Letnik XV.
Celje, 1. aprila 1907
Štev. 4.
ZADRUGA.
Glasilo “Zadružne Zveze v Celju».
Uredništvo in upravništvo je v Schillerjevi cesti št. 3, I. nadstropje v Celju. — Dopise blagovovolite frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Naročnina se naj pošilja «Zadružni Zvezi v Celju». — Ponatisi iz «Zadruge» so dovoljeni le tedaj, ako se navede vir
Izhaja enkrat v mesecu. Zadruge, ki so član Zadružne Zveze v Celju, dobivajo list v dveh izvodih brezplačno. Zadružniki v Zvezi učla-njenih zadrug, društva in korporacije dobijo list za letno naročnino 2 kroni. Za vse druge naročnike stane list na leto 3 krone.
Cena inseratom je naslednja : za 1 kratno priobčenje ena cela stran 24 K, pol strani 16 K, četrt strani 10 K, osminka strani 6 K. — Za večkratno inseriranje primeren popust po dogovoru. Za 12 kratno inseriranje popust 50 odstotkov.
Vabilo na naročbo in k sotrudništvu.
Sklicujemo se na svoje tozadevno vabilo in objavo našega zadružnega programa v prvi letošnji številki ter s tem ponovno vljudno vabimo slovensko javnost, ki se zanima za razvoj zadružništva in narodnega gospodarstva k naročbi na naše glasilo.
«Zadruga» ne bi smela manjkati v nobenem bralnem ali izobraževalnem društvu, ali čitalnici itd. «Zadrugo» naj naročajo poleg posameznikov in zadrug tudi občinski uradi, okrajni zastopi in druge korporacije.
lstotako zopet vabimo uljudno k sodelovanju in k sotrudništvu vse naše strokovnjake iz zadružne, kmetijske, trgovske in obrtne stroke, da bode list čim bolj raznovrsten in zanimiv. V zavesti, da smo si postavili težavno nalogo, katero bode mogoče dobro izvrševati le tedaj, ako se nas bode' z naročevanjem in sodelovanjem vsestransko podpiralo, bodemo hvaležni za vsako pomoč ter se bodemo tudi radi ozirali na vsakojake nam dane dobromišljene nasvete.
Ker ne iščemo pri listu nikakega dobička, nas bode stala «Zadruga» tudi dokaj gmotnih žrtev. Da se pa stroški vsaj deloma lažje pokrijejo, bode prinašala «Zadruga» tudi razne objave zadrug in drugih narodnogospodarskih naprav in tudi oglase tvrdk, ki so v zvezi z zadružništvom in nanašajoče se na narodno gospodarstvo.
Zadruge, društva in naše tvrdke toraj uljudno vabimo, da se v svrho prijavljanja oglasov pridno poslužujejo «Zadruge». Zlasti naj vsaka zadruga priobči v našem listu svoj računski zaključek oziroma bilanco.
Zadruge prosimo še posebej, da nam pošiljajo točno poročila o svojem delovanju in o zborovanjih ter vseh važnih sklepih;	ravnotako pa	naj	stavijo na
nas tudi vsakovrstna vprašanja, na katera bodemo	v listu	vedno	radi	in stvarno
odgovarjali.
«Zadruga» se bode kot glasilo Zadružne Zveze v Celju vestno trudila pripomoči našemu prebivalstvu s pospeševanjem kmetijskega zadružništva do boljšega gospodarskega blagostanja ter je pri ti njeni nesebični nameri ne bodo ovirali nikakšni oziri.
Svojo pomoč in sodelovanje so nam že obljubili odlični strokovnjaki in upamo, da bodemo s skupnim in stvarnim delovanjem v kolikor mogoče največji meri lahko izpolnjevali prevzeto nalogo.
«Zadruga» bode izhajala začasno kot mesečnik, vselej po možnosti prvega vsakega meseca in bodemo list, kakor hitro bode potreba	in mogoče	potem pri-
merno povečali ter ga začeli izdajati bolj pogosto.
Vse zadruge, ki so član Zadružne Zveze v Celju bodo dobivale list brezplačno v dveh izvodih. Dva izvoda bodemo pošiljali zaradi tega, da ostane eden zadrugi v njenem uradu, ki ga naj shranjuje, enega pa lahko vzamejo načelnik in drugi funkcijonarji v svrho prebiranja na dom.
Ravnotako dobijo vsi sotrudniki «Zadrugo» brezplačno.
Zadružniki posameznih v naši Zvezi učlanjenih zadrug, društva in korporacije dobijo list za letno naročnino po 2 kroni, za vse druge naročnike stane list na leto 3 krone.
Za pošiljatev naročnine so na razpolago položnice poštne hranilnice.
Naročnina se naj pošilja Zadružni Zvezi v Celju.
Zadruge, društva ali posameznike, ki nam lista ne vrnejo, bodemo smatrali za naročnike!
Hkrati prosimo, naj se nam ne zameri, ako pri obilem številu naslovov prezremo poslati list na ogled komurkoli.
Uredništva oziroma upravništva strokovnih in drugih časopisov prosimo, da nam pošiljajo svoj list v zameno.
Dopisi, naročnina, oglasi itd. naj se pošiljajo na naslov: Zadružna Zveza v Celju; sprejema pa dopise tudi urednik gosp. Franjo .Jošt, Celje. Schillerjeva cesta št. 3.
Naznanilo.
Zadruge, ki so član Zadružne Zveze v Celju, so deležne razun vseh v pravilih te Zveze navedenih ugodnosti še posebno naslednjih ugodnosti, katere na od več strani izražene želje tukaj izrecno navajamo in sicer:
1. Zveza izvršuje v zmislu svojih pravil postavno revizijo po zakonu od 10. junija 1903 drž. zak. št. 133, ker ima v to koncesijo od visokega c. kr. ministrstva za notranje zadeve.
2. Zveza daje pomoč in pouk v vseh zadevah zadružnega, administrativnega in tehničnega poslovanja in to zlasti takrat, ko se zadruga ustanavlja, ko se poslovanje zaprične in potem pa še posebno pri vsakoletnem sklepanju letnih računov in bilance, kadar je namreč pomoč Zveze najbolj potrebna.
3. Zveza pomaga s svetom in dejansko po svojih strokovnjakih in pravnem konzulentu pri občevanju z raznimi uradi, sestavlja po potrebi prošnje, vloge, rekurze, davčne napovedi itd.
4. Vse naše članice dobivajo naše strokovno glasilo «Zadruga» brezplačno v dveh izvodih.
5. Zveza zavaruje blagajne svojim zadrugam proti tatvini in vlomu na lastne stroške.
6. Stroškov ne računa Zveza za vse to nikakšnih. Plača se ji le običajni letni donesek, katerega pa dogovorno in na posebno prošnjo vsaki zadrugi odpusti toliko časa, da se njeno gmotno stanje okrepi.
7. Zveza otvori svojim zadrugam tekoči račun v okvirju svojega opravilnega reda, ali pa po posebnem tozadevnem dogovoru oziroma pogodbi ter sprejema v okvirju istega blagajniške preostanke zadrug v obrestovanje in daje nasprotno zadrugam v potrebi cenega kredita.
Razun tega pa uživajo vse naše članice, kakor zgoraj navedeno, še vse različne v pravilih in v opravilnem redu navedene ugodnosti ter so deležne še marsikatere druge važne in upoštevanja vredne dobrote.
Načelstvo Zadružne Zveze v Celju.
Hišni hranilni nabiralniki.
Z ozirom na članek pod tem naslovom v Zadrugi štev. 3 od 1. marca 1907 smo razposlali v mesecu marcu vsem svojim zadrugam okrožnico-sledeče vsebine;
Slavna zadruga!
Nad 200 avstrijskih denarnih zavodov je že vpeljalo hišne hranilne nabiralnike, o katerih vpeljavi smo pisali že v marčni številki letošnje Zadruge in vsi zavodi poročajo soglasno o izvrstnih uspehih. S tem se gotovo povečuje zmisel za varčenje sploh in se pridobijo novi vlagatelji. Zaraditega ne smejo zaostati naši denarni zavodi glede upeljave te naprave in priporočamo vsled sejnega sklepa našega načelstva vpeljavo hišnih hranilnih nabiralnikov vsem našim denarnim zadrugam. Ako pustimo, da nas prehitijo nasprotni zavodi, bodo pridobili vlagatelje in priznanje oni.
Hišni hranilni nabiralnik je hranilna pušica (Šparovček), ki je najstarejše in najuspešnejše sredstvo za hranjevanje in varčevanje. V svrho, da doseže zares vsak vinar, katerega varčevalec, hranjevalec, vlagatelj, ali kakor že osebo hočemo imenovati; vloži v pušico, svoj namen, to je, da se kot hranilna vloga plodonosno naloži, odda denarni zavod vlagatelju hranilni nabiralnik (pušico) zaklenjeno in brez ključeka zaraditega, da vlagatelj ne more ničesar več iz pušice vzeti, nego mora ves znesek, kolikor se ga v pušici nabere, pri zavodu zares naložiti na svojo vložno knjižico, v katero svrho mora seveda priti, kadar se mu zdi, s pušico in svojo vložno knjižico k zavodu, ki jo odpre in denar prešteje ter vsoto potem vpiše v vložni knjižici.
Že za leto 1906 se da dokazati, da se je vložilo potom hišnih hranilnih nabiralnikov, več milijonov kron v razne avstrijske denarne zavode, čeprav je vpeljala večina zavodov ta najnovejši način varčevanja in nalaganja še-le proti koncu pretečenega leta. Gotovo je, da smemo pričakovati za tekoče in za bodoča leta mnogo večjo vsoto. Da se pa tudi pri nas čimprej udomači ta način varčevanja, opozarjamo ponovno na naš tozadevni članek na strani 54 Zadruge štev. 3 od 1. marca t. I. in vsem zavodom prav toplo priporočamo, da se požurijo upeljati v najkrajšem času omenjene hišne hranilne nabiralnike. S tem bodo zavodi koristili sebi, obenem pa bodo mogočno lahko uplivali na vzbujanje čuta štedljivosti in varčevanja pri našem narodu.
Hkrati opozarjamo na oglas družbe za uvedbo hišnih hranilnih nabiralnikov na strani 66 imenovane številke našega glasila Zadruga ter pristavljamo, da smo za vsa potrebna pojasnila vsak
čas radi na razpolaganje. Zavodi store najbolje, ako poverijo naročitev nabiralnikov nam; treba je le naznaniti, koliko komadov jih želijo, kakšne vrste in s kakšnim napisom.
V	naslednjem članku priobčimo tudi kratka uzorna določila za vpeljavo prometa s hišnimi hranilnimi nabiralniki.
Določila za poslovanje in promet s hišnimi hranilnimi nabiralniki (pušicami).
Vsakemu vlagatelju zavoda, ki ima vlogo v visokosti	najmanj 5 kron,	se	posodi na željo
brezplačno hranilni nabiralnik (pušica). Znesek do 5 kron kot kavcija se vinkulira v svrho morebitne svoječasne nepokvarjene- vrnitve pušice. Eni osebi se izroči le eden takov hišni hranilni nabiralnik. Društva, korporacije, odbori itd. pa lahko dobijo tudi po več pušic na posodo. Ravno tako tudi ni zadržka, da dobi več udov ene rodbine oz,-vsaka oseba zase eden hranilni nabiralnik.
Kadar vlagatelj želi pušico prejeti, se mora izkazati s	hranilno knjižico,	ali	pa če take	do-
takrat še nima, vložiti najmanj znesek po 5 kron, da dobi vložno knjižico. Hišni hranilni nabiralniki so zaznamovani s tekočimi številkami. Denarni zavod ima glede nabiralnikov, ki jih vlagateljem posoja, natančen seznamek	po	zaporednih	številkah in	zapiše pri vsaki	številki pušice	ime
vlagatelja in tudi število njegove vložne knjižice. Ravno tako se vpiše tudi v vložno knjižico stranke število nabiralnika oz. pušice in pa vinkulacija glede zneska po 5 kron.
S hišnimi hranilnimi nabiralniki prihranjeni denar se vlaga v denarni zavod na ta način, da prinese vlagatelj oz. imejitelj nabiralnika istega k zavodu in predloži obenem svojo hranilno knjižico. Brez hranilne knjižice se pušica na noben način ne sme odpreti.
Ko torej poslujoči uradnik ali funkcijonar denarnega zavoda sprejme od stranke hranilni nabiralnik in vložno knjižico, odpre pušico v pričo stranke s ključekom, ki je shranjen v blagajni zavoda, prešteje pred stranko v pušici nabrani denar in istega prevzame. Vsoto denarja potem vpiše v vložno knjižico kot naloženo hranilno vlogo in prejem pravilno potrdi, potem pa izroči zopet zaklenjeno prazno pušico in vložno knjižico stranki nazaj, ključek do pušice pa obdrži in ga shrani na svoje mesto v železni blagajni.
Ako bi se kak hranilni nabiralnik ne prinesel denarnemu zavodu poldrugo leto, mora
uradnik oz. poslujoča oseba to naznaniti načelstvu oz. ravnateljstvu, ki ima v tem slučaju pravico izreči, da je kavcija (5 K) zapadla v prid denarnemu zavodu.
Vzdigovanje na vložne knjižice takih vlagateljev, ki imajo hišne hranilne nabiralnike, se prav nič ne razločuje od sedaj navadnega vzdigo-vanja hranilnih vlog; velja le določilo, da mora na knjižico ostati naloženih vedno najmanj 5 K, vse drugo pa lahko vlagatelj v potrebi poljubno vzdigne, kadar hoče. Ako pa želi vlagatelj vzdigniti cel znesek, oz. kakor v hranilnem poslovanju pravimo, svojo vlogo popolnoma realizovati, mora vrniti zavodu hranilni nabiralnik popolnoma nepokvarjen in v dobrem stanu tako, da ga denarni zavod zopet lahko izroči kaki drugi stranki. Ako je pušica deloma poškodovana, se od vloge odtegne toliko, kolikor je približno potrebno za popravilo. V slučaju pa, da bi bila pušica, ki jo hoče stranka vrniti zavodu popolnoma pokvarjena in za nobeno rabo več, zavodu iste ni potreba sprejeti nazaj, ampak si jo zaračuni iz vinkuli-rane kavcije, ki v tem slučaju zapade odnosno iz vsote popolnoma realizovane hranilne vloge.
Blagajnik denarnega zavoda ima pravico pušice, ki se mu prinesejo za izpraznjenje in na katerih opazi poškodbe, pridržati in preskrbeti popravilo istih na stroške stranke, ali pa pušice sploh uničiti in zaračunati plačilo istih iz zapadle kavcije in vloge stranke.
V	slučaju neporazumljenja med vlagateljem in blagajnikom denarnega zavoda, glede tega, je-li pušica še porabna ali ne, odločuje konečno načelstvo oz. vodstvo zavoda.
Vsak imejitelj hišnega hranilnega nabiralnika zaniore istega vsak čas zavodu vrniti, seveda če prinese seboj tudi svojo vložno knjižico. V vsakem slučaju, kadar stranka nabiralnik denarnemu zavodu vrne, oz. kadar se nabiralnik izloči iz poslovanja in prometa, se mora število pušice in pa vinkulacija v vložni knjižici uradno zbrisati.
Ako bi vlagatelj zgubil hranilni nabiralnik, mora to takoj pri dotičnem denarnem zavodu naznaniti in se izkazati kakor vselej tudi s svojo vložno knjižico. Na naznanila, da je kdo prišel ob pušico oz. da je isto kakorsikoli bodi izgubil, ne da bi se predložila od stranke obenem tudi njena vložna knjižica, se zavod ne more ozirati. Denarni zavod ima v teh slučajih postopati ravno tako, kakor takrat, ako stranka naznani, da je izgubila oz. prišla ob svojo hranilno knjižico.
Samo ob sebi se razume, da so to le začetna približna uzorna pravila, katera si zamore vsak zavod svojim razmeram in potrebam primerno prikrojiti. Za eventualne nasvete, ki nam jih utegnejo v tej zadevi dati naši zavodi, bo-
demo prav hvaležni, lstotako prosimo, naj nam vsi zavodi naznanjajo, če in koliko nabiralnikov bodo naročili, ako izvrše naročilo naravnost, brez našega posredovanja. Prav tako prosimo, naj nam ob sklepu leta poročajo doseženih uspehih s hišnimi hranilnimi nabiralniki.
Učiteljstvo in njega delavnost v Rajfajzenovih posojilnicah oz. zadružništvu sploh.
Češki spisal 1. Sedlak.
Gotovo je še vsem činiteljem čeških posojilnic v živem spominu veliko razburjenje, katero je vzbudil odlok deželnega šolskega sveta češkega od 29. marca 1906 št. 14.166 o udeležbi učiteljstva v upravi hranilnih in posojilnih zadrug, kateri je imel očividen namen, braniti mestne hranilnice proti hranilnim in posojilnim zadrugam in neutajljivo svrho, obtežiti učiteljstvu potrebno in uspešno vdeležbo na njih upravi.
Znano je tudi še, da so 1. 1906, kakor hitro je bil ta odlok prišel na splošno znanje, češki in nemški agrarni poslanci interpelirali vlado zaradi tega odloka, posebno posl. Zdzvorka in drugovi s češke strani in posl. Kasper. Peschka in drugi z nemške strani; tako je bilo preporno vprašanje, da bi se učiteljstvu ne obteževalo udeležbo na upravi samopomožnih zadrug še pred zaključenjem državnega zbora ugodno rešeno z odgovorom naučnega ministra na gori navedeno interpelacijo.
Ta odgovor je za vse naše kroge tako zanimiv, da se prav nič ne razmišljamo podati ga doslovno ter pripojiti mu koncem tega članka še par pripomenj v pojasnilo.
Minister je odgovoril doslovno:
»Resnica je, da je ta odlok (od 29. marca 1906 št. 14.166) izdal deželni šolski svet, nima pa nikakor onega pomena, katerega mu javnost vsled napačnega razumevanja pripisuje. Pravi namen tega odloka je bil vendar ta, da bi se učiteljstvo z nalogami in svrhami hranilnih in posojilnih zadrug natančnejše seznanilo ter da bi se mu dalo poučenje o takih slučajih, v katerih bi je njegova zadružna delavnost mogla vplesti v lokalne in strankarske prepire, pred čemer treba učiteljstvo v interesu stanovskega ugleda obvarovati.
Naj se torej to nikakor ne smatra za oviranje, ako se priporoča previdnost, z obzirom na razne, posebne razmere.
Zagotavljam pa gospode interpelante, da naučno ministrstvo ostaja še nadalje na stališču, da je izdatna in uspešna podpora tako blagodejno
delujočih hranilnih in posojilnih zadrug od strani učiteljstva samo potrebna in da si je treba te podpore želeti ter da posebno proti uporabi učiteljskih moči kot knjigovodij in blagajnikov ni nikakega načelnega ugovora in to tem manj, ker bi, kakor mi je sporočilo ministrstvo notranjih stvari z noto od 13. oktobra 1906. št. 40.873, tudi s stališča interesov za institucijo hranilnic z obzirom na popolnoma različne svrhe obeh, le vsled popolnega nerazumevanja razmer mogel nastati nazor, da bi podpiranje splošno gospodarskega zadružništva in hranilništva, brez katerega bi prejšnje ne bilo mogoče, bilo smatrano kot proti občinskim hranilnicam naperjena agitacija.
Ako je pa deželni šolski svet s tem odlokom nameraval si obvarovati odločilno pravico o tem, ie li tako upotrebljenje učiteljskih moči pripustno, se pač s stališča kompetentnosti ne da nič ugovarjati.
Ta odlok pa se naravno ne more razumeti tako, kakor da bi si deželni šolski svet pridržal pravico o tem, ali smejo učitelji sploh sprejemati ake postranske službe, ker bi bil s tem prekoračen predpis § 35. zakona od dne 19. decembra 1875 št. 86 d. z., kateri tacega predhodnega dovoljenja ne pozna, hotelo se je marveč s tem, da se je ustanovila dolžnost, javiti to šolskemu oblastvu, dati temu tudi možnost v takih slučajih, kakoršne navaja § 35, poslužiti se svoje pravice poznejše prepovedi.
Dal sem tudi deželnemu šolskemu svetp navod, da bi izdavajoč izvrševalno naredbo k § 126. defin. šolskega in učnega reda to nazi-ranje tudi jasno izrazil ter mu ob enem odredil, naj z ozirom na potrebno podporo hranilnih in posojilnih zadrug, uvažujoč o pripustnosti take postranske službe, ravna z največjo in kar naj-dalje idočo blagonaklonjenostjo.
S tem sem, kakor upam, ustregel prizadevanjem gg. interpelantov, s katerimi se glede blagodarnosti delovanja Rajfajzenskih posojilnic popolnoma strinjam.«
Tako se glasi doslovno dolgo pričakovani odgovor vlade v življenskem vprašanju samo-pomožnega zadružništva in čeprav si je minister na vse načine prizadeval, da bi s skrbno obzirnostjo na deželni šolski svet rešil sporno vprašanje, smo vendar s tem odgovorom popolnoma zadovoljni, kajti nismo hoteli drugega kakor to, da bi se učiteljstvu ne branilo udeleževati upravljanja samopomožnih zadrug, kakor se je v nekaterih krajnih dolskih svetih, katere na ta ministrov odgovor izrecno opozarjamo, ta odlok tolmačil, da namreč učitelj ne sme sodelovati v upravi ako mu deželni šolski svet na njegovo prošnjo prej tega ni dovolil.
Minister se izrecno sklicuje na to, da § 35. zakona od dne 19. decembra 1875 št. 86 d. z. takega predhodnega dovoljenja (in na predhodni je naglas) ne pozna, ampak da se da predpostavljenemu šolskemu oblastvu z navadno prijavo, da je učitelj prevzel pri samopomožni zadrugi funkcijo, možnost, da bi moglo s poznejšo prepovedjo to sodelovanje vstaviti.
In kdaj more biti dana taka poznejša prepoved? Očividno še le takrat, ako bi vsled lokalnih strankarskih prepirov, kakor je minister rekel, stanovski ugled trpel, ali ako bi celo pouk in izvrševanje učiteljskih dolžnosti bilo oškodovano, pa ne prej in tudi to po temeljitem preiskovanju stvari, tako, da ta prepoved ne more biti nikdar samo gola administrativna in samovoljna odredba, ampak sme biti izdana še le, ko je bilo dokazano, da so nastale določene in moteče zapreke.
Učiteljstvo ni torej prisiljeno prositi, naj se mu dovoli sodelovati pri upravi samopomožnih zadrug in še posebno hranilnih in posojilnih zadrug, marveč more na prosto prijaviti, da mu je pripadla ta ali ona izvrševalna funkcija v zadružni upravi, kar vzame deželni šolski svet samo na znanje.1
Nam se zdi, da je to dovolj in da mora biti priznano kot korektno, ako se bodo dajale te prijave potom okrajnih šolskih svetov, kateri gotovo dobe v rešitev naučnega ministra naredbo o udeležbi učiteljstva pri upravi samopomožnih kmetijskih zadrug.
To dajemo za sedaj na znanje vsem načelstvom naših hranilnic in posojilnic, katera prosimo, da bi nam poročala o slučajih, v katerih bi se bilo postopalo proti načelom, izraženim v ministrovem odgovoru. Učiteljstvo pa se naj z vso vnemo poprime delovanja v zadružništvu!
Omejena ali neomejena zaveza?
Zadružni zakon z dne 9. aprila 1873. razločuje zadruge z neomejeno in zadruge z omejeno zavezo. Pri zadrugah z neomejeno zavezo jamči vsak zadružnik za obveznosti zadruge solidarno z vsem svojim premoženjem, pri zadrugah z omejeno zavezo pa le z gotovim, v naprej določenim zneskom. Skupen znak obeh vrst zadrug je, da udje jamčijo za obveznosti zadruge, razločujeta pa se v tem, da jamčijo udje zadruge z
1 Opomba uredništva. Po našem mnenju in dosedanji praksi tudi to ni potrebno v naših deželah.
neomejeno zadrugo z vsem svojim premoženjem, udje zadruge z omejeno zavezo pa le z gotovim, v naprej določenim zneskom,
Pri ustanovitvi raznih zadrug nastane mnogokrat vprašanje, ali se naj ustanove z neomejeno ali omejeno zavezo: zato je umestno, da to vprašanje razmotrivamo in upoštevamo vse dosedanje izkušnje na zadružnem polju.
Splošno načelo ne le za posojilnice Schulze-Delitzschejevega, ampak tudi Rajfajznovega ustroja je, sprejeti pri posojilnicah le neomejeno zavezo. Zadruge z neomejeno zavezo nudijo popolno sigurnost upnikom zadruge, h katerim spadajo vlagatelji, nadalje imetniki tekočega računa, ev. druge zadruge, udje, trgovci oz. osrednje zadruge ter denarne centrale, ki podeljujejo potrebni blagovni oz. denarni kredit itd.; na podlagi neomejene zaveze obstoječe zadruge tudi lažje dobijo potreben kredit. Udje take zadruge se zavedajo, kako veliko odgovornost so prevzeli s pristopom k zadrugi, skrbe za previdno in vestno poslovanje zadruge, razun tega se pa tudi bolj zanimajo za zadrugo, ker vedo, kaka nevarnost jih čaka, ako vsled malomarnosti načelstva in nadzorstva in njih lastne brezbrižnosti doleti zadrugo kaka večja izguba. Vzgojevalno tudi vpliva zavest, da so se vsi udje, premožni in manj premožni pod istimi pogoji združili v zadrugo in upoštevajo geslo »Vsi za enega, eden za vse!« Nasprotniki zadai-žništva tako radi slikajo nevarnosti, katere prete udom zadrug z neomejeno zavezo. Neomejena zaveza ie za najbogatejše kakor tudi za najrevnejše ude brez nevarnosti,
1. ker so vsi nevarni posli postavno izključeni,
2. ker se sme denarni oz. blagovni kredit, zadnji pa le izjemoma, podeljevati le članom,
3. ker se v majhnih okoliših zadrug, kjer poznajo udje načelstva oz. nadzorstva natanko premoženjske razmere posameznikov, kreditna vrednost udov lahko določi,
4. ker je dolžnost nadzorstva skrbno nadzorovati vse posle načelstva in v ta namen natanko pregledati vsaj dvakrat v letu in sicer nenadoma vse knjige, račune, blagajno in vrednostne papirje. Dolžnost nadzorstva je tudi vsaj dvakrat v letu pregledati vsa dolžna pisma, oz. menice in v slučaju, da so se premoženjske razmere dolžnikov oz. upnikov spremenile, storiti potrebne korake,
5. ker udje načelstva in nadzorstva vse posle kot častne službe brezplačno opravljajo, se navadno volijo najuglednejši in najzmožnejši možje, kateri so si v svesti, da jamčijo zadrugi za vso škodo, katera bi nastala vsled tega, da so ravnali proti določbam zadružnega zakona.
pravil ter proti sklepom obč. zborov, osebno in solidarno. (§ 23. in 24. zadr. zak.)
Poleg posojilnic je neobhodno potrebna' neomejena zaveza za one vrste zadrug, ki potrebujejo znaten kredit, kakor mlekarne, ki morajo staviti velika poslopja in si nabaviti mnogo strojev, žitna skladišča, katera istotako potrebujejo mnogo denarnih sredstev ne le za s stroji opremljena poslopja, ampak tudi za zalogo žita in drugih pridelkov, katere mora zadruga udom večinoma ali vsaj dve tretjini izplačati, s prodajo pa tako dolgo čakati, da doseže boljše cene; isti vzroki zahtevajo tudi neomejeno zavezo pri vinarskih in sadjarskih zadrugah, obrtnih zadrugah in konsumnih društvih.
Omejena zaveza se priporoča pri zadrugah, katere ne potrebujejo velikega kredita, kakor kmetijske (nakupovalne in prodajalne), melioracijske, strojne, zadruge itd.
Mlekarstvo je prihodnjost našega kmetijstva.
Stojimo v začetku novega leta, premišljujmo, kako bodemo gospodarili v prihodnje, da si zboljšamo naše žalostno stališče.
Trgovci, obrtniki, industrijalci itd. so sklenili letne račune, da se prepričajo, kako so gospodarili s svojim premoženjem v pretečenem letu. Nekateri si pridobi nekoliko več, drugi zopet manje, vendar se vsak veseli svojega dobička, za katerega se je celo leto pošteno trudil. Ako je v starem letu slabo gospodaril, potrudil se bode v novem, da to popravi in da mu prinese drugo novo leto večjega veselja.
Kako' pa je z našim kmetičem? Tudi on se je celo leto trudil od zgodnjega jutra do poznega večera v veliki vročini in v hudem mrazu. Tudi on je vzel v novem letu svinčnik v roke in začel premišljevati, koliko si je prihranil celo leto za svoj trud. Koliko denarja pa bode dal koncem leta v posojilnico za stare dni, ko mu bodo odpovedali njegovi udi in pa za doto svojih otrok, kateri so mu celo leto pri delu pridno pomagali?
Žalostno bode odložil svinčnik iz roke; namesto da bi si kaj prihranil, napravil je še par sto kron dolga v posojilnici in tako gre leto za letom. Dokler so še bili gozdi, je sekira neusmiljeno pela do zadnjega debla. Ali tudi tega ie slednjič zmanjkalo in sedaj joj! Kmetič je postal star, moči so ga zapustile in posestvo je zadolženo čez glavo. Prepusti sedaj posestvo svojemu sinu s' trdnim upanjem, da bode on bolje gospodaril. Mlad gospodar je priženil par sto, ja mogoče par
tisoč krone. Njegovi bratje in sestre zahtevajo doto, treba je plačati starih davkov, obresti in drugih stroškov,, v kratkem je ves denar pošel in kaj potem? Mladi gospodar se še nekaj časa trudi, naposled ne more več zmagovati, postane malo-dušen, začne obupavati ter se uda pijači, ker misli, sedaj je itak že vse zgubljeno; slednjič proda še sam prostovoljno, ali pa mu drugi prodajo posestvo. On pa gre v mesto za hlapca, ali v tovarne, Ameriko itd. In kaj pa sedaj stari oče? On je postal berač, brez vsega imetja, onemogel, pri tujih ljudeh pričakuje smrti. Kaj pa še le uboga družina?
In takšnih žalostnih slučajev je veliko pri nas na Slovenskem. Ako tudi ne v tej meri, vendar so pa naša posestva od leta do leta bolj zadolžena, to nam dokazujejo zemljiške knjige. Med našim kmetijskim ljudstvom je postala velika revščina in tega smo si večinoma sami vzrok. Zakaj pa se v drugih krajih kmetijstvo izplača, ker imajo še višji davek in tudi pomanjkanje delavcev, in zakaj bi se ne pri nas? Ali treba je umno gospodariti in se poprijeti tiste stroke kmetijstva, katera nam donaša največ čistega dobička. Na to se naši posestniki ne ozirajo; tam kjer je sejal njegov oče žito, ga seje i on in tudi v isti meri. Kar je pa bilo pred deset leti dobro, to je danes slabo. Treba se je poprijeti novega in modernejšega gospodarstva, kar nam bode donašalo več dohodkov in z manjšim trudom kakor pa danes.
Eno stroko kmetijstva pa imamo, katera donaša veliko in gotovega dohodka in to je mlekarstvo. Ta stroka je zlasti našim spodnještajarskim posestnikom le malo znana. Dasiravno redimo pri nas veliko krav in pridelamo veliko mleka, vendar dobimo za tistega le prav malo dohodkov. Mleko ■majo pri nas le navadno ženske v rokah in ga pojedo večinoma prašiči; le en majhen del Se posname in se iz njega naredi surovo maslo, 'z tega pa dohaja prav malo dohodkov, ker je Prvič le neukusno in drugič, ker se takšno maslo 'e za nizko ceno proda. V okolici mest n. pr. v Celju pa nosijo mleko po cele ure daleč v mesto za vsakega posestnika posebej, namesto da bi ga 'z ene vasi peljal eden sam; koliko bi si prihranili stem na času, zlasti dandanes ker so tako drage delavske moči!
Vendar pa donaša nekaterim deželam mlekarstvo ogromne dohodke. Vzemimo nam sosedno Kranjsko. Tam so kmetje združeni v zadruge, katere imajo za izdelovanje mleka posebne mlekarne, v katerih stoje moderni stroji, brez katerih ni mogoče narediti dobrih izdelkov. Takšnih zadrug ima Kranjska 74, v katerih se izdela letno nad 10 milijonov litrov mleka. S posnetim mlekom
pa. krmijo prašiče. -Okrog. 2 milijona kron donaša , tej deželi mleko .letno novih dohodkov.
Poznamo občine, . katere dobe po 40000 kron letno za .mleka posamezni posestniki pa dobe do šeststo, osemsto, tisoč in še več kron. Na Notranjskem in Gorenjskem imajo v nekaterih krajih glavni dohodek iz mleka. Vsaki mesec dobe posestniki gotov dohodek. Iz katere druge stroke - kmetijstva pa dobimo redno vsaki mesec denar kakor iz. mleka? Še veliko večje dohodke donaša mlekarstvo na Danskem. Tam so naravnost velikanske tovarne, kjer se poizdeluje mleko. Vsaka občina ima tam svojo tovarno, v kateri se izdela dnevno najmanj po 20000 litrov mleka, imajo pa tudi takšne, kjer se izdela dnevno 70000 litrov, t. j. v katere se prinese toliko mleka, ki se potem porabi v izdelovanje surovega masla, sira itd. In tam je danes blagostanje!
Naš kmet pa se trudi in ubija s koruzo in pšenico, katera mu ničesar ne donaša, nasprotno še doplača, dokaz temu, da naše kmetijstvo propada. Vprašajmo se ali bi ne kazalo tudi pri nas se lotiti mlekarstva? Gotovo bi bilo tudi pri nas to zelo koristno. Naša Spodnje Štajarska je naravnost kakor ustvarjena za mlekarstvo, posebno Savinska dolina, šoštanjski in slovenjegraški okraj in celjska okolica sploh.
Opustiti je potreba nekoliko njiv in pridelovati več krme in rediti več krav, dobili bodemo stem tudi več gnoja.
Človeka mora srce boleti, če vidi koliko tisoč in tisoč krone še pri nas spi, naša kmetijstva pa propadajo. Naš kmet pričakuje samo boljših časov, ali prišli ne bodo, dokler si ne bode sam pomagal.
Treba je prebiti tisto staro luščino, v kateri spi naš kmet, treba ga je zbuditi na delo za svoj obstanek in za obstanek naroda.
Velike zasluge bi si stem pridobilo naše učiteljstvo, ako bi se za to vprašanje nekoliko zanimalo. Treba je za to naprednih in agilnih ljudi in vse bi šlo? Zakaj gre pa drugod? Zadružna Zveza v Celju je drage volje pripravljena dajati vsa potrebna pojasnila in pomoč.
Na delo toraj rodoljubi!
Kje je nastavljati navor za povzdigo kmetijstva?
(Nadaljevanje.)
Celo na bornih peščenih tleh, na katerih navadno rastlinam, suša hudo prizadene, 7. in celo
8.	razreda zvišali so se dohodki povprečno od 8—13‘40q rži in od 80	178 q krompirja na ha.
7b
Ta obče opazovani napredek, ki po celi državi znaša povprečno čez 20°/o več od prejšnjega pridelka, pripisuje se največ ugodneji statiki zemlje. Ta se je dosegla s primernim gnojenjem tudi z umetnimi gnojili. Veliko na to večjo rodovitnost se ve tudi vpliva boljše obdelovanje zemlje in boljša semena, sploh razumneje gospodarstvo. Kakor pridelki navedenih poljskih rastlin povišali so se v enakem razmerju pridelki od vseh drugih kultur.
Naš kmet, ki bi le z nekoliko večjimi stroški pridelal po 100—400 K vrednosti več na ha, gotovo tudi ne bi imel toliko povoda tožiti kakor dandanes, ko je množina njega pridelkov dosegla minimum. Navado imamo, da občudujemo inozemstvo, Francosko, Dansko, Nemčijo itd. kjer se kmetu toliko bolje godi. Iščemo bogsigavedi kakih vzrokov za to. Vzroki so jednostavni. Občudovanje samo pa nam nič ne pomaga. Storimo tudi mi tako kakor oni, pa pri naših ugodnih razmerah mogoče mnogokrat dosežemo še več. Treba trdne dobre volje in malo več zaupanja v napredna sredstva. V prvi vrsti nam je treba uravnati statične razmere naše zemlje, da pride primerna zaloga rastlinam lahko pristopnih rastlinskih redilnih snovi v zemljo in da se s pomočjo rednega zadostnega gnojenja ista na vseh zemljiščih vedno primerno nadomeščajo, vedno na enaki višini vzdrže. To je prvi korak, katerega moramo storiti, brez katerega je vse zaman. Tu je temelj za kmetovalca. Isti kmetovalec, ki z velikimi stroški, nasadi vinograd, ima opravičeno nado, da mu zna svoje dni v resnici lepe dobičke donašati, ima pa navadno svoje gnojišče v zelo slabem stanju. Bolje bi storil, da si je najprej osiguril večje dohodke na drugem zemljišču, dohodke enakomerneje in sigurneje ter potem posvetil kapital in delo za vinograd. Tako ima pa nekateri vinograd za edin up, a gnoja nima niti za druga zemljišča. Vsled slabega ravnanja z gnojem gredo pri nas vsako leto velikanski zakladi v zgubo. Dandanes, ko se rastlinske redilne snovi kupujejo in morajo kupovati v umetnih gnojilih, se mora tudi ceni za hlevski gnoj onih primerna tržna cena računati. Gnojnica ima n. pr. po T5 gr dušca in
5	gr kalija v 1 litru. Po tržnih cenah teh dveh redilnih snovi v umetnih gnojilih je toraj 1 hi gnojnice okolo 38 vin. vredno. Gnojnica enega odraslega govejega živinčeta sme se računati na 20 K na leto. Na slabih gnojiščih se ta večinoma zgubi. Kdor ima 10 glav goveje živine, zgubi toraj na leto 100 K samo v gnojnici. Koliko pa še zgubi, ko mu voda ostali gnoj izpira, ko mu bakterije premnogo dušca preženejo, ko premnogo dušca v obliki amonijaka tudi naravnost izhlapi. Samo za nadomeščanje teh izgub bi treba mnogo čez 100 K na leto izdati. Če bi se pa enkrat za vredbo boljega
gnojišča 100 K žrtvovalo, bi si jih pa človek lahko na leto toliko ali prav za prav več prihranil.
Zemlji pomanjkuje toraj snovi, ki so se v pridelkih od posestva prodale in zgubile vsled slabega ravnanja z gnojem. Ena prvih gospodarskih nalog je torej v tej zadevi potrebno vkreniti, v prvi vrsti gnojnišča prirediti, ki bodo vsako zgubo rastlinskih redilnih snovi kolikor moč zabranila. Tako dolgo dokler ni ta zadeva vrejena, smo zapravljivci, ako dokupujemo redilne snovi v kupčijskih gnojilih, domače pa puščamo v nemar.
Kupi kompostov naj nadalje ohranijo rastlinske redilne snovi drugih raznih odpadkov. Po malem vglabljajoče obdelovanje zemljišč naj spravi še neizkoriščene rastlinske redilne snovi nižjih plasti v promet.
Ali pa spravimo na ta način statične razmere naše zemlje že v pravi red? Ali nam je moč že na ta način najvišje pridelke doseči? Nikakor ne. Vsled v odprodanih pridelkih za do-tično gospodarstvo vsako leto zgubljenih snovi mora vkljub najskrbnejemu zbiranju gnoja le primanjkovati redilnih snovi v taki obliki, v kateri so rastlinam pristopne, da omogočijo najviše pridelke. Kdor dokupuje klajo za živino, kdor ima travnike, katere voda gnoji itd., temu že gre za silo, ker se nekaj redilnih snovi na ta način nadomešča. Vendar pa kaže za dosego najvišjega pridelka vpoštevati zakon manjšine, po katerem se ravna rodovitnost. Ta zakon manjšine poleg primernega kolobarjenja je pa le s pomočjo umetnih gnojil, ki imajo posamezne rastlinske snovi v sebi moč upoštevati. Nabavljanje rastlinskih redilnih snovi od zunaj v kupčijskih ali umetnih gno jilih nam je toraj dandanes gospodarska neizogibna potreba. Posebno kaže za našo zemljo nakupovati povsod primanjka-joče fosfate, ki so navadno v manjšini in ki toraj po zakonu manjšine najbolj zakrivijo slabeje pridelke. Gre se tudi za kali, tako tudi premnogokrat za apno. Nakupovanje dušca za žitne ali zelnate rastline za ters itd. je mnogokrat umestno radi obilega dobička, katerega zamore dušeč n. pr. v čilisolitru v kratkem času prinesti. K sreči pa ni vobče na prav urejenem posestvu nakupovanje dragega dušca v kupčijskih gnojilih v tako veliki meri tako neobhodno potrebno kakor n. pr. nakupovanje fosforove kisline in drugih mineralnih snovi.
(Nadaljevanje sledi.)
Snujmo vinarske in sadjarske zadruge.
(Konec.)
Na kak način se določa cena grozdja? Najboljše je z določanjem cene tako dolgo počakati,
da se dobi pregled čez kakovost celega letnika. Potem se izračuni povprečna množina sladkorja in določi cena za liter mošta, ki ima to povprečno množino sladkorja. Za vsako stopinjo sladkorja nad to povprečno množino se plača nek določen znesek več, za vsako stopinjo sladkorja pod povprečno množino isti znesek manj. Vzemimo en primer! Povprečna množina sladkorja znaša 15°; kot normalna cena se določi 32 vin. in za vsako 0 nad ali pod povprečno sladkorno množino 2 vinarja več ali manj. Udje bi torej dobili
za liter	mošta,	ki	ima 16°	sladkorja	34	vin.
»	»	»	»	»17°	»	36	»
»	»	»	»	»	18°	»	38	»
za	mošt,	ki ima 14° sladkorja 30 vin.
»	»	»	»13°	»	28	»
»	»	»	»12°	»	26	»	itd.
V	določitev	množine	mošta,	ki	se	napreša iz
kilograma grozdja, se navadno vrši v začetku trgatve poskušno prešanje, h kateremu se povabijo vsi udje zadruge, da se na lastne oči prepričajo o natančnem in pravilnem poslovanju. Ravno tako ima vsak ud pravico, da prisostvuje vsemu delu, ki se vrši z njegovim grozdjem, da ne more pozneje očitati načelstvu oz. organom zadruge kako nepravilnost ali nerednost. Pri določevanju cen se	uvažujejo splošne	vinske cene okoliša
prejšnjih let, uvažujejo se posebno dnevne cene, katere plačujejo vinotržci in pa dejstvo, kaka je vinska letina v vseh deželah in državah, kjer se goji vinarstvo, in kaka je vinska letina v okolišu zadruge. Največ se naj ozira na dnevne cene; popolnoma napačno je in je spravilo marsikatero zadrugo že v zadrego, če se plačujejo previsoke cene. Saj dobe udje, če se vino ugodno proda, koncem leta itak po razmerju grozdja, katerega so oddali zadrugi, primerno doplačilo. Če tudi zadruga takoj ob trgatvi ne plačuje višjih cen kakor vinotržci, mora se pa upoštevati, da zadruga prihrani mnogo dela in stroškov, nevarnost, da se vino pokvari, skrb za prodajo ter izplača udom takoj po dovršenem prešanju kupno ceno, Medtem ko morajo drugače mesece in leta čakati na kupce in si dostikrat najeti posojilo, da morejo plačati stroške pridelovanja itd., s čimur si nakopljejo tudi plačevanje obresti za posojilo.
Tudi sadje se naj oddaja le zrelo in zdravo zadrugi, katera isto sortira v namizno sadje in navadno sadje za uživanje in prešanje. Namizno sadje se navadno še sortira v posamezne vrste in navadno sadje še spet po kakovosti. Ta razdelitev, kakor tudi dnevne cene so podlaga za določevanja sadnih cen.
Zelo važno je vprašanje, kdo naj določa cene za grozdje in sadje. Občni zbor je za to nepripraven, ker bi večina udov pri sedanjih raz-
merah, ko še ni tako razvit čut za skupnost, uvaŽevalo le svoje lastne koristi in ne koristi zadruge ter določevala tako visoke cene, da bi celo podjetje trpelo škodo in propadlo. N a j-pripavnejši organ za določevanje cen je načelstvo, ki obstoji iz mož, katerim so vsled njih izkušenosti in zaupanja, katero uživajo v okolišu zadruge, udje poverili ta odgovornamesta. Načelstvo mora skrbeti za to, da nima podjetje izgube, mora skušati doseči kolikor mogoče ugodne cene za pridelke in je torej popolnoma umestno, da isto tudi določa cene za nakup grozdja in sadja. Cene pa lahko tudi določa preskuševalna komisija, obstoječa iz izvedencev vinogradnikov in sadjarjev, udov kakor tudi neudov zadruge n. pr. zastopnikov Zveze potovalnih učiteljev, vinarskih inštruktorjev itd. in se na ta način odvzame nekaj dela načelstvu.
Sedaj nastane vprašanje, na kak način vporablja zadruga grozdje in sadje? Grozdje se vse spreša, za sadje, in sicer namizno, se preskrbe odjemalci in se takoj, ko se je od udov po določenem redu sprejelo, pod nadzorstvom kakega strokovnjaka vlaga v zaboje, sode in zabojčke ter odpošlje. Priporoča se, ako so količkaj ugodne cene, tudi ostalo sadje takoj prodati, zlasti v inozemstvo; če se pa ne nudijo dovolj ugodne cene, se iz sadja, upoštevajoč kolikor mogoče enotne vrste, napravi sadni mošt, lahko se tudi eden del, če ima zadruga v to potrebne prostore, posuši in izdelajo konserve. Vina, od katerih ni pričakovati v starejših letnikih izvrstne kakovosti in visoke cene, se najprimernejše kmalu prodajo, vina, katera dosežejo v starejših letnikih visoke cene, se obdrže in pretočijo o primernem času v steklenice.
V	svrho prodaje naj stopi zadruga v zvezo z vinotržci, gostilničarji, prireja vinske licitacije in vinske sejme ter ustanovi sama vinotoč v kraju, kjer ima svoj sedež, ali v zvezi z drugimi zadrugami v kakem večjem mestu. Največ lahko storijo za ugodno prodajo vseh izdelkov vinarskih in sadjarskih zadrug «Zadružne Zveze», katere stopijo v zvezo z «Zadružnimi Zvezami* onih dežel, v katerih se vino itd. ne prideluje ali ne v zadostni množini. Priporoča se vpeljava vinskih sejmov od vseh slovenskih vinogradnikov ozir. vinarskih zadrug skupaj v večjih mestih na Češkem, Moravskem, Šleziji in Galiciji. Tamošnje slovanske «Zadružne Zveze» bodo gotovo podpirale ta zadružna prizadevanja. Če bo enkrat delovalo večje število slovenskih vinarskih zadrug se bo izplačalo postaviti posebnega potnika, ki bo pridobival odjemalce. Mnogo bo tudi pripomoglo k lažjemu razpečavanju vin in drugih izdelkov
stalno priobčevanje cen v glavnih gospodarskih listih naše države, katero delo naj opravljajo «Za-družne Zveze» za svoje članice. Kot odjemalce se naj skuša dobiti dobrodelne zavode, kakor bolnišnice, hiralnice itd. ter vojaške in mornarske kazine za častnike, stopi naj se v zvezo z mestnimi konzumnimi društvi! Posledica delovanja vinarskih in sadjarskih zadrug bo, da bo imelo občinstvo zopet priliko dobivati jednotna, dobra vina, da se bo marsikateri, kateri je vsled v toliki meri razširjenega ponarejenega ali pokvarjenega vina opustil uživanje vina, se spet vrnil k uživanju vina, da bo konzum vina od dne do dne rastel in bo vedno lažje v kratkem času razpečati] vso zalogo. Sadni mošt se naj proda, kadar se ponujajo ugodne cene, kar se zgodi v letih, ko sadje slabo obrodi. Sploh morajo zadruge skrbno opazovati leto za letom letine v posameznih deželah in državah in pošiljati svoje ponudbe v one dežele in države, v katerih so bile slabe letine. Velika naloga čaka vinarske in sadjarske zadruge v tem oziru, da proizvajajo izvrsten, okusen sadni mošt in pridobivajo ne le prebivalstvo na deželi, ampak vzlasti prebivalstvo v mestih za uživanje sadnega mošta. Tozadevno so največjega pomena razstave namiznega sadja in raznih sadnih izdelkov, spojene s poskušnjami istih, da se da občinstvu prilika se prepričati o izborni kakovosti sadnih izdelkov. Sadjarstvo bo le tedaj gospodarska panoga, ki donaša primerne dohodkov, če se bo uživanje sadja in sadnih izdelkov povišalo, kar je le mogoče, Če se kakovost sadja in sadnih izdelkov izboljša; to važno nalogo pa ravno vršijo vinarske in sadjarske zadruge.
V	vseh državah, v katerih se goji vinarstvo in sadjarstvo, obstoji že na stotine in stotine vinarskih in mnogo sadjarskih zadrug, katere vse, če upoštevajo predstoječa načela, izvrstno uspevajo. Celo vinotržci, kateri so s početka nezaupljivo gledali zadruge in se na iste pri nakupu vina itd. niso ozirali, so spoznali, da delujejo zadruge v svrho izboljšanja vinarstva in sadjarstva ter v izboljšanje vseh tozadevnih izdelkov, in upoštevajo iste pri svojih nakupih.
Tudi mi Slovenci ne smemo mirno čakati in gledati, kako propadajo vinogradniki, in kako sadjarji brez upa pričakujejo boljših dohodkov iz vinoreje in sadjarstva, ampak iti na delo, poučevati ljudstvo o važnosti in koristi vinarskih in sadjarskih zadrug ter skrbno pripravljati tla za ustanovitev vinarskih in sadjarskih zadrug v posameznih vinskih okoliših!
Zimski večeri.
(Nadaljevanje.
Četrti zimski večer.
Janez. Danes pride na vrsto zabava. Razmišljal sem o tem, kaj ima zabava s posojilnicami opraviti, a nisem prišel do nobenega pametnega zaključka.
Jožef. Z veseljem ti odgovorim na tvoje vprašanje. Že zadnjič sem povdarjal, da se posojilnice skrbno varujejo vseh nepotrebnih stroškov. Skoraj vsa društva na svetu imajo namen skrbeti, za zabavo članov, posojilnice pa ne. Posojilnice si ne nabavljajo dragih zastav, ne prirejajo plesov in raznih slovesnostij, ki stanejo veliko denarja, pač pa nudijo članom na občnih zborih in poučnih tečajih priliko, se poučiti o raznih gospodarskih in zadružnih vprašanjih; radi tega je dolžnost članov se v velikem številu udeležiti občnih zborov in poučnih tečajev.
Janez. To je izvrstno! Dandanes ves svet napreduje, vse se izobrazuje in hvaležni moramo biti posojilnicam in tudi drugim zadrugam, ki skrbijo za gospodarski pouk nas kmetov, ker poklicani krogi tozadevno tako malo storijo. Spet pride na vrsto popolnoma tuja beseda — rezervni zaklad!
Jožef. Le malo potrpljenja! Beseda rezervni prihaja od rezervirati, to se pravi na stran djati, prihraniti kako stvar do one dobe, ko se rabi. Rezervni zaklad je torej neka vsota, ki se leto za letom na stran daje v ta namen, da v slučaju neugodnega letnega računa pokrije izgubo.
Janez. Na kak način pa pridobijo posojilnice za rezervni zaklad potrebne vsote?
Jožef. Na zelo priprost način. Pri denarnih poslih se napravi vedno majhen dobiček. Obrestna mera za hranilne vloge znaša navadno 4V2%( obrestna mera za posojila pa 51/20/o. Če pomislimo, da so oderuhi v mnogih krajih poprej zahtevali 10% in še več (še dandanes delujejo na skrivnem tuintam taki kmečki prijatelji), da so obresti navadno takoj pri izplačilu posojila odtegnili, razven tega pa si še izgovorili vsako leto določeno množino slame, sena itd. in slednjič, da so imeli kmete pri prodaji kmetijskih pridelkov in nakupu potrebščin za kmetijstvo popolnoma v rokah, vidimo, kako velikanskega pomena so posojilnice za kmeta.
Janez. Ali se pa dandanes drugod ne dobi denar za nižje obresti.
Jožef. Pač bi bil vsak neumen, če bi jemal posojilo pri posojilnicah, ako bi isto drugod cenejše dobil. Posojilnice so naperjene proti izko-
riščevalcem kmečkega stanu in proti oderuhom; predno gre kdo k oderuhom, gre rajši v posojilnico, kjer dobi denar ceneje in lahko dolg v majhnih letnih obrokih plačuje.
V	začetku so tudi pri nas razni modrijani govorili; «Čeniu potrebujemo posojilnico, denar dobimo povsod in ceneje!» Pa v teku treh let se je znatno izpremenilo. Naš promet znaša že sedaj 180.000 K na leto in vsi, ki rabijo denar, se obračajo na posojilnico, ne na razne zakotne izposojevalce denarja.
Janez. Resnica je, kar praviš. Imate že tudi rezervni zaklad?
Jožef. V tej kratki dobi znaša naš rezervni zaklad že 700 kron.
Janez. Kako je to mogoče? Pripoveduj mi natančno o tem!
Jožef. Za posojila zahtevamo 5 '/2% obresti, za hranilne vloge pa plačujemo 41/2%; dobiček, ki na ta način nastane, pride v rezerni zaklad.
Janez. Vendar bi ne mogli v tem kratkem času tako velikega dobička napraviti, gotovo je k temu še kak drugi posel pripomogel.
Jožef. Veseli me, da ti vsako stvar tako dobro pretuhtaš; skoraj 375 kron smo na drug način zaslužili. V naši posojilnici je ud, ki je, kakor tudi njegova žena, že zelo prileten, otroci vsi preskrbljeni. Ta mož je sklenil posestvo razun hiše in vrta prodati. Komaj je to zvedelo nekaj dobrih kmečkih prijateljev, razkosevalcev kmetij, leso-tržcev itd., že so ponujali za posestvo 4000 kron. K sreči ni mož takoj sklenil kupčije, ampak si izgovoril par dni v prevdarek. Medtem je načelnik naše posojilnice o celi zadevi zvedel in vplival na moža, da naj ne sklene kupčije z katerim izmed omenjenih dobrih kmečkih prijateljev, ampak celo zadevo izroči posojilnici. Prihodnji dan se je vršila skupna seja načelstva in nad-zorništva in se je sklenilo za posestvo ponuditi 4200 kron in obenem uprizoriti prodajo na po-skušnjo. Prihodnjo nedeljo se je sklical občni zbor, se uprizorila prodaja za poskušnjo, vendar tako, da so se kupci zavezali v slučaju, da pride do resne prodaje, posestvo za izdražbano ceno prevzeti. Doseglo se je brez vseh zvijač, brez vsega popivanja in razburjenja 4700 kron in po odbitku stroškov za notarja itd. je napravila posojilnica čisti dobiček v znesku 375 kron. Denar je ostal v občini, dobiček bo v korist občine, medtem ko bi kak kmečki prijatelj zaslužil 1000 in še več kron in odnesel denar iz občine. Posojilnice so ravno poklicane neizprosno nastopati proti onim, ki za nizko ceno kupujejo kmečka posestva, ista vsled raznih zvijač razkosujejo in drago prodajajo
ter tako uničujejo kmečki stan! Posojilnice lahko posredujejo pri prodaji ter dosežejo, da, čeravno je posestvo zelo zadolženo, še vendar pri, prodaji nekaj ostane za nesrečneža, ki mora prodati posestvo, medtem ko razni lesotržci in drugi kupci posestev za nizko ceno posestva kupijo, velikanski dobiček naredijo, a dosedanji posestnik in njegova družina pa postanejo — berači!
Janez. S tako živimi barvami mi slikaš naše kmečke razmere in delovanje posojilnic, da sem že z dušo in telesom posojilničar. Torej služi rezervni zaklad v prvi vrsti za pokritje slučajnih izgub?
Jožef. Prav rad bi zadovoljil tvojo radovednost, vendar za danes konec!
(Nadaljevanje prihodnjič).
Prokuristi pri zadrugah.
Večkrat se pripeti, da ima posojilnica ali zadruga izvrstnega uradnika, ki mora najvažnejše reči podpisovati v njenem imenu, ker predsednika ali drugih udov načelstva ni dobiti za vsak posel. To podpisovanje pa ne odgovarja pravilom, ki molče o prokuristih. Uradnik je namreč v tem slučaju postopal tako, kakor bi bi! prokurist. Prokuristov pa v vsakem slučaju trgovska sodišča ne dovoljujejo, da bi se registrovali njih podpisi. Pripetil se je namreč slučaj, ko je neka posojilnica hotela podeliti svojemu tajniku, ki ni bil ud načelstva, prokuro. Tej prošnji pa trgovsko sodišče ni ugodilo menda iz tega razloga, ker molče pravila dotične posojilnice o prokuristih. Čeravno Schulze-Delitzsch odsvetuje nastavljanje prokuristov pri zadrugah in pravi, da se mesto prokurista pomnoži načelstvo za eno osebo, vendar mi odobrujemo v posebnih slučajih nastavljanje prokuristov in to iz sledečih vzrokov:
1.	Večkrat se pripeti, da občni zbor dotične osebe, ki je za mesto funkcijonarja potrebna in sposobna, vendar ne izvoli v načelstvo. 2. Zadružni zakon v § 26, ki se naslanja na §§ 13, 42, 234, trgovskega zakona, dovoljuje nastavljanje uradnikov in drugih oseb kot pooblaščencev zadrug in pravi, da se takim pooblaščencem podeljuje moč v vseh pravnih zadevah, ki so v zvezi s podeljenim pooblastilom. 3. § 8 ministrskega ukaza z dne 14. maja 1873, s katerim se izvršuje zadružni zakon, govori tudi o tem, de se vpisujejo v zadružni register trgovskih sodišč tudi prokuristi.
Z ozirom na vse to, kar smo navedli, svetujemo posojilnicam, ki imajo uradnike brez prokure, da spremene svoja pravila tako, da smejo te uradnike kot prokuriste registrovati pri dotičnem trgovskem sodišču.
Zadružne in gospodarske vesti.
Denarna Centrala opozarja vse svoje p. n. denarne zadruge, naj se je iste v kolikor mogoči največji meri poslužujejo pri nalaganju blagajniških preostankov in naložb, ker bode to v obojestransko dobro in bode mogoče v teku časa potem temu primerno urediti odmerjanje rednih letnih prispevkov.
Na strokovni zadružni šoli v Darmstadtu je napravil naš rojak g. Vlado Pušenjak izpit, izmed 35 slušateljev kot prvi odličnjak (štirje odličnjaki), dne 23. t. m. To je prvi slovenski absolvent te edine strokovne zadružne šole, kateremu na doseženem vspehu odkrito častitamo in želimo, da posveti vrnivši se v domovino, svoje mlade moči v prid in prospeh našega slovenskega kmetijskega zadružništva.
Imenik zadružnikov, njih pristopne izjave, čas naznanjene odpovedi in čas konečnega izstopa — to so po obstoječem zadružnem zakonu (9./4. 973) tako važne listine, da mora na njih natančno vodstvo gledati vsaka zadruga in vsak revizijski organ. Ker se pa kljubu temu pripeti, da se pri zadrugah z neomejeno zavezo hočejo otresti svoje velike zavezanosti v slučaju kake nevarnosti zlasti imovitejši zadružniki, zato so predlagali nekateri državni poslanci zakonski načrt, po katerem bi za zadruge z neomejeno zavezo vodila deželna (okrožna) sodišča imenik ali register zadružnikov, o čemer bodemo še govorili.
Doslednost obligatorične revizije. Po § 9 revizijskega znkona z dne 10. junija 1903 dovoljuje revizor oz. Zveza pregledani zadrugi obrok, do katerega ima ona najdene pomanjkljivosti odpraviti. Ta obrok naj bi se nikdar ne podaljšal, marveč naj se sili na to, da se nezakonite in nepravilne reči odpravijo. Ako si zadruga izbere nov revizijski organ, mora vendar popred odpraviti od prejšnjega organa odkrite pomote, predno sme okrožno sodišče novi revizijski organ na znanje vzeti. Dokler ne poteče zadrugi pri njeni Zvezi po pravilih obstoječe zadružništvo, ne sme ona izbrati si revizije druge vrste, n. pr. revizije od strani države, deželnega odbora. Da bi se tako postopalo, vložila je v tem smislu peticijo na justično ministrstvo splošna zveza nemških zadrug v Avstriji, kateri je predsednik državni poslanec Karl Wrabetz.
Zadružništvo in učiteljstvo. Vrlo nčiteljsko društvo za celjski okraj se je začelo zanimati za zadružništvo. Zato je postavilo na dnevni red svojega mnogo-brojno obiskanega občnega zbora dne 19. marca 1907 navedeno točko. Za poročevalca o tem predmetu je bil naprošen ravnatelj »Zadružne Zveze« v Celju g. Franjo Jošt. Ker je bil pa ta vsled trenotne bolehnosti zadržan, ga je nadomestoval g. ravnatelj J. Lapajne iz Krškega. Pozornim zborovalcem je razlagal ta gospod kratek obris zgodovine slovenskega zadružništva, govoril o pomenu hranilnic, posojilnic, zadrug, omejenega in neomejenega jamstva, o Schultze-Delitzschu, Raiffeisenu, o bratih Vošnjakih itd. Od zadružnih zvez je navajal posebno prednosti, ki jih ima Zadružna Zveza v Celju za Slovence na Spod. Štajarskem, katere prednosti v narodnem in gospodarskem obziru presegajo ugodnosti, ki jih nudi nemška deželna zveza v Gradcu. Ker je govornik priporočal, da bi se s pomočjo učiteljev osnovalo na Spod. Štajarskem še veliko Raiffeisenskih posojilnic, se je izrekla želja, da bi se izdalo navodilo, v katerih krajih naj se še osnujejo zadružni denarni zavodi. Priporočalo se je izmed poslušalcev zbranim tovarišem tudi, da si omislijo knjigo »Slov. posojilničar od g. govornika, ki v kratkem izide.
Posojilniške hranilne knjižice. Po § 56 civilno-pravdnega reda z dne 1. avg. 1895 smejo sodišča »po svoji previdnosti« v zastavo sprejemati vložne knjižice »tuzemskih kmetijskih ali drugih posojilnic«. Z ozirom na ta § in z ozirom na to, da so bile vse posojilnice ptf novem revizijskem zakonu že najmanj enkrat ali celo dvakrat in tudi večkrat nadzorovane, prosila je neka nemška (Wrabetz—Dunaj) zveza, da bi pravosodno ministrstvo sodnijam naročilo, da bi se hranilnim knjižicam posojilnic pripoznala sploh in posebej še glede na mladoletne tista varnost, katero uživajo enake knjižice hranilnic.
Poduk o zadružništvu naj bi se ne vpeljal samo v kmetijske, ampak tudi v obrtne in meščanske šole. Tako želi med drugim prej imenovana dunajska zveza.
Zadružna skladišča Da se zamorejo zadrugei zlasti nedenarne in med temi v prvi vrsti nakupovalne in prodajalne zadruge uspešno razvijati, je neobhodno potrebna medsebojna zveza teh zadrug, ker se dobiva pri zadrugi lahko bolje blago in po ugodnejši ceni. Kako so take zveze koristne, svedočijo naslednji statistični podatki: Zvezino skladišče v Mančesteru v Angliji je imelo preteklega leta 524 miljonov kron prometa. Zvezino skladišče v Glazgovu na Škotskem pa je imelo prometa 175 miljonov kron, enaka skladišča v Nemčiji 48 miljonov kron, na Danskem 35 miljonov kron, v Švici 9 miljonov kron, na Ogrskem 8 miljonov kron, v Holandiji 3 miljone kron in v Belgiji 2 miljona kron prometa. Kako velikanski promet se razvija v takih zvezah, svedoči dejstvo, da je n. pr. skladišče v Mančesteru prodalo en sam dan, to je dne 20. oktobra pretečenega leta blaga za 7,300.000 K svojim zadrguam; od te vsote odpade samo na grozdje in sadje 3,580.000 kron.
Zadružne lekarne imajo v Švici. Prva taka se je ustanovila leta 1891, a danes .jih plodonosno posluje že 88, ki imajo nad 100.000 članov. Samo v mestu Ženeva posluje petero takih zadružnih lekarn, ki so prodale v enem samem letu za 183.455 kron zdravil in napravile pri tem 33°/0 čistega dobička svojim zadružnikom. Bi li ne kazalo morebiti tudi v nekaterih naših krajih misliti na ustanovitev zadružnih lekarn, zlasti tam, kjer oholi tujec neče sprevideti, da mu daje največ dobička domačin kmet? Korajža naj velja tudi tukaj.
Danska je država, v katerej vladajo poljedelci. Ta država je danes ena izmed najbogatejših in najsrečnejših držav v Evropi. Tam se vsak poljedelec nauči najpoprej dobro brati, pisati in računati; potem hodi v poljedelsko (kmetijsko) šolo in ko tu izvrši svoje nauke, se vrne na svoj dom, da dela na svojem posestvu. Danska ima nebroj poljedelskih šol in vse so dobro urejene in izvrstno preskrbljene. Vsako leto pride iz teh šol nad 3000 izučenih poljedelskih delavcev. Posestva se obdelujejo po pravilih umnega gospodarstva. Ti poljedelci so najuplivnejše osebe v državi in tvorijo večino v državnem zboru, kjer sklepajo zakone v prid delavstva in poljedelstva. In mi Slovenci na Spodnjem Štajarskem? Nam ne privoščijo oni, ki so to dolžni, niti ene kmetijske šole! Treba bode sedaj, ko je že res skrajni čas za to, napeti vse sile in zastaviti vse moči, da se otvori kar najpoprej naša kmetijska šola, za katero se borimo skoro od pamtiveka in katera nam je sedaj vsaj nekako na pol obljubljena. Merodajni činitelji, storite vse kar mogoče v to svrho. Dvakrat da, kdor hitro da!1
Kaj storijo kmetijske zadruge za malega po sestnika? Kmetijske zadruge 1. donašajo kmetu več dohodkov in povzročajo manj stroškov, 2. oživljajo samozavest in vodijo k medsebojnemu zaupanju, 3. upli-vajo, da se majhen posestnik zaveda, kako veliko moč in veljavo ima, ako se združi z svojimi sotrpini, 4. delujejo za odpravo zavisti, sovraštva in nevoščljivosti, 5. navajajo k varčevanju in k knjigovodstvu ter umnemu gospodarstvu, 6. izobražujejo kmete, vzgojujejo in uče jih mladino vzgojevati, 7. pripomorejo k cenejšemu nakupu in dražji prodaji ter množe blagostanje, 8. varujejo kmete pred izkoriščevanjem, 9. preskrbujejo kredit in cen obraten kapital, 10. ustvarjajo s tem neodvisnost, prostost in blagostanje kmečkega stanu ter donašajo plačilo za trudapolno, težavno delo, katero si kmet zasluži; to pa le tedaj, če je vodstvo zadruge v dobrih rokah in so zadrugarji složni.
Razkosovanje kmečkih posestev. Stotisoče in stotisoče zaslužijo na leto razni dobri »kmečki prijatelji«, ki kupujejo zadolžena kmečka posestva dostikrat za slepo ceno, ista razkosajo in drago prodajajo. S takim početjem se uničuje kmečki stan, kmetija za kmetijo izginja, ljudstvo pa se trumoma izseljuje v Ameriko in v najnovejšem času na Prusko. Lepa naloga čaka naše posojilnice, katere bi naj po vzgledu Rajfajznovk na Sedmograškem in v Nemčiji same kupovale taka posestva, se zadovoljile z majhnim dobičkom in pripomogle k temu, da bi. kmetu, ki je prisiljen mnogokrat vslad nesreče prodati posestvo ostalo vsaj toliko, da bi si lahko spet kupil vsaj hišo in majhen kos zemljišča
1 Pravkar se je ta pereča zadeva vendar pomaknila za eden korak naprej kakor razvideti iz poročil o delovanju deželnega zbora.
zraven. Dobiček, katerega bi sicer spravil tak »dober kmečki prijatelj« v žep, ostane v občini in se uporablja v korist kmetov, medtem ko uporablja razkosevalec kmečkih posestev masten dobiček — znani so mi slučaji na Spodnjem Štajarskem, da zaslužijo taki razko-sevalci pri srednjih posestvih po štiri in še več tisoč kron — spet kot orožje v pokončevanje kmečkega stanu!
S	takim delom bi pa vzlasti posojilnice ob meji vršile svojo dolžnost kot čuvajke slovenske zemlje in zabranje-vale, da posestvo za posestvom pada v nemške roke!
O zakonu glede konverzije dolgov od 22. februarja 1907 drž. zak. štev. 49 zaradi nedostajanja prostora v tej številki nismo mogli razpravljati. Spregovorimo pa obširneje v enej prihodnjih številk Zadruge.
Vlil. mednarodni kmetijski kongres, ki se bode vršil v mesecu maju tekočega leta na Dunaju, o čemer smo omenili že v prvi letošnji številki našega lista, bode silno številno obiskan, kakor je soditi iz poročil v najrazličnejših časopisih. Do sedaj je došlo pripravljalnemu odboru že nad 1000 prijav. C. kr. železniško ministrstvo je vsled prošnje prirediteljev kongresa odredilo, da se morajo dovoliti vsem vdeležencem kongresa na vseh progah c. kr. državnih železnic, izvzemši lokalne proge, za vožnjo na Dunaj v času od 10. do vštevši 24. maja in ravno tako tudi za vožnjo nazaj, kakor tudi za vse izlete v času od 22. maja do vštevši
9.	junija t. I. za vse vožnje, ki so daljše kakor 50 km znižane cene za 50% normalnih pristojbin v vseh vlakih in v vseh razredih. Želeti je torej mnogo prijav tudi iz naših vrst, da bodemo i Slovenci častno zastopani pri tem kongresu. Potrebna pojasnila v tej zadevi bodemo radi dajali.
Književnost.
V zalogi »Kat. tiskovnega društva v Linču« je izšla brošura »Anweisung fiir die Gebaiung der
V	o r s c h us s k as s e n ve r e i n e«, ki na kratko obravnava posle, ki zadevajo funkcijonarje posojilnic ob uradnih dneh. Posebno odločno odsvetuje knjižica, da bi zadruge jemale v shrambo hranilne knjižice ali pa tuje vrednostne papirje. Tudi dvojna zapora naj se češče uporablja, da se izogne preveliki odgovornosti, ki bi sicer drugače zadela celo zadrugo. Cena brošuri, ki obsega 12 strani, je 12 vinarjev.	____
Seznam jugoslovanskih zadrug,
ki so bile po izidu marčne številke »Zadruge« pa dosedaj registrovane v zadružnih registrih trgovskih sodišč oz. na novo ustanovljene.
Omiš (Dalmacija, okrož. sod. Split) Hrvatska pučka štedionica u Omišu, registrovana zadruga s ograničenim jamstvom.
Biskupija (Dalmacija, okrož. sod. Šibenik) Srpska zemljoradnička zadruga, protokolirano udruženje sa neograničenim jamstvom.
Dol (Dalmacija, okrož. sod. Split) Težačka blagajnica, društvo registrovano uz ograničeno jamčenje.
Sv. Anton v Slov. gor. (Štajarsko, okrož. sod. Maribor) Hranilnica in posojilnica pri Sv. Antonu v Slovenskih goricah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Št. Peter pri Mariboru (Štajarsko, okrož. sod. Maribor) Hranilnica in posojilnica pri Sv. Petru niže Maribora, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Sv. Jošt (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana)'Mlekarska zadruga v Št. Joštu, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Molat (Dalmacija, dež. sod. Zadar) Ribarska zadruga, registrana na ograničeno jamčenje.
Šmarca (Kranjsko, dež. sod. Ljubljana) Kmetijsko društvo v Šmarci, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Drniš (Dalmacija, okrož. sod. Šibenik) Hrvatska seoska blagajna za štednju i zajmove, zadruga uknjižena na neograničeno jamčenje.
Prihova (Štajarsko, okrož. sod. Celje) Hranilnica in posojilnica v Prihovi, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Sv. Barbara v Halozah (Štajarsko, okrož. sod. Maribor) Posojilnica za župnijo Sv. Barbara v Halozah, vpisana zadruga z neomejenim poroštvom.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. (Štajarsko, okrož. sod. Maribor) Posojilnica za župnijo Sv. Lovrenc v Slov. gor., vpisana zadruga z neomejenim poroštvom.
Sv. Marjeta pri Moškanjcih (Štajarsko, okrož. sod. Maribor) Posojilnica za župnijo Sv. Marjeta pri Moškanjcih, vpisana zadruga z neomejenim poroštvom.
Sv. Marko niže Ptuja (Štajarsko, okrož. sod. Maribor) Posojilnica za župnijo Sv. Marko niže Ptuja, vpisana zadruga z neomejenim poroštvom.
Računske zaključke za leto 1906 smo prejeli dosedaj od naslednjih zavodov in sicer:
Koroško : Loče, Podravlje, Slovenji Plajberk, Št. Lenart pri 7 stud., Št. Jakob v Rožu, Št. Janž v Rožu, Št. Jur na Zili, Št. Štefan na Zili, Tinje, Marija na Zili, Ziljska Bistrica.
Kranjsko:	Bled,	Cerklje, Črnomelj, Knežak,
Okrajna v Krškem, Litija, Ljubljana (Učiteljska), Loški potok, Metlika, MirnapeČ, Prevoje, Radomlje, Skaručna, Sodražica, Šmartno pri Litiji, Trebnje, Tržič, Velike Lašče, Vrhnika, Zagorje na Pivki, Žužemberk.
Primorsko: Čežarji, Dekani, Dolina, Goriško vinarsko društvo, Kobarid, Nabrežina (posoj.), Nabrežina (Obrtno gosp. društvo), Podbrdo, Sežana, Skrilje, Trst (Trg. obrt. zadr.), Trst (Del. obrt. dr. Jadran), Vanganel.
Štajarsko: Braslovče, Celje (Lastni dom), Dobrna, Dol, Gornja Radgona, Gotovlje, Jarenina. Kozje, Makole, Maribor, Marija Snežna, Mozirje, Ptuj, Rogatec, Sv. Benedikt v Slov. gor., Sv. Tomaž pri Ormožu, Šmartin na Paki, Sv. Peter pod Sv. gor., Trbovlje, Velenje, Vitanje, Vojnik, Vransko, Žusem.
Pripomnimo pa, da nekateri od tu navedenih zavodov še niso poslali svojih tiskanih računskih sklepov, ampak smo si mi napravili sami delni prepis takrat, ko so nas prosili, da smo jim račun sestavili oz. ga pregledali in popravili. Prosimo toraj vse iste, kakor tudi vse ostaie naše članice, da nam pošljejo tiskane računske zaključke, kakor hitro mogoče, ker iste potrebujemo pri sestavi potrebne Statistike za leto 1906.
Čim prej izgotovi zadruga svoj letni računski zaključek in priobči bilanco, tem več ugleda pridobiva ne le samo pri zadružnikih, ampak tudi pri svoji Zadružni Zvezi in pri celej javnosti, ki se za naše slovensko zadružništvo čimdalje bolj zanima!
LISTNICA.
G. I. L. v K. Srčna hvala za storjeno mi ljubav. Poleg tega, da sem letos neizmerno vprežen, me je priklenila bolezen še na posteljo. Upam da bode prihodnje leto bolje in da se me vsaj deloma razbremeni. Ultra posse nemo tenetur.
G. A. M. v M. Pozna se Vam, da ste začetnik in diletant, zato pa Vam svetujemo, strast in politiko na stran pri vsakem gospodarskem delu. Če se bodete ravnali tako, kakor uči naš zadružni program, se Vam ne bode potreba nikdar kesati. Z Bogom!
G. R. V. v G. Glede hišnih hranilnih nabiralnikov opozarjamo na našo okrožnico ter na današnja članka, kakor tudi na inserat tvrdke. Rodoljubne pozdrave!
G. F. K. v G. Tvoja želja se bode izpolnila, kadar stvar zapade. Sedaj pa je še čas. Oglasi se mi ob priliki v uradu. Bratske pozdrave!
G. F. B. v Ž. Do sedaj mi pri najboljši volji ni bilo mogoče. Preobložen sem v uradu in uredništvu. Nisem pa pozabil, vse pride na vrsto.
Raznim gg. sotrudnikom. Prav uljudno prosimo oproščenja, da nismo mogli porabiti dosedaj vsega poslanega gradiva. Vse spričuje, da je bil list neobhodno potreben in meri na to, da ga v najkrajšem času povečamo. Začas prosimo toraj potrpljenja. Zadružne pozdrave vsem!
»Denarna centrala Zadružne Zveze v Celju“
izkazuje z 29. marcem 1907 naslednji denarni promet in bilanco:
Stanje deležev koncem leta 1906	K	113.790'—
Vplačani deleži		»	1.370' -
Skupaj		K	115.160'—
Izplačani deleži		»	—•—
Stanje deležev		K	115.160 —
Stanje pasivnih tekočih računov		
koncem leta 1906 ....	»	1,530.409'19
Prejeti pasivni tekoči računi . .	»	552.245'58
Skupaj		K	2,082.654.77
Vzdignjeni pasivni tekoči računi	»	315.646'34
Stanje pasivnih tekočih računov	K	1,767.008 43
Stanje aktivnih tekočih računov		
koncem leta 1906 ....	»	1,626.38472
Izplačani aktivni tekoči računi	»	572.00344
Skupaj 		K	2.198.38816
Vrnjeni aktivni tekoči računi . .	»	453.655'95
Stanje aktivnih tekočih računov	K	1,744.732 21
Gotovina, poštna hranilnica in na-		
ložbe 		»	126.021 92
Denarni promet je znašal v marcu:		
prejemki		»	2,096.323 80
izdatki		»	2,079.99373
Skupni denarni promet toraj v		
marcu (do 29,/3. 1907.) . .	K	4,176.31 753
Vesele Velikonočne praznike
ždimo Vsem našim cenjenim zadrugam, sotrudnilfom, prijateljem, znancem in naročnikom! Uredništvo „Zadrnge“.
Zadruge!
Priobčujte v svojem strokovnem glasilu «Zadruga» letne računske zaključke in bilance ter sklicujte v našem listu tudi občne zbore, v kolikor je to z ozirom na mesečnik mogoče! Za prihodnje leto skušamo poskrbeti za to, da bode izhajala «Zadruga» bolj pogosto, ter da bodo zadruge objavljale lahko svoje oklice, povabila i. t. d. izključno le v «Zadrugi».
Vabilo
k
rednemu občnemu zboru
Centralne posojilnice slovenske v Krškem,
registrovane zadruge z neomejeno zavezo,
kateri se bode vršil v Četrtek, dne 27. junija 1907 ob 3. uri popoldne v pisarni Okrajne posojilnice v Krškem.
Dnevni red je določen kakor predpisuje § 33 zadružnih pravil.
Načelstvo.
Posojilnica v Slovenski Bistrici,
registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi vse zadružnike na
redni občni zbor,
ki se vrši
v sredo, dne 3 aprila 1907 ob 2. url popoldne -- v Narodnem domu v Slovenski Bistrici. --
■■
SPORED:
1. Poročilo o obligatorični reviziji.
2. Poročilo načelstva.
3. Sklepanje o letnem računu in razdelitev čistega
dobička.
4. Nadomestna volitev enega člana načelstva.
5. Razni nasveti in slučajnosti.
Načelstvo.
Vabilo
na
(Ml ZBOR
Posojilnice v Gornjemgradu,
ki se vrši
v četrtek, dne 4. aprila 1907 ob 1. uri popoldne v uradnih prostorih.
Dnevni red:
1. Poročilo načelstva.
2. Odobrenje računa za leto 1906.
3. Razdelitev čistega dobička.
4. Volitev enega uda načelstva.
5. Predlogi.
Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vrši se v smislu pravil isti dan ob 2. uri popoldne z istim dnevnim redom drug občni zbor, ki je sklepčen pri vsakem Številu navzočih zadružnikov.
Priznano najboljše
vnovič zboljšanega sestava
„Agpikola“,
sejalnice
jeklene pluge,
brane, valjarje,
kosilnice za travo, deteljo in žita,
obračalnike, stroje za grabljenje sena in žila,
stiskalnice za grozdje in sadje,
hidravlične stisKalni«, stroje za tnečlianje in roganje grozdja,
03 mline za sadje, škropilnice 83 A za trte in druge rastline,
stroje za sušenje sadja in sočiVja,
vrtilne punipe za gnojnico,
mlnfsiniro s patentiranimi tečaji, ■ III<1 IllllIvC prirejenimi za kolo-
barno mazanje (Rollen-
Ringschmierlager), ročne, na vitel in motorne,.
vitij e za vprežno živino,
stroje za snaženje žita, trijerje, stroje za robkanje koruze,
stroje za rezattico s patentovanimi tečaji, prirejenimi za
kolobarno mazanje, da jih je možno goniti povsem lagotno.
stroje za parjenje krme, peči za štedilne kotle
in vse druge kmetijske stroje izdeluje in razpošilja v najnovejših, odlikovanih sestavih
Ustanov. 1872.
1050 delavcev.
PH. MAYFARTH & Co.,
tvornice kmetijskih strojev, livarne in parne fužine DUNAJ 2/1, Taborstrasse Št. 71»
Odlikovan z nad 500 zlatimi, srebrnimi kolajnami i. t. d.
ObSirni ceniki s podobami brezplačno.	Zastopniki	in	preprodajalci	se	iščejo.
Ln
OJ
00
rx
< O	CS)
m
33
u* n>
§3-a« a5
00 <T> crq
CL ^
3	3	•	^
a	po	m	5	a
-r	N	2	fD
OJ	?	ft)	<	o
N<
D-
OJ
CL
a
CL
Cl
CL
CL CL
OJ
OJ
OJ
OJ
D-	X-	D.
fl>	(T>
n	3*	j.	n
rti	—*	<r>
Cl
Os
CL
Ln OJ 00 OJ
OJ
cr
o
o
o
Cl
Cl
Cl
CL
CL •
2 ^
o*
CL
a*
'Od. O P On
cr
vO o
os o •
M- ^
» *a ^
cl
vO
os
00
os
00
to
Ni
to
to
Ln
OJ
OJ
OJ
ps
OJ
ON
to
00
00
b
00
on
00
Ln
00
to
00
O
OJ
r*
TJ
rv N
V* /VO
N<
CL
CL
OJ
sr
r*
cl g -:-a O (D CL
ss-
OJ
OJ
CL
CL
CL
CL
sr •
cr
a*
CL
cr
CL
o
CL
CL
<T> "O CL 7
OJ
00
p
Ln
O
>
7?
r+*
p
S
ST
3
o
»j
N
SO
«
rt-
O
SO
O
ON
U
0
(Q
H*
(fl
rt
•S
0
<
p
s
9)
H
P
&
»3
a
m
p
N
(D
0
3
£
(D
13
0
*
0
rt
<
0
3
TJ
P
Cfi
»-rt*
<
P
Hranilno in posojilno društvo (posojilnica) v Ptuju,
Družba za uvedbo
.hišnih hranilnih nabiralnikov1,
družba z omejeno zavezo. Telefon št. 4.996. DUNAJ, I. Seilerg. 4.
Ček. konto poštne hranil, št. 88.098.
Pridobili smo za Avstrijo izključno prodajalno pravico
M
Hišnih hranilnih nabiralnikov'*
tvrdke Krištofa Cloeter na Dunaju
in vabimo slavne denarne zavode k naročbi.
Nabiralniki so iz jeklene pločevine prešani in zakovani ter se izdelujejo v dveh vzorcih.
POSTAVNO: VAROVANO
■	'	 Jim::
Vzorec št. I, je nabiralnik, ki se nahaja že dalj časa v prometu. Visok ie 13 cm, dolg 10 cm, širok
6	cm. Nabiralniki se izdelujejo fino po-nikljani. Na zadnji strani nabiralnika se nahaja priprava, ki omogočuje natakniti posebno lastnikovo visečo ključavnico. — Cena kosu K 4'—
Vzorec št. II,
z novim, absolutno varnim zaporom. Ta nabiralnik je 13 cm visok, 8 cm dolg in 5 cm širok. Zaradi pripravne oblike in velikosti ga je mogoče lahko v žep vtakniti. Nabiralnik se izdeluje bruniran.
Cena kosu K 4‘50.
Pri obeh nabiralnikih se nahaja na zgornji strani špranja, skozi katero je lahko mogoče spustiti petkronski Srebrnjak. Vzorec št. II ima razven tega na ožji steni, posebno odprtino za papirnat denar. Na prednji strani je pritrjena tablica, na katero se vtisne ime denarnega zavoda in tekoča številka. Najmanjša dobava znaša 100 kosov, dobavni čas pa krog 60 dni. Cene veljajo za Dunaj proti gotovem plačilu. Za vtisk napisa je plačati jedenkratno plačilo za vse naročene in naknadno naročene kose v skupnem znesku po 50 v od črke. V svrho naročila se naj obračajo zadruge na Zadružno Zvezo v Celju, ki vse potrebno oskrbi.
Južnoštajarsha hranilnico v Celju'1,; narodni dom •
za katero jamčijo okraji: Gornjigrad, Sevnica, Šoštanj, Šmarje pri Jelšah, Vransko
za popolno varnost vlog in za njihovo, po pravilih določeno obrestovanje do neomejene visokosti, ima sedaj
hranilnih vlog 4,000.000 kron.
Hranilnica posluje s strankami vsak torek in petek dopoldne, za druga opravila pa je urad odprt vsak dan ob navadnih uradnih urah. Hranilne vloge obrestuje po 4 odstotke in pripisuje obresti polletno h kapitalu ter plačuje hranilnica rentni davek sama in ga ne odtegne vlagateljem, tako, da dobe isti popolnoma nad 4 odstotke obresti.
Izposojuje pa od dne I. januarja ieta 1905 na zemljiško varnost po 4 tri četrt odstotkov, občinam in korporacijam navedenih petih okrajev po 4 in pol odstotkov obresti.
POSOJILNICA V CEL3U
JflHODNI DOIB‘‘*»lastni hiši.
Posojilnica v Celju, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje sedaj nad 4200 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 88.000 kron vplačanih deležev ter ima sedaj nad
6	in pol milijona kron hranilnih vlog in nad 332*000 K rezervnega zaklada.
Hranilne vloge sprejema od vsakega, če tudi ni član zadruge ter jih obrestuje po 4 in en četrt odstotkov; posojilnica plačuje rentni davek sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje na osobni ali hipotekarni kredit proti S in pol odstotnemu in 5 odstotnemu obrestovanju.
Posojilnica v Celju uraduje vsak dan dopoldne od 9. do 12. ure, izvzemši nedelje in praznike.
Išče se
ki ga je izdala naša Zveza. Ta letnik .je namreč popolnoma pošel. Ker pa se ga potrebuje nekaj iztisov in ker smo razpošiljali svojčas posojilnicam navadno po dva iztisa vsakega letnika Letopisa prosimo uljudno, da bi nam oni zavodi, ki imajo po dva letnika tega redkega Letopisa, eden iztis vrnili, ker jim itak drugi še zadostuje.
Ob enem pa naznanjamo, da je v zalogi od vseh do sedaj jzišlih letnikov Letopisa t. j. 1. do XVI. za leta 1890 do vštevši 1905, izvzemši letnik IX. še po nekaj iztisov in lahko postrežemo z istimi za lastno ceno, dokler traja zaloga. Kdor bi želel dobiti toraj eden ali drug letnik naših Letopisov, naj sporoča svoje želje Zadružni Zvezi v Celju.
Onim zavodom, ki se bodo potrudili poiskati in vrniti nam eden iztis IX, Letopisa, izrekamo srčno zahvalo že naprej!
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani
Podružnica v Celovcu. Delniška glavnica 2,000.000 K. Rezervni zaklad 250.000 K. Podružnica v Spljetu.
Denarne vloge sprejema
Kupuje in prodaja
V3e vrste rent, zastavnih pisem, prijoritet, komunalnih obligacij, srečk, delnio, valut, novoev in deviz.
Promese izdaja k vsakemu žrebanju.
Zamenjava in eskomptuje Izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapale kupone. Daje predujme na vrednostne papirje. Zavaruje sreeke proti kurzni izgubi. Vinkuluje in devinkuluje vojaške ženitninske kavcije.
Eskompt in inkaso menio. —■  	Borzna naročila.
po 4 in pol odstotkov
v tekočem računu ali na vložne knjižice proti ugodnim obrestim. Vloženi denar obrestuje od dne vlog ■ do dn* v/diga.
Promet s čeki in nakaznicami.
10-2
Franc Nechvile
tovarna Vinogradniškega orodja, strojev za kletarstvo in kovinskih izdelkov
na Dunaju V/l, JVIargaretenstrasse 98/11.
Ustanovljeno 1882. Telefona št. 1556. Brzojavi: fleehvile Telefon,
izdeluje:
Sadne in vinske stiskalnice, sadne mline.
Stroje in priprave za uporabljanje sadja.
Brizgalnice za sadno drevje, vozne in samotvorne, za male in velike obrate.
Priprave za namazanje in desinficiranje «Unicum», za pobeljenje sadnega drevja z apnom, nadalje za beljenje pročelij, kletarstev, hlevov itd.
Peronospora-brizgalnice patent »Austria», sestav c. kr.
kmetijske družbe na Dunaju.
RazpraŠilnike za žveplo «Vindobona».
«Kober», patent, priprave za vbrizganje ogljikovega sulfida, najnovejši patentovan sestav s kontrol, pripravo. Vinske sesalke in vse kletarske potrebščine.
Glogowski & Co.
Radetzkystrasse 5 S Gradec S Radetzkystrasse 5
Edina prodaja
Remington-pisalnih strojev
Največji zavod te vrste. Svetovna znamka.
Podružnice in prodajalnice v 42 mestih.
Centrala za Avstrijo na Dunaju, I. Fanz-Josefs-Kai 15 in 17.
10-2
Najnovejši vzorci: ■■— ---
1L10N, model št. IX,
REM1NGTON-BILLING stroji,
SPEC1JALN1 TABULATOR stroji s pripravo za pisavo različne barve.
Posebni stroji za vsak namen in za vsako stroko.
Specijalni katalogi zastonj in poštnine prosto.
Zvezna tiskarna v Celju *
Schillerjeva cesta št. 3
j
L
r----------------------------------------------------------------------------- '>
izvršuje vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela od navadne do najmodernejše oblike, kj Ker je bogato založena z najnovejšimi okraski ter opremljena z motornim, oziroma električnim obratom, lahko izvršuje največja dela v kratkem času okusno,
točno in ceno.
■a
VSE F*O KONKURENČNIH CENAM!
ZVEZNA TRGOVINA, Celje, Rotovška ul. 2
priporoča sl. posojilnicam, hranilnicam in zadrugam založne tiskovine po znižanih cenah:
Obrazec A.	Blagajniški dnevnik
„	B.	Konto za posojila
C. Konto za hranilne vloge.
„	D.	Konto za zadružne deleže
„	E.	Razdelnik izdatkov . ...
„	F.	Razdelnik prejemkov
„	G.	Imenik društvenikov (register)
„	H.	Denarni listek ....
„	I.	Listek vzdignjenih hranilnih vlog
„	K.	Referatna pola za dolžnike .
„	L.	Poročevalna pola za dolžnike
„	M.	Opomin ostalih	obresti	.
„	N.	Računski listek	za posojila	.
„	O.	Konto hranilne	vloge	f
„	P.	Konto deleži in dividenda«:	za sklepali;
„	R.	Konto posojila.	\
„	S.	Izkaz o neposrednih pristojbinah
„	T.	Računski zaključek .
Dolžno pismo..................................
Navodilo kako sestavljati letne račune
100 pol oziroma komadov
kolek
kolek
računov
6'— 7-20 7-20 5’— 6‘40 6-40 6‘40 1.— V— 1*20 5*— 1-— 1*— T— 7*—
4'— 7'—
komad —30
kolek
kolek
100 pol oziroma komadu'
Opravilni zapisnik ....
Menice, slovensko .	•
Skadenčna knjiga za menice
Konto hiš...............................
Zem jeknjižna prošnja ....
Rubrum za zemljeknjižne prošnje Obrazec U. Pristopni list .
„ V. Izkaz za rentni davek Fascikelni za dolžna pisma.
„	„ pristopne liste
„	„ menice .	.	,
Knjiga za naložen denar št. 600 K 70 „	„ izposojila št. goo K|70
„	_ inventar št. eoo K|70 .
Imenik (index) vlagateljev 196|5|48 .
„	n zadružnikov in dolžnikov 19
Zapisnik za sklepe načelstva 400 K|loo .
„	„	občnega zbora 400 K j 70
Ovitki za obrazce O., P., R., po 100 pol po
VEZANJE VSEH KNJIG SE PRESKRBI V LASTNI KNJIGOVEZNICI SOLIDNO IN
l par
l „
1 n
4’— 6*40 4’— —‘90 —•60 —*60
2.40
2.40
2.40 1*20 1*20 2*70 2-30 6‘—
CENO.
		i 		 j		
	H	i 	 Zvezna knjigoveznica, Celje Schillerjeva cesta štev. 3 se priporoča za vsa v svojo stroko spadajoča dela, kakor: vezanje zapisnikov, raznih liturgičnih in drugih knjig, molitvenikov, izdelovanje map, fascikljev itd. Sprejemajo se tudi vsakovrstna galanterijska dela. Izvršuje vse ceno, hitro in solidno.	li	
	HH			
	it		h	
				
je uredil in izdal:
1. „Civilnopravdni red in sodni pravilnik" z drugimi civilno-pravdnimi zakoni. — Knjiga je popolen zbornik pravil označene vrste; koncem tvarine je obširno stvarno kazalo v slovenskem in hrvaškem jeziku. Obseg XII in 909 strani; cena vezani knjigi 8 kron, poštnina 55 vin.
2. .Odvetniška tarifa1, določila o slovenskem in hrvaškem jeziku pred sodišči, sodne pristojbine. Obseg 75 strani (20 tabel); cena 1 K 80 v.
Knjigi se dobivata pri dr.-ju Volčiču in pri knjigotržcili.
Elo
Majno apno,
kateo se je skoz 14 let izborno obneslo, se dobiva najbolj po cenipi
Mih. Borthel 2 Comp.
Dunaj X/3.5iccardsburggosse m.
Popis in ceniki zastonj
Dopisuje se a slovenskem jeziku.
@@
Varne pred ognjem in vlomom !
Blagaj nice
prodaja v vseh velikostih, najboljše izdelane, firma ki obstoji že nad 30 let
S. BERGER
DUNAJ, I. VVipplingerstrasse 29. Vzorci so v rabi in se lahko ogledajo
pri ,Zadružni Zvezi v Celju* in pri mnogih drugih posojilnicah in hranilnicah v vseh slovenskih pokrajinah.
Cassetfe
1
llSTREOnf HM # ČESliVCH 5P0BITELEH (Osrednjo banha čeških hranilnic)
Podružnica no Dunaju	Centralo v Pragi	Podružnica v Brnu
I. Bipplingerstrasse 11.	I. Ovocno ulice IS.	Ferdinandovo ulice Z9.
Izvršuje vsakovrstne bančne transakcije: Tekoče račune. Uloge. Vrednostne papirje. Eskomptuje menice denarnih zavodov. Občinska, komunalna in okrajna posojila. Valute, devize, inkaso in izplačila. Financiranje gradenj javnih korporacij.
Izdaja in prodaja 4% bančne zadolžnice, katere se zamorejo uporabljati glasom zakona za nalaganje denarja sirot, dalje kot fondi, kavcije itd. ODDELEK za VADIJE in KAVCIJE. Izvede se povišanje lastnega akcijskega kapitala (IV. emisije). Rok vpisovanja in izplačila do 30. junija 1907. — Na željo prospekti. Plačila se vršijo lahko v poljubnih obrokih in se obrestujejo po 41/2%-
SSST V iPP w seotvori ooflniM
Pri spomladnem gnojenju ne smemo opustiti, da privzemamo ob gnojenju s superfosfatom in čilskim salpetrom tudi še
kalijevo sol.
Na 1 ha (=14 orala) se vzame 200—250 kg. To gnojilo povzročuje pri vsih pridelkih (na travnikih, pri žitu, v vinogradih, pri krompirju itd.) najugodneje uspehe. Kdor v jeseni svojih travnikov ni gnojil, zamore to storiti tudi še sedaj.
Na 1 ha zadostuje 200—250 kg 40% kalijeve soli in 500—600 kg Thomasove žlindre ali superfosfata.
40°/o kalijeva sol se dobiva pri :
Tvrdki Merkur, P. Majdič v Celju, c. kr. kmetijskej družb' v Ljubljani, goriškej kmetijskej družbi v Gorici, tvrdki Alpi & Comp. v Gorici, tvrdki Ara & Vizzich v Trstu.
Pojasnila in brošure o umetnih gnojilih, posebno o 40% kalijevej soli daje brezplačno
Kmetijska pojasnjevalni kalijevega sindikata
Gradec, Raubergasse 11.
(Landwirtsciiaftliche flustaftssfelle des Kaiisjndiliates)
(Graz, Raubergasse Nr. 11.)
F
Delniška družba
DUNAJ, XI1/3,
Wienerbergstrasse št. 31.
S S S
NAJVEČJA SPECI JALNA TOVARNA MLEKARSKIH PRIPRAV, STROJEV IN = POSODE. =
_ Popolne oprave mlekarn. _________________
® Originalni Dlfn-Loval-posnemnlnihi model 1906 @|
so višek popolnosti glede ostrega posnemanja in trpežnosti! Ne dajte se premotiti po navidezno ugodnih ponudbah od drugih strani, glasečih se na posnetke, in četudi so našopirjene z zapeljivim dostavkom: «sistem Alfa», temveč zahtevajte vselej izrecno le naše dosedaj neprekošene
ORIGINALNE Alfa - Laval - posnemalnike!
a o 'E
O) ©
■S *
S!
C N
CD
•3» 0» w co
o
o
N
. T3
C<3 U N ^
o -> d u
CM
+
C
T3
(S
(U
C/5
d.
c 3
ji s
C
ZS rt •O P-
•S o E ca.
tU 1/1
“O
O
■a
-t
v
<
n
3 3 < &. O 3 "3
S n
n <—• n> 2 3 5.
2
<
rp
-o
fD
N<
3
O
Cfl
2?
'TT 3 2. cn
S -o » 2 2
n> 3 ■o
O 5
ck *n < -• 2 > fD —
S* -4»
z ^ p
p -1
»	•-	H«*
< ?r n
o
rx
3
O
-3
O
«S2
v
o
a
■3
o
p "3
rt- o
■3
O
n
cn
n>
O*
3
O
m
3
Zahtevajte" cenik zastonj in poštnine prosto.
II
Dopisovanje v slovenskem jeziku.
( Zadružna Zueza o Celju, (10-
registrouana zadruga z omejeno zauezo
razteza svoj delokrog po Stajarskem, Kranjskem, Koroškem, Primorskem in v Dalmaciji ter ima namen, pospeševati razvoj zadružnega delovanja v obče ter zastopati koristi svojih članov v vsakem oziru.
sprejema za člane vse pridobitne in gospodarske zadruge in društva kakoršnekoli vrste kakor: hranilnice in posojilnice, mlekarske in sirarske, kmetijske, konzumne in produktivne zadruge i. t. d.
snuje in pospešuje poglavitno slovenske kmečke Raiffeisenske posojilnice ter kmetijske, mlekarske in druge gospodarske zadruge.
t. j. pravico izvrševati obligatorično revizijo zadrug in društev po določilih zakona od 10. junija 1903, drž. zak. štev. 133 je podelilo visoko c. kr. ministrstvo za notranje stvari Zadružni Zvezi v Celju z ukazom od 22. marca 1906 št. 743 ter izvršuje ista revizije po svojih strokovnjakih.
je urejena vsem novodobnim potrebam primerno ter oskrbuje denarno spo-ravnavo med svojimi članicami.
sprejemlje denar na obrestovanje v tekočem računu ali kot hranilne vloge, katere obrestuje po najvišji mogoči obrestni meri in jih izplačuje na zahtevanje poštnoobratno. Rentni davek plačuje Zadružna Zveza sama.
TlPnnnnn Ppiltrirllfi d°voliuie 'n izplačuje zadrugam kredit v tekočem računu ali kot na-UullUl lili UuiillUili ložbe po kar najbolj mogoči nizki obrestni meri in kar najhitreje.
ilpimnnn rpntnnln ie imela prometa leta 1906 približno okroglo 15 miijonov Uulllil SlU Uullil Ulil kron ter je ista velika dobrota za vse članice.
Vse zadruge Zadružne Zveze v Celju so imele v letu 1905: denarnega prometa..................................K	I89,442.907'26
M
čistega dobička
rezervnih zakladov.....................
skupnega lastnega imetja . . . . ter vseh aktiv (premoženja) skupaj
464.824-49 3,240.36148 5,255.29568 86,694.26571
u
7nrlmi7nn 7llD7a ll TdHii ie ^an Splošne Zveze kmetijskih zadrug avstrijskih na CillUl U£illKI uVuull V UulJU Dunaju, ki izvršuje pri istej tudi obligatorično revizijo.
Zadružno Zveza v Celju
je imela koncem leta 1906 učlanjenih okroglo 170 zadrug.
je naslednica poprejšnjega društva Zveza slov. posojilnic, ki je bila osnovana leta 1882—1883. Delovanje teh korporacij in njenih funkcijonarjev traja toraj že 25 let in je to najstarejša Zveza na Slovenskem in na slovanskem jugu sploh.
Izdaja Zadružna Zveza v Celju, reg. zadr. z omej. zav.
Odgovorni urednik: Franjo Jošt, ravnatelj Zadružne Zveze v Celju. Tisk društva Zvezna tiskarna v Celju.