ClTATEUI! Prosimo, poglejte na itevilk« poleg naalova u dan, ko Vala naročnina poteče. V teh časih splošnega povišanja cen, potrebuje list Vale sodelovanje. Skušajte imeti naročnino vnaprej plačano. GLAS NARODA Lisi slovenskih delavcev v Ameriki.. Reentered a« Second Class Matter September 25th 1940 at the Post Offiee at New York, N. Y.t under Act of Congress of March 3rd. 1879. No. 192. — Štev. 192. NEW YORK, TUESDAY, OCTOBER 5,1943. — TOREK, 5. OKTOBRA, 1943 . . . VOLUME LI. — LETNIK LI. 5.IN 8. ARMADA OGROŽATA NEMCE I* zavezniškega glavnega stana v Severni Afriki poroča INS. dne 4. oktobra, da dve zavezniški armadi v Italiji zdaj ogrožati nemške obrambne črte na vzhodnem in zapadnem obrežju. Na zapadli i strani je-gene- ral Clark .s Peto armado izigral sovražniku severno od za-vžetega Nu polja, ko je udaril preko strutegične reko Calorc, ki je dotok reke Volturno, ter k tem preprečil Nemcem rabo naravnih obrambnih pozieij ob toku obeh rek. Na vzhodni obrežni strani je general Mintgomerv z Osmo britsko armado napredoval za 17 milj po kopnem in po vodi ob Jadranu, ter je naznanil, da so njegove čete zavzele Termo-li, medtem, ko so posadke poslane za hrt>et uacijem, iste prisilile, da so se morali umakniti iz pozicije ob reki Tortore. Ti lioji se lahfeo smatrajo za izaoe-tiie 1>oje fca zavzetje Kima, od katerega so z ene strani Montifomerjeve čete odda-Ijeiie samo 120 milj. Pristan je zavezniških eet v Tennoli resno ogroža celotne nemške ]>o-eicije v Centralni Italiji. Algiers, 4. okt. — Zavezniške sile so zavzele Bastio, zadnjo obrambno nemško točko na Korsiki. Pri zavzetja zadnjih aiostojuink i'.a tem otoku so zavezniškim četam veliko pomagali domači gerilei, ki so ameriškim ranjrerjem v mnogih krajih pripravili teren z orožjem iu materija lom, ki jim je bil dostavlijen po podmornicah. Ostanki naeijskih bataljonov >o raztreseni po raznih izoliranih krajih ob obrežju, toda (bodo kmalu pometeni v vodo, aiko se jim ne posreči na kak mačin uiti. Dozdaj so liaciji spravili večje število svojih eet na varno. Zirubili pa so kakih tri tisoč mož. Dež ovira Ruse Moskva, 4. okt. — Deževje zadnjih dni je precej zavleklo prodiranje sovjetske armade, toda rdeče čete so napredovale v več sektorjih kljub slabemu vremenu in blatu. W A. Harriman imenovan Na Gomel fronti so Rusi prekoračili reko in izboljšali svoje pozicije. V bojih v tem za Poslanika v Rusiji Krščen ie Liberty ladje na ime "Nikola Tesla" V sobto dne '_'.>. septembra je bila splovljena še ena tako-'zvana Liberty ladja, kateri so dali ime "Nikola Teala." I^adjo je krstila žena lirvat skega Imun Ivana Kubasica, ki živi sedaj v Ameriki. Prisotni pri tej ■počastitvi spomina velikega jugoslovanskega izumitelja so bili tudi drugi 'Jugoslovani. med temi Louis Adamič, Etbin Kristan, dalje dva nečaka pokojnega Tesla, Sava Kasanovic in Nikola Trboje-vie, kakor tudi več drugih Jugoslovanov iz New Yorka. Posnete so bile slike krščenja, ki bodo skoro gotovo o^) javi jene. kraju je bilo včeraj ubitih mnogo Nemcev, Si noči: je j>oročilo iz Moskve e ^lasi, tla so ruske čete uspe-šno odbile vse nacijske proti-napade in uničile eel regiment na jlniijišču pri tJoineln. Razbitih ji- bilo večje število nemških tankov in uničene so bile •aaloge, ki so bile pripravljene za prevoz v druge dele fronte. Pri Mogilevu so Rusi zavzeli tri kraje iu jKihili tristo Nemcev, ter zajeli precej moštva. Aretilerija je uničila sto trnkov napolnjenih z materija-lom. Pri tem je bil skoro docela uničen en nemški bataljon. Na Kubi so Nemci odbili ruske čete, toda so pri tem imeli težke izgube. Ob reki Dnieper ruske čete napredujejo vzlic temu. da se Nemci izredno trdno držijo in stavijo v bran. Drugod na ruski fronti je deževje precej zavleklo operacije in so lniji bolj lokalnega značaja. VAŽNO PRISTANIŠČE NA PACIFIKU ZAVZETO I'o dolgih in vročih bojih je oil) 11 v soboto dopoldne slovita avstralska D. divizija, ki se je proslavila pri El Alameinu v Egiptu, zavezla močno japonsko zračno in mornariško postojanko Fiiischhaven na No v j Uuiimeji. Poil zaščito • silovitega ameriškega zračnega na]>ada so Avstralci napadli vas od dveh strani ter so prdbili sovražno obrambno črto. Japonski marini, ki s<> branili postojanko, so držali dokler so mogli, nato pa so se razkropili preti silnim ognjem avstralskih strojnic. Nekaj Japoncev je pobegnilo v hri>be ali pa v džungle, drugi pa so obležali na bojišču. Železniška nesreča Ko je tovorni vlak Central Railroad of New Jersey pri Plains, Pa., zadel ob lokomoti vo Delaware and Hudson železnice sta bila ubita dva moža. oba* železniška uslužbenca. ZAVEZNIKI BOMBARDIRAJO ZAPADNO NEMČIJO padalnih aeroplanov, ko soves dan spremljali bombnike na njihovih poletih. Ameriški Marauder bombniki so včeraj napadli nemška letališča v Franciji in na Uo-lund. kem, ne da bi bil izgubljen le en aeroplan. Tekom dneva so angleški ac-roplaui j>ogosto napadli nemške postjanke v zapodili Franciji ter so tekom zračnih bojev uničili 24 nemških aeroplanov. Kot pravi nek uradnik zračne Nemci imajo magnetični torpedo Nemii še na morju sedaj po služujejo svojega najnovejšega orožja — magnetičnega torjw?-da. Tega orožja so se prvič po PARTIZANI ZAVZELI DVA NOVA KRAJA London, 4. okt. — Radio Svobodna Jugoslavija, je v svojem poročilu, ki ga je povzela Reuterjeva novinarska agencija, naznanil, da so čete patrijotov zavzele nadaljna -kraja in sicer Kolasin ob reki Tara, kiikili 70 milj od Dubrovnika, fete 1'rveara hrvaškega abo- Washington, D. C. — W. Averell Harriman, star 51 let, je bil koueem prejšnjega te-una imenovan za bodočega a-jra partizanov so okupirale že-meriškega poslanika v sovjet- lezniško postajo Generalski -ski Rusiji. (Stol, na Zagret*—Suša k progi. Mr. Harriman je industrijee Jugoslovanske čete se gla -in zelo bogat 11107 ter j<- va- som zadnjih poročil še borijo žen činitelj v upravljanju lend proti Nemcem }>ri Splitu, Kli-lease dajatev v Londonu. Pra- šli. Kninu 111 DrniŠn v Dalnur-vijo. da je Stalinov prijatelj in; ciji. Drugi ddelki na s loven- zelo izkušen v velikih ik>s1ov-hiilt zadevali, radi česar se pričakuje, da bo svojo novo nalogo uspešno vršil. kem ozemlju so prodrli čez železništko progo Rakek - Trst na več. mestih in so zavzeli ši-roke predele na Krasu. Guerilska vojska v Evropi resno ogroža nacijske armade London. — Desetisoče jugoslovanskih gerilcev ljuto napada nacijske čete ob Jadranu in vseskoz do severnoza-padne Italije, tako, da se more smatrati napade na Hitlerjeve zapadne črte za velike frontne operacije. Boji za Split, Šušak, Reko PREVAŽALCI MLEKA V N. Y New York. — Petindvajset tisoč družin v Manhattaira je ostalo danes zjutraj brez mleka ker so nenadno "boleli" prevažalci mleka Sheffield Farms Co., v mlekarni 11a 57. zapadni ulici. Kompanijski uradniki so dejali, da so se vozniki prijavili bolnim včeraj popoldne, knia-lupotem, ko je prišlo naznanilo od War Labr Boarda, da smejo mlekarne v mestu New Yortou odsloviti 950 razvažal-cev mleka in ukiniti 5MM) razva-žalnih postaj. Kazvužalce so naenkrat napadle razne bolezni, kot boleči križ. naduha, prehlad, gnojni prsti, itd. Uradniki so dejali, da je telefon brnel kar naprej dokler ni bilo prijavljenih vse-ga skupaj 2G0 ''bolnikov". Michael .1. Cashal, jHnlprcd-sednik unije voznikov, ki je bil odsoten, ko so razvažalci mleka ziLoleli, je rekel, da če je to stavka, tedaj vozniki kršijo pravilu unije fame, kakor tudi WLli. in urada za vojno oziroma obnfnibno tran.sj>ortaei-jo. — Razvažalci mleka so za-stavkali že enkrat prej, ko je bilo razvažanje mleka omejeno in so bili v nevarnosti izgube dela. Poznejše poročilo: — Stavka "bolnih" razvažalcev mleka se je razširila in zdaj je izostalo ili. da ne bodo stavkali tekom vojne, a zdaj pa so že v drugič kršili to svojo obl.iu'lx). Unijski voditelji so obljubili, da bodo skušali razvažalce pridobiti za pametno rešitev te zadeve. SO "ZBOLELI' Nemška podmornica potopljena Angleška admiraliteta nanja, da sta grški rušilec Pin dos in angleški rušilec Easton potopila nemško |KMlmornico je vsled skupnega napada olx^h 1'ušilcev morala priti na površje, nakar se je Easton zaletel vanj in ga pogreznil. Gorico, Tr.- t zadržujejo mnogo nac.ijskih divizij. Bojevanje ]ia se vrši tudi v mnogih manjših krajih. Nemci sami priznavajo, "da imajo trde lx>je s slovenskimi iu komunističnimi Ibandami." 1'ravijo, da so pri Gorici jiobi-li kakih tisoč teh borcev, par tisoč pa so jih zajeli. Toda neko drugo poročilo pa pravi, da je bil nemškim četam izdan u-kaz. naj ne jemljejo vojnih u-jetnikov. To bi pomenilo, da hočejo Nemci pobiti kolikor mogoče več ljudskih gerilcev. Ruski gerilski bojevniki delajo Nemcem velike težave in kolikor je razvidno iz poročil zadnjih dni, se pojavljajo napadi na nacijske čete in postojanke tudi drugod po podjar-naz- mijt»nih deželah. Londonski Daily Telegraph ]>iše, -Ijobi iu objemi v svoji veliki radosti. Vojaštvu so ljudje prinašali darove iu jih obsipali s cvetjem. Vzkliki so orili po vseh ulicah, koder so korakali ameriški in britski vojaki. Na prvi pogled je bilo mesto, ko so vkoratkalc zavezniške čete, kakor mrtvp, a potem so pričeli prihajati ljudje iz svojih skrivadišč v kleteh in drugod. Mnogi so imeli puške, s katerimi so iz kleti in drugih skrivališč streljali na odhajajoče Nemce. Sedaj pa so bili vsi veseli da je nacijski so-vrag odšel. Obnašali so se, kakor otro- BOMBARDIRANJE EMDENA Ameriške leteče trdnjave so bombardirale veliko nemško pristanišče za podmornice. — Pristanišče je bilo v -4 urah zaporedno že štirikrat bombardirano in pri zadnjem napadu je bilo vrženih KHX) ton bomb. Trdnjave so razbile 14 nemških /napadalnih ae r o plai 10 v, ameriški Thunderbolts, ki so jili opremljali, pa so jih izstrelili pet. Dve leteči trdnjavi se nista vrnili in vrnivšj se letalci so sporočili, da so v pristanišču opazili mnogo velikih požarov. V petek so ameriške leteče trdnjave, nastanjene v severni Afriki, pri belem dnevu bombardirale Monakovo in so uničile 8 izmed K! nemških napadalnih aeroplanov ki so jim prileteli nasproti, bombniki, ki so istega dne bombardirali Dunajsko Novo mesto, so pa uničili okoli 80 sovražnih aeroplanov. nT..IA _ _ ___ _ . , mado in mornarico nad Hava j- CIANO BO MORAL 1 ■ • * 1 • 1 ~ 1 1 ' skimi otoki ob času, ko so Ja- PRED SODISCE pnn(.i napadli Pearl Harbor. Nova Mussolinijeva l'ašisti-| Naznanilo obeh tajnikov pra ena vlada, kot pravi neko jm)- vi da sta sklenila obravnavo BITKA EA EGEJSKE OTOKE Poročilo iz Ankare naznanja, da je v teku velika bitka za posest notranjih otokov v skupini Egejskih otokov, toda natančnih podatkov o bitki 111 mogoče dobiti. Potniki nekega turškega parnilea, ki je vozil ob turški obali Egejskega morja in se je vrnil iz Irmira, so poročili, da so slišali, da so zavezniki zasedli gršiki otok Klii-os in da so slišali grmenje topov od Le.sbosa nekega drugega grškega otoka blizu turške obali. Khios leži nekako sredi poti med italjanskimi Dodekane-škimi otoki in Dardanellami, Lesbos pa je oddaljen samo 50 milj od Dardanel. Častnika ne prideta pred sodišče \"ojni department je včeraj naznanil, da sta vojni in mornariški tajnik Sklenila, da v javnem interesu sedaj ne kaže, da bi se pričela pred vojaškim sodiščem razprava proti admiralu IlusJbandu E. Kim-inelu in generalu Walter ju <\ Sliortu, ki sta imela vrhovno lX)Veljstvo nad ameriško ar- Hull star 72 let Državni tajnik Gordell Hull je v soboto, 'J. oktobra obhajal svoj 71. rojstni dan in prvič v 10 letih, odkar je državni tajnik, ni bil pri svoji pisali mizi in še sedaj po naključju Hull in njegova soproga se nahajata v Hot Springs, Va., kjer se državni tajnik pripravlja, da odpotuje na sestanek z angleškim iu ruskim vnanjini ministrom. ročilo iz Berila v Švici, je včeraj sklenila, da bo postavljeno psoebno sodišče, ki bo sodilo člane fašistične stranke, katere je Mussolini obdolžil, da so prešli k sovražniku v času velike preizkušnje. Med temi je tudi Mussolinijev zet in bivši vnairji minister iu nazadnje jjoslanik pri Vatikan« grof (ia-leazzo Ciano. Poročilo iz Chiasso, ki leži ravno čez italjansko mejo v j>roti častnikoma preložiti toliko časa, dokler ne prideta do zaključka, da je prišel primeren čas za to. Predsednikova komisija pod vodstvom člana najvišjega sodišča Owena J. Roberts a je 24. januarja, 1M42 predsedniku Roosevelt u predložila polnilo o svoji preiskavi, ki med dni gini pravi da sta Kimmel in Short vsleta kmalu zatem ko je bila ]>roti njima dvignjena obdolžba. zaprosila za pokojnino, ki jim je bila <1<» voljena in znaša $1)000 na leto. A ko jn vojno sodišče zna krivim, bosta izgubila do Investirajte v Ameriko, kupujte U. S. War Savings Stamps oziroma Bonde redno. zatekajo v Švico M i*d 17. in l!<. septembrom lotos, je pribežalo v Švico l'l,-WiO beguniN'v ii! okrog !KiO p proti Aureliju nastopila odvetniška zveza. Poteza Aurelijevega <>d stopa, pravi zveza, je spretno preprečila vsako morebitno pstopanje za odstavitev magistrata. Aurelij<> se v-ekakor dobro raizuine na politiko, ker noče, da bi ira imela javnost, v Kobeh sedaj, ko se bližajo volitve. Raje je odstopil prostovoljno, s čemer upa. da je na- "GLAS NAHODA" — MEW YORK TUESDAY, OCTOBER 5,1943 VBTANOVLJEN L. ltM "GLAS NARODA (VOICE OF THE PEOPfJT_ ■•Rad ud ItihlldM 1 PV Slovenia Pobllahln* Ootnpanj. (A Corporation rrtnk SakMv. Prafttat; Ifuw Hod«, Tntianr; Jowpb Lnptht, Bat. .» huttiM «4 the eorpormtlon and addreaaaa of atxnr* 216 WEST 18th STBEET, new YORK 11, N. T. 51th Year -Ola, Naroda" U Uroed every day except Saturdays. Sunday* ud Holidays. Subscription Yetrlj 17. _Advertisement op Agreement. TA CELO LETO VELJA LISI' ZA ZDRUŽENE DRŽAVE IN KANADO: 17.— ; ZA POL LETi. 13.50; ZA ČETRT LETA |2.—. "Q1m Naroda" lzbaja rsakl dan IzTEemži aobot, nedelj ln pramikor. liLAS NARODA" 216 WEST 18tb STREET, NEW YORK 11, N. I T«lep.bontv. CHelsea 8—1242 NAPREJ, NAD RIM! V petek je Napol j po silovit iaiii vdarei ameriške pete armado padel in s tem bodo odprte ceste v Rim. Predsednik Roosevelt je na svoji čaHnikaroki konfe-miri rekel, da je bila, kar se tiče teraina odstranjena na iveeja in na jtežavni^a ovira in da bodo nadaljuj boji kot križarska vojna, rije cilj je osvoboditev nit Večnega ta, Vatikana m papeža samega. Zavezniške armade so pod vrhovnim poveljstvom -nierala Mark Clarka raiflriile nemške gorske utrdlbe, ki : rt-ile vpadne kraje OkoJi Salerno od naipoljske gorske razdrljnje nepristranske infor-i »lanote, ki se raflteza 120 milj proti sefveru do Rima. mar-ije. Med Na poljem in Rimom je vee primarnih krajev, kjer bi Osebnosti Centra pa so ob- Konec Jugosl. Informacijskega Centra (ONA) — Jugoslovanska mokratična institucija v tej vlada v i-z^annstvu je odločila,'deželi, tako da imajo zdaj panda mora Jugoslovanski In for-: srbski elementi vso oblast V maoijski Center nehati* pošlo-'rokah. Prerokoval je, da 1)0 vali dne 1. oktobra, ter da bo zdaj. naj- to*-rale ambasadorja, da zlo- no in Liri, ail i pa blizu Gaete, ^Rv« *voje funkcije kot pred- brže zgodilo pri rekah Volturno »tavnik jugoslovanske vlade v Ivier se ooiwke višine spuščajo blizu morja. Nikjer ne bo . . , " M ' , , , . v , , . i i• „ izimnnstvu s tem, e podpirajo ve/.niške pete armade je drvil skozi razvaline s^taroda vitih tudi liberalni krogi ameriških 1'ompej. ki so jih pa tudi sedaj nekoliko poškodovale Jmro?lovanov. bombe, in ob vznožju Vezurva proti Napolju. | Kl.i)lxl ki sf) ainbasadorjn Na polj. ki je s svojimi rt proflnvalci največje r,:lSorr.tni, se -renko pritožuje- mesto v južni Italiji, so deloma razbile ameriške loteče i0 na,] tem, da je bil Center trdnjavi. Nemci pa so ga oplenlli in požgali. Mesto ni več rnzousčen in eden od teh gn-oni slikoviti kraj, ki so ga ameriški tiu-L^ti tako radi obi-jvomikov je celo izjavil, da je >k«.vali. ulicah leže razvaline vse\"prek; vseuč-ilišče in bila njim razpušč na edina de- •v,iii Carlo Opera sta pogorela. Vodni sistem je skoro ves j----------- uničen. Pristaniške naprave, ki so mogle v mirnem času skrbovati največje transatlantske ])arnike, so bile unič-topljenimi paniiki. T«»da zavzetje tega razbitega mesta je največjega strateškega (»omena. Zavezniški inžmirji so šli takoj na delo. du pospravijo razvaline, ki so jih pudtili za selnjj Nejuci, kajti Na polj mora v najkrajšem času postati glavna rdka, po kalteri bodo zavezniki dobivali orožje. Kadar bodo mogli zavezniki zopet uporabljati Naipolj ;„ ma ]>a je internacionalnega po mena. kajti partizane je dozdaj nodnirala oMskva, dočim je prevladovalo mnenje, da Mli-hailoviča podpirajo Anglo-Amerikanci, čeprav sta obe ctmr:i v zadnjem casn poskušali de'iti enako pomoč obema taborama. Dobro informirani washing-tonsk? krogi so prepričani, da n- bo moglo priti do složne akcije v not r a j r. o s t i .Tu sroslavije, dokler ne pride do nač^lr.e rešitv'e problema na konferenci treh velesil v Moskvi. Ako pa dosežejo velesile oopo'en sporazum, bo iz tega bre/.dvemno rezultirala tudi oodhiga za skupno in složno ■ikeijo v notranjosti Jugosla-vi ie. RAZGLEDNIH CENA ADAMIČEVI KNJIGI POVIŠANA. Pisatelj Louis Adamič nam sporoča, da je založništvo njegove knjige 4My Native Land' biio prisiljeno vsled visokih tiskovnih in drugih stroškov povišati ceno iste za 25 centov! Poslušal La Guardio - zaprt — torej bo knjiga stala $3-75 xr„ • , . • , namesto $3.50, kot je bilo o^a-l fV fta »n!Vddli ^aro ° ("ji &»ojciii potu v Na polj kora- Mr. Adamič pa nas oberK-m .^ozi Torre Ani.unziata, naproša, da povemo vsem onim ^ •,e1"iesU) vzkipelo v glu-ki fo knjigo že naročili in pln-'T ^"^raCijali in nek '•ali po prvotno naznanjeni demonstrant je ponosno pove- da bodo isto prejeli' po daI: da zalu1- kl'r -i1' 1»°-tedaj označeni ceni. slusal radijske govore newyor- . __škega župana La GuarUie. __ . _____ | Demanstrantje so jx»drli IZi WAUKEGAN, ILL. ; spominsko ploščo, ki spominja na kljubovanje Italije proti Li Ker dolgujem številnim jateljem odgovor r.a pri- narodov ob priliki italjan- v . . , yh skega vpada v Abesinijo. Plo- ma z,' pol leta ali Več, sporo- 1 čam tem potom, da se vračamo i r>. , , t. v . , . »™».niiio zniVen |>a klicali: Živela de- po vcc letih odsotnosti -zopet i. na ameriško Vrhniko — Wau- so razbili na drobne kose, i de- aeija; živela Anglija; ži- MUSSOLINIJEV POVBATEK so zdaj mnogo močnejši, kei DELA POGLAVNIEU j jih navdušuje upanje, da bodo SIVE LASE. mogli ko-ordinirati svoje sotle «)WT) __ Mussoiinijev l('Vanjv z zavezniki na italijan-vratek je ustvaril na Hrva- kikl c"ln"-škem položaj, kattvega imenu- A Pavelič.' Klavec,i ičeuspeh je š\-eo?kusov, da svo-bladet" — "skeleče neprijetno iemn ijodstvu vsili vojvodo List * ~ vv . v . . m smešno." Ust pravi, da Aiinone of Spoleto kot kralja K-ot pristaniM-e, tedaj jim |bo pot za prevažanje vojnega ima Pavelič "občutke neudob- Zvoni,i.ira — pred dvema leto-blaga skrajšana za najmanj 150 milj, ka.jti sedaj se mora- noi, dalmatinsko obalo, ter dr/a! gesla, da je treba kovati končm težavna politična situ jo posluževati pristanišč, ki so jih zavzeli v južni Italiji, kot so lleggio Calabria. Taranto in 13rindksi. Da so vojaki pete armade zavzeli Napol j, ho ?>e morali ]» služiti ]y>s<^bne taktike. Svet je zelo gorat in vojaki dokler .je vroče. Ko- aeija na Hrvaškem, ki se je raz o marali imeti svoje ]>otrebščino na hrbtu, težje orožje n,aj y('st ,ir P° Padeu ibičeja, viia, vse to nam oznanja, da pa so nosile mule. Največ so se bili boji ponoči. Vojaki ka^rega je bil Pavelič ojmna- ne bomo več dolgo čakali na o bili večinoma v svojdi jazbinah, iz katerih so streljali ^aslon.bo je iskal padec poglavnika. *' vrt c i« O.«... -___1 ; L-r>iy«n cm^ i 7 vela Amerika; živeli zavezni- Kegan v svoj dom ter upam, da ,„ bode ob lastnem ognjišču kaj . .... . .. več časa in priložnosti za ka- n l 50 am*rv^ 1V0?akl ke vrstice. Do tedaj pozdrav' ^°rakah v mi*U>< -loVl svojih tovarnah za makarone in špagetije, so zažgali liišo prvega fašističnega uradnika, j Angleške in ameriške zastave, ki so jih lastnoročno nare-'dili, ter italjanflke zastave so Jože Zelene, Wankegan, III. S POTA iiloč za našo moralo," je rekel dr. Pinto. "La Gnardia naru je pomagal razumevati, d a Aiiierikttiiei poznajo našo stisko pod fašističnim jarmom in to je bilo prijetno slišati. • Papiga vBtavila polkovnika Ko je nek ameriški j>olkov-nik na Guadalcanal)! šel mimo nekega vojaškega šotora, se ni malo začudi^ ko je zaslišjil zapovedujoči glas : "Halt!" l'o-stoji nekaj ča>a. nato pa opazi papigo, ki ni znala govoriti nobene druge besede kot "Halt-" Naj se vam zahvalim za po-! vihrale raz balkone in okna. slani dve izdaji spominske str vitke "Gla>a Narod?'* ob priliki njegove petdesetletnice. ko so vojaki korakali mimo. Nekateri moški so imeli na prsih pripete rdeče trakove. List sem vseskozi čital in sledil,da pokažejo, da so komunisti, l.jeirovf mu razvoju, ter sem j>oj Mnogi pa so rekli, da so socija-sial pivi depis vanj že v letnici- 180'» i7. Imperial, Pa. I Mario Guarriero, tovarniški •• ....... , . »delavec, je v svojem govoru, ki v moji zbirki, ki i> deloma • ,», . 7. • li oi Je bil v prvi vrsti namenjen a se ]ii i aieni in deloma pa v Slo- ,v,. 1 ,.„„ i.,„..... • ss . i t merisknn vojnim poiweva leiiskem muzeju v Cievelandu, 1 i" več stal ili izdaj "Glasa Na-reda." Prva številka je pa v nosesti Ivana Moleka, urednika Prosvete. Vas najlepše pozdravljam! 9 Matija Pogorele, Duluth. Minn. Kijev "mesto na sedmih gričih" Kijev, "mesto na seodmih gričih," smatrajo za najle]»Še in najbolj romantično mesto cele Rusije. Svetlikajoči se do-mi starodavnih slikovitih katedral in cerkva se dvigajo nad belimi zidovi ter rdeči in zelenimi strehami drugih stavb. .Mesto leži ob pobočjih sedmih gričev in njegove slikovite u-liee krasijo stare in moderne stavbe, parki in trgi. Pred vojno je mesto štelo 1,000,000 prebivalcev. Sezidano je na zapadnem bregu Dn.ie j »r.a ki je na tem kra ju 3200 čevljev širok. Samo delavski del mesta Sloboda se razteza tudi na vzhodno stran reke, Xa vzhodni strani široke in ceni, rekel, da je med vsemi go-J |t.m. r(..k(. ;ii ij„ velikanske vornrki po radiju poslušal new! planjave 1<- z nekaterimi griči, vorškega župana La Guardio.'na 7:t(,a na sovražnika, nad njimi pa so brenčali i'zstrelki iz 88-uiilimeterskih tojiov in strojnic. Sj>ali so }>o skahUi, toda wwtaiai šest dni in noči je 'bilo le malo časa za spanje. v^^ konoijM ur po p^i- T! ,on'a ™ ( e jo ze za\ zetje Na.)>o4ja velike vaiziwwti, je zavzetje cn t0-.n dučeja je Pavelič že ,:at,'ro te ,m1 v Preteklosti imel l^oggia še mnogo vafcejSe. Okoli Foggie je Italija zgra-]nreklica? pakt.' katere-a je nal)lv,lka P0(1 vodstvom in s katerim je v Rimu kovali načrte, ko se je pripravljal na' fo, da prevzame obiast na Hr-' Poznavalci teh razmer nagla šajo, da je hrvaški narod popolnoma izgubil vse iluzije dila največje omrežje letališč v celi Evropi. Na letališču .ie prav vse, kar je potrebno in vsako letališče je dobro /avarovano proti iiajwdom. Na vsvoji časnikai-slki konfe-:»Miei je predsednik v torek rekel, da so zavezniki z za-\ zet jem Foggie juišli neizmerno bližje srcu Evrope. Dalmatinska obal .je <»d Italije oddaljena 200 milj; iz Foggie do Zagj-eba je komaj 400 milj. Iz Foggie je mogoče iz zra-a napadati skoro vsa nemška mesta. Neniei v južni Italiji ne »bodo mnogo več, kot s poraznim umikanjem zadrževali zaveznike pri njliovean prodiranju ptv.fi severu. Tam, <»b reki Po, .pa že čaka maršal Rommei da pride do njega vojna in tedaj .se bo pil < ela otefcii vojne. NAZNANILO PRENOSA RESTAVRACIJSKE in GOSTILNIŠKE OBRTI Kadi krčenja odmerkov (points) se opušča obrt ANDY HuSTOIKA v Si >RTHFIELD, ILL., ob Kkokie Blvd., Route 41, ter se bo ista vodila le v lastnih prostorih — TIMBER RIDGE ob isti cesti ROUTE 41 v Wisconsinu t-» je e odkrito sovražnost njegove vlade, katere nestalnost in spremembi- «o na Hirvaškem podppr svojo oslabljeno oblast z osvojitvijo tega ozemlja. Istočasno ]>a si je poglavnik nadel nov naslov, upajoč, da bo tako povečal svoj ugled. Zagrebški radio poroča, da si je padel ime "načelnik hrvaške države in vodja hrvaškega naroda" Postal je torej nekakšen nov fuehrer, nov duče. Hitler ^e ugodil Paveličevim željan:". Takoj je zagotovil Pa-"eliča, da nacisti pri poznava jo dalmatinsko obalo kot del Hrvaške in je pod pretvezo tega pri poznanja, začel pošiljati *vei; čete v te kra.fe. Dalmatinska obala je namreč jako prikladna točka za izkrcanje zavezniških čet. A takrat so pojavi kar naenkrat "II Duce"! In Musso j" bil zopet koristen Hitlerju. Tako da zdaj ni Pavelič osamljen v svoji »adregi. Dobro informirani krogi pravijo, da j'e položaj neprijeten tudi za Hitlerja. Fuehrer jeva zadrega je pa se hujša zaradi tega, ker je po vsem očividno Dalmacija dejansko v rokah oboroženih sil jugoslovanskih patriotov, ki te-m stabilnosti njegovi voja ki de ze rt i rajo in se pridružujejo jugoslovanskim patriotom — založniki korakajo naprej na italijanskih tleh — zelo verjetno je. da so Paveličevi dnevi št ti. HRVAŠKI INTERNIRANCI SE VRAČAJO IZ ITALIJE (OX.A) — [z nemških virov prihajajo vesti, da se nahaja 10.O0O hrvaških intemiraneev polu domov iz Italije. To je nedvomno nov dokaz za to. kako Nemci streme za dosego kin ih odnošajev s Hrvati, ob-en«m ]>a zato, da so resno vzne niirjcii radi uspehov gin ril-k:li armad, ki ogrožajo njihove prometne zveze v Jugoslaviji. "Ovra agenti (tajna policija) me je najprej posvarila, da naj ne |M>slušam angleško -ameriških radij*»kih o«lda.i." je prij»oveto vjeli ameriške in angleške radijske oddaje, ki so bile namenjene Italiji. '"Govori ^o bili velika po- ipadni >trani pa se širijo veliki gozdovi kakih milj proti severu do gorske verige Moežgore. Za to gorsko v-rii: » pa se prično velikanska n:o'--virja. Na vrhu samotnega uriča oh bregu Dnjeprn "taro- • lavni Kit*vo-l b-i i peke r-^knja Lavra samostan, ki j'1 po/.nana božja pot in so v njem pokopani prvi ruski vladarji in srednjeveški -v,, tujki. Padec Napolja . . . Padec Napolja za Ru*e ne pomeni mnogo in to tmli po-kazali. kajti moskovski li-li -o prinesli o tem samo ponn'-ilo, sestojece iz štirih vr«t in objavljeno nit zjubi.fi strani lista. SONART REKORDI Lepe Melodije! St. M571 -N« Marijane«, polka Rje so moje rožice Marička pegla—i*olka Dunnene Dnlwr^lty ta m hurl ca orkester St. M575-Terezlnka polka Na plnnln»*nb—ralApk Jerry Koprfvšrir h) orkMTer Za t oz. cenik In cene plošč 8* obrnite nn: JOHN MARSICR. Inc., 463 W. 4 2nd Stn New York KUHARSKA KNJIGA: Recipes gf Ali Nations RECEPTI VSEH NARODOV Stane samo ^"Knjiga je trdo vezana in ima 82! strani Recepti so napisani v angleškem jeziku,- ponekod pa so tudi ▼ jexiku naroda, ki mu je kaka jed posebno v navadi Ta knjiga je nekaj posebnega za one, ki se nimajo za knhaaje in ae hočejo t njem čimbolj lrreXbati in ispopolnitl KNJIGARNI SLOVENIfl PUBLISHING GO 216 West 18th Street Hew York U, N. Y. NAJBOLJŠI PRIJATELJ Y NESREČI YAM JE: SLOVENSKA NARODNA PODPORNA JEDN0TA BRATSKA, DELAVSKA PODPORNA USTANOVA Sprejema možke in ženske v letih od 16. do 50, in otroke do 16. leta starosti. Članstvo: 62,000 Premoženje: $10,500,000.00 Za ožje informacije glede zavarovanja vprašajte lokalnega tajnika društva SNPJ Glavni stan: 2657-59 S. Lawndale Ave.. Chicago, lil. »mas fciiiDA" w. mm tors TUESDAY, OCTOBER 5,1943 mANovyiNi* im CI IAS. BAUDELA111E: Zn -tiiinajst dni sem se bil zaprl " svojo izbo in nakopi Til okoli sebe knjigo, ki so bi le ta'krat modeme, knjige, ki razpravljajo o umetnosti narediti v štiriindvajsetih urah narode »rečne, pametne in bogate. Tako sem bil prebavil požrl, hočem reči — vse pisarje bahavih podjetnikov javne sreče — tistih, ki svetujejo vsem ubožcem, da naj postanejo sužnji, in pa tistih, ki jih prepričujejo, da so vsi pregnani kralji. Ve bo se vam zdelo čudno, da sem se nahajal tedaj v duševnem stanju, meječein na o-motico ali pa na otopelost. ^dele se mi je samo, da čutim, pri gnan prav na dno svo-,"?e«a razuma, temno kal ideje, višie od vseh formul dobre žen ske, koje besednjak sein bil pr.-d kratkim prelistal. Toda to ie bila samo ideja ideje, nekaj (neskončno nedoločnega Ko sem stopil iz sobe, sem, bil si1 no žejen. Zakaj strastno nagnifrnje k slabemu čtivu ro-:!i sorazmerno potrebo po prostem zraku in po okre»pčilih. Ko sem krenil v krčmo, je neki berač pomolil klobuk predme z enim tistih mpozak-nih poer'edov, ki hi prervračali prestole, če bi dull premikal snov in če bi čarovnikovo oko zoielo grozdje. UBIJAJMO UBOŽCE tuje, ine navdihuje in pregovarja. Ubogi Sokrat je imel samo Vraga prepovedovalca, moj pa je Vrag dejanja ali Vrag boja. No, njegov glas mi je šepetal tale: "Samo tisti je enak bližnjemu, kdor to dokaže, in samo tisti je vreden svobode, kdor >i jo zna sam priboriti." Hipoma sem planit na berača. Z enim samim udareem s pestje svnii ga kresnil po očesu, ki je v trenutku postalo veliko kakor žoga. Zlomil sem si polil, ko sem n*u izbil dva zoba, in k(r se. šibek od rojstva in neizurjen *v roltoborbi, ni-sem čutil dovolj močnega,, da bi hitro ubil starca, sem ga žagi abil z eno roko za ovratnik, i drugo pa za vrat in ga začel krepko butati z glavo ob zid. Priznati moram, da sem si prej naiflo osrledal okolico in s* prepričal, da sem v tem zapuščenem predmestju za dovolj utl u o Časa varen pred stražnikom. Ko sem končno z brco v hrbet. ki .ie bila tako krepka, da bi kmalu zdrobila jučnico, oslabelega starca podrl na tla. -em zagrabil debelo vejo, ki je ležala na zemlji, in ga obdela Vat s trdovratno energijo ku-liaijev, ki meličajo zrezek- Naenkrat — o čudež — o, veselje lilozofa, ki se uveri o sijajnosti svoje teorije! — se je staro okostje obrnilo, vzdigni lo z r-nergijo, ki bi je v tako č n d no razdrapanem stroju nikdar n«- slutil, in i7želi lopov se jti z razjarjenim pogledom, ki se mi je zdel dobro znamenje, vrgel name, me kresnil po obfOi očesih, izbil št/'i zobe in me z i-io vejo iprav pošteno na mlatil. Z odločnim zdravljen it i« sem mil bil torej povrnil ponos na življenje. Nato sem mu skušal z mno gimi znamenji dopovedati, da smatram prepir za poravnan. Vzdignil sem se in mu z zado ščenjem porti-škega zofistn de tal: ''•Gospod, vi s-te uveni enak! Storite mi to čast, delite z me noj mojo m osmo. In spomnite S'1, da ste resničen človekoljub, da ie treba nad vsemi vašimi sobrati, kadar vas bodo prosili mnniŠrine, uporabljati teorijo, ki e'em jo mukoma preisku^il na vašejn hrbtu." •Prlse2"?l mi je, da je razumel moio teorijo in da bo ubogal moie nasvete. Domovina BMega kruha O KOMSIJI ZA SREDOZEMLJE, (ONA) —il>obro informirani Istočasno sem zacul glas, ki ^as-bingtonski »krogi pričaku- mi ^e šepetal na ušesa, in ki sem ga takoj spoznal: bil je gla« dobrega Angela ali pa do-brega Vrnga, ki me spremlja povsod, <*V je imel Sokrat svo jrga dobrega Vrairn( zakaj bi ne imel jaz svojec dobrega j; jo. da se bo Komisija za Sre dozemlje omejila na dežele, ki lože zahodno od Jadranskega morin. dočim bodo'zadeve na Balkanu prepuščene drugačni mednarodni komisiji , , « t , . ,. , , i>ozdaj smo slišali le o An-^^^I ji. Rusiji, Združenih drža-van in Francoskem komiteju Sokrata ne počastili z diplomo norčavosti, podpisano od ibist-inumnesra Leluta in pr.n i d nega Baillargera ? Sokratov in moj Vrač se raz-'ikueta v tem. da ga je Sokra tov je saipo branil, opozarjal in r,dv racal, moj Vrair pa mi f»ve- JSMM& Note za KLAVIR ali PIANO HARMONIKO 36 centov komad — 3 za $1.— * Breeze* of Spring Time of Blossom (Cvetni Cat) * Po Jeseru Kolo * Tam na vrtni gredi Maribor Walts * SpavaJ Milka MoJa Orphan Waits * Dekle na Triu Oj. Marička, pegljaj * Barvica Mladi kapetane * GraMO oa Atajerako Stajerli * Happy Polka Če na tujem * Slovenian Dance Vaate Pol km * Žida na marria • Veseli bratci * OMo Vafley Sylvia Polka * Zvedel vem neka] Ko ptittca U mata * Pojdi c menoj IM « ptaoiae * Kadar Mi U va Minit fci G^ZVEZEK 10 SLOVENSKIH PESMI e« piano-jUarmoniko za $1. Po 20c komad KOM DEKLE JK ta MLADA MareMM vri: Kn j i g ar n i SIovsbjlc Pubkikaiu Co. New Y«m 11, 1*. Y. ti« w. m m „ xj. ii jl i. narodne osvoboditve, da so člani komisije za Sredozemlje Xiti Grčija, niti Jugoslavija, ki io morda ustanovljena po za-jno To spoznamo že po tem, ključku moskovske konference (da na:- v taksnem primeru ol:-po?ebno. nko bi imelo priti do,liajaio težke sanje iu da se obse?nej»Ui vojaških operacij počutimo še bolj lene, ko vsta- POČITEK PO OBEDU. O Napoleonu pripovedujejo, da ie mogel podnevi ob vseh mogočih priložnostih tfckoj za spati in da mu je ta spanec prinašal osvežitev ter krepi> njegovo delovno moč. Kar je delal Napoleon takrat nagonsko, in kar so smatrali tedaj samo za osamljeno nenavadnost. bi si morali privoščit' d*i-nec vsak, ki so mu živci in delo^ ".e moči podnevi in morda do p iz nega večera posebno napete. Na"o nočno spanje običajno it.il i i to, kar bi moraio biti. N mino, da zahajamo dosti preoozno *v posteljo, prav go-stema se iz njejja obudimo vse pr-i, nego sveži in z novimi močmi. Je kakor nekakšna svinčena omrtvelost. h katere se moramo zjutraj ko nas klice -lužba, s silo odtfgati. S taksnim spanjem se telo ne more o-svobodrti vseh škodljivih »novi, l, i so se v njem nabrale po dnevi, tkivo in stanic- se. ne morejo nikoli do kraja obnoviti. Zato ni čudno, da podnevi pojavlja utrujenost, zlasti tedaj, če smo začeli zgodaj z dt'oiici ali če že po naravi nismo krepke sorte. Utrujenost pa se pojavlja po dnev; še iz drugega razloga. Naj T?č lirane dovajamo t^iesu nonnalno opoldne. To vsakem obedu se pretaka kri v pove-, čani meri proti prebavilom, o-stali telesni udi, zlasti možgani pa oo začasno malokrv j. To nam povečuje občate« utrujenosti. Če pa v frm položaju malo ležemo, storimo le to, kar je pravilno in naravno. Daljše spanje podnevi v zdravstve- Da je Rusija s svojimi nepreglednimi povrršintani domovina rži in pšiesiilce, je znano vsakorour. BoVj in silo pa je zhano. da je v Husi.ii po vsej priliki tudi prvotna domovina pšenice . Pšenica je prisila iz Srednje Azije. Transkavjkaziij hi Tur k??tana. Preko Kavkaza je ro mala do severne obale Črnega morj.T, in istočasno v S;edozem sko kotlino. Spremljala jo ^e r.'eznntnejsa sorodiiiea, rž, ki je tedaj rasla kot ple>ei in je bila majhna ter plehkega okusa. Toda ta so rod niča Se je razoie-rim v severnejši h h krajih sijaj no prilagodila, vzcvetela je in je postala pod poljedelc'evimi rekam; nič manj pomembna ?.i*ariea nego p^mopna plenica. Obe žitni vrsti jni.^kUi tal nikekor nista osvojili na mah-Njim pot je bila dol^a in težka Rž je letovala iz IJ«k a-j.i ka. R?: je potovala a "Okraji-ne na »9ver, od tam spet na jugovzhod v Povolž.ie, m šele tu se je čutila prav domia ali boije nego donvi- Nekaj podobnega je bilo s pšenico, ii se je v širnih ruskih prestranostih razvila tako, da so jp druge "vrepske deželz? zelo rade u-važaie in jo mešate z domačo ušenieo. Italija je ra primer vedno rada uvažala velike količine ruske pšenice. Ciovek bi si mislil, da bi storili Italijani bolj^, <*e bi sami sejali to žitarico namesto da bi jo uvažali. Toda enakomerno toplo in 'vlažno italijansko podnebje je pšenici prav ♦ako malo všeč, kakor francosko podnebje. V Ameriki je drugače. Tukajšnje podnebje j« ruskemu zelo podobno, posebno kar se tiče Severne A-mcr'ke- Navzlic temu so tu dolgo ča-s-a seiali samo tisto plenico, ki nn svetovnem tmi. se zn r.ekoliko minut pogrezne-mo vr.pe, izlasti če se za "ta čas iraebimo- vseli misli. Ktlor ima spočetka težave, da bi si tako odpočival in ga moti vsak šum. ^nj si -zamahi ušesa z vato in zaveže oči. Tehnične ovire pa kmalu premagamo. Kmalu si brnio pridobili sposobnost vriniti takšen počitek po vsakem posebnem naporu in ob vsaki uri s čimer se bomo olira-n.Mali sveže in zmogljive za ostalo delo. Pravilno gojeni kratki spanec je dracroeen pripomoček k našemu današnjemu življenjskemu načinu in «!:rbi za nase zdravje. ?c jo nekoč evropski priseljenci prinesli sem. Tria evropska pšenica je zavoljo ameriške suše zelo trpela. NoVemu svetu se ni mogla tako privaditi kakor ljudje. Nazadnje so si izmislili, da bi jo nadomestili z rusko pšenico. Mož, ki se mu porodila ta misel, učeni poljedelec W. A. C&rlton, je moral od zasmehljivosti svojih rojakov marsikakšno pretrpeti. Nihče mu ni dal niti prebito pare za njegove poskuse. T'/uubil je svoje mesto in je um:! ubog ter bolan nekje v Sndnji Amieriki. kamor se je wi.«kiiil po svojih "brezuspeš-nihlih" potovanjih v Rusijo. "Nr 'v-r.iei je bilo težko smatrati za n-prli, da se je od tam vrnil 7. nekoliko vrečami pšenice, ki jo ie bil na mestu raziskal in prevkršal. Farmarji pa, ki jim je to pšenico razdelil, so jo posejali — in po nekoliko h tih niso hoteli o kakšni drugi pšenici ničesar več slišat'. Carl-torove pšenica je postala naj-slovitejša ameriška pšenica in si je osvojila prerije Srednjega za pada. V Kanado so ruski kmetje s'Mini prinesli svojo pšenico. To so bili takozvani "duhobor-ci" ki jih je carska vlada zas'le domain, ker so se na osnovi svo jef? Wrskega prepričanja branili vojaške službe. Kanadski l«ivokerji in Lev Tolstoj so tem ubogim kmetom pomagali po Maruši*. 2731 Park avo preselitvi na tujo zemijo — in odbor 8. Chiea&o, ill. ?*?»«* "0ffa,° SSIS^rE S.*; nopl-leall gostoljubni sprejem. 184.1 W,*t Cemiak IM. in Mapijnik: Pš niča, ki so jo prinesli s se- ^ Jnwec, sr.. w. -simi Place. boj, ie postala 'vir kanadskega 'f'0" f 9'1f^keemn- IIL i . . ^ Predsednik: Anton Kolml, 1015 CW OOL.nsi\ a. ^ ^ monwt-alth Ave., North Chioap>. III.; 'liske pšenice izvirajo tu- tajnik: Joseph Zore, 1013 Wadsworth di naiboljše vrste ai*"^ntinske Ave"' Xorth clli«»K", m. in hiauajnik: in avstralske pšenice, ki se ši- ££ ^^ 013 MoA,"ter Wa"' rijo tako, da ima Rusija v njih Lekalni odimr št. i«, Lk»-deii, p*, dnnes mogočnega konkurenta -• Josoph MatkMC-; tajnik: ' Jo.*]»h Arhar. P. O. Hox 13», in lajni jnik: John Jereh. Lokalni odbor št. 11. Butte, Moot. Predsednik: Charles 1'ropp. 1144 Kast Second St.; tajnik: Ipiut-ij . Oraxem, 202J) Walnut St. in l.lasajnik: Char Us Lovsen. 201 East Park St. JUGOSLOVANSKI POMOŽNI ODBOR V AMERIKI S L O V K N S K A SEKCIJA Glavni uradniki: Zastopa Predsednik; Vincent Cainkar, *J0T»!» S. Lawndale Ave., Clii<-afc'o, HI. 8XPJ Podpretlseduk-a: Josephine Erjave«-, ">27 N. Cliirngo St., Joliet. ill. SŽZ Tajnik: Joseph Zalar, ^>1 N. Chk-agu St., JrMift, Illinois KSKJ Bhigrijnik: I^eo Jurjovec, lH4t» W. 22nd Place, Chicago, Illinois ZSZ Nadzorniki: Jolin (Joruik. St. Clair Ave.. Cleveland, Ohio SI»Z Jolin ErincTif, T".!> W. National Ave.. Milwaukee, Wise. SPZS Frank J. Wwlii-. :ail Lime Str«-»-t, Joliet. Illinois 1MSO Joseiiliine Zakrajwek, 7or št. 2, Cleveland. Ohio. PriHlswlnik: Jolui Polkx-k, O4o7 St. Ckiir Ave.; tajnik: Frank Turek, 0117 St. <"lair Ave, in blagajnik: Josepli Okorn, liKHi i:a»5 5lh Street. X. W. in blagajnik: John Lainuth. 26—3nl Street, X. W. Lokalni odbor št. 4. Sheboygan, Wis. Predsednica: Marie I'risland. 1(131 Dillingham Ave.: tajnica: Johanna Moliar. 1138 DnUugbam Ave. in blagajnik: Martin Jelene. 1027 S. Nth St. Lokalni odbor št. 5, Milwaukee, Wis. Predsednik: John Ohiak, 215 W. Walker St.: tajnik: Rev. D. M. Setniear, H'10 So. 61st St. in blagajnik: Rev. Anton Schiffler, 82-1 W. Mineral St. Lokalni odbor št. 6, Ely, 3linn. Pr«lseduik: Anton Zbašnik. AFC Building; tajnik: Ivan Tauzcll, Ely, Minn, in blagajnik: Louis Champa. Sr., Ely, Minn. Lokalni odbor št. 7, St. Louis, Mo. Predsednik: Geo. Kovacevicli, 2U»c: S. Jefferson St.; tajnik: Eiiselio Ruič, , 401 E. Mareeau St. in blagajnik: John v teh krajih. ČESTITA K 50 LOTWlOl V'dim, da mi bo naročnina potekla in vam pošiljam $350 money order, ter vam tudi jaz ] čestitam k 50-letnici, da bi list : nemo. Narava hoče imeti pač noč ket čas pravega spanja. Spanje podnevi naj si bo po ob>du ali drugače, naj bo tedaj le kratko spanj?. Tedaj je rajlcpše, da ravno ležemo, zapremo oči, prenehamo misliti :n se obdamo z notranjim zi- '•frlas K«roda'* izhajal še 50 let. Tndi jaz ga berem he okoli 40 let in bi ga tudi ne pustil rad. i S ^požtoranjem, Jaok Tomsk«, dom proti vsakemu hrupu in vtisu i)d zunaj 10 do 15 minut takšnega k zanjo v pol spanju, popolnoma sadostuje in si ga privoščimo celo v odmorih med deTom. V obratu se sioer r.p bomo mogli povsod stegniti « »a osvežitev zadostuje, da HUMOR Ime. "Tvoja hči ima ves božji dan peresnik v rokah. Kaj pa prav za prav piše!" "O, aelo veliko! Hoče si pri dobiti ime!" :4Torej je pisateljica? Kaj pa vendar piše? Pesmi novete, nemara celo roman'" '•Kaj še, — na ženitne oglase odgovarja". Velikodušnost. 1 'Čevljar je vse, kar je imel, aapuntil siratnijšilici." "To je pa res velikodušno! Kaj pa je imel?" ^tVeset otrok." Po pravici je povedal. Oče je zaislieeva leinka: " VIi si ti pojedel orehe?" Dečko je molčal. "Če boš povedal po pravici ne boš tepen." "Da, očka, jaz sem jih pojedel!" k * S čim #i jik pa ^tolkel ?' * "Š tvojo zlato žepno uro." likalni odbor št. 20, Pueblo. Colo. Pred."»ediilk: John CJeriu, «17 E. C St.; tajnik: Frank 1'echuik, VStl Eiler Av« in blagajnik: Fr. Brajda. H. 1, liox 'J. Lokalni odlior št. 31, Denver, Colo. Predm-dnik: Anthony Jenrfu, 4S"JT» Wa-!t. I^tkalni odbor št. 23, Johnstown. Pa. Predsednik: Andrew Vidrieh, l; tajnik in blatrajnlk: John Vitez, Box MS. Barton, Ohio. Lokalni odlwir št. :$0, Ssui Franrisi«, Calif. I'rtslwdnik : Andrew Leksan..".»!» Itlj(«lo Island St.; tajnik: Joseph Fabian, IVH Utah St.. in blagajnik: Valentine La-lianiar, "<>_• .San Bruno Ave. Lokalni odbor št. 31, Eveleth, Minn. Predsednik: Jaarski dolini in prav V nje-' I'redsednik: F J Kress, 21s — 37th Ave. in blagajnik: John Pauchnik, 727 iVem jrornjent delu j»» bil rojen '•den izmed največjih slovenskih junakov v teh težkih in trpljenja polnih časih. Tr^ov-rr. Francu Premrlo, "bratu slo-. ov, G > Z > > 2: o r m o> m s SLOVEN IC PUBLISHING COMPANY 216 WEST 18th STREET NEW YORK II. N. T '"©LAS NAHODA" m NEW YOU TUESDAY, OCTOBER 5, D!>i3 P OD SVOBODNIM SONCEM ROMAN — Spisal: F- S. FINŽGAR. =26---- VHTANOVUKN L. IM1 Ciganska prebrisanost IGNAC MUSICH. "Kuj strune, meč in kopje velja! Ti nisi za nič, starec, ampak ta dečko bi zalegel Prodaj ga!" "Prodaj! Sevida ,da boni na starost roso lizal in hlebce pike) iz cestnega blata! Govori niodreje in povej, kako je * Afriki Odondod si prišel, ker si opalen kakor ogorek!'* "I/. Afrike priliajanic, da. Ali tam smo drugače zmagali pod Bo izarjem kot oni pod Hiibudijem!" "Junaki!" ga je poln alii Radovan in se ozrl po diugili. "IJoš vide!," prev/.ame drugi, "takega trinmfa svet še iii doživel. Vklenjene kralje, zla-o. srebro, vstga na vozove, vandiilskil: jetnikov dolge vrste — boš videl, pravim.. In p«.tem cirkus, ti- pri ara v o. ki se vrše, ta dirka, borjenje, stre-Ij inje s puščicami, e nikdar tega. 'Denar se -sipije, zastonj bus ]>il in jedel, da se ti odi beli tiebuh kakor kupola sv Sofije! "Torej za goto»o misliš, da dospe Belizarjevo hrodovje v kratkem,?" povprtša umazan kcvač iz cirkusa. "Dospe, ti pravim, nocoj ali jutri!" "Kdo misli.* da dobi stavo pri streljanju?" "Kdo? Morda jaz ali ti —" "Xe jaz, ne ti, ampak Azbad!" "Azbad, poveljnik K. palatin&ke legije! . Ta dehteči jnaziljenecf Vikoli! Stavim!" "Stavim," kriči kovač. "Stavim dva vandalska zlata!" "Stavim na 11 ju pet in dvajset niiliarensov za Azbada!" "Izgubiš!" mu poseprda dolg Got 11a uho. "Nikoli," i rdi kovač. Nikoli ne izgubim!" "Zakaj ne! Zato, ker jc Azbad ljubljenec Teodore!" "Kaj govoriš? Dcr-pojno si razžalil!" Iz kota se je pojavil tiijni caiski ovadnik in del roko 11a vojaka. "Pijan je, tepec je pusti ga!'' "Razžaljenje veličanstvo!" u«ro\arja ovadnik. Vs.. plane, krik, vrči se d robe na tleh, nekdo udari po pla-uenici, vojaki izginejo skozi vrata, skrivni ovaduii vpije, ali v množici izgubi s'cd za ojakom. Zakaj zunaj jih objame vrvež ljudi, vse kriči, vse peha in vpije: "Belizar, Belizar!" Rjidovana in Iztoka zgrabi takisto živa reka in ju plavi po cestah in ulicah do pristanišča Neštevilna množica se je nagnetla k morju. Na morju so pojavile tri rdeče luči, signali Bel i za 1 jevega bror.ovja. IJV^VNATsTO POGLAVJE. Kakor ]>a je spremljala slavnega vojskovodja Belizarja sreča, tako je bodila kortvl.oma s srečo »beda, zavist, udomačena hčerka bizantinskega uvoru. Ko sta primorala lakota in obup Gelimerja, kralja Vai.dalov, da je prosil cBltzarja kruha! ker ga ž' davno ni \ide', gobe, da bi si otrl objokane oči, in' CJter, tla. bi opeval svojo !> idko usodo, so se zbrali nekateri zavistni poveljniki ir. poslali hitro jadrnico v Bizanc do Just inijana. Pisali so 11111 tožbo zop« r Belizarja, češ, da hoče prevzeten zbog zmage po-tati samovladar, tiran v Afriki. Ni bilo tc-daj človeka pod soncem, ki bi bil bolj dostopen ova-duštvu kakor samogeltni Ju^tinijan. I;e senca suma, da kdo ruje zoper nje.^ovo krono, jo bila dovolj, da so mnogi zgasnili pod rabljevim mečem ali poginili na dnu večne ječe. Ko je zvedel "restitutor urbis et orbis" te tožbe o Belizai ju, s;. je zaprl v svojo delavnico, probedel vso noč in razmišljal. Steber na severu ob Donavi je porušen. : Hilbudij je padel.. Sloveni naj s<- zbero in spomladi ima opu>tošeno vso Tracijo. Res je obilno nadaril Tunjuša ,da zaneti razpor med Anti in Sloveni. Ali popolnoma ^ ni mogel zanesti na II una- Iz Azije je dobival vedno nesnejša poročila, da se dvigajo Perzi k upoiu. in sedaj r.aj odpokLiče Belizarja in s>a uniči! S ti m si podre še edino oporo v bridkih časih. Kje bi dobil enakega? Ni samo izvrsten vojskovodja, tudi bogat je. Tisoče vojakov vzdržuje, da ni treba zanje ni stotino talenta vzeti iz državne blagajne! 'Kje bi dobil enakega? Teodora, carica, bi «a dobila. Seveda — takega, ki je "nepremagljiv v biserni dvorani kraljeve palače sredi dvomili J rasotic. Ne, ne, njega n<> smfem uničiti! 1 Četrtič je že obrnil peščeno uro na slonokoščenem stojalu. Sipa je tekla neslišno kakor blesteč«'-, nitka skozi drobno luk njico. Upravda je stal pred uro. čas je bežal, njegove mi 6'i pa so bile težke, kakor pribite in vklenjene. Stopili je k oknu in se ozrl na morje. Zvezde >0 ugašale. Piopontida je ležala mirno pred nogami carskih dvorov, kakor bi čakala, kar ji naroči vsemogočni despot. Jadrnica, ki mu je prinesla poročilo, se ni ganila v pristanu. "Ilagia Sofija!" je molil cesar, "glej, nov liram ti zidam! Salomona hočem, prekositi, navdahni me, usmili se me in da,] ij*i modrosti, ki je potrebuje vladar v bridki uri! Razdejal je tvojo hi>o požar in prav je imel, ker božja Modrost n*ora imeti lepši dom. Pop'lSačaj mi trud ob tej uri!" Zazoril se je dan, kladiva zidarjev so udarila na zidu nove cerkve. In zažarelo je v glavi Upravde. "Ni res, ne verujem, Belizar je nedolžen! • Samo preizkušnjo naj preboli!" Sedel je, vzel pergament in napisal: "Ker si ukrotil velikega sovražnika, ti daje tvoj gos*pod in car na voljo, da ostaneš v Afriki ir. odpošlješ V Bizanc Gelimerja in ujetnike, ali po se vrni sam in pridi z njimi vred. Obsije te milost despotova!" Šle tistf dan je odpluia adja in na njej (Salomon, poslanec s carfikim pismom. Medtem jo Belizar po drugih ovaduhih Že zvedel za tožbo.. Br< Z odloga je obremenil r?e ladje z neizmernimi zakladi, .lih napolni! z ujetniki Vandali, pustil v Kartagini posadko IJorulov in se pri/pravil na pot v Bizanc. Hitel je, da bi st opravičil pred cesarjem in se znosil nad krivimi tožniki. Ko je Salomon dospel, je hrodovje že čakalo na odhod in najhitre.iša jadrnica je nesla v Brznnc poročilo, da Se vrača zmagoslavni vojskovodja.. Justinijan je spoznal, da je rodila tožbo zavist, zato je sklenil napraviti trinmf v me^tu, kakor so ga slavili samo rimski cesarji po zmagah nad ba^ari. Prekositi je hotel Tita in Trajana. (Nadaljevanje prihodnji?.) "Smešno se mi zdi, kako ste potegnili gospodarja,," sem mu segel v besedo. "To ni prvi in ne zadnji;" so je zamuzal. "To je edin način, po katerem more dobiti cigan stanovanje. Ce ne moreš drugače, si pa moraš pomagati z zvijačo. Misli sam za^'e ako bi jaz prišel, kdo bi live pa vzel? Niti praznega sto-va bi ne mogel najeti: in zaikaj ! Zato ker srni cigan! Tako pa plačam agentu sedem dolarjev in potem naprej si moram pa sam pomagati. Svoboda, prostost in enakopravnost so lepo besede, ali se ne bije vojna Z:«, take besede? Kljub temu se pa, kot se vidi, ne tiče eigar.ov, zato kar smo, pa nismo krivi. Nismo sami odgovorni. prav kot nobeno drugo človeško bitje, kar si, pač si, in ne moreš biti kaj drugega. Kis' imaš moč, da zapoves, kdo na; boš rojen, ker nimaš niti moči potem, ko si rojen, da bi bi' kr»s samemu sebi ob vseh slučajih. Ali, niti tisti, ki se smatrajo za boljše, za čistejše. :'a popolnejše, ne morejo krotiti svoje strasti, ne morejo pre-jeziti pohlepa, ne vzeti bratstva za resno, kako naj potem ubog; cigan bo boljši, kot je? nekomu zelo privoščili. Najbolj je pa prijelo stare mačke, ki so poznali vso zgodovino. Videl si lahko, kako so uživali to cigansko zgodbico, ki se jim je prikazala nepričakovano pred oči. Ti ■i dni potem pa je prišel gospodar v moje stanovanje; z robcem si je brisal pot čela .11 izgledal je v veliki zadregi. "No. kaj pa mislite o tem," m i je rekel, meneč cigane. ""Ne vem, kaj bi rekel," sem mu odvrnil. "Ivako se pa obnašajo?" je poizvedoval. "Precej dostojno," sem odvrnil. •"< e poskusiš, bo mogoče kaj dobiti nanj*?; mogoče vpijejo, ali imajo vasovalce." "Ne do zdaj," sem odvrnil. "Veš kaj?" 111 ije rekel. — "Pojdi 'k njim in nagovori jih. tla se bodo preselili, podkupi jih. a1 i kar že, da bo šli. Obljubi jim pet ali des*-t dolarjev, ecDrav petnajst in če jim plačaš, t; lK>m pa jaz nazaj dal, ?amo da gredo" "Ne vem, kako bo šlo; niso ni umni," sem mu pojasnil. "Čakaj, sam grern k njim še enkrat in ti pa tudi poskusi po svoje, da bodo šli,'* mi je velel. Ali nuj zato potem, ker je ta , sfm ,vifM ,..„1:1......______t__• , i ko. ki je gledala skozi okno in I.judnu, toda to ne more priti, ker jeza, «ki to bratstvo zadržuje. sega skoro do oblakov. Pla-rti te j 'ze so zelo debe'el in opirajo druga drugo, >0 zaple-J »•asi spuščala škofi ustnice dim in nokinials. "Kaj pa ste se pomenili ?" sem jo vprašal. tone druga v drugo tako, da so; Jn zopet ni odgovorila, pač zmožne vzdržati najhujši pri- pa eamo skomignila z ramami tisk Sebičnost, zagrizenots*.''n "ie nekako poredno pogle-požre-nost, zavist, sovraštvo,! da!a prebrisanost, škodoželjnost ma' Teden e.je minul in pismono-ščevanje. Ščuva nje, sum niče-'. prinesel poštno dopisni- nje — to so plasti, ki tvorijojeo. ru kateri je biio pisanih jez, in ki bodo obdržale brat-lpar vrst: bila je naslovljena stvo v veliki razdalji od člo-|name. Vsebina je bila *lede-veštvii. Kot sent rekel, se ni "Kar se tiče gostača v pri-ba;\ da bomo koga okradli t ličju, je vse tako urejeno, da in ko* vidiš, imam namen tu ?0 1>0 izvolil 2r>. junija. Takoj, ostat:. Tukaj so zagrinjala za!lco S(i izseli, me pokličite na okna. katere bom prav sedaj telefon in ključe naj pa izroči nataknil. Pomil bom okna, o- advokatu in obenem podpiše ^nažil stene, in vse. kar hočem 5azveljavijenje stanarinske poje, da se nas pusti v mini in godbe." dajte nam priložnost, da se po- Prišel je 25. junij in cigani advokat v rokah?" sem poizvedoval. "To je že res, toda jaz jih hočtm ven in prej so ven, boljšo ho!" me je silil. "Kaj pa. naj jim rečeni? Drugega ne morem, kot da jim ročern. da naj vzamejo prvotno vsoto petdesetih dolarjev in so preselijo!" -"Petdeset dolarjev? Nič! Niti centa jim ne dam sedaj, ker niso držali besede," se je jezil gospodar. Jaz nisem -sel doii k njim in sem vso stvar opustil, češ, če advokat ne more nič opraviti, ka.i bom pa jaz. sploh mi do vs0 stvari ni bilo nič. No, par dni za trav kot vi ali kot vsi drugi." Jaz sem odšel iz sobe in cigan se je pa s-piavil nad okna in jih pomival kot za stavo. Oh l1. zvečer sta š? vedno u- niso kazali nobene volje za se-l jen jo. Ona je prav kot vsako drugo jutro sedela pri oknu in uživala dim cigarete. Dm-gi dan 26. junija sem jo vprašal kako je s* selitvijo. "Bomo že šli, kadar dobimo O, STARI NAS TRIGLAV! O, zbudi se Triglav, iz ivojih dolgih, nočnih sanj! O. -trt si se, odpri oči ogromne, bistre tvoje! Ot.v«; opone suženjstva, id-.—emi nam povoje! Dovoli obljub in sanj, veiikih hočemo dejanj! Zadosti v domovini naši, barbarskih jo razdjanj! O, sta? i naš Triglav, pivbudi vse junaške voje, ki uč:»kali so dan, da vstopijo v rešilne boje, petolčejo sovraga, rcšiio nas vseh izdan j! Oživi Triglav žile ti i: Bei?e5ko, Sočo, Savo! Začaran zbudi Taljament! S'ov'eneo naj povrne! Jili združi spet v veliko Slavijo kjer ljudstvo zdravo zaveso vztrajno, trdno voljo, raz oči razgrne — za robe, narod, dom — v vesoljno človečansko Slavo, z v.-.ijontnim delom v dobrobit, napredek naj obrne! Prof. dr. Albert Prinčič. niivala stene in jih čistila z stanovanje, na cesto ne more- oskom. Zjutraj pa, ko sem šel nio," mi je rekla na delo, sem videl na oknih ",Kako ste s'e pa pogodili?" nove zavese, 11a katerih so se sem jo vprašal, poznale gube, katere pusti ali "On bo plačal stroške za se- vlomi lozanje v trgovini. Zve- Ije nje," mi je o,lvrnila. cev so bili otroci ciganov lepo počesani in umiti. Sosedje so gledal na vse to nekako z dvoj nini čutom in zdi se mi, da so DRŽAVLJANSKI PRIROČNIK Izšla je nova knjižica Id dmje poljudna navodila, kak« ameriški državljan. Poleg TprUan], ki JIH navadno •odnlkl stavijo prt Izpita n dr-lavljtnatvo, vsebuj« knjižica ie t II. deln nekaj vainlh letnic la Kodortne Zedlnjenlb driar, t iil dela pod naslovom Bazno, pa Progi a» neodvisnosti. Ustava Zedl-njentb drla v, LIdcoIdot govor ▼ Gettysburfu, Predsedniki ZedlnJ«- nit driav in Poedln? d rta ve. Cen knJUM Je samo 50 centov. In m dobi pri: SL0VENIC PUBLISHING CO. Ill Wn* ltUk 8L, "Kdo? Gospodar bo plačal stroške za seljenje?" sem jo vprašal. ■Zopet je samo pokimala in izpuhu i la dim. "Koliko pa bo stalo?" sem poizvedoval. •'Petdeset dolarjev," odvrne hladno. ' '"Petdeset?" sem se začudil in zopet je pokimala, za meglo dima. "Norčuješ se?" sem ji rekel. "Ena majhna miza in en stol in ena dobra bisaga. pa bo stalo petdeset dolarjev za se Ijenje?" « Zopet je skomignila z ramami in obrnila proč, potem pa 10 prišel tisti zviti pogled in je vstala od okna, naredila kret njo 1 rokami, ees, tako je pač: in če si kdo more, naj si po-megai (Zvečer je zopet prišel gospo dar k nam. MXc. to so pa vragi." mi pra vi, "mi smo se pobotali, da jin» plačam petdeset dolarjev in zdaj hočejo pa dvainsedemde-set. Ha, ali so neumni! Mislijo, da jaz denar po cesti t>o-birarr. ali kaj. Ti pojdi do*i in izstraši jih, da bodo «K!" "Kaj ali nima vsega skupaj' KROMA.TIČNA HARMONIKA ki je bila opisana in naprodaj, v tem listu je cena znižana naj $150.—. Za natančno pojasnilo pišite na podpisanega. Xa po-škušnjo ne dam. Harmoniko garantirani — JOHN RADEZ 741 Haugh St., Tndiuna|>olK Ind. 10—1, 4, 5. "SPANISH in ZO LESSONS" — Španščina t 20-tib nalogah. — Spansko-an-Kteška slovnica. — Spisal Jo Je K. D. L' Cortina. Ta knjiga j»o|K)liia in prav dIC prl-krajšuua. <»<1 prve On 7.aoral»ile prvotne tiskarske forme, lii ker je pisatelj sprejel nižjo ce- • no. Po tej priprostl stopnjevalni metodi vam Coriuta pomaga, da se lahko na- I urite Španščine. l'o praktično učenje ima kar najmanj! nezanimivih in zapletenih slovničnih pravil ter vas uči brati, Rovuriti in razumeti Š|«ansko. Corintovo kratko metalo so odobrili učitelji, profesorji. Sole, |Mslani.štva in eksjiortne tvnlke im» celem sveta. Je praktično, priprosto In nspe^no. Prodanih je bilo le nad 2.000,000 Cortinovih knji«. Če vas ta k.ijig« zanimiva. Jo lah ko naročite pri KNJHJAK.M smVENIC IT H M.S H ING COMPANY, 216 We-t ISth S»r«*t New York. NY— (Vna »p m»mn SI - V PESMARICI "AMERIŠKA SLOVENSKA LIRA" so TkljuCrne sledrtc slovenske pesmi: I. Podoknlca — mo«kl zbor z bari- ton samos^Hrvr.m 2 Pozdrav — m»fikl zl*.r 3. I .ah ko — moflkl zl.or 4. OtoAki zvon — tnctanl zlxlnrka — m« 8anl zbor, Z bariton mu vr.rn «. Lira 1. — za solo ep>;vt>. moSkl in mešani xbor 7. Lira II. — za meSanl zl»r 8. Altantiikl odmevi — za mofik! In tenskl z bariton aa- moatwvoin 9. Kan ta t m iz i.salma 12« — moikl zbor 10. Sofl — za «amo«(wvs, mutant zi>or in spremi Je van Jem Klasovi ra II. 1'salin 29 — z.i iiam'mp^ve, me- fcini zlx.r in sprrmljevanje glasov i ra ali orgel cena samo 50 centov KOMAD To so koncertne pesmi za moške in mešane zbore, katere je uglas-bil in v samozaložbi izdal MATEJ L. HOLMAK. organist in pevovodja pri sv. Vidu, Cleveland. Ohio, 1923. Naročite to zbirko pri: KNJIGARNI SLOVENIC PL'BL. COMPANY 21G West 18tli Street New York 11. X. Y. Molitveniki Slovenski: VIŠKU SRCE (5tev. 413) 2',4X3% ind-v; / strani. C'CJJU Zli v krasni vezavi importi-rani iz starega kraja še pred vojno . . . Ko zaloga poide, je ne bo mogoče nadomestiti do konca vojne. NEBES I NAS DOM (štev. 415) ■J',iX4si iurev Cena $1.— RAJSKI GI.ASOVI (štev. 2'jX.'l-^i Inčev, v be- lem eeloiidu; .'^SI strani. Cena — A n s 1 e š k 1 : RAJSKI GLASOVI (štev. 408) 2% XI in it; Sm stra- KKV OF HEAVEN ni — Vstevšj Sv. Križe v Pot i Cena $1.501 Fino rezano; prvovrstna izdelava; v umetnem usnju Cena $1.- Slovenic Publishing Company216 w-i8th st- New Y°rk 11 ■n KNJIGARNA ■ Slovenic Publishing Company 216 West 18th Street New York City Andrej Ternovac Spisal Ivan Albrelit Cena 50 centov I Belfegor Spsal Artur Uernetle t'ena 7a centov Filozofska zgodba Spiral Alojz Jirasek Cena 50 centov LETOS IZŠLI Ko smo šli v morje bridkosti Spisal Rev. K. ZnkrajSec Knjlsra prijiovetluje, kako Je Hitler naslavljal limanlee in zunjke in pripravljal "strup" za Jugoslovane in njlboro državo že dol;;o prej kot jo je napadel. Kuj'iga je r platnu vezana in ima 207 strani. Cena $2,— Bodo« drlavljaul naj oaroflja knjižico — "how to become a citizen ,of the united states" v tej knjigi so vsa pojasnila In cakonl n naseljene«. Cena SS eeoUt Listki Spisal Ksavar Meško; 144 str. Cena 70 eento\ Malenkosti Spi.^il Ivan Albrebt Cena 75 centov Zločin in kazen Spisal F. .M. Dostojevski DVA ZVEZKA Cena *3.— 2ivi izviri Spisal Iran Mati«"!? Ko j Ura je svojerraten jiojav v slovenski književnosti, kajti v v nji je v trin:i.i.-»tih dolgih i>o-glavjih opisanih trinajst rodov plovenskepi naroda od davnih počet kov v starem slovanstvu do današnjega dne. 1.1 poglavij — 413 strani V platnu vezano Cena $3. 1 Državljanski priročnik (V slovenščini} Knjižica daje poljudna navudila, kako postu ti ameriški državljan. Cena 54 centov POUČNI SPISI Angleško Slovensko Berilo (F. J. Keru) — Vezana knjijca Ona $2.- Govedoreja spisal R. Legvart. 143 tirani • slikami. Cena 91.— Knjiga o dostojnem vedenju 111 atranl. Ceni M rentav Mlekarstvo Stilsal Anton Pevc. 8 allkaml. 168 strani. — Knjiga u mlekarje ln farmerje ▼ splošnem. Cm M rtaln Obrtno knjigovodstvo 2M atranl. nana. — Knjiga }• namenjena v prvi vrsti m stavbno, ntnetno in strojno kijuCar-nltarstvo ter ' tclesollvarstTo. Cena SI__ Ako naročile knjigo, priložite k naro-rilu U. S. oziroma Canadian Money Order za omenjeno »volo. Manjše kvote, lahko pošljete » L'. 8. znamkah po 2. oziroma 3 cente. fl