St. 50. \7 Gorici, v sredo dne 24. junija 1903. Tečaj XKXIII, Izhaja trikrat na tedea t lestlh IkUbjId, in ffoev: vsak torok,, fotrtok in sobot«, »jutranje tedanje opoius>\ reformo tedanje pa ob 3. ari po« poldne, in staso z uredniškimi izrednimi prilogami ter s , Kažipotom* ob novem letu vred po poŠti pro-iemana ali t Gorici na dom pošiljana: ' Vse leto.......13 K 20 h, ali gld. 6 60 pol lete ... '.....6 , 60 , , , 3-30 Sefat leta.......3 , 40 . . , 1-70 Posamične Številke stanejo ,10 vin. Od 23. julija 1908. do preklica izhaja obsredab *' in sobotah ob 11. uri dopoludne. Naročnino sprejema upravniStvo v Gosposki ulio Stv. II v Gorici v cGoriSki Tiskarni* A. GabrScek vsak dan od 8, ture zjutraj do 6. zveder; ob nedeljah pa od 9. do 12. ure. Na naročila brez dopoilane naročnine i a ne oziramo. Oglasi In poalaalc« ae raonnijo po potit-vrstaJu.. Ca tiskano 1-krat 8 kr., 2-krat 7 kr., 3-krat 6 kr. vsaka vrsta. Vefikrat po pogodbi. — Večje Svke po prostoiu. - Reklame in spiši v uredniškem delu 15 kr. vrsia. — Za obliko in vsebino oglasov odklanjamo vsako odgovornost. »Vse za omiko, svobodo in napredek !« Dr. K. Lavni Uredništvo se nahaja v Gosposki nlioi St 7 v Gorioi t I. nadstr. Z urednikom je mogoče govoriti vsaki dan od 8. do 12. dopoludne ter od 2. do 5. popoldne; ob nedeljah in praznikih od 9. do 12. dop. UpravniStvo se nahaja v Gosposki ulici it. 11. Naročnino In oglase Je plačati loco ttorlea. Dopisi naj se pošiljajo le uredništvu. Naročnina, reklamacije in druge reči, katere ne spadajo v delokrog uredništva, naj so pošiljajo le upravnlStvu. »PBIHOBEC« izhaja neodvisno od «8o6e» vsak petek in stai-i vse leto 3 K 20 h alikgld. 1-60. «So5a» in «Bfimoreo» se prodajata v Gorioi v to* bakarni Sob .wj**_y_ Šolski nlioi !n- Je 11 e r s i t z v Nunski ulici; -Ia Trstu v tobakarni Lavrenčič na trgu della Caseri« in Pipan t nlioi Ponte della Fabbra Odgovorni urednik in izdajatelj Ivan Kavčič v Gorici. »Gor. Tiskarna« A. Gabrščsk (odgov. Iv. Meljavec) tiska in zal Kako se gospodari v naši deželi. regulacijo Soče v nižini, drugi del sprejetega predloga, da se ustanovi hidrav-Jedna izmed nujnih gospodarskih ! 1-Sni urad tudi sta gorati del dežele, je potreb naše dežele je regulacija Soče. J šel pa rakom žvižgat. Lahi so dosegli, O tem ni nikakega dvoma, o tem so kar so hoteli, predlog o hidravličnem prepričani vsi, ki se brigajo in ki se S uradu, ki se je tikal slovenskega dela imajo brigati za prospeh gospodarstva j dežele, pa je bil, kakor vidimo sedaj med nami. Vsled tega bi se pač priča- jasno, sprejet le tako za pesek v oči. kovalo, tla se uvede splošna regulacija Soče toliko glede na gorenji kolikor na dolenji tok reke. O tem se je govorilo in razpravljalo v javnosti ter pošiljalo poročila na merodajna mesta v izobilici. Ako bi se pri nas delalo za gospodar-. stvo dežele po kakem sistemu, po kakem načrtu, ter bi se reševala gospodarska vprašanja, kakor baš silijo na dan, potem bi morali imeti Sočo že zdavnaj regulirano, kar bi bilo tudi edinole prav, ker s tem bi se bili prihranili deželi in državi že lepi tisočaki, katere pa so tako povodnji in poplavi odnesle v jadransko morje. Je že tako nekako, kakor da bi bilo usojeno, da mora biti v naši deželi vsaka reč narobe, da se ne more nič izvršiti gladko, kakor pritiče, marveč povsodi dosledno moramo tičati v izjemah in izrednostih, in naša vlada je prva, ki skrbi, da ne odpade naši deželi naslov : dežela neverjetnosti]. Odkar je bil sprejet v našem deželnem zboru predlog, da se ustanovi v Gradišču hidravlični urad, ob jod ne m pa tudi za gorati del d d žele, smo skrbno sledili razvitku tega vprašanja, dasi smo imeli že takoj s početka utis, da se zgodi glede zahteve po hidravličnem uradu, ki bi se pečal z regulacijo Soče, le ono, kar zahtevajo Lahi, in ne tudi tisto, kar zahtevamo mi. Seja, v kateri je bil sprejet predlog o hidravličnem uradu za Furlanijo in | za gorati del dežele, se je vršila dne "24. junija 1901. Toi*ej danes, toč no če z 2 leti, dne 24. junija 1903., pa vidimo, 1 da se je izpolnila naša bojazen. Furla-jpiiom se otvori v kratkem hidrav,;čni K urad v Gradišču in začne se kmalu z Zopet dokaz, kako brijojo norce s Slovenci v našem deželnem zboru in pri vladi. Ne bomo razpravljali tukaj o tem, kako nosmiselno je, ako se regulira Sjiča v nižini, pri tem pa pusti nedotaknjeno nevarnost, ki preti od goro-njega toka, odkoder prav izvirajo povodnji v Furlaniji ter škode po odkla-danju hrušča, samo pribiti hočemo to žalostno dejstvo, da se v XX. stoletju v Avstriji regulira reka od 7. do 1 e j navzgor, ko mora biti vsakdo, ki pozna našo deželo in tok Soče, prepričan, da je prav baš narobe! Hidravlični urad za gorati del deželo bi moral biti predpogoj za oni v Gradišču, in dela loga slednjega bi so najbrže skrčila, ako bi se postopalo v tem vprašanju pravilno, in prihranilo bi se morda tudi kaj denarja — toda ne! Za Slovence ni treba regulacije Soče, v gorah naj ostane pri starem, v nižini, kjer prebivajo Furlani, tam je treba regulirati, pa če stane še toliko! Lahi so uganjali kaprice že v deželnem zboru. Oni nočejo skupnosti v nikakom vprašanju, tudi ne, ako je skupnost edino opravičena, kakor pri regulaciji Soče. Edino pametno bi bilo, postaviti za celi tok Soče e n hidravlični urad, ki naj bi delal in dovršil delo, ki je eminentne važnosti za celo deželo. Toda ne! Lahi poznajo le Furlanijo v takih rečeh, in izposlovali so že v deželnem zboru, da se je vprašanje o hidravličnem uradu razcepilo na dvoje ter je bil sprejet predlog, da se ustanovita dva hidravlična urada, eden za Furlanijo, drugi za gorati del dežele. In vlada je to razumela ter se ravnala po željah Lahov. Tako imamo sedaj zagotovljeno, da prične v kratkem hidravlični urad svoje delovanje v Furlaniji, za gorati del dežele ga pa lahko čakamo, kdo ve koliko Časa. V naše gore pridejo z novo železniško zvezo novi časi, in tujci, ki se bodo vozili po divni Soški dolini, bodo imeli priliko, občudovati to krasno dolino, ta lep kos zemlje, imeli bodo pa tudi priliko, diviti se, kako sta jo zanemarjali vlada in dežela, ki poznati primorskega Slovenca le takrat, kadar treba kaj izžeti iz njega, dajati pa mu le po vzgledu najčrnejše mačehe. O hidravličnem uradu za gorati del dežele ni ne duha ne sluha, vse molči, vse počiva. No, recimo odkrito, da se tudi od slovenske strani v takih vprašanjih stori veliko premalo, kajti Lahi so v enomer pri namestništvu in pri ministorstvih ter si znajo izposlovati, kar hočejo doseči. V tem pogledu se imamo kaj učiti od njih! Čas pa jo, in sicer skrajni, da so zganejo poklicani slovenski faktorji ter storijo vso potrebno korake toliko glede nujno potrebo hidravličnega urada v svrho regulacije Soče v gorenjem toku, kolikor glede tega, da so postavi vladi meja, da no bo reševala na tako klasičen način gospodarskih vprašanj v naši deželi, kakor dela pri regulaciji Sočo! Končno vendar mora ponehati ljubimkanje z Lahi celo v tako perečih vprašanjih, končno vendar se moramo povspeti do tega, da se prične tudi pri nas s poštenim in res koristnim delo m, ter se naredi konec škodljivemu polovičarstvu! Dopisi. Iz koJNČanskc žnpanlje, 14. junija 1903. — (Konec.) — V prejšnjih dopisih smo dokazali v glavnih potezah, da poročila ko-zanskega dopisnika v »Gorici" §t. 26. glede obe. volitev ne slonijo na istinilosti, marveč da so izvite povsem iz lažitrte. Sicer ta po-stenjakovič bi imel presneto malo gradiva, katero bi ugajalo .Goričinim* predalom, in s katerim bi mogla bolj korajfno lopniti po teh dozdevnih briških naprednjakih. Pa ta kosmata duša, ki si je nakopala iz golj častihlepnosti in sebičnosti polno vrečo sramote, katera ga pred javnostjo omaguje, je hitel na dan z rekom; rečem ti, da mi ne porečeš. Pa draga gospoda! v dno dule smo prepričani, da v motni vodi z umazanim milom zamorca ne operete. Temu zamorcu je črnina prešla v meau in kri, v mozeg in kosti, v vest in srce in to se ne da oprati vse 1 Kar bevskate po .Goričinih* predalih radi neke .nehote kršeno formalnosti*, smo Vam že povedali, da na to stran bi se niti ne ozirala .gorenja stranka", ker v tako nedolžnem slučaju bi zmagala na vsej volilni Črti % 80% poltena stvar, katera je lastnina naše stranke in ne Vale. In vidite, gospoda, 'o v tem primerljaji hi bilo res konec .rje*, ki neoporečno razjeda to obširno županijo, kakor je že tudi .Soča* svoj čas povečala: vsled tega bi odpadlo vsako drago škropljenje z modro galico ali vitrijolom na občinske stroške, lb, pa vse to to ni zgodilo, in da „rja* bo Se dalje vplivala na našo tako obširno občino, v to so pripomogli nadformalni pogreSki v dobro znani kovačnici. O tem, da župan ne bo iskal zaupnikov izmed mož, katerim ne zaupa, kakor pravi naša brumna duša, smo bili Ste pred volitvijo prav dobro poučeni; da bo pa iskal zaupnikov iz svojih pristaških kimovcev, o tem so že lani vrabci na strehi vedeli, in res,, zbral je zaupnikov, ki so drskali za njim pri volitvi čez drn in strn. Da se pr drzne to .zaupno* županovo orožje v volilni dvorani agitirati, svoje rdeče listke našim vo-lilcem vsiljevati ter bele naše listke jemati, s katero kupčijo je bil tudi pravilni župan v zvezi (Š. P.), taki čini so presegali že vse meje. No, povejte, gospod župan, ali ni tako ? Sicer tem zaupnikom ne zamerimo toliko, da so še tako .zaupno* ravnali, kakor so se, ker smo slišali dopisnikov glas, da so bili uzeti iz mož .zaupanja*, in menimo, da kot taki so biti strogo sestavljeni na .katoliški" podlagi ter oboroženi z orožjem verskih resnic; na čelu tej krščanski vojski je stal .pravilni svečenik" z geslom: ,v boj, -~ BIJ — Križarji Zgodovinski roman v štirih delih. Poljski spisal H. Sionkiowlcz. vDaljcO - Pesi. Podravski. Za to bi bil najrajše pokazal Nemcu daljšo pot lov so sam vrnil, toda sram ga je bilo, in radi tega i ?a jo spremljal prav do meje. Ko sta dospela na konec spihovskega gozda, je prenehalo deževati, in oblake je obsevala neka čudna žolta svetloba. Zjasnilo se je, in Siegfriedove oči so izgubile svoj nenavadni lesk. Toda sedaj se je Tolima Polastila druga skušnjava. »NaroČili so mi,* ]*e dejal sam sebi,, »zapeljati tega besnega psa varno na mejo, in jaz sem ga pripeljal; toda ali pa naj on res odide brez osvete in kazni, ta rabelj mojega gospodarja in njegovega If otroka, in ali bi mar ne bilo to Bogu všečno delo, ko febi ga ubil? Ej, ko bi ga pozval na dvoboj! On v »resnici nima orožja, toda za jedno miljo dalje na dvoru gospoda Vartina mu že dad6 kak meč, ali sekiro in jtpotem se spoprimeva. Ako Bog da, da ga premagani, ga tudi usmrtim ¦m kakor se spodobi, njegovo glavo zakopljem v gnoj. Tako je govoril Tolim sam s seboj ter pri tem mrzko zrl na Nemca in Širil svoje nosnice, kakor bi že ovohal vonjavo sveže krvi. In težko se je boril s tem koprnenjem, težko so premagoval. Še le tedaj, ko se je spomnil, da je Jurand daroval jetniku življenje ne le za pot do meje in da bi bil gospodarjev sveti Čin s tem oskrunjen ter pomanjšana njegova nebeška nagrada, se je končno premagal, vstavil konja ter dejal: »Tukaj je naša meja in do vaše ni več daleč. Prost si in ako te ne zadavi tvoja vest,, ali ako te ne ubije strela, pa ti od strani lj udi j ne grozi ničesar.« Po teh besedah se obrne ter odjezdi nazaj, Sieg-fried pa naprej z divjim in nekako okamenelim licem. Na spremljevalčevo slovo ni odgovoril niti jedne besede, kakor bi ga niti ne bil slišal. In jezdil je dalje po široki cesti, zatopljen v svoje misli. Nevihta je prenehala le za malo časa in nebo se je zjasnilo samo za nekaj časa. Na to pa se je stemnilo tako, da bi človek rekel, da je nastal večer, oblaki so se spustili nizko, prav tik nad hosto. V višini se je oglašalo zamolklo bučanje; neprestano je švigal blisk, kateri je vodil angel nevihte. Ta blisk je osvetljeval grozno nebo in prestrašeno zemljo in pri njem se je dala razločiti široka pot, ki je držala skozi dve črni steni gozda in po njej je jezdil samcat jezdec na konju. Siegfried ni bil popolnoma pri zavesti, ker ga je kuhala vročnica. Obup, ki ga je mučil že od časa Rot-gierove smrti, okrutno maščevanje ter grizenje vesti radi prevelike okrutnosti, grozne prikazni in duševni nemir, vse to je toliko izmučilo njegovo pamet, da se je branil le z največjim naporom znorelosti, ali jej je včasih celo podlegel. Grozne muke na potovanju podi trdo Cehovo roko, prebita noč v spihovski ječi, negotova usoda, nad vse pa oni nezaslišan, skoro nadčloveški čin ljubezni in usmiljenja, ki ga je kar porazil — vse to ga je popolnoma potrlo. Časih ni mogel niti misliti ter ni niti vedel, kaj se je godilo ž njim; na to pa se je oglasila znovič vročnica ter sprebudila v njem nekako tiho čustvo obupa, propada in pogube; čustvo, da je že vse minulo, ugasnilo in končalo, de je okrog njega samo noč, pred njim pa neka nedo-gledna puščava, polna groze in strahu, v katero pa mora iti. »Pojdi! Pojdi!« pošepeta mu nakrat na ušesa neki glas. On se ogleda in zagleda — smrt. Bilo je je sama kost in sedela je na konjskem okostju ter jezdila poleg njega, popolnoma bela in škripajoča z zobmi. »Ali si ti to ?« jo vpraša Križar. »Da, sem. Pojdi! Pojdi!« Toda v tem hipu je zapazil, da ima tudi na drugi strani tovariša, ki se dotika s stremenom njegovega stremena, ki pa je nekako bitje, podobno po telesu človeku, todu z nečloveškim licem, kajti gbavo je imelo živalsko z dolgimi ušesi, pokritimi s črnimi dlakami. »Kdo si ti?« vpraša Siegfried. Namesto odgovora jame mu spak kazati zobe in grozno škripati ž njimi. Siegfried zapre oči, vendar zdajci začuje še močnejše drgnenje kostij in neki glas, ki mu je klical naravnost na ušesa: »Cas je, čas! Požuri se! Pojdi!« On pa odvrne: v boj* proti »naprednjaški in proti brezver-ski druhali«, ki spodjeda korenine cerkvi, veri in duhovščini; kaj bi pa šele v občinskem zastopa ti presneti »judi* poCeli ?! Kaj ne da, gospoda! to so res bili Čedni vaši naklepi, Častno agitacijsko sredstvo nasproti naSi stranki, ki je zavzemala na vseh potih Je pravična in poštena naCela. K tej Va*? »Častni* agitaciji, ki vas res »diči« na wea j koncih in krajih, se vrnemo prihodnjič Zu danes k temu stavku rečemo le: da zaupna vojska županovega kalibra je res zaslužila za zasluge pri volitvi križec županovega reda. Sicer pa je bilo dovoljeno 4 zaupnikom nasprotne stranke, da so smeli ves čas prisotni biti in volitev kontrobrati. Tako nam je tudi povedal naš postenjakoviC Kako da se je bil nasproti onim 4 zaupnikom .gorenj, stran1, župan po robu postavil, smo že povedali; zato danes vprašamo blagodusnega g. dopisnika le to: Ako je bil namen županov volitev postavno in pravilno voditi, kakor vi to v Vaših dopisih farbate, C *nu se je bal, in to bolj, ko hudič križa, teh 4 zastopnikov v volilno dvorano; saj pošten človek se niCesa ne boji. Da bi ga bili ti štiri kar živega pohrustali, tega se vendar ni mogel strašiti, ker je bil dobro zastražen in to celo s 14 orožniki in 7 policaji. No, strašilni vzroki so tičali nekje drugje, in to morda pod plotom kakega sleparstva — drugje že nikjer! Prisotnost onih 4 zaupnikov, kakor znano, je župan potrdil kar: s »stoje", uva-živli pri tem dejstvo, da stoje se lepše vidi volilni Svindel, kateri je postavil stranko, ki se dela .katoliško**, kadar jej tako kaže, v jako slabo luč. In ta zašla stranka se hoče v .Goričinem* žehtniku prati na račun poštene in ugledne ter veljavne protižup. stranke. Ne, gospoda v te™ žehtniku s ptujira milom se ne operete madeža, kateri madež, vemo, da, ako imate le se količkaj človeškega čuta, ako Vam sleherna iskrica v vaši vesti ni ugasnila, ako bije v Vaših prsih čuteče človeško srce, gotovo razjeda duSo in telo brez kc-.&* in kraja; in zato je treba močno, raočuo vrelega loga, siter druge pomoči za izbris tega madeža ni. Ako nam hočete, g. dop., v očigled tajiti, da voiilci niso bili pri volitvi na per-fiden način zavrnjeni, tedaj mi ne moremo drugega reči Vam nego lažnjivi perfidni zagovornik. Kako da Vi perfidnost razlagate in kako da pravilnost tolmačite, mi, ki smo z znanim perfidnira ravnanjem pri volitvi prizadeti, tega ne razumemo; morda imate prvo za drugo in narobe; to nam potrjujejo Vaši dopisi, sicer, če so se pa Vam kolesca v glavi preobrnila, ne vemo; ker mi smatramo dejstvo, da mož mora v grob po*ženo in na volišče pripeljati, za perfidno, da se osebam pri volitvi predbaeiva, da živijo z dvema ženama, kar se ne strinja z resnico,in privolitvi bile so te osebe zavrnjene; morda to ni perfidno, da se velikem ni dovolilo vo- liti, ki so bili s polnim imenom v volil, imeniku vpisani, ali ni tudi to perfidno, katera perfidnost je bila tudi združena s terorizmom samo radi hvale in častihlepnosti, katero oboje je bilo v sorodstvu tudi s sebičnostjo. Da ste nas obkladali z raznimi obrekovanji kakor s proti verci, s sovražniki cerkve in duhovščine itd., ali tako početje do stranke, ki je vse skozi zvesta veri, cerkvi in valuje vedno pošteni glas duhovnika, in pod katero stranko ni nikoli trpela č. duhovščina ne ma-terijelno ne moralno, ali ni morda to polije perfidno? Da, gospoda, vemo, da bito perfidnost radi ozdravili; ali v via Vetturini ni leka za njo; požuriti se morate le v He-dervarijevo lekarno. Po Vašem mnenju, pravite, g. dop., da zadnji dan ni bilo voliicev več. Pa vedite, da mi za VaSe mnenje ne damo niti piskovega oreha, kajti isto mnenje je napačno mnenje. Faktum pa je, katerega Vaše mnenje ne spodbije, da dne 15. maja 1903. po Kristusovem rojstvu je bilo še naših voliicev III. voli), skup., da bi volili, nad 200. In da je to res ni nič drugače, spričuje tudi dejstvo, da župan se je na vse kriplje branil teh voliicev v volilno dvorano. Sicer ,čast" pred našimi voiilci je bila v nevarnosti; zato pa znani tič ni holel peti na komando vladnega zastopnika, marveč piknilje s svojim špičasto zakrivljenim kljunom po nosu paragraf 23. v. r. ter pokril pod svoje strankarske peroti ono število 200 voliicev. Nekaj voliicev pa je vender sfrčalo izpod težkih perotnic na volilni zapisnik, kjer povedo visi oblastniji, da je treba krepkih klešč, da se priščipne zvitemu ptičku kljunček, da ne bo več pikal paragrafov, in ojstrih škarij, da se pristreže perotnice, pod katere s svojim zvitim perjem tlači volilce. In vendar je bilo prav, da je župan vbranil volilcem prihod k volilni mizi, ker sicer čast bi bila sfrčala iz strahu pred temi v Beršo, od koder bi splavala v morje žalosti, in na mesto iz topiča: pok —zadonel bi tužni jok; in na mesto oficijelne »bande* nastalo bi javkanje: meja čast ,e" preč ,e« preč. Ne naši voiilci, kakor Vi obreko-valni dopisnik pravite, se niso ne pred vo-litvijo ne med in tudi ne po volitvi nedostojno obnašali, ampak so se vse skozi prav pošteno in možato vedli. Našim volilcem je Vaša kratkovidna in dobro plačana druhal vedno pasti in zanjke nastavljala, da bi se vanje vjeli, polena jim pod noge metala, da bi jih iz ravnotežja spravila, ali vso Vašo nakano so pravočasno spoznali ter ostali kljub toliki jim prizadeti krivici hladnokrvni in ravnodušni. Zato pa čast našim značajnim in zavednim volilcem! Obrekovalcera in časti-krajcera našega poštenega ljudstva pa:pfuj! JDutovIje na Krasu. Slavno uredništvo »Soče* v Gorici. — V smislu §. 19. tisk. zakona, da sprejmete z ozirom na dopis „Iz Dutovelj na Krasu* nastopno: Ni res, da sem se ponudil za pisarja pri volitvi, res pa je, da sem bil naprosen. Dutovlje na Krasu 8. junija 1903. Nikolaj Žugelj, kaplan. Dostavek uredništva: Obrambno društvo v Ljubljani vsiljuje polit duhovnikom popravke. Popraviti se mora kaj, naj velja, kar hoče: se že kaj dobi. Mi take popravke priobčujemo prav radi, ker ae s takim dlakocepijenjem prizadeti le smešijo v javnosti, proti čemur seveda nimamo prav nič. Ta »popravek* je konfazen že v prvem stavku pri sklicevanju na § 19., kar kaže veliko vestnost ljubljanskih popravkarjev. Zato bi ga lahko vrgli v koš, ali priobčujemo ga v zabavo čitateljem, ker se nam pri tem kažeta v lepi luči kaplan Žugelj in slavno obrambno društvo. __________ fante b razne urice. Poročil se Je dne 15. t. m. g. Franc Žvokelj, sin veleposestnika gosp. Franca Zvokelja iz g. Branice. z gospodično Justino čer ne iz Tomaja. Upq%o sreče! I« okr. šolskega sveta z» gorlikl okraj« — Definitivna imenovanja: 1. nad-učiteljem g. Kumar Rudolf za sv. Martin, Urbančič Josip za Ozeljan in Rudolf Vižintin za Renče; 2. učiteljem Kuntih Josip za Loč-nik, Mermolja Josip z« Dobravlje; 3. učiteljice gdč. Baje Marija za Renče, Lovrenčič Klementina za Batuje in Fajgelj Cecilija za šempas. V prvo plačilno vrsto sta bila pomaknjena gospod Kuntih Josip in gdč. Jug Josipina; v drugo Poberaj Avgust in Strgar Franc, gdč. Gulin Alojzija in Krajnik Franja. Priznala se je VI. petletnina g. Čopi Josipu, IV. Zora Ivanu in Rustja Antonu, II. Jelšek Amaliji in Strgar Francu. Sklep šolskega leta na tukajšnjem ženskem izobraževališču in na vadnici bo dne 4. julija. Ustmeni zrelostni izpiti na ženskem izobraževališču prično dne 6. julija. Nagrobni spomenik nadučltelja Antonu Bajen v Reu$ah. -— Iz goriškega okrajnega učiteljskega društva se nam piše: Dne 18. t. m. smo slovesno odkrili nagrobnik nepozabnemu tovarišu blagopokoj-nemu Antonu Bajcu na pokopališču v Renčah. Blnogobrojna udeležba — bilo je nas nad 35 samih članov našega stanu — je pričala, kako priljubljen je bil pokojnik pri vsem učiteljstvu, pri vrlih naših RenCanih in pri drugem občinstvu. Tega žalostnega slavlja se je udeležil tudi naš ljubljeni gospod okrajni šolski nadzornik ter s tem ponovno dokazal, da je povsod poleg, kjer je treba dvigniti ugled šolstva in učiteljstva. Po sv. maši smo šli na pokopališče, kjer so vrli renski pevci, pomnoženi s pevci iz naših vrst, zapeli žalostinko pod spretnim j vodstvom vlega tovariša Vižintin a na z j mnogobrojnimi venci ozaljšanem grobu, v katerega vzglavje je postavljen lep in velik spomenik s primernim napisom. Potem je prav krasno govoril daljši svečanostni govor ' tovariš Princi č. Povdarjal je z izbranimi besedami učiteljsko Ijubav do blagopokojnika in njegovo rnnogostransko delovanje v dol-gem-dolgem, osemintridesetletnem nepretrganem službovanju v lepih Renčah. Omenil je njegovo nežno požrtvovalno Jčetovsko skrb za blagor in srečo dražestne obitelji, katera bridke solze roni po nepozabnem roditelju. Spretnemu govorniku je bilo vse občinstvo in učiteljstvo hvaležno, kajti videlo se je vsem v solznih očeh, da govori iz dna globokih narod in svoj stan ljubečih učiteljskih src, katera so se oklenila v najidealnejši in najpopolnejši slogi ter najpresrčnejšem bratstvu v plodonosnem delovanju za povzdigo šolstva in učiteljstva, za prosveto ljubljenega naroda. Skrivnostni najiskrenejši vzdihljaji: , Slava njegovemu spominu in večnaja pamjat 1" zavaloveli so v naših srcih in se vzdignili na govornikov slovesen poziv k prestolu Vsemogočnega, kateri jedini pravično sodi blagonosno učiteljsko delovanje in osrečuje našega nepozabnega Antona z onim neskončnim nebeškim veseljem, katero je brez-dvomno pripravljeno vsakemu stanovske dolžnosti izvrievajočemu zemeljskemu trpinu. — Z drugo Se lepšo in gintjivejšo nagrobno žalostinko so vrli pevci še več raz-žalostiii navzoče, ki so se s tužnimi srci razšli s tega žalostnega kraja. Po tej žalostni svečanosti smo se zbrali v lepi dvorani g. R. Znidarčiča, kjer smo imeli živahno stanovsko zborovanje, v katerem smo zopet vtrdili svoje kolegijalne vezi z novo čvrsto bratsko organizacijo v trdnem prepričanju, da ne razrušijo naših tesnih bratskih vezi niti najhujši in najmogočnejši kle-vetniki našega stanu. Duh nepozabnega Antona je bival med nami in se veselil naše bratske ljubavi in sloge ter blagoslovljal novo našo čilo podružnico. Po končanem zborovanju smo posvetili del svoje skrbi — kolika pcoza! — svojemu želodcu in kmalu smo v našo popolno za-dovoljnost zadostili neizprosnim tiranskim zahtevam tega sitneža, za kar smo posebno hvaležni prireditelju požrtvovalnemu tovarišu Vižintinu in i zborni gostilni g. R. Žnidarčiča. Pričeli smo z govoraneami druga za drugo, in drug za drugim smo se dvigali, da smo z vznesenimi besedami še bolj vtrdili naše kolegijalne vezi, katere ne popokalo ob najhujšem gromu in strelu proti našim vrstam. Vipavski »Luka-Matija* se je bližal s svojim polževskim drsanjem po gladkem tiru proti Volčji dragi in nas dvignil s sedežev ter nas prisilil, da smo se mu mi približali in se položili v njegovo varno (?!) naročje. In Tebi, blagi Anton, posvečam sklepne besede! Zrl si s svojim resnim odkritosrčne hvaležnosti do solz ginjenim očesom iznad sinjih zvezd na svoje nam dragocene zemske ostanke in videl si veliko Ijubav svojih zapuščenih, videl si njih solze, slišal si njih vzdihe, intužnosinam klical: „Na svidenje! Danes meni — jutri tebi!" A. (Dalje v prilogi.) »Pojdem!« Toda ta odgovor se mu je izvil iz njegovih prs tako, kakor b! ga bil izrekel nekdo drugi. Na to je, kakor gnan od neke nevidljive moči, stopil s konja, vzel z njega visoko vitežko sedlo in potem tudi uzdo. Tudi njegova tovariša sta poskakala s konj, toda niti za hipec se nista ločila od njega, marveč ga pospremila s poti v hosto. Tu mu pripogne črni vampir vejo ter mu pomaga, da priveze k njej uzdo. »Požuri seU mu pošepeta smrt »Požuri se !< zašume nekaki glasovi na drevju. Siegf ried potegne kakor v snu jermen skozi jermen, naredi zadrgalnico, potem stopi na sedlo, katero je bil poprej zanesel pod drevo, ter si dene zadrgalnico na vrat. »Potisni proč sedlo!... Takoj... Aaa !« Odpahneno sedlo je strkljalo nekoliko korakov strani in telo nesrečnega Križarja je obviselo na veji. Za trenutek se mu je zdelo, da je začul nekako zamolklo tuljenje in hropenje, kakor bi bil skočil oni prokleti vampir nanj, ga zagugal in potem mu jel z zobmi parati prsi, da mu odgrizne srce. Potem pa so ugasle njegove oči, ki so pa zagledale še nekaj drugega : smrt se je raztopila ~ iiekak bel oblaček, ki se je pomikal polagoma k njemu, ga ovil, ogrnil in končno popolnoma pokril s svojim neprozornim ogrinjalom. Naslednjega dne je potovala po isti poti precej Številna karavana. Spredaj je jezdila Jagjenka s Se-tjehovno in e Čehom, za njimi so drdrali vozovi, katere so spremljali štirje služabniki, oboroženi z meči in loki. Vsak voznik je imel s seboj kopje in sekiro, da ne omenjamo vil in drugega orodja, ki se potre- buje na potovanju. Vse to je bilo potrebno kakor za obranbo zoper divjo zverino, tako tudi za varstvo zoper razbojnike, ki so se vedno klatili ob križarski meji in o katerih se je bridko pritoževal Jagiello v pismih na velikega mojstra in v osebnih razgovorih. Ker pa so bili naši popotniki dobro oboroženi, ni se jim bilo treba bati, marveč so stopali pogumno naprej. Po včerajšnji nevihti je nastal prekrasen, tih in jasen dan, tako jai?en, da ondi, kjer ni bilo sence, je prevelika svetloba popotnikom kar jemala pogled. Niti jeden Mst se ni ganil na drevju, na vsakem pa so visele velike deževne kapljice, lesketajoče se na solncu. Deževnica se je stekala po poti ter se zbirala v male potočke, ki so se s šumom stekali na nižja mesta. Vsa okolica je bila mokra, toda ob enem tudi vesela vsled jutranje svetlobe. V tako jutro prevzame radost tudi človeška srca, torej so služabniki in vozniki po-tihoma popevali, čudeči se molčanju onih, ki so jahali spredaj. Ali oni spredaj so molčali radi tega, ker je tlačila Jagjenkino dušo prevelika tuga. V njenem življenju se je nekaj zlomilo, nekaj skončalo in deklica je začutila, dasi sama ni prav vedela, kaj ae godi v njej, da je minulo in propadlo vse, za kar je živela doslej, da se je v njej raztopila poslednja nadeja, kakor se razprši jutranja megla nad poljano, da se mora odreči vsemu, da mora pozabiti na vse ter pričeti odslej novo življenje. In neizmerna tuga za izgubljeno minulostjo je stisnila njeno srce ter jej prignala solze v ot:. Toda ona se ni hotela jokati, ker je vrhu onega bremena, ki je tlačilo njeno dušo, začutila v sebi še veliko sramoto. Mislila si je, da bi bilo bolje, ako bi ne bila odšla iz Zgorelic, nego da se sedaj tako vrača iz Spihova. Niti sami sebi namreč ni mogla tajiti, da ni prišla sem samo radi tega, ker ni vedela, kaj naj stori po opatovi smrti, ali le radi tega, da se odtegne nadlegovanju Čtana in Volka. Ne! To je vedel tudi Matija, ki je ni peljal s seboj iz tega razloga, in tega si brez dvoma domisli tudi Zbišek. Pri misli na to je zarudela in trpkost je prevzela njeno srce. »Nisem bila dovolj ponosna,« si je dejala, »sedaj pa imam to, kar sem hotela!« In poleg bolečin in tuge jo jame mučiti še kes. Toda daljnje težke misli jej pretrga neki človek, ki jim pride z urnimi koraki naproti. Čeh, ki je pazil pozorno na vse, je pognal k njemu svojega konja; ker pa je oni človek imel na sebi usnjato torbo in pero šoje na kučmi, je spoznal v njem lovca. »Hej! Kdo si? Stoj!« je zaklical nanj. Lovec se mu je približal z urnimi koraki in s prestrašenim licem, kakor je to navadno pri ljudeh, ki hočejo povedati nekaj nenavadnega, ter zaklical: »Pred vami tam visi človek ob cesti.« Čeh se vznemiri, v strahu, če morda to ni kaka razbojniška prevara, zato ga vpraša živo: »Ali je daleč od tod?« »Za streljaj iz loka. Ob sami cesti.« »Ali nihče ni pri njem?« »Nihče. Splašil sem samo volka, ki se je plazil okrog njega.« Omemba o volku pomiri Glavača, ker sedaj j« bil prepričan, da tu v bližini ni ljtiidij, niti ne stoji nikdo na preži. Jagjenka pa se obrne h Glavaču ter reče: »Poglej, kdo je?« Glavač odjezdi hitro naprej, pa se čez trenutek še hitreje vrne. »Siegfried visi!« zakliče ter vstavi konja p*"e(1 Jagjenko. (Dalje pride.) Priloia „8rtt" it 50. i Hm «. junija 1803. Porotne obravnave. —- Včeraj so za-Cele porotne obravnave. Prva se je vršila proti Alojziju Bellettiju iz kraljestva, rojen leta 1875., ki je izdajal v Kobaridu in dru-godi v družbi z nekim Iv. Bellina ponarejene bankovce avstr. veljave po 10 K. Kako so ujeli Belletija in kako je Bellina ušel, smo poročali svoj čas obširneje. Prvi, ki je prišel na to, da so kronski desetaki ponarejeni, je bil trafikant Mlekuž, prijela pasta BejletUja Volarič in orožniški stražmešter Malnarčič. Pri Bellettiju so bili našli še 167 ponarejenih avstrijskih bankovcev po 10 K. Oškodovani so: Miklavič Roža tja, Volarič Apolonija, UrbanCič Ana, Miklavič Marija, Ivančič Ana, Koren Uršula, Fon Andrej in Anton, Manfreda j Jošipina in Gruntar Marija. Oddani pa so bili ponarejeni bankovci tudi v Srpenici ter v tržiškem in gradiščanskem okraju. Bankovci so nosili leto 1900. Belietti je prvotno tajil ter hotel zvaliti vse na rame Belline, ali ko se je poizvedelo od žene njegove v Italiji za glavne krivce, se je udal. Z Bellino sta delala po večini tako, da je vstC/;i Belietti v trafike in gostilne % našim drobižem ter ga zamenjaval v desetake, Bellina pa je menjaval ponarejene bankovce. Tako sta se po eni strani iznebljala ponarejenih bankovcev, po drugi pa sta dobivali prave. Zaslišanih je bilo več prič, ki so pravile, kako sta menjavala bankovce po Kobariškem. Belietti je bil obsojen na 5 let ječe, potem ga pošljejo čez mejo; porotniki so namreC sprejeli vprašanje braniteljevo, ali je Belietti kriv goljufije, ter isto potrdili, dočim je stavila sodnija vpra-šanjr po paragrafu, ki zahteva za deležbapri ponarejanju denarja kazen 10—SO let ali celo za celo življenje. Predsedoval je obravnavi dvorni svetnik vit. Defacis, sodnika sta bila svetnika Rutar in Ciani; drž. pravdnik vit. Vidulich. Branitelj dr, Sbisa, Obravnava proti Fantuzziju radi tožbe dr. Graz. Luzzatto se odnese na prihodno zasedanje, paC pa se bo vršila kot zadnja obravnava proti bivšima dijakoma Kerkoc & Žerjal ter mešetarjema Louvier in Braulin. • Pravnikov" Izlet v Devlii. - V nedeljo 28. junija priredi društvo »Pravnik* iz Ljubljane izlet v Devin in se sestane tu s slovenskimi in hrvatskimi pravniki iz Trza* škega in Goriškega okraja ter iz Istre k prijateljskemu shodu. Odbor vabi s tem vse pravniške kroge tako dane kakor nečlane k mnogoštevilni udeležbi. Izleta se udeleže tudi gospe izletnikov in njih družil. - Ugled, ki ga uživajo po znani jvoji prisrčnosti ,Prav-nikovi* izleti in pa krasno ob Adriji ležeči kraj Devin s slikovitim svojim, na visoki skali v morje pomaknjenim gradom so porok, da uspe tudi ta izlet, kakor vsi prejšnji društveni izleti. Ker je naslednji dan praznik, nudi se izletnikom prilika, združiti z izletom še obisk drugih obmorskih kraje?. Na dan izleta obiščejo izletniki zanimivi Devinski grad, last kneza Hohenlohe, in pa bližnje morsko kopališče v Sesljanu.— V De-vinu samem je sestanek izletnikov na senčnatem vrtu restavracije gospoda Miroslava Plesa, ki pripravi skupni obed. Izletniki iz Ljubljane odidejo z jutranjim brzo-vlakom ob 5*59 in dojdejo v Nabrežino ob 9'03, kjer bo zajutrek. S poštnim vlakom se odpeljejo ob 10*02 v četrt ure oddaljeno postajo Devin. Priporočljiv je pešizlet iz Na-brežine. v Devin, oddaljen le 7 km. Proti Ljubljani se izletniki vrnejo lahko isti dan iz J^evma ob^6-28 zvečer. Radi" preskrbitve obeda5 se je7" priglasiti" do 'CeTttfc-ft 25. junija zvečer. Priglase sprejemajo pisarne gg. odvetnikov dr. Danilo Majarona v Ljubljani, dr. Edvarda Slavika v Trstu in dr. Dragotina Treo v Gorici. Izlet se izvrši ob vsakem vremenu. Na veselo svidenje! --------Tojen vse, domadlEu nI«. ^-,CSor- riere Friulano* je tisti laški listič v Gorici, ki misli, da se pri nas ne da živeti brez zaletavanja v Slovence, Vsako toliko časa najde kaj, kar ni všeč visoki gospodi okoli njega. Sedaj so mu na poti mize neke kavarne na Travniku. In za pritožbo proti tem mizam se je skril lisjak za naslov: Molti cittadini. Ti .cittadini" se pritožujejo, da segajo mize čez določeni prostor, in lastnik tiste kavarne za to niti davka ne plača. To pa se mu dopušča, kakor vprašujejo »cittadini*, morda zato, ker je tujec. Precej nesramnosti je potreba, da se napiše kaj takega, ali ta je pri .Corrieru" doma. Lastnik prizadete kavarne je rojen in pristojen v bližini Gorice, zato ga imenuje .Corriere* tujca, lastnik nasproti stoječe kavarne pa je Benečan, ter razteza svoje mize po Travniku, kakor mu drago, in ob godbi zavzame s svojimi mizami in stoli skoro pol Travnika, ali nad njim se ntkdo ne spodtika. On je seveda domačin, zato ker je Lah iz kraljestva 1 Mi se ne spodti-kamo radi tega nad njim čisto nič, ker mu želimo, kakor vsakemu, dobre kupčije, ali opozarjamo pa laško javnost, da je grdo in Lahov, ki kaj držijo nase, nedostojno, da se na tak način dela proti izveslni kavarni, le zato, ker ni v laških rokah. Opozarjamo pa tudi »Gomora*, da je take vrste gonja proti Slovencem Lahe že drago stala, pa jih bo še, ako se še ne misli prenehati s takimi fulo-tarijami nasproti Slovencem! Dvojna mera je slaba mera, in kdor jo rabi, se večkrat umeri. Nekateri Lahi v Gorici to že dobro vedo in morajo biti , Corrieru" za tako pisavo malo hvaležni. Končno povemo še »Corrieru* v uho, da se utegne pripetiti v do-glednem času, da bo v Gorici »straniero" tisti, ki sedaj zmerja slovenske domačine s tem izrazom! Furlanska železnica je izkazala tudi za lansko leto, kakor po navadi, deficit. Govorilo se je svoj čas o tej železnici, kako da je potrebna, kako da bo vspevala, in dalo se je za promet vse mogoče ugodnosti. AH ne vspeva. Poročilo pravi, da akoprav podaje ta železnica najkrajšo zvezo med Trstom, oziroma Dunajem in Italijo, je vendar promet po njej skromen; o prometu z blagom pa niti govoriti ni. Kakor rečeno, za to železnico so bile rta razpolago vedno vse ugodnosti in nikake ovire se ni delalo. Drugače pa je z našo Vipavsko železnico. Vspevanje jej je zagotovljeno, o tem ni nikakega dvoma več, ali navzlic temu vidimo, kako se stavijo prometu po njej ovire na vseh koncih in krajih. Je pač pevsodi dvojna mera: za Lahe druga, za Slovence druga! ŽelezniSka proga od Červfnjana do Ogleja. — Lahi se potegujejo""zafto,"da se zgradi lokalna železniškr. proga od Cervinjana do Ogleja. O tem je bilo govora tudi v državnem zboru, in sicer je zahteval to zvezo v sporazumljenju z laškimi poslanci iz naših dežel posl. Conci, ko je govoril o železniških zvezali SaT južnem Tirolskem in v Furlaniji. Dogodki T lttcmanjlh. — Okrajni glavar v Kopru je izdal ukaz, da se ima krstit5 onih 14 nekrščenih otrok do konca meseca junija, sicer da bodo morali dotični poglavarji družin plačati vsaki 100 K globe. Ker ni nobena onih družin več latinskega obreda, uložen je proti temu nezakonitemu ukazu priziv na višo oblast. Pred tremi dnevi je g. Krančič zapustil končno Ricmanje. Ob odhodu je izjavil nekaterim ženskam, da se ne povrne več v Ricmanje, Obžaloval je tudi, da je napravil sebi in Ricmanjcem mnogo britkih ur. Politična oblast v Kopru dela naprej vse možne zapreke Ricmanjcem ter jim noče pod nobenim pogojem dovoliti iztopa iz latinskega obreda in uvedenja slovanskega bo-gosluženja in celo niti unijatskega, kjer bi vendar ohranili katoliško vero in zvezo z Rimom. Ob takih okolnostih morajo ti gospodje pa tudi vsprejetl na-se vso odgovornost za to, kar pride. Mi s svoje strani protestujemo proti temu, da se tako krši zakon o svobodi vesti. To postopanje njihovo je tem odijozneje, ker dobro poznamo vzroka temu postopanju, Gospodje naj le gledajo, da jim, ko pode lisico, ne pride nasproti — medved. ,Ed," Iz Rima brzojavljajo ,Ed," 19, t, m.: Tu se nahajajo križevački biskup Drohobecki, njegov tajnik, kanonik dr. Sajatovič in bivši riemanjski župnik dr. Požar. Prišli so semkaj, da urede končno riemanjsko cerkveno vprašanje ter jim je za danes določena avdijen-ctja pri papežu, Dne 20. je bil sprejet škof Drohobecki v avdijenci pri papežu. Avdijenca je bila nenavadno dolga, Tauilmraškl koncert prvega tamb. glasb, društva iz Vukovara pod vodstvom g. Jos. Rupa smoči na vrtu »pri jelenu* se je dobro obnesel v splošno zadovoljnost poslu-šajočega občinstva. Društvo je nastopalo že v Parizu in v največjih mestih Nemčije in drugodi z velikim vspehom. Drevi zopet koncert »pri jelenu*. Pričetek ob 8. uri. Vstop prost. Nesreče. — Štefanu Winklerju iz Lokve je padlo v gozdu pri sekanju drevja neko deblo na levo nogo ter .mu jo je smastilo, vsled česar je moral v tukajšnjo bolnišnico. Blizu železniške postaje v tržaškem sv. Križu so našli v nedeljo truplo 53 letnega Ivana Martinuzzija iz Renč, delavca v kamnolomih g. Caharije na Nabrežini. Kakp je ponesrečil M., se ne ve. Iz Vipolž nam poročajo, da je bil prišel tja dne 13. t. m. peki M. T. s Krasa kupovat vino. Pogodil se je za vino ter rekel, da pride drugi dan njegov oče, da odpejjejo vino, potem pa je naročil v gostilni 3 litre vina in prašičevega mesa, končno pa je prosil Ano Pr., naj mu posodi 10 kron, da da za aro, da že vrne drujgi dan. Ali Ana Pr. je hotela, naj plača stroške v gostilni, ali kako bo plačal, ker qi imel nobenega krajcarja. Čuvaj ga je prijel, pustil je delavske bukvice, potem pa pobegnil. Čuvajte se takih potepov! Izpred sodnlje. -* Svoj čas smo poročali v .Primorcu", kako je jedel klerikalni Iv. Šinigoj v Dornbergu meso, ko je namreč ugriznil prav polteno Vodopivca v prste ter ga težko poškodoval, da ni mogel delati mesec dnij, Š. ee je bil napil ter likal prepira z Vodopivcem. Ko se je ta odstranil, se je lotil njegovega brata, na kar pa ga je poiskal brat tega, Jožef, katerega je v pretepu ugriznil v prste. Sinigoj je dobil za to 4 mesece trde ječe s postom in trdim ležiščem vsaki mesec. — .Primorski List« in .Gorica" sta lahko ponosna na svoje vspehe I Svilodnl trg. — Svilodni trg se odpre letos z jutrišnjim dnem, in sicer na trgu starega sv. Antona, Trg se odpre vsaki dan ob 6. uri zjutraj. Kupčija ¦ svil odi pričenja ob 7.; v času od 5. do 7. pa so morejo svilodi tehtati. Prepovedana je kupčija s svi-iodi izven trga, na ulicah ali ob uhodlh v mesto. Kdor bi se pregrešil proti tem na-redbam, zapade globi do 200 K, Posredovati med prodajalci in kupci smejo le take osebe, ki so za to pooblaščene, v katero svrho se morajo pri tržnem komisarju izkazati kot take. Vipavsko pevsko druStvo t Vipavi vabi k veselici, katero priredi v nedeljo dne 28. t. m. na dvoru grajščine grofa Lanthie-rija pod kostanjem. Vsppred I. Gj, Elsen-huth: Na Savi, poje možki zbor. II. Divji lovec. Narodni igrokaz v 4 dejanjih. Spisal Fr. S. Finžgar. III. Ples. Začetek ob 3»/, pop. Med odmori in pri plesu bo sviral oddelek vojaške godbe pešp. Št. 47. iz Gori -isti dohodek je namenjen za nabavo tar. •;> ido ceniti duševno delo svojih Ijhdi. Tujci pa, ki pridejo obiskat naSe mesto, bodo vedeli, da je btta zarja 19 stoletja prirodila tudi nam Slov^acem velikega pesnika. Slava Prešernu! Živela slovenska Ljubljana! Odbor za nabiranje prispevkov za spomenik priredi dne 5. jul. v ljubljanski .Zvezdi" veliko veselico na korist spomeniku. JJstnlea. — Gosp. Andreju Široku, aadučitelju v Eozani: Na Vaš dopis od 21. t m., v katerem pravite, da Vas sumničijo, da ste Vi pisec dopisov „Iz kojščanske žu-panije* in ,Iz zahodnjih Brd", Vam radi potrjujemo, da Vi niste pisali onih dveh dopisov ter sploh ne stojite ž njima v nikaki zvezi, kajti dopise sino dobili povsem iz drugih rok. (Župan in pristaši naj premišljujejo rajši, kaj je pisano, mesto da vohunijo za dopisnikom!) Krasno in imenitno letovišče. Postaja ju2. železnice: Fo- Irfraviini krai li&u^ «w»U-6 «¦,jd Da-LmaviiMi m«j nj?-a lLtaaL doba: maj _ september. Rogatec-Slatina Vrelca :„Tempel-* in ,Styria-" lltaai* vrelec sta onim v Karlovih-„IHser ju Marijinih-vr.^h najso-ZPiPllP rodnejša. Ziraw * prtti: «wuc želodčnim, črevesnim, je-Stajerske!'* trnim in ledvičnim boleznim; proti: kataru sopil-nkcci-^ i«*„ nona.nih organov, sladorni Obisk t letn I902:scalni d* iski> žoIfnimk«-oseb 3100 (najv^jemenon,, bolečinam v me-število odkar obstoji.)b ur ju. Razširjeni nasadi, veliki listnati in iglati gozdi — S velike kopelji za gorko, mrzlo in mineralno kopelj. Zdravljenje z mlekom, s rotko in kefirom. Najizbra-nejši kopališki orkester. Športne igre. Raznovrstno družabno življenje. Brošure in prospekte daje Vodstvo. Razgled po svetu. Is državnega ibora. — Zbornica je sprejela, kakor smo poročali, načrt zakona, po katerem se spremenijo in dopolnijo določbe zakona z dne 16. jan. 1895. glede nedeljskega počitka. Stvar je taka-le: Trgovski pomočniki in pisarniško osobje pri raznih podjetjih, v odvetniških in notarskih pisarnah so zadnja leta neprestano pošiljali na državni zbor prošnje, v katerih zahtevajo popoln počitek vsaj ob nedeljah. Vsled tega je vlada predložila načrt, ki preminja čl. 6., 7., 8., 9. in 10. dotičnega zakona. Glavne točke se glase: »V trgovinah j« delo ob nedeljah dovoljeno k večjemu 4 ure d op o lu dne. Te ure pa določi deželna vlada, zasliSavSi trgovsko in obrtniško zbornico, dotično občino, zadrugo in odbor trgov, pomočnikov. Te ure se morejo razdeliti različno za razne trgovine, posamezne občine in občinske dele. Vlada je predlagala, da bodi delo dovoljeno 6 ur, ki se morejo raz-razdelit! na dopoludne in popoludne. Drugi odstavek določa, da more dežel, vlada z ozirom na krajevne razmere delo ob nedeljah Se skrajšati ali popolnoma prepovedati. Odstavek tretji določa, da more vlada o božiču in drugih večjih praznikih, na božjih potih, v letoviščih, na kolodvorih itd. dovoliti tudi 7 in S urno delo v trgovinah. Ta odstavek je obveljal brez pre-membe. Dalje določa novi zakon: Ako ima trgovec poleg trgovine še drug obrt, n. pr. trafiko, da veljajo te določbe tudi za trafiko ali kateri koli obrt, ako nista trafika in trgovina popolnoma ločeni po prostorih. Za pisarniške uradnike je važna naslednja določba: Delo v pisarnah se more dovoliti ob nedeljah k večjemu po 2. uri dopoludne, a to le tedaj, ako imajo uslužbenci vsaj vsako drugo nedeljo popolnoma prosto. Tudi te ure določa deželna vlada, ki pa more te dve uri dela še skrajšati ali pa za celo leto ali za določen čas popolnoma prepovedati. Člen 10. določa: V trgovinah, v katerih pomočniki ob nedeljah delajo več ko 3 ure, morajo imeti uslužbenci vsaj vsako drugo nedeljo prosto; ako to ni mogoče, vsaj pol dne na delavnik. Srbija. — Srbsko odposlanstvo je dospelo v Genovo v soboto ob 10.40 zvečer ter je bilo sprejeto na kolodvoru po kraljevem bratrancu, profesorju Nenadoviču, po ordonančnih častnikih in po kraljevem zasebnem tajniku. V nedeljo zjutraj je sprejel kralj odposlanstvo. Senatni predsednik Veli-minovič je rekel v svojem nagovoru, da so se pogledi vseh obrnili proti Švici, ko je bilo treba popolnih' praznino na srbskem prestolu. Vladarjeva naloga je, da odstrani nesoglasja med narodom in krono in uverjeni so glede na njegov značaj in minolost njegovih prednikov, da bo vodil Srbijo v boljšo prihodnjosU S klicem ,Živio kralj srbski !• so mu izročili zapisnik seje skupščine dne S. jun. 1903., pisan na pergamentu in spravljen v svilenem toku, okrašenem s trobojnimi trakovi. Kralj je odgovoril, da je globoko ganjen na dokazih udanosti in zvestobe svojega naroda ter da nima besed, da bi zadosti označil svoja topla čustva. „Corriere della Sera" iz Milana poroča, da ko se je dovršila tragedija v konaku, se ni nikdo dotaknil mrtvih žrtev, trupli nista bili vrženi skozi okno in trupla kraljice ni nikdo onečastil. V Belemgradu se delajo velike priprave za sprejem kralja. Na kolodvoru ga sprejmo vlada in oblasti. Kralj pojde v Vasnosejevo cerkev in od tam v palačo, kjer sprejme člane skupščine. Zvečer bo bakljada in drugi dan svečana gledališčna predstava. — Skupščina je sklenila v kratkem izvršiti občinske volitve po celi deželi. — Kralj Peter je izdal na meščanstvo v Ženevi javno pismo, v katerem se zahvaljuje za vse simpatije, izkazane mu tekom njegovega bivanja v Švici. — Nekemu ruskemu dopisniku je pripovedoval svak pokojne kraljice Drage, polkovnik MaSin da je bila Draga ravno 40 let stara, da pa se je znala tako dobro ohraniti, da so jo cenili na 32 do 34 let. Ko se je poročila z njegovim bratom, je bila stara 19 let. Razun obleke ni imela nikakega prerrDženja ter je tudi uživala le navadno vzgojo deklic srednjih stanov na deželi. Bila pa je zelo premetena ter se je sama priučila nekaterim tujim jezikom. — Kralj Peter si je naročil krono pri nekem parižfcem zlatarju za svoto do 50.000 frankov. Doslej srbski vladarji niso imeli krone. Hrvatska. — V hrvatskem saboru je podal v soboto načelnik opozicije, dr. Bresztyensky, izjavo, da se opozicija ne bo več aktivno udeleževala saborskih sej, ker Khuenova vlada v nasprotju z nagodbo usi-ljuje madjarski jezik in madjarsko zastavo, ter zatira svobodo z vsemi mogočimi sredstvi in tira tako prebivalstvo v obup. Na to je opozicija zapustila korporativno dvorano. — V nedeljo je na oknu poslopja obrat, ravn. ogerskib železnic eksplodiralo nekaj dinamita. Oficijelno pravijo, da so napravili to šalo pobalini! V Zagorju divja revolucija. Kako je tam, nam kažejo ta-le poročila. Seljaki so napadli grad madjarori3kega divjaka barona Raucha. Podrli so železna vrata, ter skozi neki skriven hodnik ndrli v stanovanje in vse demolirali. V gradu niso nikogar naSli. Proti vojaštvu in orožništvu so se seljaki zavarovali s tem, da so okoli gradu postavili patrulje po 20 mož v oddaljenosti po 500 korakov. Pri gradu pa jih je stalo nad sto vsi oboroženi s puškami in samokresi. Na enega seljaka je streljal neki baronov sluga, na kar so ga tirali seljaki na dvorišče in ga tam hudo pretepli. To je trajalo kake dve uri. Krog 8. ure zvečer začuli so seljaki v daljavi streljanje, na kar so se umaknili v baronove gozdove. Streljale so patrulje, ki so jih postavili kmetje okoli gradu, naznanjajoč s tem prihod vojaštva. Najprej so prišli vojaki, a niso nič opravili, ker sodošli prepozno. Za temi je prišlo madjarsko orožništvo. Seljaki pa so se poskrili po jamah ob potu tako, da so Sli orožniki mimo, ne da bi koga opazili. Ko so orožniki odšli, odkurili so jo kmetje v gozdove, a mala četa tO mož zajahala je konje in odšla proti Va-raždinu. Ulanci in dragonci zasledujejo največ kmete na konjih, ki so pa vsi dobro oboroženi. Tudi so od mladih nog vajeni jahanju kakor graničarji in se ne boje tudi po dnevu na konjih napadati madjaronska posestva. Ban Kaven Hedervarv, ta tiran in varalica, sestavlja sedaj ogersko ministerstvo! Hrvatje seveda bodo veseli, ako se ga znebijo, če postane ministeraki predsednik, da se pa poveri tako važna reč takemu človeku, kakor je Hedervarv, to pa je signum temporis, n6, odkod? — iz Avstro - Ogerske! — Vojne predloge hoče Khuen za sedaj djati z dnevnega reda, poskrbeti, da se sprejme 4 mesečni budgetni provizorij, potem pa se predloži nova vojna predloga. Nova vlada ima biti skozi in skozi liberalna I Volitve v nemSkl državni zbor. — Izvoljenih je: 83 članov centruma, 54 soci-jalnih demokratov, 31 konservativcev, 14 Poljakov, 6 Alzačanov, 5 nacijonalnih liberalcev, 4 divjaki, 1 Danec, 6 členov državne stranke, 1 člen reformne stranke in 3 členi zveze kmetov., .jev. Ožjih volitev je potrebnih 185. Na teh so udeleženi med drugimi 122 socijalnih demokratov, 24 kandidatov svobodomiselne ljudske stranke, 65 nacijonr.lnih liberalcev, 11 kandidatov svobodomilnega združenja, 16 državne stranke, 36 centruma, 8 Poljakov. Nenemškt govori v državnem zbora. — Vsi nenemški klubi v zbornici poslancev hočejo zasnovati akcijo za protokoliranje ne-nemških govorov. V dotično konferenco so odposlali Jugoslovani dr. Ploja, dr. Perica, dr. Stojana, dr. Ferjančiča, Plantana in dr. Kvek-viča, Italijani pa barona Malfattija in Goncija. Novejše vest!. — Sprejema srbskega kralja se udeleži baje samo ruski poslanik v Belemgradu; nekateri so odpotovali. — Občinski svet v Belemgradu pozivlje s posebnim oklicem prebivalstvo na slovesen sprejem kralja. — Biankim je interpeliral včeraj v zbornici poslancev, zakaj se je odgovorilo dalmatinskim poslancem, ko so prosili avdi-jence pri cesarju, v nemškem jeziku. — Der-schatta s tovariši je interpeliral glede dogodkov v Ljubljani povodom turnarske slavnosti. Križarske vojske so nam svarilen vzgled. Več držav, več narodov je skušalo složno ustanoviti novo državo, kraljestvo Jeruzalem; in ta posuus se je izjalovil. Izpodletelo jim ]"., ker so bili razni narodi ljubosumni drug na drugega, ker so se pojavile razne nasprotne si aspiracije poveljnikov. Ravno dejstvo, da je zasedlo sveto deželo več plemen, je jeden najvažnejših vzrokov, daje vzeto kraljestvo Jeruzalem prav kmalu tako žalosten konec. Le edna država, le eden narod bi bil mogel ustanoviti v teh predelih krepko kraljestvo. Danes bi isto obveljalo. Okupicija katoliških vele-vlasti, katera bi bila podobna okupaciji ob času križarskih vojsk, bi bil ponesrečen poskus. In konečno je vrlo dvomljivo, ali bi se one mogle sporazumeti, da, ali bi imela sploh kaka katoliška veievlast voljo okupirati sveto deželo. Indi-ferentni zapad se bode pač odtegnil taki težki nalogi. Oporoka Petra Velikega se glasi, da mora pripasti sveta dežela Rusiji. Zapar" države nimajo sil, nimajo volje, Rusija pa ima potrebno moč in vpliv ter trdno voljo biti čuvajem svetega groba. Žalostno je sicer to dejstvo za katoliški zapad, ali zanikati ga ni mogoče. Bojazen pred Rusijo je že močno razširjena med katoličani, ona je utemeljena in] opravičena v toliko, kolikor bi značila zmaga Rusije nadvlado grške hijerarhije. Državna cerkev ima veliko premoč nad cerkvijo, katera je državam in kateri so države nasprotne. Nasprotstvo med pravoslavno in katoliško cerkvijo ni več tako ostro, kakor je bilo pred štirimi ali petimi desetletji. Ključi cerkve svetega groba so bili formalni povod, da je ruski car napovedal vojsko Franciji. Krimska vojska je pozabljena, katoliška Francija je zvezana s pravoslavno Rusijo. Ni dvoma, da bi Francija tudi v slučaju, da Rusija zavlada v Palestini, nikakor ne dopustila, da bi bili katoličani prikrajšani v svojih pravicah. Srčno razmerje, katero vlada med tema dvema zaveznikoma, bi pač omogočilo, da se pred okupacijo sklene pogodba v prilog katoličanom. Rusija bi se pa morala zavezati, da fc>de paralelizovala ves upliv grške duhovščine in sama po ruskih duhovniških! upravljala cerkve in svetišča. Sedanje razmerje se pa mora odpraviti. Ne Orki, ampak Rusi naj bodo v posestvu svetišč, j pripadajočih sedaj Grkom. Čul sem iz ust neke našo vlado zastopajoče vladne osebe, da je Turek edina opora katoličanov, ki so izgubljeni, kakor hitro preneha Jeruzalem biti glavno mesto tur-1 škega vilajeta. Onemoglost in nesposobnost zapadnih držav se najbolj zrcali v takih nazorih. Turek mora ostati v deželi, da povsem ne oslabi katoliški upliv. Svetišča morajo ostati zanemarjena in oskrunjena, prebivalstvo in cela dežela se ne sme otresti turškega jarma samo raditega, ker slutijo katoličani, da oni sami nimajo sile biti vladarji v teh predelih. Misel, da je treba Turku pomagati in ga zdraviti z vsemi mogočimi leki, je nastala v Bismarkovi glavi in Moltke je izjavil, da mora Nemec brusiti zarjavelo turško sabljo. Ako bi tako načelo obveljalo, bili bi še danes vsi balkanski Slovani pod turškim jarmom in nikdar bi jih ne bila R' sija osvobodila. Rusija edina je kljubovala temu staremu ,;em-škemu načelu, ki bi bilo v največjo pogubo ravno našemu plemenu na Balkanu. Avstriji na škodo in ne na korist je zagovarjati in podpirati politične misli Nemčije. Radi tega se ' " Tco ogreva vsak dober Avstrijec za podjetje, katero bi bilo v očitnem nasprotju s staro tendenco nemške politike. Poslednji dan v Jeruzalemu. Iz Jeruzalema v Alekaandrijo. Še enkrat hitim po bazarskih ulicah, kjer je treba pa žiti, da nam krvavi zaklani ovni, katere nosijo od mesarja potrpežljivi magarci, ne onesnažijo obleke sredi te gneče. Strme so te bazarske ulice s svojimi dučani, psi se valjajo okoli velikih kupov raznih odpadkov. Arabske žene s težkimi bremeni na hrbtn hodijo mimo., njih lica so tetovirana. Beduini so zaviti v črnorižaste plašče' »abaje«. Etijopce v belih plaščih in Betlehemke v snežnobelth prtih srečamo na poti v cerkev sv. groba. V grobno kapelo je ravnokar nekdo privlekel cel koš molekov in jih razložil po mramorni plošči. Nato sem se vzpel na Oolgato. Le edna misel more tam < navdajati človeško dušo, in ta misel je prošnja očenaša:. Pridi kraljestvo Tvoje! Vse, vse, naše vstajenje v etičnem oziru, odrešitev od vse socijalne beie obs«ga ta edina prošnja očenaša. Prihodnje jutro sem šel na Oljsko goro, Ob zidu getzemanskega vrta je čepela gobova žena s kostrasto posodo v krilu. Prišel je mimo ruski mužik, s hlebom kruha v roki. Jedel je svoj hleb, aH ko je zagledal nesrečno gobovo, katera ga je spominjala na Joba, delil je hleb v dva neednaka dela. Večji del je dal gobovi, z manjšim je pa šel naprej ponižno, kakor da bi bil prepričan, da ni ničesar dal, da je storil le svojo dolžnost, da se gobovi prav nič ni treba zahvaliti nad tem malim darom. Oinljiva je bila ta mala ali vrlo značilna epizoda. Tolstoj je slikal v svojem: »Voskresniju« podoben prizor. Katjuši Maslovi, katero ženejo orožniki na sodnijo, je dal kmetic na cesti kopejko v dar. Šetal sem se mimo zlatih vrat po Jozafatski dolini in se vrnil v hospic. Voz je že čakal pred vrati, ali je skočil na kozla, rektor nam je dal roko, in odrinili smo. Vrgel sem kratek pogled na oni temni prehod v židovsko mesto, ki je po tradiciji hiša bogatega jeduna in katere omrežena okna nam pričajo, da je tam harem, in že snv> pred Dama-skovimi vrati. Smotril sem na mestno obzidje, prikazala so se Jafska vrata, prikazal se je Sijon. Vlak je zapustil jeruzalemski kolodvor. V edinem kupeju prvega razreda so bili mlada Berolinka s staro čemerno damo iz Petrograda, višji turški uradnik, Angležinje in dva Nemca. Opoldne smo bili v Jafi. Čaroben je razgled s terase hotela »hovard«. Na jui*ovi strani na levi in desni se razprostirajo sočni zeleni gaji naranč, sredi gajev se dvigajo v zrak dolge, tanke palme, s krasnimi vrhi, vmes pa tudi se manjka cipres in mirt, katere se pa ne morejo kosati s kraljico Flore — palmo. Upred tržaSke porotne sodnlje. — V soboto se je vršila pred tržaško poroto obravnava proti 19 letnemu Ivanu Hrovatinu z Opcin radi zločina uboja. Razprava se je vršila s pomočjo zapriseženega tolmača g. Sancina. Branil je toženca odvetnik dr. Slavik. Obtožnica pravi, da je Ivan Hrovatin dne 31. decembra lani v Lokvi udaril s polenom po glavi Jakoba Zatlerja ne z namenom, da ga usmrti, ampak ž* drugim sovražnim h*-* menom, vsled Cesar, pa je Zatler par dnij pozneje umrl. Ta Zatler je bil prišel v gostilno Ant. Lantira v Lokvi ter zahteval od Fr. Daneva, naj ga vzit-ie v delo pri vezanju telefonske žice, kje. je delal uidi-Hro* valin. Ali Danev ga ni vsprejel, na kar ga je ta zaCel žaliti. Zatler je potem vzel iz žepa nož ter Sel proti Hrovatinu izzivalno, ces, naj pride bliže, da se poskusimo. Ta pa je pograbil poleno ter ga udaril. Hrovatin je priznal, da ga je udaril s polenom, ali udarec, vsled katerega je Z. umrl, mu je zadal po njegovi izpovedi Karo) Danev, ki ga je udaril s peto čevlja. Hrovatin je obsojen v 8 mesečno jeCo. Posestvo v bližini Šempeterske postaje pri Gorici v obsegu 10 njiv dobro obdelane zemlje (veliki nasadi s sadnim drevjem) z velikim stanovanjem in gospodarskim poslopjem s*HfH?od4 takoj. Pismene ponudbe je pošiljati na naslov: M. A. 33 na upravništvo »Socec Anton Pečenko Vrtna oi.ctt 8 - GORICA — Vit Gitrdino 8 priporoJa pristna bel* Inftrnavlna iz vipavskih, furlanskih, Dostavlja na dom in razpošilja po Železnim na vse kraje avatro - ogerske monarhije v sodih od .5« litrov naprej. Na zahtevo pošilja tudi uzoroe. C««« iMrai, PMtrslha p«it«n», briških, dalmatinskih in Islarsklh vinogradov. Božfast, Kdor trpi na božjasti, krčih in drugih nervozni t boleznih, naj zahteva knjižico o teh boleznih. Dobiva se zastonj in frank. ' Sctaw»un*n-Apoteke, frank« rart a. M. Ivan Bednarik priporoča svojo knjigoveznico v Gorici ulica Vetturlni št. 3. „Goriška ljudska posojilnica" vpisana zadruga z ciiiejeitltii jamstvom. Načalstvo in nadzorstvo je sklenilo v skupni seji dne 28. nov. 1902. tako: Hranilna vlog« se obrestujejo po 47t%. Stalne vloge od 10.000 kron dalje z odpovedjo 1 leta po 5 %. Bentni davek plačuje posojilnica sama. Posojila: na vknjižbe po &%%, na varščino ali zastavo 6%, na menice 6%, s %% uradnino. Glavni deleži koncem leta 5'/,%. Stani« 31. dec. 1902. (v kronah): Članov 1853 z delali K = 129.026. —Hranilne vloge 1,479.006 70. —Posojil a 1,443 030 10 — Vrednost hiš 142.643 (v resnici so vredne več). — Roservni zalog 68,050 90. Hranilne vloge se sprejemajo od vsakogar. Zahvala. Povodom slovesnega odkritja nagrobnega spomenika našemu nepozabnemu soproga in ljubljenemu očetu, izrekamo tem potom gosp. okr. šote,-nadzor, Finžgerju ter vsemu čislanemu učiteljska in blagim domačinom za mnogobrojno udeležbo, posebno pa g. nadučit. Prinčiču za prelep in ginljiv govor, g. nadučit. Urbančiču, gg. pevcem za čutni žalostinki, svojo globoko in iskreno zahvalo I VRenčah, 20. junija 1903. Rodbina Bajčeva. Rimske toplice v Tržiču (Monfalcone) = in blatne kopeljl = priporočane po najboljših zdravnikih ! proti bolečinam v bedrih, revmatizmu, i ženskim boleznim itd. itd. I Dopolnilno zdravljenje: z eleklri- citeto, tako zvano »tremolaterapia in masažo«. Posvetovalni zdravnik dr. G. pl. Oamti. Anton Potatzky v Gorici. 3» sredi RaStelja 7. TRGOVINA NA DROBNO IN DEBELO. Najceneje kupevališče nlrnberikega In drobnega blaga ter tkanin, preje In nitij. POTREBŠČINE za pisaraice, kadilce in popotnike. Najboljše šivanke za šivalne stroje. POTREBŠČINE za krojače in čevljarje. Svetinjlce. — Rožni venci. — Masno knjižice. iišna obuvala za yso letne Saše. Semena za zelenjave, trave in Melje. Najbolje oskrbljena zaloga za kramarje, kroSnjarje, prodajalce pejroiho a in trgih ter na deželi. 3 35-8 Odlikovana krojaška delavnica krojaikl mojster v Vrtni ulici itev. 26. Priporoča se slavnemu občinstvu v mestu in r.a deželi. Ima bogato za* logo vsakovrstnega blaga za vbo letne čase in vsak stan. Gotove obleke lastnega izdelka kakor tudi površne suknje itd. Cene zmerno. BNP Ravnokar mi je dospelo sveže raznovrstno blago za nastopno pomladno sezono. ""fMO Izdelke iz lastnega blaga jamčim ! Največja zaloga vieh utavbnlh »otrebMHn, kakor: cement, «tavbn»> noHltolJe, vsakovrHtne okove, zelezjn, utreina okna, cevi z» strani««* Ud, Ima v zalogi orodje za vm rokodebitr« iz najbolj slovefiih tovarn. Opozarj* na svojo bogato izber kuhlnjtksga In hišnega orodja, pecij, itadll- nlkOV po brezprlmerno ntiklh cenah *vy Edina zaloga ,\0 / staM tnsitttjiv v Gorici. Pocinkana ilca za vinograde po snlžanih cenah! Pozor! nor- Eno krono nagrade izplačava vsakemu, kdor dokaže b potrdili najine nove amertkanske blagajne, da je kupil pri naju za 100 K blaga. ti I I s* k «1! Pri luninem svitu je bilo vrlo prijetno se sprehajati j po subtropičnem vrtu hotela, pod palmami sredi bujnih1 nasadov naranč. Mnogo desetletij je že preteklo, odkar se je nekega dne Gogel Okrcal tu v Jafi. Neka neodoljiva želja je gnala Gogola ita tortcu življenja v sveto deželo. V Rimu, v via Sistina na neki hiši je plošča z ruskim napisom, ki javlja, da je spisal Oogol tu prvi del svojih: »Mrtvih duš«. In spoštljivo Čita to ploščo oni, kateremu je znano, kakega pomena je za rusko intelektualno življenje ta ostra in neusmiljena, ujedljiva in žgoča satira na ruske vladajoče kroge. Oogol je vihtel bič z nedosežno virtuoznostjo, vsak udarec je ranil in bclel. Onemogel, potrt, duševno in telesno bolan je mož pozneje stopil v Jafi na sveta tla. Njegov duh je bil izmučen, izčrpan. Kaka čustva so ga navdajala, ko jej stopil na kopno? Ali se je kajal, da je tako krvavo bičal1 zmote in napake svojih bližnjih, ali je molil v tem trenutku kot pravi Rus za one, katere je prej zasmehoval, z vso silo J svoi*ga genijalnega duha, trgal jim krinko z obraza in jim gledal tako globoko v dušo, da je njemu samemu olede-nela kri v žilah. Odpusti grešnikom, Kristus, to je bila najbrž njegova molitev. Odpuščenje vsem od gubernatorja *1o poslednjega činovnika, od grajščaka do nadzornika mu-| /Jkov, to je bil temeljni akord njegove duše. Odpuščenje vsem, kateri izsesavajo ljudstvo, kateri ga \ irajo in sleparijo. Verska premišljevanja v svetem mestti so še bolj om-račila Oogoljev duh. Gogola, spokorjenega satirika, videti na Oolgoti pod križem, vglobljenega v temne misli o sveti Rusiji — kak prizor je bil to! Mnogo poskusov, kolonizovati sveto deželo, se je izjalovilo, ali vkljub temu se nahaja dan danes v sveti deželi pfilično število nemških kolonistov. Nekako sanjarska je bila ona težnja, naseliti se v sveti deželi. Križarje so posnemali ti izseljenci iz Evrope, ki so pa hoteli le za mirnim delom osvojiti si to dragoceno grudo. Protestantski Virtember-žani so se sprli s svojimi pastorji. Neki Hofmann sije izbral nekoliko tovarišev in se ž njimi preselil v bližino, Jafe. I o so templovci, imajo še dandanes svojo lepo uspe-vajočo kolonijo v Jafi. Ti razkolniki nimajo duhovnikov in j cerkev, ampak v veliki, priprosti sobi čita v nedeljo evangelij najstarejši član naselbine. Še celo katoliški duhovniki pripovedujejo, da se tem ljudem ne more ničesar očitati, da so bogoljubni, dobri in delavni. V Hajfi in Jeruzalemu imajo templovci tudi svoje naselbine, katere pa manj uspevajo. V Jeruzalemu se imajo boriti z velikimi težkočami, ker| je Judeja povsem nerodovitna. Sploh je Jeruzalem in njegova okolica povsem nezdrava. Sveto mesto je v pravem pom pomenu besede sezidano na tisočletni Šuti, katera se je nabrala vsled mnogokratnega razdejanja in katera tvori več nego dvajset metrov visoko plast, kakor je to mogoče posebno lahko videti z obzidja harama. In to ravno učinkuje, da je Jeruzalem, kakor vsako drugo staro mesto izvan-redno nezdravo. Vse je bolno, od konzula, njegove žene in rektorja gostišča do frančiškanov in drugih menihov. V Tan-turu pomre vsako leto nekoliko bratov in v drugih samostanih menda ni bolje. Palestinsko podnebje je na vsak način škodljivo Evropejcu. Neuspehi, kateri so uničili že marsikatero naselbin v sveti deželi, so več ali manj tudi posledica tega opasnega, nezdravega podnebja. Tudi Židi se naseljujejo v sveti deželi, ali neki prirojen nagon jih odganja od poljedelstva. Na petem sioni-stiškem kongresu v Bazileji v Švici so se posvetovali, kako bi bilo mogoče vplivati, da bi se naseiili Židje kot poljedelci v Palestini. Trdilo se je, kakor pa ni prav nič verjetno, da bi mogla Palestina preživeti desetkrat toliko prebivalcev, kolikor jih preživi. Na vsak način je to silno pretirano. Ni narodi kateri bi imel primeroma tako malo zemlje v svoji posesti, kot Židje. Treba bode navaditi Žide na poljsko delo, ako se hoče zabraniti, da bi ta narod ne hiral vedno bolj duševno in telesno. Paradoksno je, ali nikakor ne neverjetno, da je židovski nerad v svoji ceipti,j ako izvzamemo pest milijonarjev, najsiromašnejši narod na svetu. Dvomljivo je, ali bode imelo sionistiško gibanje kaj uspeha. Tisočletni predsodki se ne dajo (car čer noč izkoreniniti, in znano je, da je Židu poljedelstvo zoperno. Siioro gotovo je, da se bode vkljub delovanju Nordana in sodru-gov židovski izseljenci kakor doslej potikali brez dela po smrdečih in umazanih predmestjih Jeruzalema, Hebrona in Tiberije, ne da bi se jim ljubilo opustiti svoje beraško življenje in se posvetiti poljedelstvu. Prihodnje jutro sem hodil po nemški koloniji v Jafi. Hišice so snažne in prijazne; vidijo se pristni tevtonski obrazi, katerih še ni spremenilo južno solnce. V gospodarskem oziru jim gre prav dobro, osnovali s'o si tudi društva. Ob 8. zjutraj smo se brez vsakih zaprek vkrcali na francozki parnik: »Kongo«, katerega pač nadkriljujejo vzorni parniki avstrijskega Lovda. Kapetan se ne odlikuje po toliko hvaljeni fancozki prijaznosti; obeduje sam in je prav odurnega obnašanja. Na francozkem bredu ni bila kuhinja izredno fina, kakor bi se lahko pričakovalo, ali dopadali so mi natakarji »garepni«. Na barki je bilo nekoliko Francozov in Levantincev. Na krovu med prvim in drugim razredom je prirejen hlev za osem konjev. Ugajali so mi posebno štiri konji, katere je nakupil neki Parižan. Prišli so iz Bavruta in bili najčistejše arabske krvi. Najraje sem bil tam na med krovu in jim gladil labudji vrat. Posebno belec z občudovanja vredno dolgo belo grivo, silno inteligentno glavo, finimi žilami in iskrenimi očmi me je očaral (Dalje pride). Zahtevajte moj ilustrovnni cenik i več kakor 500 podobunl od ur, zlatih, srebrnih In muzlkillčnih predmetov, katerega požilja zastonj in poštnine proste Hanns Konrad, IvoinicB ur in eksportna liiiu Mati it. 2*0. - (ČHko). izarska zadruga J|| v Borici (iolkan) Naznanja slavnemu občinstvu, gospodom irgoveem in založnikom pohištva, da ima veliko zalogo veliko zalogo v Solkanu pri Gorici. Naznanjamo, da smo prevzeli dosedanjo trgovino pohištva tvrdke [}^ Ant. Černigoja v Trstu, Via Piazza |jL vecchia St, i, katero bodemo vo- li ejb dili pod jednakim imenom. v Solkanu pri Gorici. Kar ni v zalogi, se izvrši točno po naročilu v najkrajšem času. Cene zmerne. Mi ji lite tir inkn mfeM. r^arol praščil;, pekovski mojster in sladeičar y Gorici na Komu St. S. Priporoča vsakovrstno pecivo, kolače za birmance, torte i. t. d. Priporoča se slavnemu občinstvu za mnogobrojna naročila ter obljublja solidr-. postrežbo po Jako zmernih cenah. Sf: Blaga zi opravo nevest. ^58 Ročno tkalstvo; orlpošilj a Ulj František Hlavaček v Kreine (a Navčho Me3ta na Metuji - Cp§k») priporoča po najnižjih cenah: Barcheate, natisnjene in tkane, lepih obrazcev in trajne barve Batlste, modnih obrazcev. Daaaskov gradi, bombažast m lanen, modnih obrazcev. Garnituro vseh vrst in izdelkov. Kanufase lanene in bombažas'e modnih obrazcev. Žepne rutico lanene in bombažaste. Krlzete za ženske obleke in sodnice. Oksforde za srajce. Platna bombažasta, lanena, bela in navadna. Obrlsalke s franžami in brez njih. Seflre trajnih barv in modnih obrazcev. Sukna za gospe in gospode. Strukse modnih obrazcev. Grcnadtne bele in barvane. Prte Ib prt Se lanene in bombažaste. Blago za predpasnike, itd. itd. Vzorce blaga brezplačno in poštnine prosto, toda prosim, da se pove blago od katerega se zahtevajo. Pošilja se proti povzetju, s,amo v ceni erez 10 K poštnine prosto. glpr* Solidna postrežba. ~"W| Novost! Fotografije, izdelane navadno in v najmodernejšem stilu, takozvane .Imperial" platino hromit, priporoča A. Jerkič, odlikovan fotograf v Gorici, Gosposka ulica 7. Vsakdo naj si ogleda izložbo, naj primerja izdelke % izložbami konkurenčnih tvrdk in naj sodi. Podpisani priporoča slavnemu občinstvu v Gorici in na deželi, svojo prodajalnico jestvin. V zalogi ima kave vseh vrst, različne moke iz Majdičevega mlina v Kranja, nadalje ima tudi raznovrstne pijače, n. pr.: francoski Cognac, pristni kranjski brinjevec, domaČi tropinovec, fini rum, različna vina, goružice (Senf), Ciril-Hetodovo kavo in Ciril-Metodovo milo ter drugo v to stroko spadajoče blago. Postrežba točna in po zmernih cenah. Z odličnim spoštovanjem Josip Kutin, trgovec v Semeniški aliei St. 1 v lastni hiši, kjer je »Trgovska obrtna zadruga* C. kr <^QifiS&" privil. civilna, vojaška in uradniška krojačnica M. Poveraja v Gorici na Travniku sf. 5. Se dobivajo vsakovrstna moderna sukna fcam-garn, picjuel laslink, adria, Sevjot itd., blaga iz avstrijskih in inozemskih tovarn ter gotove obleke, perilo vseh vrst in spadajoče priprave k paradnim oblekam za vsaki slan. Blago na meter in gotove obleke se prodajajo tako po ceni, da je z mojo trgovino nemogoča vsaka konkurenca. Obleke vsake mode od 5 do 9 let K 5*40 in više » 9 . 1» . » 8'50 , „ , , »15 dalje . . , 15'— , vrhne suknje vsake mode.....„ 24*— , w »za eastito duhovščino » 28-— » hlače..............„ 5-— , Haveloke in sobne plašče 15 K n?pre;. Za dame In gospiee: Haveloke...............25 K Sako in pelegrine............9 „ V slučaju da se kaj ne dobi v zalogi po zahtevi, se izvrši točno po naročilu. ftazprodaja dežnikov! TrgoVjko-obrtria re^i^tro^ar^a zadruga z neomejenim jamstvom v Gorlol. Hranita« vlage obrestuje po 4«/i*, — večje stalne, naložene najmanj na jedno jleto, po 5%. — Sprejema hranilne knjižice drugih zavodov brez izgube .^obresti. — Rentni davek plačuje zadruga sama. P«Mllia daje na poroštvo ali zastavo na 5-letno odplačevanje v tedenskih ali mesečnih obrokih, - proti vknjižbi varščine tudi na 10-letno odplačevanje " I vplačujejo za vsak delež po 1 krono na teden, t. j. 260 kron v petih letih. Po zaključku peuetja znaša vrednost deleža 800 kron. Stanje 31. dec 1901: Deleil: a) podpisani.........K 943.200'— b) vplačani.........> 305.874-50 Daaa pesejila ... .......> 1,248.171-07 Dopolnilni zaklad ....... 244.139-23 *••¦•................» 912.745-25 Pfaffrovi šivalni stroji r ¦M^""" «° najfooljl. To sliši kupec sicer o vsakem izdelku in o dobri, a «e vzorni ga, ako g.i tam r Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraznovrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica. Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z zmanjšujočimi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. vzajemno zavarovalna banka v Fragrl. Rezervni fondi: 25,000.000 K. Izplačane odškodnine in kapitalije: 75,000.000 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države z vseskozi slovansko-narodno upravo. Vsa pojasnila daje: Generalni zastopv LJubljani, cegar pisarne so v lastnej bančnaj hiši Gospodskih ulicah štev. te. Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj in naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, j koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in občnokoristne namene. 1 Schichtovo hranilno jedernato milo z varstveno znamko garantirano in prosto vseh škodljivih primes, izdatno in izvanredno milo za pranje. • • • • Pri nakupu naj se pazi na ime „Schicht" in na gornjo varstveno znamko. # # # # Zastop na debelo: Humbert Bozzini -- Gorica. Dobi se povsod!