PO DVE TONI KAJMAKA NA LETO
O Čadu z Ijubeznijo
Vgostllnl Pod Rožnikom, kakor ae uradno reče gostilni prl Čadu, so ponosni na svojo spomin-sko knjlgo, sajje v njej izrečeno precejpohval na račun njihove postrežbe In kuhln/e. Med podpl-sanimi Ja nemalo znanlh Imen, saj se prl Čadu oglasi domala vaak malo pomembnejši gost Ljubljane. Sem zahajajo tudl delegacije, slavni pevcl, Igralcl, športniki. Največ pa Je seveda tfatlh, kl niso nltl pevcl nttl Igrafcf nltl članl dele-gaclj.
Prebivalce Ljubljane va-bi Čad s svojo zeleno okoli-co, s svojim preprostim vrtom in odlično srbsko kuhinjo. Svojim gostom nudi nekaj domačega in enkratnega. Kot zanimi-vost naj pripomnimo, da je gostilna odprta na svetek in petek in da nepozna po-čitka. Temu primeren je tudi izkupiček. Za primer-javo naj navedemo mesec maj, ki je bil naravnost re-korden:
»Napravili smo za 463 starih milijonov prometa, in najbrž je ni gostilne v viški občini, ki bi se lahko pohvalila s takšno števil-ko,« je povedal Živadin Djolič, eden od enajstih na-takarjev, ki se odlikujejo s hitrimi koraki in solidno postrežbo.
Nedelje so pri Čadu naj-bolj živahne in včasih na-štejejo kar 400 gostov hkra-ti. Ni čudno, da spečejo tu-di do 120 kilogramov mle-tega mesa in vsak mesec več kot tono, na leto pa prodajo dve toni kajmaka. Brez tega si kuhinjepri Ča-
du ni mogoče zamišljati. Sploh si ne morejo privo-ščiti, da bi jim česa pri-manjkovalo, je dejal vodja obrata Mile Čulibrk, in včasih tekajo za blagom po vsej Jugoslaviji, da stakne-
jo, kar potrebujejo. Najbolj jezni so bili, ko jim je pri-manjkovalo znanega vina Carica Milica in to samo za-radi tega, ker klet, kjer vi-
no kupujejo, ni imela za-maškov.
Marsikdo se sprašuje, kako je mogoče, da jim pri Čadu uspeva delati vse dneve v tednu, četudi ne sodijo med zasebne gostil-ne. Odvrnili vam bodo: ra-di imamo vzdušje pri Ča-du, itnamo veselje do dela, predvsem pa smo uigran kolektiv, ki se medsebojno dobro razume. Poleti vsak lahko izkoristi le deset dni letnega dopusta, ker je po-leti pač največ obiskoval-cev. In še nekaj štejejo Ča-du v dobro: da vesele druž-be ne mečejo po enajsti uri čez prag, pač pa se lahko veselijo ob pijači, kajti sa-mo kuhinjo zapro ob 23. uri.
Skratka, Čad je gostilna, vredna pozornosti. Do-mnevajo, da bodo leto za-ključili z okroglimi štirimi starimi milijardami prome-ta. To je ogromna vsota in gostinskemu podjetju Vič, kamor sodi Cad, prav pri-de. Sam kolektiv nima ve-liko od tega: želeti bi bilo, da bi jim izboljšali delovne razmere, saj tista baraka na vrtu še vedno delujeprecej provizorično. Drugo je zu-nanji videz gostilne, ki bi ga v nobenem primeru ne šlo spreminjati in oblačiti v kako umetelno »obleko«. Takšna, kakršna je, je pri srcu vsem gostom in o Ca-du nemalokrat pišejo z lju-beznijo.                      A. P. A.