih Katoliškega doma redni občni zbor. Z S Š D I obvešča vsa košarkarska društva, da se bo prve dni februarja pričel tre- nerski tečaj za pridobitev naziva »Tecnico del basket«, ki ga organizira tržaška sekcija FIP. Podrobna obvestila bodo zainteresirani dobili pri organizatorju Gaetano De Gioia, tel. 567-503. ŠPORTNA ŠOLA TRST sporoča, da se bo plavalni tečaj na Altari začel v sredo, 5. februarja, ob 15.30. ALPSKI ODSEK SK DEVIN organizira v nedeljo, 2. februarja, avtobusni izlet na prekrasna smučišča avstrijske Koroške (Podklošter) Amold-stein. Cena prevoza 13.000 lir. Interesenti morajo delno poravnati prevoz do petka, 31. t.m. Odhod bo pravočasno javljen. Za informacije telefonirati: Bruno škerk 200236, Lucijan Sosič 208551. PRIHODNJE KOLO (1.2.) Bor JIK banka - Volley Bah Videm; Olympia Terpin - Rozzol; CUS Trst -Volley Bali Maniago; Vivil - Val Štandrež; Inter 1904 - Nuova Pallavolo Trst (počiva Libertas Sacile). ŽENSKA C-2 LIGA IZIDI 10. KOLA Sloga - Bor Friulexport 2:3; Gorian Tržič - Angelella Fontanafredda 3:0; Colori Latisana - Sangiorgina 3:2; Celima Maniago - Ceramiche d’Arte 3:0; Kihjoy Trst - Virtus Vigonovo 1:3; Pastificio Crisci Gorica - Libertas Kr-min 3:2 (Sovodnje Centralsped niso igrale). LESTVICA Cehnia Maniago 9 9 0 27:6 18 Colori Latisana 9 8 1 26:8 16 Sangiorgina 9 7 2 25:9 14 Bor Friulexport 9 7 2 21:12 14 Gorian Tržič 10 7 3 25:12 14 Pastificio Crisci 9 5 4 18:16 10 Libertas Krmin 10 5 5 18:19 10 Sloga 10 4 6 15:23 8 Virtus Vigonovo 9 3 6 14:21 6 Ceramiche d’Arte 9 2 7 9:23 4 Kihjoy Trst 9 1 8 8:24 2 S. Centralsped 9 1 8 8:24 2 Fontanafredda 9 1 8 8:25 2 PRIHODNJE KOLO (1.2.) Libertas Krmin - Sovodnje Centralsped; Virtus Vigonovo - Pastificio Crisci; Ceramiche d’Arte - Kihjoy; Sangiorgina - Cehnia; Fontanafredda -Colori Latisana; Bor Friulexport -Gorian Tržič (počiva Sloga). MOŠKA D LIGA IZIDI 10. KOLA Fincantieri Tržič - Colori Sdkkens 0:3; Libertas Turjak - Val Štandrež 3:1; Katalan Trst - San Sergio 1:3; Juha Auto Torriana - Naš prapor 3:0; Pallavolo Mossa - Pallavolo Grado 3:0 (Pastificio Crisci Gorica ni igral). LESTVICA Libertas Turjak 9 9 0 27:6 18 Colori Sikkens 9 9 0 27:9 18 Julia Torriana 9 6 3 20:11 12 Pallavolo Mossa 10 6 4 20:18 12 Katalan Trst 9 4 5 20:17 8 San Sergio 9 4 5 18:18 8 Fincantieri 9 4 5 14:21 8 Pastificio Crisci 9 3 6 19:21 6 Val štandrež 9 3 6 13:23 6 Naš prapor 9 1 8 9:26 2 Pallavolo Grado 9 1 8 8:25 2 PRIHODNJE KOLO (1.2.)-Pastdficio Crisci - Naš prapor; Juha Auto Torriana - CG San Sergio; Katalan Trst - Val Štandrež; Libertas Turjak - Colori Sikkems ; Pallavolo Grado - Fincantieri Tržič (počiva Pallavolo Mossa). ŽENSKA D LIGA IZIDI 10. KOLA Intrepida - Canon Tržič 1:3; Breg Agrar - Corridoni 3:1; Dom Agorest -CUS Trst 3:2; Nuova Pallavolo Trst -Le Volpi 1:3; Kontovel Electronic shop - Pieris 1:3 (Sloga ni igrala). LESTVICA Pieris 9 8 1 25:5 16 Canon Tržič 9 8 1 24:10 16 Dom Agorest 9 6 3 21:17 12 Corridoni 9 5 4 20:16 10 CUS Trst 9 4 5 18:18 8 Breg Agrar 9 4 5 17:19 8 Nuova Pali. Trst 9 4 5 16:19 8 Le Volpi Trst 9 4 5 17:20 8 Kontovel El. shop 9 3 6 18:23 6 Sloga 9 3 6 11:22 6 Intrepida 10 1 9 10:28 2 PRIHODNJE KOLO (1.2.) Sloga - Pieris; Kontovel Electronic shop - Le Volpi; Nuova Pallavolo Trst; Dom Agorest - Corridoni; Breg Agrar - Canon Tržič (počiva Intrepida). Smučanje: na nedeljskem slalomu za SP Nogomet: danes v Bazovici in Dolini Mateja Svet odlična tretja SAINT GERVAIS — Mlada Mateja Svet je kot prva jugoslovanska smučarka stopila na stopničke za zmagovalke v slalomu v tekmi za svetovni pokal. Svetova je namreč v nedeljskem slalomu v St. Gervaisu osvojila odlično tretje mesto in se tako oddolžila za slabši nastop v sobotnem veleslalomu. Zmagala je Avstrijka Roswitha Steiner, za katero je to letošnji že tretji uspeh, pred Francozinjo Ferrine Pe-len. Italijanke so zopet odpovedale. Najboljša je bila Maria Rosa Quario (IL). Vrstni red slaloma: 1. Steiner (Av.) 1’31”04; 2. P. Pelen (Fr.) 1’31”60; 3. Svet (Jug.) 1’31”64; 4. M. Hess (Švi.) 1’31”77; 5. M. Halka-Mogore (Fr.) 1’31”79; 11. Quario (It.) 1’32”86. KOMBINACIJA (superveleslalom in slalom): 1. M. Hess (Švi.) 30,81; 2. Schmidhauser (Švi.) 37,41; 3. Wachber (Av.) 40,79 ; 4. Twardokens (ZDA) 43,42; 5. Kinshofer (Niz.) 44,39; 9. Svet (Jug.) 53,96. Lestvica slaloma za SP: 1. E. Hess (Švi.) 85; 2. Steiner (Av.) 75; 3. Schneider (Švi.) 45; 7. Svet (Jug.) 27. Skupna lestvica za SP: 1. E. Hess (Švi.) 176; 2. Walliser (Švi.) 172; 3. Schneider (Švi.) 170; 4. Figini (Švi.) 132; 5. Gerg (ZRN) 117; 13. Svet (Jug.) 68. Moškega smuka ni bilo ST. ANTON — Organizator si je do zadnjega prizadeval, da bi lahko izpeljal nedeljski smuk za moške. Vse pa je bilo zaman - De Zoltu in Caninsovi »Marcialonga« GAVALESE —■ Italijanski smučarski tekači so drugič zapored slavili na tekmovanju Marcialonga. Tokrat je uspel podvig Maurdliu De Zoltu, ki je pred samim ciljem 70 km dolge proge prehitel Švicarja Hallen-barterja in Šveda Blomquista. Lanski tek je dobil Vanzetta. Vsekakor pa velja omeniti, da je De Zolt dosegel najbolj čas doslej 3.4’29”. V ženski konkurenci je osmič zmagala Maria Canins Ronaldi, ki je pretekla skozi cilj 58. s časom 3.33’35” Nykanen prevzel vodstvo v SP SAPPORO — Mladi finski smučarski skakalec Matti Nykanen je premočni zmagovalec druge tekme za SP v Sapporu. V prvi seriji je Finec skočil 120 m in pustil ostale skakalce daleč za seboj, med njimi tudi Avstrijca Vettori ja. Odličen 8. je bil Jugoslovan Miran Tepeš. Po tej prepričljivi zmagi je Nykanen prevzel vodstvo v SP s 115 točkami. Dve prijateljski tekmi med ZSŠDI in Slovenijo Danes bosta pri nas kar dve zanimivi prijateljski nogometni tekmi. V obeh bosta igrali mladinski selekciji ZSŠDI in Slovenije. Tako bo ob 15. uri v Bazovici srečanje nogometašev obeh selekcij pod 18. letom. To tekmo bi morali odigrati že prejšnji torek, toda zaradi goste megle so jo odložili na danes. Prav tako ob 15. uri pa se bosta v Dolini pomerili selekciji ZSŠDI in Slovenije pod 16. letom. Skratka, naši ljubitelji nogometa bodo lahko prišli na svoj račun. Samo 5 tisoč časnikarjev CIUDAD MEXICO — Na bližnjem svetovnem nogometnem prvenstvu v Mehiki bo akreditiranih časnikarjev samo pet tisoč. Tako so odločili pred dnevi na sestanku v Zurichu, kjer so se razgovarjali predsednik in tajnik mednarodne nogometne zveze Ha-velange in Blatter, predsednik organizacijskega odbora »mundiala« Ca-nedo, ravnatelj tiskovnega urada To-gnoni in tajnik mednarodnega združenja športnih časnikarjev Pergola. Ker je prošenj za akreditacijo več kot 5 tisoč, jih bodo morali selekcionirati. Bolgarija v Mehiki CIUDAD MEXICO — Nogometna reprezentanca Bolgarije, ki bo igrala v prvi kvalifikacijski skupini SP skupno z Italijo, Argentino in Južno Korejo, se te dni mudi v Mehiki, kjer bo igrala vrsto prijateljskih tekem. V nedeljo v 2. nogometni amaterski ligi Zmaga Križanov, katastrofa Bazovcev Veliki finale v ameriškem footballu Chicagu Bearsu »superbowl« NEW ORLEANS — Moštvo Chicago Bears je osvojilo letošnji »superbowl« v ameriškem footballu. V velikem finalu v New Orleansu je premagalo ekipo New England Patriots s 46:10 (23:3). Glavni junak srečanja je bil »quarter back« Chicaga Jim McMa-hon. Tekmo si je po TV ekranih ogledalo več sto milijonov ljudi po vsem svetu. Stave za to srečanje so presegle 3.000 milijard lir. Stadion v New Orleansu je bil seveda nabito poln (73.000 ljudi). Za vstopnico pa je marsikdo odštel tudi 1.000 dolarjev. Na Nevejskem sedlu za EP VIDEM — Danes in jutri bo na Nevejskem sedlu smučarsko tekmovanje za evropski pokal ža trofejo Duca d’Aosta. Nastopilo bo skupno 110 tekmovalcev iz 17 držav. Tenis: Švici Basf pokal LONDON — Švicarska reprezentanca je z 2:1 premagala ČSSR in tako osvojila letošnji evropski Basf pokal v tenisu. Breg — Gaja 0:1 (0:1) STRELEC: v 19. min. Somma BREG: Hrvatin, Krevatin, Germani, Klun, Pavletič, Peroša, Jež, Corba tti, Paoli (Mondò), S. Olenik, Strnad. GAJA: Zemanek, M. Grgič, Kalc, M. Rismondo, Gabrielli, Bačar (Du-boni), Somma, Alfieri, B.> Grgič B. Rismondo), Pečar, Stranščak. Po dveh zaporednih zmagah je Breg na domačem igrišču izgubil proti solidni Gaji. Tekmo si je ogledalo veliko število gledalcev, ki pa nikakor niso bili zadovoljni s prikazano igro. V prvem polčasu sta si bili e-kipi enakovredni. Igra se je odvijala pretežno na sredini igrišča. V eni izmed redkih napadalnih akcij pa-je Gaji uspelo, da je povedla in sicer po zaslugi Somme, ki je z močnim strelom premagal vratarja domačinov. V drugem polčasu pa so Brežani stopili na igrišče s trdnim namenom, da nadoknadijo zaostanek. Tako smo Prisostvovali pravemu monologu Brežanov, ki so stalno napadali, vendar niso utegnili premagati nasprotnikovega vratarja. Gostje so se požrtvo- Juventina — Fossalon 1:0 (1:0) STRELEC: Lauri. JUVENTINA: Custrin, Costa, Tra-vagin, Medeot, Chizzolini, Tegas, Firmino, Cingerli, Panico, Lauri, Caiaz-to (Vitale). Juventina je v Sovodnjah proti Fos-salonu zabeležila svojo 5. prvenstveno zmago. Srečanje, ki so ga odigrali na blatnem igrišču, je pokazalo, da je domača ekipa za razred boljša od nasprotnika. Zaradi slabega igrišča pa so juventinci zapravili več priložnosti za gol, čeprav njihova zmaga ni bila nikoli v dvomu. Piedimonte - Sovodnje 1:1 (1:1) . STRELEC ZA SOVODNJE: Čevdek iz enajstmetrovke. SOVODNJE: Uršič, R. Petejan, Vi- Stock - Vesna 0:2 (0:1) STRELCA: v 32. min. R. Candotti, v 73. min. Kostnapfel. VESNA: Negrini, N. Sedmak, Pisani, Verbich, Penco, Pipan, R. Candotti (Floridan), Potasse, Kostnapfel (Bruno), F. Candotti, Picchierri. S temperamentno in samozavestno igro je Vesna v nedeljo na tujem osvojila obe točki. Križani so kljub blatnemu igrišču skušali predvajati čimbolj učinkovit nogomet in to jim je tudi deloma uspelo, saj so se po zaslugi lepo nastavljenih akcij večkrat nevarno približali golu. Prvi zadetek za Vesno je padel ob polovici prvega polčasa, ko je kriški srednji napadalec podal R. Candottiju prav v neposredno bližino gol črte, tako da je ta z gotovostjo povedel. Domači po prejetem zadetku niso kaj prida reagirali, saj jim ni uspelo resneje zaposliti Negrini ja, tako da so lahko Križani naprej imeli igro v svoji o-blasti. Razliko v zadetkih bi namreč lahko celo povečali s svojim sred- valno branili. Občasno pa so s hitrimi protinapadi tudi spravili v težavo Brežane. Po prikazanj igri bi bil pravilnejši neodločen izid. (V. Olenik) Primorje - Chiarbola 9:1 (1:1) STRELCI ZA PRIMORJE: Starc 3, Pascon 2, S. Olivo in Livan po 1. PRIMORJE: Micor, Lombardo, Livan (Husu), Milani, Samese, Manzin (D. Olivo), Antoni, Valter Husu, Starc, S. Olivo, Pascon. Po pričakovanju je Primorje gladko premagalo Chiarbolo. Po prvem polčasu ni bilo moč predvidevati tako visokega rezultata, saj so prvi povedli Tržačani z zelo lepim strelom z 20 metrov. To je bil edini strel na vrata Primorja. Domačini so seveda reagirali, toda uspeli so le izenačiti. V drugem polčasu je bila premoč Primorja očitna. Domači napadalci so premagali nasprotnikovega vratarja še osemkrat z zelo lepimi goli. Starc jih je dal kar tri. Primorje je igralo povezano in učinkovito, še posebej pa je zadovoljil napad. žintin, Marson, Bicciato, E. Petejan, M. Fàjt, Čevdek, Gergolet (Florenin), Butkovič, A. Fajt. Sovodnje so v Podgori igrale neodločeno proti ekipi, ki je v začetku prvenstva sodila med najresnejše kandidate za napredovanje. Razpleti na igrišču pa so pokazali obratno, saj je trenutno Piedimonte na nižjem delu lestvice. Marsonovi varovanci so srečanje začeli zelo dobro, saj so že v uvodnih minutah prešli v vodstvo po zaslugi Čevdeka, ki je uspešno streljal 11-metrovko. Prednost gostov pa ni trajala veliko, saj so domačini, prav tako iz 11-metrovke, dosegli izenačenje. V drugem polčasu so igralci Piedi-monteja izvedli več napadov, ki niso rodili nobenih sadov. S časom pa so njim napadalcem, katerega strel pa je na sami gol črti vratar mojstrsko ubranil. V drugem polčasu se je ritem nekoliko umiril, le Križanom je uspelo s hitrimi protinapadi popestriti igro. Za klasično zmago je 15. min. pred koncem srečanja poskrbel srednji napadalec, ki je s hitrim protinapadom zapečatil izid tekme. Skoraj vsi Križani so dobro opravili svojo nalogo, nedvomno pa se je v obrambi s svojo učinkovito igro odlikoval N. Sedmak, ki je z inteligentnimi posegi dosti pripomogel k učinkovitosti svoje ekipe. (A. Kostnapfel) Arrigo Sport — Zarja 6:0 (3:0) STRELCI: 21. min. Laurenti, v 23. in v 44. min. Migniussi, v 55. Di Gioia, v 83. Gergolet, v 90. min. Privi-leggi. ARRIGO SPORT: Formentin, Biasio-li. Novelli, Lepre, Ferfoglia, Mala-roda, Di Gioia (Gergolet), Cavi (Som-mariva), Jussi, Privileggi, Laurenti. Kras — S. Nazario 2:1 (0:1) STRELCI: v 23. min. Rossi,' v 46. min. Sugan in v 75. min. Demeglio KRAS: Mezza villa, Sugan, Gnezda, R. Purič, Škabar, Cinque, Villalta, Puntar (26. min. Košuta), Demeglio, Vidali in Granata. Kraševci so v nedeljo izbojevali izredno dragoceno in zasluženo zmago in tako izločili S. Nazario iz boja za napredovanje ter obdržali stik z vodilnim Primorjem. Po izenačenem začetku so prvi prišli v vodstvo gostje. Kapetan Franch je nezadržno prodrl z žogo več kot 20 metrov, ne da bi ga noben Krasov igralec skušal zaustaviti in ob robu 16-metrske-ga prostora nevarno streljal na vrata. Njegov strel je Mezza villa kratko odbil prav pod noge popolnoma prostega Rossija, ki je brez težav zatresel Krasovo mrežo. Že v 41. sekundi drugega polčasa pa je uspelo Suganu z izrednim strelom iz 25 metrov rezultat izenačiti. Odtlej je postalo vse lažje za domačine, saj je v naslednjih 10 minutah Košuta zapravil dve izredni priložnosti, nevaren strel Škabarja iz prostega strela pa je vratar s težavo vajeti igre vzeli Sovodenjci v lastne roke, tako da so v zadnjih petnajstih minutah dobesedno oblegali domača vrata. Več je bilo priložnosti za zadetek, na žalost pa naši niso dosegli gola. (R. Pavšič). Staranzano - Mladost 4:0 (1:0) MLADOST: Zanier, L. Frandolič, Pahor, Černič, D. Devetak, Jarc (F. Devetak), Cianci, Sclausero, Delutti (Argentin), Lavrenčič, D. Frandolič. Statistično gledano so Kraševci v letošnjem prvenstvu igrali dobro le vsako drugo tekmo. Tudi v nedeljo so se držali tega pravila. Po dobrem uspehu proti Tomani, s katero so prejšnji teden igrali neodločeno, so v nedeljo v Štarancanu prikazali zelo bledo igro, kar potrjuje tudi rezultat. Resnici na ljubo je treba pripo- ZARJA: Del Bello, Grgič (Sulčič), Tognetti, Franco, Borelli, D. Fonda, E. Fonda, Bon, Piscanc, Terčon, Sulčič, Ražem. SODNIK: Osso iz Vidma Bazoviška Zarja je v nedeljo doživela najtežji poraz v zadnjih letih. Ne vemo kako, toda zarjanom je u-spelo samo v sedmih dneh pokvariti dober vtis, ki so ga zapustili po tekmi s S. Sergiojp. Bazovci so v nedeljo mislili, da bodo z lahkoto premagali domačine in jih po prvih minutah tekme začeli podcenjevati, tako da so se kar naenkrat znašli s tremi goli v lastni mreži. Vse do prvega gola domačinov so imeli Bazovci vsaj pet lepih priložnosti, ki so jih nerodno zastre-Ijali. Po prejetem golu pa so se brezglavo vrgli v napad in že po nekaj minutah so domačini podvojili. Zarjane je ta gol popolnoma zmedel, saj so od tega trenutka dalje začeli tavati po igrišču, tako da je bil končni izid popolnoma upravičen. (Big) ubranil v dveh posegih. Pet minut pozneje, ko je sodnik popolnoma u-pravičeno izključil Uldgraia, je Kras dosegel zmagoviti zadetek. Kapetan Škabar je odlično streljal iz daljine, njegov strel je Buzai z veliko težavo kratko odbil, na žogo pa je prvi star-tal Demeglio in dosegel prvi zadetek v belo-rdečem dresu. (Z. S.) Primorec — CUS 4:0 (3:0) STRELCI: Borelli 2, Husu in Boris Kralj. PRIMOREC: Serra, Čuk, V. Milkovič (I. Milkovič), Florean, M. Kralj, Coppola, E. Kralj, Borelli, Canziani, Husu, B. Kralj. Proti poprečnemu moštvu CUS so Primorčevi nogometaši brez večjih te žav zanesljivo zmagali. Gostje so bili nevarni le v uvodnih minutah, ko so imeli tudi priložnost za zadetek. Nakar so naši nogometaši prejeli pobudo v svoje roke in odločili srečanje že v prvem polčasu, saj so vodili s tremi goli razlike. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Borellija, ki je igral svojo prvo tekmo in dosegel tudi dva lepa zadetka. (M. Kralj) mniti, da so Mattiussijevi varovanci imeli v prvih minutah precej smole, ko so zadeli vratnico in z morebitnim golom bi se potek tekme verjetno obrnil v njihovo korist. Po drugi strani pa je tudi res, da je to bila edina velika priložnost, ki so jo Kraševci ustvarili. V prvem delu tekme se je igra v glavnem odvijala v polovici igrišča Mladosti in domačini so ustvarili nekaj zelo nevarnih priložnosti. Vsekakor pa so povedli v 32. minuti in tudi tokrat naša obramba ni brez krivde. V drugem polčasu so se domačini kot sicer že v tekmah v prvem delu prvenstva, dobesedno razigrali. Kraševcem ni*'uspelo ustvariti niti ene priložnosti za gol. V zameno pa so domačini zatresli mrežo še trikrat. (Zvonko Frandolič) rezultati 2. AMATERSKA LIGA IZIDI 17. KOLA Stock - Vesna 0:2 Arrigo Sport - Zarja 6:0 Libertas - Fogliano 1:1 Begliano - San Luigi 2:3 CE Prisco - Muggesana 0:1 San Sergio - Isonzo 0:0 Vivai Busa - Domio 1:1 Fortitudo - Opicina 3:0 LESTVICA Fortitudo 17 10 5 2 23:12 25 Vesna 17 8 8 1 27:14 24 Zarja 17 10 2 5 20:19 22 Muggesana 17 7 6 4 24:15 20 Vivai Busa 17 6 6 5 23:19 18 San Sergio 17 5 7 5 21:20 17 Opicina 17 7 2 8 21:23 16 Libertas 17 7 4 7 15:21 16 Arrigo Sport 17 6 4 7 26:32 16 Fogliano 17 4 7 6 18:17 15 CE Prisco 17 4 6 7 17:18 14 Isonzo 17 5 4 8 17:19 14 San Luigi 17 4 6 7 19:25 14 Begliano 16 2 9 5 13:18 13 Stock 16 4 5 7 15:21 13 Domio 17 2 7 8 15:25 11 PRIHODNJE KOLO (2. 2.) Vesna - Begliano; Zarja - Libertas; Domio - CE Prisco; Isonzo - Arrigo Sport; Fogliano - Fortitudo; Mugge-sana - Vivai Busa; Opicina - San Sergio; San Luigi - Stock. 3. AMATERSKA LIGA Skupina I IZIDI 16. KOLA San Lorenzo - Poggio 1:0 Staranzano - Mladost 4:0 Piedimonte - Sovodnje 1:1 Azzurra - Medea 1:0 Juventina - Fossalon 1:0 Torriana - Romana 2:1 Fincantieri - Sagrado 1:1 LESTVICA San Lorenzo 24; Torriana in Staranzano 23; Sagrado 19; Sovodnje, Poggio in Fincantieri 18; Juventina 16; Medea in Piedimonte 15; Fossalon 14; Mladost 13 Azzurra in Romana 4. PRIHODNJE KOLO (2. 2.) Poggio - Sovodnje; Fincantieri - Staranzano; Romana - Sagrado; Mladost - Piedimonte; Medea . San Lorenzo; Fossalon - Torriana; Juventina - Azzurra. Skupina M IZIDI 14. KOLA Primorje - Chiarbola 9:1 Primorec - CUS 4:0 Breg - Gaja 0:1 Union - Aurisina 3:2 Kras - San Nazario 2:1 Campanelle - San Marco odi. LESTVICA Primorje 21; Kras 20; Primorec 1; San Nazario 16; Breg, Gaja in San Marco 14; Campanelle 13; Auri-sina 12; Union 10; Chiarbola 9; CUS 2. PRIHODNJE KOLO (2. 2.) Campanelle - Kras; San Nazario -Union; Aurisina - Breg; Gaja -‘Primorec; CUS - Primorje; San Marco -Chiarbola. SINOČI NA OPČINAH Občni zbor ŠD Polet V Prosvetnem domu na Opčinah je bil sinoči 18. redni občni zbor ŠD Polet. Predsedniško poročilo je podal predsednik Andrej Križnič. Poročila za posamezna delovanja so podali tajnik Marino Kokorovec, blagajnik Primož Možina in odgovorni za sekcije Maja Kokorovec za kotalkanje, Božo Filipovič za šah, Aleksij Gulič za balinanje in Sergij Tavčar za košarko. O občnem zboru bomo še obširneje poročali. 3. AL na Tržaškem: gajevcem slovenski derbi v Dolini (š. M.) 3. AL na Goriškem: Juventina uspešna, Sovodnjam točka Naročnina: mesečna 12.000 lir - celoletna 140.000 lir (prednaročnina do 31.1.1986 je 90.000 lir); v SFRJ številka 40.00 din, naročnina za zasebnike mesečno 350.00, letno 3.500.00, za organizacije in podjetja mesečno 500.00, letno 5.000.00. letno nedeljski 1.200.00 din. Poétni tekoči račun za Italijo Znložni&tvo triaikega tiska. Trst 13512348 Za SFRJ - žiro račun 50101 603 45361 ADII - DZS 61000 L|ubl|ana Kardeljeva 8/11 nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 50 000 lir. Finančni in legalni oglasi 3.350 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 650 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročalo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx. 460270 EST 1. iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Drimorski TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 moggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Stretto De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samso M dnevnik Udaja L JziT čtanU««** mtiska^^Trst f ||9p Mn CwopM itkdbšUM F1EG 28. januarja 1986 Sneg na Capriju CAPRI — Znani otok Capri pred Neapljem je pobelil sneg: na znanem trgu, kjer po stopnicah običajno sedijo turisti, je snega za 5 cm. Snežna plast je debelejša na hribu Solari in v Anacapri. Zadnjikrat je na Capriju snežilo 1962. leta; toliko snega kot sedaj pa ga ne pomnijo od 1942. leta. Polami mraz je zajel Dolomite. V Val Ridanna so namerili —32 stopinj, letošnji rekord. Hudo je zeblo tudi smučarje na ledeniku Val Senales — na njem so namerili minus 25 stopinj, v Bocnu —10. Ker so zaradi mraza odpovedale baterije, mnogi avtomobilisti niso mogli pognati svojih vozil. Zgodovinski proces proti nuni iz Monze Gertrude oproščena, ljubimec (kamorist) obsojen NEAPELJ — Štiristo let po resničnem procesu, ko so nuno iz Monze, ki jo je Manzoni ovekovečil v svojem romanu Monaca di Monza, zaradi umorov in drugih prekrškov obsodili in zazidali v njeno samostansko celico, kjer je kot nuna Gertrude umrla y 75 letu starosti (leta 1650. leta), so pred poroto uprizorili drugi, zgodovinski proces, na katerem so (s težavo) oprostili Gertrudo zaradi pomanjkanja dokazov, pač pa so obsodili njenega ljubimca Osio, plemenitaša, ki si je; dovolil, vse kar si je poželel. Razprava je pokazala, kaj vse se je pred 400 leti dogajalo v štirih ženskih samostanih v Milanu, osvetlila pa je tudi protireformsko krutost, s Na Campidogli)! poroka med Moravio in Llero RIM — Na Campidogliu sta se včeraj civilno poročila pisatelj 78-letni Alberto Moravia in Španka 32-letna Carmen Llera. Moravia se ni mogel izogniti svojemu plašču v stilu Montgomeryja, Llera pa si je za to priložnost nataknila velika očala z rdečim okvirjem; to pa je bilo tudi vse, kar je omembe izredno. Po obredu je on odšel domov delat, se pravi pisat, ona pa na svoje delovno mesto v založniško hišo Bompiani, tako kot vsak dan. Če na poroki tako znanega para ni bilo znanih osebnosti, kot je v navodi, pa so za spektakel poskrbeli fotografi, kinooperaterji in časnikarji, teh je bila veliko. Ko sta novoporočenca peš prišla na županstvo, so planili nanju z najrazličnejšimi vprašanji. On jih je zavračal z »no comment«. Na vprašanje nekega časnikarja, 'kako se počuti, ko pa je poročila človeka, ki je tako izven norme, je Carmen odgovorila: »Da, Moravia je res različen, ampak zato, ker nihče drugi ne piše tako dobro kot on.« katero je Cerkev preganja Lutrove nauke. Potek obravnave je nadalje pokazal, da so si plemenitaši v tistih časih privoščili veliko več, kot jim je bilo dovoljeno. Nuna Gertrude, hči španskega plemiča vrhu vsega, ni bila deležna nikakršne ljubezni (mati ji je umrla, ko je bila še mlada), Ozio se je obnašal kot vsi takratni mladi plemiči: počenjal je, kar je hotel. Zanj sodišče ni poznalo milosti: obsodilo ga je in mu nadelo vzdevek: kamorist. Med pariškimi policaji odkrili roparje PARIZ — Neuspešno nastavljena past petim bančnim roparjem in smrt enega izmed policajev je sodu zbila dno: ves Pariz in vsa Francija govori o neuspešnosti, celo več, o pokvarjenosti dveh uradnih pariških policijskih enot za boj proti kriminalu in banditizmu. Javnost obstaja policijo zaradi njene razdvojenosti in pokvarjenosti. Francozi se sprašujejo, kako je bilo mogoče, da je pet obkoljenih banditov zbežalo 71 policajem. Roparji so med spopadom ubili policijskega inšpektorja, dva talca pa so naložili na ukradeni policijski furgon in zbežali. Dolgo časa policija tolpi ni prišla na sled, ker se je spretno preoblačila. Ko pa so jo končno obkolili, jim je spet ušla. Inšpektorji krivijo za neuspeh policijske načelnike, češ da so slabo poveljevali. Načelniki pa se pritožujejo nad policaji, češ da so pasivno sprejeli spopad in da so se morali sami bojevati. Toda seznam črnih pik se s tem še ni izčrpal. Trije policijski inšpektorji so lani skušali oropati neko pariško draguljarno, četrtega po so obtožili, da je lani in predlanskem izvedel dva ropa. Pet policajev v zaporu na 150, kolikor jih štejeta posebna oddelka, je visoko število. Vendar tudi z inšpektorjem, ki so ga ubili banditi, ni vse čisto. Proti njemu so zaradi nekaterih nejasnosti že pred časom uvedli preiskavo. V nasprotju z dosedanjo prakso njegov pogreb sploh ni bil svečan. Zaradi cele vrste- dejanj, ki so privedla do aretacij, je v teku široko zasnovana preiskava, ki utegne poslati za zapahe še kakšnega policaja, Si-cer pa je potrebno ob koncu dodati, da sta ti dve posebni enoti za program gangsterjev v Parizu bili v lanskem letu sila uspešni. Aparat za učenje tujih jezikov BEOGRAD — Za učenje govora ni najpomembnejši sluh, temveč intonacija, situacija, ritem, mimika. V tem procesu so pomembnejši od ušesa možgani, ki se dodatno urijo z določeno metodo. Ustvarjalec te metode oziroma aparata, ki s spreminjanjem frekvenc olajšuje ljudem s poškodovanim sluhom, da spregovorijo in jim omogoča boljše učenje tujih jezikov, je zagrebški profesor a-kademik dr. Petar Goberina. Centri za obvladovanje govora na takšen način so v Zagrebu, Splitu na univerzi v Lillesu v Franciji, na Japonskem, v ZDA, delajo pa tudi v Beogradu. Zelo je razširjeno sodelovanje z afriškimi državami, še posebej z Angolo in Mozambikom, kjer to metodo uporabljajo za učenje materinega jezika v primeru otrok, ki so odrasli po begunskih taboriščih in zaradi tega ali ne govorijo ali pa govorijo mešanico številnih afriških dialektov, kar jim otežkoča utapljanje na v matično okolje. Zelo pomembna je ta metoda pri opismenjevanju. Prof, Guberina je novinarjem navedel vrsto zanimivih podrobnosti v zvezi s tem in pojasnil, da se ljudje težko naučijo glasove tujih jezikov, ki niso v njihovem materinem jeziku, zato ker jih drugače slišijo, kajti njihovi možgani nimajo ustrezne frekvence. Aparat dr. Goberine uredi to frekvenco in učenje je veliko lažje. Enak primer je tudi pri ljudeh, ki imajo poškodovan sluh. Erazem Predjamski Vladimir Herceg 6. Ciudad Mexico - plinska celica CIUDAD MEXICO — Ciudad Mexico — glavno mesto Mehike, kjer je bila leta 1968 olimpdada, dve leti kasneje svetovno nogometno prvenstvo; mesto, kjer se bodo letos poleti spet med sabo pomerile najboljše svetovne nogometne reprezentance, mesto, ki ga je pred štirimi meseci katastrofalno prizadel potres, sicer pa s svojimi 17 milijoni prebivalcev največje mesto na svetu. In po trditvah demografov bo to mesto leta 2000 imelo celih 30 milijonov oseb. Ciudad Mexico — mesto torej, ki mu ni ne konca ne kraja. Hodiš lahko ure in ure, lahko se pelješ tudi z avtomobilom dolge ure, pa se vrste hiš ne bodo nikdar končale. Obratno, kot da bi se širile... In vendar v tem mestu obstaja tudi druga, tragična plat medalje: onesnaženje zraka je med najbolj zaskrbljujočimi na svetu, onesnaženje, ki zahteva vsako leto nepregledno število mrtvih. Dovolj zgovoren podatek je npr. ta, da vsako leto v tem mestu umre 100 tisoč novorojenčkov. Mesto sedaj tvega, da v kratkem postane prava plinska celica. Glede na to, da leži na nadmorski višini 2200 metrov, pomeni, da ima itak 30 odstotkov kisika manj od normalnih mest, pa tudi plini milijonov avtomobilov so tako dosti bolj strupeni. Najhujše pa je to, da so pred leti prav v centru mesta, za katerega takrat niso računali, da se bo tako razširilo, zgradili veliko industrijsko cono, ki jo sestavljajo tovarne brez nikakršnih filtrov, tako da strupi kaj hitro zastrupljajo zrak in vodo. Po trditvah nekega mehiškega ekološkega gibanja, so lani izredno strupene tovarne centra mehiškega glavnega mesta izpustile v zrak 728 tisoč ton najbolj strupenih plinov. Če temu dodamo tiste pline, ki jih v zrak spuščajo avtomobih in druga prevozna sredstva vidimo, da je stanje že zdavnaj preseglo zgornjo varnostno mejo. Prve posledice teh strupov so motnje v želodcu in na očeh, ki v kratkem postanejo kronične. Kje je možnost rešitve največjega mesta na svetu? Takoj po potresu, ki je pred kratkim prizadel mesto, so izvedenci začrtali tak regulacijski načrt, s katerim bi vsaj največje in najbolj onesnažujoče industrije potisnili na rob mesta. Vendar pa krajevni ekologi dvomijo, da bodo oblasti ta predlog tudi uresničile, saj so vezane na vse preveč interesov, ki nima z zdravjem prebivalcev Ciudad Mexica nič opraviti. Zadnjič so ga videli lani v Madridu l_ * "I • . «I AI I I utemeljitelj j zime MOSKVA —- Ah je sovjetski znanstvenik in fizik Vladimir Aleksandrov, utemeljitelj »nuklearne zime« še živ? Zadnjič so ga videli lanskega 1. apri-la v Madridu, nato pa je izginil. O tem izginotju se še danes govori, pred-vsem pa to krha sovjetsko - španske odnose.Aleksandrov je namreč v današnjem času bistvena osebnost, tako na znanstvenem, kot tudi na političnem področju. Skupno s sovjetskima znanstvenikoma Galičinovom in Mojse-jevom je utemeljil važno teorijo »popolne nuklearne zime«, s katero postavlja v laž teorije ameriških znanstvenikov o možnosti lokalnih jedrskih vojn. „ Aleksandrov je namreč v svojih znanstvenih raziskavah prišel do zaključka, da bi atomska eksplozija, ki bi sprostila moč pet tisoč megatonov, popolnoma uničila življenje na Zemlji, ne glede, kje bi ta nastopila. Jedrsko žarčenje naj bi namreč uničujoče delovalo na biosfero. V prvem letu po eksploziji bi bila zemlja v popolni temi, ohladila pa bi se za okoli 15 stopinj. To bi uničilo favno in floro na svetu pa tudi vse vodne tokove. Ta teorija je popolnoma ovrgla tisto trditev ameriškega znanstvenika Schneiderja, ki obratno izključuje povezanost med atmosfero in oceani ter favno in floro. Tu pa se torej postavlja bolj moralni kot politični problem: ce je tako, pomeni, da trditev o krajevnih jedrskih posegih ne drži več in da bi torej le ena sama atomska eksplozija popolnoma uničila življenje na svetu. In s tem torej še bolj postavlja na zatožno klop tiste države, ki trosijo lep del državnega proračuna za jedrsko oboroževanje, ki je torej vsekakor bolj uničujoče, kot si mislimo. Sedaj pa se postavlja problem, komu koristi, da je teoretik »nuklearne« zime izginil. Vse bolj se širijo govorice; da so ga ugrabih Američani, čeprav seveda ni o tem najmanjšega dokaza. In vse bolj se vsiljuje mnenje, da je Aleksandrov nazorno tudi znanstveno upravičeval napore sovjetskega partijskega voditelja Gorbačova o omejevanju jedrskega orožja. In večkrat velja umirjen in zgovoren znanstveni dokaz mnogo več od rohnečih vulkanskih besed kakega državnika, ki hoče druge prepričati v svoj prav...