III. letrtUk.
V Ljubljani, dne 15. aprila 1921.
Stev. 4.
JUGOSLOVANSKI
GLASILO JUGOSLOVANSKE OBRTNE ZVEZE" V LJUBLJANI
|is{ izhaja enkrat na mesec, in sicer 15. vsakega meseca, ter stane za celo leto
24 K, za pol leta 12 K, posamezna številka velja 2 K. — Inserati po dogovoru. — Roko-
— ■l.l  .... ......................... ... .. ...    
pisi se ne vračajo. — Uredništvo in uprav* ništvo: Ljubljana, Pražakova ulica štev. 3.
Prepričanje.
Kakor so bile pred par meseci velikega pomena volitve v ustavotvorno skupščino, tako so velikega pomena tudi pred-stoječe občinske volitve. Naše glasilo je pred par meseci svarilo vse zavedne obrtnike, kakšen namen ima S, L. S. in kakšnega njeni nasprotniki. Toda obrtniki v onem važnem momentu, ko so se iskali temeljni kamni bodoče stavbe — ustave, niso bili kos svoji nalogi I Mesto, da bi enotno ‘zastopali svoje interese v okrilju S. L. S,, so se razdvojili in še več. Vsaka stranka je dobila nekaj glasov, moč obrtništva se je razbila, in le še dlrobci životarijo. Kam nas je to zaslepljenje pripeljalo, že uvidevamo in žalrbog, bomo še občutneje prizadeti, če še ob občinskih volitvah ne pokažemo, da smo se streznili, da smo bili zaslepljeni od medenih besedi lažnivcev. Še je čas, da popravimo, kar se je zamudilo!
Stališče naše stranke je bilo vedno odkrito in izraženo dovolj jasno: delovati na pcdlagi krščanskih načel za blagor ljudstva, to ie zp, vse sloje; druga važna zahteva je bila avtonomija. Za prvo t-očko so se navidezno vse stranke potegovaie; kar poglejte časnike in izjave enih nevember-skih dni! Toda, če jih pazno prebiraš, prideš do zaključkov, dq. so bile te besede in to načelo drugim strankam — lupina, pod katero sc je skrivalo vse kaj drugega, S. L. S. so pa bile — jedro, okrog katerega so se morale, manj važne stvari grupirati same od sebe. 'Beseda »avtonomija« je bila naši stranki jutranjica, ki ti tako lepo sije dan na dan, nasprotnikom pa — meteor, ki ga gledaš par trenutkov in ti zopet izgine za vedno. Za nasprotnike ie bila samouprava — trnek, s katerim so ribarili, in pripoznajmo; momentano niso zastonj nastavljali svojih mrež.
. Brž ko so zasedli svoje stolčke v Beo-gradr, ;;o pozabili, kar so tako svečano ob-
ljubljali v daljni Sloveniji svojim volilcem. Dai kdor dobi pravico stopiti v Olimp Beograda, mora pač jesti ambrozijo in iz Beograda gledajo, mislijo, upajo in smatrajo Slovenijo kot prošle sanje. Njih nade, rešitev pa vidijo ali vsaj upajo zagledati v — centralizmu! Za to se trudijo, pozabivši preteklosti. Ali ni mar že v splošnem in v vsaki podrobnosti zapaziti tega stremljenja? Ne, domača, naša vlada nima pravice podeljevati večjih, važnejših stvari! Vse mora priti le iz Beograda! Toda kolo časa se su£e in zavrtelo se bo. Ne gIeda'oč ali vedoma ali ne vedoma, na naše obrtne razmere ti nalagajo bremena; ne vprašajo pa, če jih boš mogel tudi prenašati.
Bliža se pa čas, ko bomo obrtniki vsaj deloma zastavili pot temu hudourniku; ta čas so občinske volitve! Obrtnik, zaveden pristaš S. L. S., prizadevaj pi, poučuj nevedne, drami omahljivce, da je rešitev le v občinskih volitvah, le tedaj, če dobe ta mesta povsod le naši ljudje. Ako jih dobe nasprotniki, se bode centralistična ideja zanesla tudi med preprosto ljudstvo in v slučaju, da bi tudi tam zmagala ali vsaj začela dobivati tal, se ti obetajo še slabši časi, kot so sedaj.
Nasprotne stranke so začele srdit boj -■roti vsemu, kar je krščanskega, proti naši stranki, ki zavzema to stališče, in proti enim ki ga odkrito in neboječe priznavajo! Začeli so kulturni boj, kot ga niso pričeli še v nikaki državi, cerkev hočejo od države ločiti, svete zakramente odpraviti, verski pouk odstraniti. Kako strašne reči!
Psavijo, da vere ni potreba, naj bi bile verske družbe le organizacije, vera zasebna stvar! Starši, ki ljubite svoje otroke, ali bodete dopustili, da bi se oni vzgojeivali v novem duhu, brez vere! Ne! Vsi kot ena sama. nerazdružna celota zahtevamo našo versko vzgo;o in obsojamo one, ki ta duh zanašajo, in tudi' one, ki bi njim služili. Pri prihodnjih občinskih volitvah pometimo z v e era, kar nasprotuje krščanskim načelom!
Kot grabežljivi volkovi trosijo po svetu najrazličnejša obrekovanja in na;nesrana-nejše laži zoper naše duhovnike in vero ter nje zagovornike, Ali mislite, da bi se potem res čutili oni, ki nas danes preganjajo, srečne? O ne! V Franci j so nekdaj zavrgli vero, toda ravno vojna jih je streznila in zahtevajo zopet vero in njene stvari, kot so bile nekdaj. Širom celega sveta je završalo trdno prepričanje, da je vera potrebna, da je vera oni faktor, ki vzdržuje človeštvo, in to vero nam hočejo iztrgati; hočeo dobiti pomagačev med preprostim ljudstvom. Ti brezpogojnivpomagači bi bili indirektno, mnogokrat pa tudi direktno, oni naši nasprotniki, ki bi bili cb občinskih volitvah izvoljeni. Kakor so ob ustavotvomih volitvah delali na vse načine na to, da bi pridobili zase v prvi vrsti širše, meščanske in izobražene sloje, tako se bodo sedaj vrgli bolj kot kdaj prej na nižje, manj izobraženo ljudstvo. Obrekovanj in laži jim ne bo nikoli zmanjkalo.
Toda ti ki si zaveden obrtnik, splošno bol:- izobražen od drugih, ker to zahteva že tvoj poklic, boš zastavil ves svoj vpliv v to, da izjaloviš njihove n&kane. Poleg drugih stvari pomisli sledeče: S. L; S. je zastopnica nižjih slojev in potem šele zastopnica višjih, nasprotne stranke pa so v prvi vrsti zastopnice višjih, potem šele nižjih. Nasprotne podpirajo veleindustrijce, denarne bogataše in magnate, veKki kapital obo-žavajo kot svojega boga. Ravno vsled teh razmer pa ti, ki si mali obrtnik in trgovec, čutiš veliko izgubo. Tvoje blago, ki ga izdeluješ doma, ne more konkurirati z im-portiranimi izdelki, dasi je po kakovosti neizmerno boljše, Z vsemi sredstvi bodo skušali priti do dozdevne zmage, ker da zmagali ne bodk* o tem so sami prepričani. Najpodlejših sredstev ne bodo opuščali, ti pa, ki veš za kaj gre, stopi med ljudstvo in dokazuj, da gre cela stvar le za ohranienje in pomnoževamju nekatemikov, ki bi radi na stroške ljudstva živeli.
Če se jim posreči, dobiti večino pri občinskih volitvah, bodo naše že tako izžeto ljudstvo še naprej izžemali, mu nalagali še naprej nezaslišna bremena.
Obrtnik in trgovec! Premisli, komu boš oddal pri volitvah svoj glas: ali oni stranki, ki ti želi res pomagati, in to je S. L. S., ali onim, ki te žele izmozgavati, to so vsi nasprotniki naših krščanskih idej!
Kot en mož se bomo združili vsi trez-, ni obrtniki in šli v boj za našo sveto stvar, za krščanska načela in blagor ljudstva; Bog naj nas pa v tem boju podpira!
Spisal prof. V,
0 razvoju ljudske umetnosti.
Renesančna doba je predramila Evropo iz srednjeveškega, večstoletnega, duševnega spanja in zbudila, seveda le pri izobražencih, splošno zanimanje za slovstvo in umotvore starih Grkov in Rimljanov.
Doba romantike ima pa to veliko zaslugo, da je umela vzbuditi zanimanje tudi za umetnost, ki se je gojila na domačih tleh, med preprostim, kmetskim ljudstvom, za tako zvano ljudsko ali kmetsko umetnost. Romantika, ki je navdušila takrat živeče pesnike in slovstvenike za zbiranje narodnih pesmi in sploh slovstva raznih narodov, je obenem povzročila, da so začeli jsbi|-ati več ali manj umetniške izdelke preproste kmetske roke in jih uvrščevati v muzejskih zbirkah poleg visoko umetniških grško - rimskih umotvorov, kakor tudi umotvorov in obrtniških izdelkov iz poznejših dob.
V novejši dobi je nastala velepomembna in na široki podlagi zgrajena ideja »varstva domačije«. Naloga, katero so si stavila društva, ustanovljena pod imenom: »Varstvo domačije«, je kaj raznovrstna. Glavni namen teh društev je, ohraniti potomcem naravno krasne ali posebno zanimive pokrajine, kakor planine, slapove, barja itd. z živalstvom in rastlinstvom, ki se nahaja na njih, nedotaknjene po človeški kulturi. Vendar se ta društva ne zanimajo samo za to, kar je stvarila narava, ampak tudi za predmete, ki jih je zgradila in izdelala človeška roka, ali z drugimi besedami, ona skušajo ohraniti tudi stavbe, da, cele vasi, ki so posebno značilne za dotične pokrajine, ne da bi imele te stavbe posebno zgodovinsko važnost, kakor n. pr. zgodovinsko Važni gradovi, oziroma njihove razvaline, ali pa izrazito umetniški pomen. Obenem zbirajo ta društva umetno-obrtniške izdelke ljudske umetnosti v dotičnih pokrajinah. Nastali so tako zvani odpTti muzeji (Freilicht-museen) in ogromne folkloristiške ali ljud-sko-umetniške zbirke. Nadal;ni smoter teh
društev je, ohraniti stavbam v posameznih krajih njihov, pokrajinskim razmeram odgovarjajoč slog, ki je ravno za te kraje značilen.
V tem oziru se je pri nas, če izvzamemo ne ravno prebogate folkloristiške zbirke naših muzejev, še bore malo storilo. V najnovejši dobi moramo zaznamovati pomenljiv napredek. V raznih listih čitamo članke, ki se pečajo z domačo l'udsko umetnostjo, da celo naši obrtniki, ki so delali le po dunajskih in drugih tujih predlogah, so nenadoma začutili potrebo po domačih, od naroda ustvarjenih umetniških vzorcih. Na tukajšnji državni obrtni šoli se pri risanju, pri vseh različnih panogah ozira tudi na slovensko ljudsko umetnost. V istem smislu deluje državni urad za pospeševanje obrti. Skrajni čas je, da se zbere to, kar se še valja po zaprašenih podstreš ih, oziroma ohrani v sHkah ter reši pogina.
'!*	I	!
Marsikdo opazuje z veseljem in zanimanjem naše narodne noše, da, potrudi se cel6 v muzej k folkloristiškemu oddelku, to^a večina teh opazovalcev nima pojma o izvoru in razvoju narodnih noš in sploh
0 umetniških izdelkih preproste kmetske roke. Zato hočemo govoriti najprej o pojmu ljudske umetnosti sploh, o njenem postanku in razvoju, o medsebojnih tujih vplivjh in slednič seveda v glavni meri o slovenski in jugoslovanski ljudski umetnosti.
Pojem ljudske umetnosti se ne d& lahko določiti. Naj sledijo mnenja nekaterih tozadevnih strokovnjakov! R i e g 1 razume pod ljudsko umetnostjo umetniške poskuse manj izobraženega, po zastareli šegi živečega dela naroda, katerega umetniško delovanje sloni na tradiciji ali sporočilu prednikov, Po Forrerju je 1. u. iz mest na deželo zanešena in deloma posirovela meščanska ali splošna umetnost. Noben teh nazorov nas ne more popolnoma zadovoljiti. Deloma moramo dati prav Rieglu, kajti mnogo ljudsko - umetniških izdelkov nam kaže prastare motive, ki jih zasledimo pri vseh sorodnih plemenih in narodih. Ti motivi so se torej podedovali od
1 oda do roda in se mnogokrat ohranili v prastari obliki. Kar se tiče Forrerjeve trditve, moramo priznati, da ima tudi on deloma prav. še dandanes lahko opazujemo, da se selijo mestne navade in običaji, pa tudi noše itd iz mest na kmete, vendar ne moremo trditi, da ima vsa ljudska umetnost svoj izvor izključno le v meščanski ali splošni \imetnosti. Še manj mcremo reči, da je meščanska umetnost na deželi posirovela, kar se je pač lahko zgodilo v posameznih slučajih, splošno pa moremo trditi, da so kmetski umetniki meščansko
umetnost po svoje prikrojili in je ta vsled tega dobila svoj posebni značaj.
Popolnoma pravilno primerja H a b e r-1 a n d t 1. u. z dialektom. In res najdemo pri obeh iste dobre in slabe strani. V obeh se zrcalita krepka izrazitost in preprostost, ki se kažeta v nepoznanju sveta, v ozkem duševnem obzorju, v enoličnosti itd. Oba kažeta mnogokrat krepko jedrnatost, da tu i tam celo neiko posirovelost v izrazih, oziroma vzorcih.
Iz nadaljnih izva:anj bomo lahko iz-prevideli, katera izmed teh trditev je pravilnejša, vendar že sedaj lahko rečemo, da ima 1. u. svoj izvor v glavni meri v preprostem narodu samem in se le deloma izvaja iz splošne umetnosti. To nam postane tudi jasno, če opazujemo razvoj obrti v najstarejši dobi človeštva.
Prvotno je človek sam zase izdeloval vse, kar je rabil za svojo eksistenco. Možje so izdelovali orod e in orožje, žene so skrbele za obleko. Posamezen človek je bii v eni osebi kovač, tesar, zidar itd. Ta domača obrt se je razvila do neke višje stopnje šele takrat, ko se je ta ali oni začel pečati z izdelovanjem le enakovrstnih predmetov, ki jih je zamenjal za druge ali za živež. Spretnost v izdelovanju posameznih predmetov je ustvarila posamezne obrtnike in povzročila delitev dela, ki je največjega narodno - gospodarskega pomena, kajti -na njej sloni Še dandanes veleobrt. Pa tudi v tej dobi ni bila brez pomena, kajti spreten lončar je n. pr, v istem času vsled vaje in večje izurjenosti izdelal večje število posod in mnogo bolj lično, kakor tisti, ki je bil obenem lončar, tesar itd. Z delitvijo dela se je povzdignil tudi umetniški okus. Človek je začel krasiti svoje izdelke s črtami, pikami, rastlinami itd. Nastali so torej že preprosti umetniški motivi, kakršne je nudila človeku njegova bližnja okolica. Ti motivi so lahko prastari, ker jih je oče sporočil svojemu sinu in ta njegovemu vnuku. Isto velja za umetniške motive na
ljudsko-umetniških izdelkih.
Tudi na vprašanje, katere predmete moremo prištevati ljudsko-umetniškim izdelkom, ni lahko odgovoriti, vendar splošno sledeče:
1. Predmete, ki jih je izdelal preprost človek v uporabo v vsakdanjem življenju, če odgovarjajo umetniškim zahtevam v obliki ali v zunanjem okrasu;
2. predmete, ki niso neobhodno potrebni, kakor otroške igrače, slike, čipke itd.;
3. izdelke izučenih rokodelcev, če se v njih pojavlja ljudstvu primerna in za doti čno pokrajino značilna umetnost;
4. tudi predmete, ki so se sicer izdelali v tujini, toda so se v tem ali onem kraju popolnoma udomačili in postali tako-
rekoč last dotičnega okrožja,, kakor majo-Uke, slike na steklo itd. (za Kranjsko);
5.	od tako zvanih »potujočih umetnikov« dovršeni predmeti, če vsebujejo domače umetniške motive.
Potreba je torej v glavni meri rodila domačo obrt in vsaj posredno tudi ljudsko umetnost, S povzdignjenjem prometa je izginila potreba in ž njo tudi večinoma domača obrt in z njo zvezana ljudska umetnost. Zadnje kote naše domovine so preplavili fino izdelani industrijski predmeti Vaški umetnik, ki ni imel na razpolago orodja in pripomočkov, katere ima veleindustrija, je kmalu obupal nad svojimi lastnimi izdelki, posebno ko je videl, da ti vzbujajo več tega zanimanja, ko prej. Ponos in želja vzbuditi zanimanja, sta bili tisti gonilni sili, ki sta priganjali vaškega umetnika k delu, ki sta mu vdahnili, včasi res nadčloveško potrpežljivost pri delu.
(Dalje prihodnjič.)
»Kmetovalec« z dne 15, prosinca je Prinesel obširen dopis in priporočilo za stavbe hlevov in gospodarskih poslopij iz ilovice. Ker se je izrazila v omenjenem do-Pisfr zčija^dh' se'tudi <frugi oglase, ši dovoljujem tudi jaz izraziti se o mojem večletnem opazovanju ilovnatih stavb v ptujskem in ormoškem okraju, koder se takšne stavke še največ izdelujejo za majhna in ozka Poslopja.
Po mojem večletnem opazovanju sem dognal), da so starejše stavbe še precej dobro ohranjene in se jih na prvi hip ne loči °d drugih. Stavbe \z ilovice se gradijo počasi in se morajo več let neometana od zn-Paj sušiti, da se zakrijejo razpoke, ki nastanejo pri neenakomernem posedanju stavbe. V stenah iz ilovice kot celota se, Četudi se v plasteh 20 cm debelo nabija, ^ledtega, le prehitro pokažejo razpoke in ki odstopil omet; medtem se pri zidovju iz °Peke posedanje malo ali pa nič ne pozna, ker je stena zgrajena iz vrst in. torej bolj elastična. — Stavbe iz ilovice so izpostavljene zelo močno vremenskim vplivom, po-8ebno vlažna in mokra jesen in zima, za ni° pa mraz, sta največja sovražnika, .ki izpodjedata trdnost in povzročita razpad pri n°vih zgradbah, če so le nekoliko bolj na 'lažnem in senčnem kraju (postrežem tudi 2 uneni in množino). Imel sem priliko opazovati zgradbe, katere so si postavili nei-J^ako pred tremi leti, toda na spomlad je da spodnja polovica brez ometa, torej ko-jPaj dograjena stavba, pa od zunaj že toli-° Popravila! Opazil sem pa tudi, da je sdstnl0 steno in je začela razpadati, kajti
ilovnata stavba nima tiste odporne trdnosti za nosilnost strehe in strešne konstrukcije«, težo snega in vetra. Ilovnate stavbe rabijo mnogo debele šo, globokejšo in višjo zoklo, Zidovje je torej, temelj in zokl, gotovo dražji, nego pri zidovju iz opeke. Res je, da je pritlično zidovje iz ilovice ceneno, toda upoštevati je treba temelj in pedstavko. Zidovje, katero mora biti od tal najmani 60—80 cm iz- kamena ali betona, čim višje je, tem bolje, in sicer je to zidovje najmanj 60—75 cm široko«, med tem, ko bi za pritlično hišo iz opeke zadostoval temelj 45—50 cm pri 30 cm debelem zidu. Če še upoštevamo tisto debelino iz ilovice, je stavba daljša in širja najmanj 30 cm. Pri enaki znotranji ploskvi pridemo do zaključka, da rabimo pri ilovnati stavbi več ostrešja in več krova, brez ozira na to, da morajo biti napušči pri ilovnatih stavbah že sami na sebi širji nego pri zidovju iz opeke. Iz te skušnje so začeli posestniki doma delati opeko in jo na licu mesta žgati; žge se iz odpadkov drv ali pa iz protja, ki ni za drugo uporabno. Za zid iz opeke rabijo nekateri tudi ilovico. Toda kdor si je pustil napraviti poslopje po veščaku danih navodilih in iz opeke, pač ne more prehvaliti svoje zgradbe, ki mu je v ponos, in ko jo je po trudu dogradil, ima stavba mir, kar se pa pri ilovnati ne more trditi. Vsa-korethd pdprživilo ometa tudi stane in kje je trud in čas? Stavbe po Paetzovem načinu se bodo v teku let pokazale, če so za naše kraje in če so trpežne.
, Manjka ne samo na deželi kmetskih prostorov, ki so skoro v teku vojske strohneli, ampak manjka tudi stanovanj in kdo naj je zida pri današnjih razmerah? Lastnik hiše ni lastnik stanovanja, če ima stranko, da mu pokvari pode, okna, vrata itd., pa ji ne more odpovedati, oziroma ne sme in ne sme zvišati najemnine, dasi je pri hiši treba to in ono popraviti. Da so večji davki, za to se ne vpraša. Kdo bo pri teh razmerah gradil stanovanje, če mu ničesar ne nese in so drugi gospodarji čez stanovane? Znan mi je slučaj, kjer plača stranka 30 K od treh sob in kuhinje, drvarnice z uporabo vrta od leta 1914. Dasi je lastnica hiše zahtevala od dotičnega uradnika s sijajno plačo povišbo, deponira najemnik stanovanja najemnino pri davkariji in to zmeraj staro. Odpovedalo se mu je stanovanje, toda na emnik-se še ne zmeni ne; lastnica hiše popravlja hišo, popravlja krov in plačuje davke mnogo povišane^ a bo morala pustiti hišo ali najemnikom ali davkariji. Kje naj vzame znesek, da vsako leto pokrije izgubo, zato ker ima hišo, najemnik pa s krasno plačo cele noči popiva in bi lahko imel lastno hišo, če bi hotel.
Ali ni poklicana država, da napravi red, da ne bo tisti, ki ima hišo in plačuje
davek, brez pravice in ne bo pustil, da hiša razpade, ako nima nobene koristi.
Ali bi ne bilo umestno dovoliti brezobrestno posojilo ali kako drugače z odpisom davka pospešiti zgradbe in dati s tem zaslužka delavcem in obrtnikom?
Ii...;v...===sr:»-:=JJS2S
„Probuda“,
društvo jugoslovanskih umetnikov, indu-strijcev in trgovcev.
Ustanovilo se ',e v Ljubljani društvo »Probuda«. Ono stoji v tesni zvezi s tukajšnjo tehniško srednjo šolo, katere ravnateljstvo je z ozirom na važnost društva odstopilo temu en lokal v uporabo, in z državnim uradom za prospevanje obrti ter združuje v svojem okrilju »večino slovenskih umetnikov vseh panog. Pozneje namerava pritegniti v skupni delokrog tudi druge jugosl. umetnike.
Društveni cilji so zelo raznolični in ravno vsled tega velepomembni. Glavni društveni cilj e osamosvojitev slov. in sploh jugosl. umetne obrti na vseh raznih poljih in sicer po možnosti na podlagi domačih umetniških motivov, uporabljenih v modernem smislu.
Društvo si je vsled tega stavilo tudi nalogo, zbrati vse še dosegljivo slovensko etnografsko blago, četudi ima že sedaj na razpolago bogato etnografsko zbirko, last društvenega člana. V ta namen se bo ustanovila* v okrilju društva posebna etnografska sekcija, ki bo obračala vso svojo pozornost na ohranitev domačih umetniških motivov širne Slovenije potom risb, slik in spisov.
Naloga te etnografske društvene sekcije bo tudi varstvo in ohranitev tipičnih domačih stavb in po možnosti varstvo naravnih krasot naše domovine. Društvo bo vsled tega skušalo vplivati na merodajne činitelje, da se bodo gradile stavbe, primerne kra evnim razmeram in v tčh krajih tipičnem slogu. S tem se bodo vsaj deloma preprečili tuji in neokusni stavbni nestvori
Društvo namerava izdajati lasten list z umetniškimi reprodukcijami, da podpre svoja stremljenja in označi svoje cilje.
Probuda bo skušala odpomoči veliki revščini, ki vlada pri nas glede učil ter raznih učnih predlog in načrtov, ki se rabijo v naših šolah.
Nadaljna naloga društva bo, pospeševati umetnost in povzdigniti umetniški čut našega ljudstva. Po možnosti se bodo otvo-riH posebni umetniški tečaji in praktični kurzi za umetno-obrtniške delavce.
Glavni društveni smoter pa je, kakor smo že omenili, ustvariti takorekoč domačo umetniško obrt, ki bo dala dovol' dela umetnikom in za to pripravnim obrtnikom.
Izdelovali se bodo; oziroma se že izdelujejo načrti za vse panoge umetniške obrti in za stavbarstvo.
Navedene cilje bo pa mogla doseči Probuda le potom skupnega sodelovanja slovenskih umetnikov, industrijalcev in trgovcev. Mnogo jih je že pristopilo, vsi dru-i pa, ki se zanimajo za stvar, so vabljeni, a pristopijo društvu,	D.	V.
D. R.
Kmetijske stavbe.
0 razvoju obrti in trgovine.
(Dalje.)
Sava je bila druga vodna cesta; za brodarjenje pa dokaj nevarnejša vsled svojega deročega teka in vsled številnih net-▼arnih čeri; poleg tega pa tudi daljša od Ljubljanice. Valvasor je smatral Savo za bolj nevarno kot druge večje reke, kot na primer: Donava, Ren in Lab in na nekem kraju piše; »Donava ima res nevarne vrtince, a kaj so ti proti »Belemu Slapu« med Knežakom in Zidanim mostom! Od Knežaka do Zidanega mosta je tri milje daleč, a najugodnejša mesta v tej daljavi so še vedno nevarnejša in odumejša kakor vsak donavski vrtinec.« Vsled tega se Valvasor kar načuditi ni mogel pogumnosti čolnarjev, ki so se na svojih malih, težko obloženih čolničih spuščali v toliko nevarnost. Čolnarji sami so bili pa tudi zares drzni, če pomislimo, da so se morali, kadar so prišli do »Belega slapa«, vleči podolž v čolnih in vse sile porabiti, dal so se, opirajoč se z rokami v stene, obdržali v tem stanju in tako ušli nevarnostim. Čolnar sam je moral v takem položaju tudi 6pretno krmariti, da čoln ni zadel ob mnogoštevilne čeri. Nahajali so se celo taki predrzneži, ki so se brez čolnov zaupali Savi, ter se vt»zdi na Štajersko in Hrvaško. Zvezali so nekaj praznih in zabitih sodov trdno skupaj, sedli nanje in odrinili Navaden drog, s katerim so vodili svoj splav, je bilo vse njihovo orodje. — Pa ne samo blago so prevažali po Savi, celo popotni ljudje so sedali v male savske Čolne ter prepuščali sebe in svoje življenje deroči Savi in previdnosti božji.
Do Valvazorjeve dobe in tudi pozneje še dolgo časa so čolnarji rinili z dolgimi drogovi svoje čolne ■ proti deroči vodi. Pri slapovih je biCo treba blago izložiti in ga na glavi ali s tovorno živino prenesti okoli nevarnih čeri. — Za plovbo ugodna Sava je bila šele od Zidanega mosta dalje, zato pa je tod kar mrgolelo čolnov in večjih ladij. Leta 1766. so osnovali celo posebno zadrugo savskih brodarjev. Promet je bil tako živahen, da so se v Zalogu pri Ljubljani in Litiji ekoro vsi ljudje živili z brodar srtvom. Šele železnica je sredi 19. stoletja napravila konec savskemu bro-darstvu.
Obrtniki so bili po mestih še vedno združeni v cehd ali zadruge. Navadni rokodelci, čevljarji, krojači, tkalci, usnjarji itd. so imeli v vsakem me*tu svojo posebno organizacijo, imenitnejši so imeli skup-' no deželno zadrugo n. pr. padarji in ranocelniki, katere so do cesarja Jožefa 11. prištevali rokodelcem. Milarji in medi-čarji so imeli svoje zadružno središče v
Celovcu; kotlarji, kleparji in dimnikarji pa v Gradcu. Nekatere zadruge so obsegaile le nekaj mest n. pr. lončarska, h kateri so pripadali lončarji štiri milje okrog Ljubljane, lončarji v Loki, Kranju, Kamniku, Višnji gori, na Homcu in v Št. Martinu. Do konca 17. stoletja so bile zadruge precej neodvisne in so samostojno urejevale svoje cehovske potrebe. Potem si je pa začela prisvajati vlada vedno večji vpliv. Cesar Maksimiljan II., Ferdinand II. in Ferdinand IIL so izdali razne odredbe, da bi iz zadružnega življenja odpravili napake in razvade, pa se večjidel niso izvršile. Cesar Leopold je objavil L 1689. nov obrtni red, ki je dal mestnim oblastim pravico, da morejo število mojstrov poljubno pomnožiti ali pa zmanjšati, kakor nanese potreba, ne da bi smele zadruge ugovarjati Vlada je hotela zadruge .takrat celo popolnoma odpraviti, pa se je zbala nemirov.
Cesar Karel VD je leta‘1732. ta obrtni red potrdil in ga še izpopolnil z nekaterimi podrobnostmi ki so cehovsko samostojnost skoraj popolnoma odpravile. Pravica ustanavljati zadruge in jim dajati pravila, je bila podvržena vladarju. Neposredno dopisovanje med zadrugami preneha; posreduje naj med, njimi gosposka. Prepoveduje se mojstrom med seboj določati cene izdelkom. Odpravijo naj se dragocena mojstrska dela, enako tudi Smešni običaji pri oproščanju vajencev in še nekatere druge razvade. Vnovič je posegla v obrtno zakonodajstvo cesarica Manja Terezija, ki je ukazala leta 1749. splošen pregled vseh zadrug. V teku treh mesecev naj vse zadruge izroče gosposki svoje zadružni pravice, vlado pa naj prosijo potrditve in predlože izkaz o številu članov, dolgovih in imetju. Splošno pa je tudi za njene vlade veljal še obrtni red iz 1. 1689. in zadnje so se vzlic hudim nasprotnikom še vedno vzdržale.
Poleg mestne obrti je v 17. in 18. sto-letu zelo cvetela po vseh slovenskih deželah domača kmečka obrt, s katero so se kmetje pečali poz trni in ob drugih časih, ko ni bilo poljskega dela. Otroci
zelo razširjeno lončarstvo.
Ljubenčani pri Brezjah so nekdaj zalagali z lončarskimi izdelki vso Gorenjsko, pa jih tudi pošiljali Izven Kranjske. V kamniškem okraju je cvetela lončarska obrt v vaseh Mlaka, Gora, Podboršt, Gmajnica in Križ, kjer se je ohranila do danes; slično po nekaterih vaseh krškega, ribniškega in čmomeljskega okraja.
Lesna obrt je bila že izza srednjega veka razširjena med Ribničani in Kočevci, ki so krošnjarili daleč po svetu s svojimi rešeti, skledami, krožniki, žlicami in drugimi izdelki ,
Med Loko in Kranjem se pojavi prvič v tej dobi sitarstvo. Valvasor pravi o njem: »Bitnje je največja vas na Kranjskem. V njej prebivajo večinoma sami Sitarji, ki izdelujejo sita iz konjske žime.« Takrat je bilo sitarstvo popolnoma v rokah kmečkih posestnikov, ki so se z apsa pečali po zimi, ko ni bilo dela po polju. Danes pa nimajo kmetje s sitarstvom nič opraviti Z njim se pečajo le kajžarji in gosteči v vaseh Stražišče, Gorenja Sava, Bitno in Šutna pri Žabnici. Središče sitar-stva je Stražišče. Ni dognano, odkod je bila ta domača obrt prišla na Kranjska Verjetno je, da je dala temu povod živahna konjereja, ki je bila na desnem in levem bregu Save okoli Kranja in Loke zelo razširjena. Konje so prodajali na Laško in morda od tam dobili pobudo, kako porabiti konjsko žimo. Tudi sita so se večinoma izvažala v srednjo Italijo.
Najbolj razširjena domača obrt je bilo pridelovanje platna in grobega su-k n a. Valvasor poroča, da v skoro vseh gorenjskih vaseh izdelujejo »meriaa«, ki je bil napol iz preje, napol iz domače volne. Posebno je bilo na glasu fino loško platno in se daileč prodajalo. Na Koroškem so je izdelovali v spodnji in zgornji Rožni dolini, v Ziljski in Junaki doHnL Kupčija z domačim platnom in suknom je bila udomačena tudi na Spodnjem Štajerskem. Tu in tam jo nahajamo tudi na Goriškem. — Kmetu je bilo neobhodno potrebno pečati se s leako domačo obrtjo, ker mm borne kmetije večkrat niso dale zaželjenega kruha.
Z obrtjo in trgovino je bilo tesno združeno rudarstvo. Domača rudarska podjetja so v tej dobi večinoma že prešla' v tuje roke. Bohinjske fužine so bifie okoli 1. 1680. v rokah Jurija in Vincencija Locatelli, njiju sorodnik Ivan Locatelli je imel v posesti plavž na Jesenicah, niže ob Savi sta bila posestnika brata Bucceleni in na Javorniku so imeli fužino plemeniti
gan. Seveda je bila železna obrt tu zelo j preprosta. Na Savi, Javorniku in Jeseni-j c ah so izdelovali dragoceno jeklo za oro-I žje in ga izvažali v Italijo. Okoli Jelovic« I pa so imeli še preprosto stare peči »a* j volka« in glavni izdelek so bili žreblji. —’ Na Koroškem je bila živahna železna obri v Borovljah. Vailvasor jo omenja rekoč; »Pol milje od Humberka navzdol stoj1 svetovno znani trg Borovlje, kjer prebr
so se je navadili od svojih staršev in tako se je podedovala od roda do roda. Tp in tam so se pod pritiskom vlade tudi kmečki	Meyerhofen. Le v Kropi, Kamni gorici in
obrtniki združili v zadruge, sicer pa so	Železnikih nahajamo nekatere domač«
največkrat prosto izvrševali 9voje roko-	podjetnike; Plaveč, Gašperin, Kapus, še-
delstvo. Izmed posameznih strok je bilo
vajo sami puškarji, orožarji, izdelovalci železne žice in sličnih stvari.«
Precej zaslužka je prinesel ljudean 'še idrijski rudnik, kjer je bilo sredi 17, stoletja zaposlenih povprečno po 280 delavcev in ki so pridelali na leto 230 dio 260 funtov živega srebra, ki se je izvažalo nele v naša mesta, ampak tudi daleč po svetu.
To so v kratkem temeljni postavki, na katerih je rastla v prihodnjem stoletju, se razvijala in širila trgovina m obrt.
Trdnjava, ki propada.
V prestolnem mestu Slovenije, Ljubljani, se na vse načine agitira za bodoče občinske volitve. Ne manjka takih agitatorjev ne po listih in tudi ne privatnih. Da hočejo JDSarji dobiti v svoje roke vodeče krmilo, no, na tem ni nič čudnega; kar pa vzbuja splošno nejevoljo in Razburjenost, je, da se poslužujejo pri svoji agitaciji tako podlih obrekovanj na naše koristne naprave, na naše odločno katoliško stališče. Hodijo okrog naših zavednih obrtnikov različni predstražar i JDS in ne manjka tudi zastopnikov »nadstrankarskih« agitatorjev. Toda upamo, da bodo naši zavedni obrtniki in trgovci znali se postaviti v bran »nadstrankaVskim« voditeljem, ki se odločno postavljajo na strankarsko stališče, ker hoteli bi si priboriti vsaj kak mali stolček. Ali ni res stvar taka, gospodje? Da je bilo, pri ustavotvornih valitvah ista, r no, to se bo še vsak prav dobro spominjal. Toda kot vam je tedaj marsikje spodletelo, ko ste mislili, da vam je stvar že za-sigurana, tako vam bo tudi sedaj!
Zastonj se hvalite, koliko dobrega in koristnega ste že napravili za obrtni stan; besede, pravijo, mičejo, a zgledi vlečeo. Dejstva govore bolj glasno, kot pa vaši glasovi, ki bodo glas vpijočega v puščavi.
Vemo in občutimo dovolj jasno, da JDS zna. delati obljube, prigovarjati in loviti omahljivce, ne zna pa, ali pa noče, svojih obljub tudi držati in jih udejstvovati! Ob ustavotvornih volitvah ste vpili: davke bomo odpravili, ugodnosti priborili, nebesa vam bomo že na zemlji zagotovili. — Davke ste nam odpravili, to je res, , natnreč staro postavko in na njeno mesto nam dobrohotno podarili še drugih novih, stare pa povišali. Res, davke ste nam odpravili f Ugodnosti ste nam priborili! Dovolili ste razne proste izvoze, da mora danes domač konsument trpeti škodo in bo moral marsikdo svoje obratovanje ustaviti, ker ne more več tekmovati in konkurirati z inozemstvom!
Že ob ustavotvornih volitvah je vaša trdnava v Ljubljani padla, sedaj se bo pa naravnost pogreznila in mesto, kjer je bila nekda; vaša moč, vam bo ostalo mesto žalovanja in spominov. K temu vam bodo pripomogli naši zavedni obrtniki, ki bodo prepričevalno izpodbijali vaše namene in poučevali omahljivce, da je edina rešitev obrtnikov v okrilju S. L. S.
Dan 26. aprila bo za vas dan obračuna, dan, katerega Se boste spominjali še dolgo časa. Zavedni obrtnik in trgovec, tvoja naloga je, poučevati in prepričevati
ljudi o pomenu m dalekosežnosU občinskih volitev! Začni in Bog ti bo pomagaL
Ljubljanski veliki semenj 1921.
Širom naše države je brez dvomno ravno v Sloveniji obrt, trgovina in industrija najbolj izpopolnjena; a žailibog se za našo obit premalo ve, celo širom naše lastne domovine. V vsaki potrebi se kaj kaj radi zatekamo v razne trgovine z inozemskim blagom, ker ne vemo, da se blago iste vrste, a gotovo boljše kakovosti dobi in izdeljuje tudi pri nas. Nasprotno pa so o tem kaj dobro informirani o tem — tuje:.	,
Da se odkrijejo taki domači zakriti nakladi, se prirejajo v raznih krajih razstave ali pa vzorni semnji. Tak vzorni semenj se bo letos vršil tudi v Ljubljani od
6.	do 21. avgusta. Idejo do take priprave mt ramo na vsak način ozdravljati, 6dj bo tu našel tudi naš mali obrtnik priliko, izpostaviti svoje izdelke. Vsestransko zanimanje za ta semenj kaže že dejstvo, da se je do tedaj oglasilo že okrog 200 večjih tvrdk, ki bi same potrebovale za razstavo svojega blaga približno kakih 2200 m’ prostora. če k temu še pridenemo možnost teh mesecev, ki nas še ločijo od semnja, in dotok drugih tvrdk ter posameznih manjših skupin obrti, moremo pač sklepati, da nam bo ta semenj pokazal vsaj delno sliko naše precej razvite obrti in industrije.
Da bi preštudirali oblike takih sejmov, so se že razna odposlanstva napotila v druge države.
Upravičeno se pričakuje, da bo udeležba polnoštevilna, zato prosimo vse naše obrtnike in trgovce, da si ta semenj gotovo ogledajo, ker dobiček, ki se dobi pri takih prilikah je neprecenljiv.
V glavnem odboru omenjenega semnja bo zastopana tudi naša obrtna zveza, ki bo na eventualna vprašanja glede semnja rada diijala tozadevna pojasnila.
Občinske volitve.
Volitve so razpisane, Občinski tiradi so že prejeli obrazce za kandidatne liste Prosimo torej, da pri pripravah za volitve predVsem upoštevate to-le:
Kandidatne liste je treba najpozneje v petih dneh po raizpoložitvi volilnih imenikov predložiti naravnost pri okrajnem glavarstvu.
Ker je torej doba za predlaganje kandidatnih list silno kratka, naj gredo naši zaupniki takoj po razglasitvi volitve k županu in zahtevajo obrazce kandidatnih list. Župan jih mora dati vsakemu brez izjeme. Nato pa takoj sestavite kandidatno listo natančno taiko-le:
Na prednji strani napišite v prvo vrsto kandidate za občinske odbornike, katerih mora biti toliko, kolikor je treba izvoliti odbornikov, in sicer je treba napisati krstno ime, priimek, bivališče (vas in hišno številko) in poklic vsakega kandidata. Ravno tako se v drugo vrsto napišejo kandidati za namestnike.
Na spodnjem koncu prednje strani liste se napiše ime, prebivališče in poiklic
predstavnika (čuvarja skrinjice) in njegovega namestnika.
Zadnjo stran liste pa izipolnimo takole: Pod robom, kjer je tiskano: »Podpisi predlagateljev liste in podpisi kandidatov, poslednjih z opombo, da izvolitev po tej listi sprejmejo« — pod ta tisk napišemo v sredo zgoraj: Predlagatelji te liste so:
Nato pa napišemo: »Podpisani kandidati za občinske odbornike, pziroma namestnike, ki obenem izjavljajo, da izvolitev po tej listi sprejmejo,« Pod to se 'lastnoročno podpišejo kandidati za odbornike in namestnike, in sicer najbolje v isti zaporedni vrsti, kakor so na prednji strani predlagani. Poleg podpisov kandidatov za odbornike ,se podpišejo kandidati za namestnike, tudi v tistem redu, kakor so spredaj predlagani. Podpišejo se tako, da lastnoročno razločno napišejo krstno ^me, priimek, bivališče (vas, hiš. številka), poklic in poleg tega pripišejo besedico: sprejihem. N. pr. Janez Budna, Grič št. 8, posestnik, sprejmem.
Če kandidira kdo, ki ne zna ali ne more pisati, se podkriža. Zraven njegovega križa se napiše njegovo ime, bivališče, poklic ter besedica sprejmem; ,vse to pa z lastnoročnima podpisoma potrdita dve priči
Če vzamete še druge predlagatelje, se morajo podpisati za kandidati, pred njihove podpise pa postavimo naslov: Predlagatelji so Š6. Poslednji se ravnotako podpišejo, kakor kandidati, t j, ime, bivališče in poklic.
Na spodnjem koncu liste se naoiše ime in natančen naslov tistega, ki bo listo zastopal pred oblastjo. Najbolje je, če je to prvi kandidat''(nosilec liste), Nato se napiše natančen naslov njegovega namestnika. Ne sme se pa zamenjati teh dveh a predstavnikom in njegovim namestnikom.
Na prepisih Kst, ki jih moramo poleg izvirne kandidatne liste predložiti dvakrat toliko, kolikor je volišč, napišemo pa samo na prednjo stran kandidate za odbornike in namestnike ter predstavnika in njegovega namestnika.
Kandidatne liste sestavljajte z vso skrbjo, pazite, da ne bo kake nepravilnosti, ker bi v tem slučaju okrajno glavarstvo lahko Ksto vrnilo.
Kandidatno listo nesite osebno na glavarstvo, ki naj vam izstavi potrdilo, kdaj ste jo vložili
Da ne bodo pri sedanjih občinskih volitvah prišle kmetske občine v roke nasprotnikov, priporočamo vsem, da se takoj, ko dobijo te vrstice v roke, lotijo dela s posebno pridnostjo. Najnujnejše je sedaj to-le:	*
Do 20. maja volitve končane.
Deželna vlada je naročila 'okrajnim glavarstvom, da morajo biti občinske volitve izvedene najpozneje do 20, maja 1921. Radi tega vsa okrajna glavarstva hitijo z volivnimi pripravami.
Vse reklamacije izključene.
Volivni imeniki ostanejo v veljavi tisti ki* so veljali za volitve dne 28. novembra 1920. Sedaj se ne da več noben volivec na novo vpisati in tudi ne izbrisati Volivci, ki so se po 28. novembru preselili volijo
samo v tisti občini, kjer so bili vpisani dne 28, novembra 1920.
Kdo ne sme kandidirati?
Kdor je obsojen radi hudodelstva (a ne politično hudodelstvo), radi tatvine, poneverbe, goljufije, cderuštva, beračenja, vlačugarstva, dokler ne minejo tri leta po prestani ali zastarani kazni, radi pregrešita zoper kazenskopravne določbe v varstvo volivne svobode za dobo 7 let po prestani kazni, take osebe, če so tudi vpisane v volivni imenik, se ne smejo vpisati na kandidatno listo. Nadalje taki, ki prestajajo sodne kazni, v prisilni delavnici ali so pod policijskim nadzorstvom, taki, ki so v konkurzu ali pod kuratelo. Voljeni ne more biti tak, ki še ni izpolnil 24 let, ki ni vpisan v imenik, aili ki stanuje v drugi občini. Ozirajte se na to pri sestavi kandidatnih list. Če imajo nasprotniki osebe s takimi lastnostmi na svoji kandidatni listi, opozorite takoj okrajno glavarstvo na to. Opozarjamo pa pri tej priliki, da se ne bo napačno razumevala naša tozadevna okrožnica, v kateri smo pisali, da ne morejo kandidirati tudi tisti, ki so brez zakonitega razloga odložili mandat v občinskem odboru. Ta določba velja samo za naprej, za sedanje občinske volitve pa ne! Torej sedaij lahko kandidirajo tudi tisti, ki so iz kakršnega koli vzroka odložili mesto v občinskem odboru.	'
Kandidatne liste takoj sestavite!
Čas za vlaganje kandidatnih list je zelo kratek, traja samopetdni. Sestavite torej takoj pravilno kandidatne liste. V malih in srednjih občinah hitite, da Vas nasprotniki ne prehitijo in poberejo kandidate oziroma podpise. Skličite takoj zaupnike in volivce. Zberite kandidate, vprašajte jih, če sprejmejo kandidaturo in jih takoj vpišite na' kandidatno listo, tako. kakor smo opisali. Odborniki morajo biti posebej in namestniki posebej. Ne pozabite zapisati pred vsako ime tekočo številko. Vsak kaadidat se mora lastnoročno podiš a ti na kandidatno listo ali podri ž a t i.
Tiskovine za kandidatne liste.
Kandidatne liste je dala tiskati vlada nove. Dobite jih za plačilo pri občinskem uradu ali pa pri okrajnem glavarstvu. To so uradne kandidatne liste, ki so edino veljavne. Napravite tri izvode takih list. Na prvi izvod se morajo čitljivo podpisati vsi kandidati, na druga dva* izvoda ni treba podpisov.
Razpis volitev.
Tri dni bodo imeniki razgrnjeni v vpogled. V tej dobi si bo vsak lahko prepisal v občinskem uradu imenike. Kandidatne Hste morate povsod' vložiti naravnost pri okrajnem glavarstvu in nikjer ne pri občini. Stranka, ki prva prinese pravilno kandidatno listo na okrajno glavarstvo, bo imela prvo volivno skrinjico na volišču. — Želimo, da pošljete en prepis kandidatne liste Tajništvu, Kmetske zveze v Ljubljani, da vidimo ali je prav ali ne.
Kdaj bodo vcKtve.
Dan in prostor volitev določi okrajno glavarstvo. Volitve se vršijo povsod od 8. ure zijutraj do 5. tire zvečer.
Votivne komisije.
Kjer imajo namesto župana gerenta, bo vlada imenovala vladnega komisarja za vodstvo volitev in enega volivca v komisijo. Predstavniki strank, ki čuvajo volivno Skrinjico stranke, so tudi pravi člani komisije.
800 volivcev za'eno volišče.
Občine, ki imajo do 800 volivcev (ne prebivalcev), imajo eno volišče. Če jih je več kot 800, dvoje ali več volišč. Kolikor je volišč, tolikokrat je treba predložiti okrajnemu glavarstvu ge po dvakrat toliko prepisov liste, kolikor je v dotiični občini • volišč. Za vsako volišče morajo biti drugi predstavniki in sicer taki, ki imajo volivno pravico na dotičnem v o lišču.
Naše vodilne somišljenike in zaupnike prosimo, da prav nič ne odlašajo, ampak storijo vse, kar se da.	i
Strokovne vesti.
Razstrelilni smodnik in vžigalna vrvica za obrtnike. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima zopet na razpolago večjo množino navadnega in ojačenega razstrelilnega smodnika ter manjšo množino dina-mona, kakor tudi vžigalno vrvico. Interesenti naj takoj prijavijo svojo potrebo.
Betonsko - okroglo železo. Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani ima v zalogi večjo, množino betonskega okroglega železa 8 do 22 mm močnega in 10 do 13 m dolgega. Interesenti naj prijavijo svoje potrebščine pismeno ali ustmeno na Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, Dunajska cesta št. 22.
Raznoterosti.
Trnjeva pot socialističnega kapitalista.
Voditelj soc. stranice A. Kristan je imel oskrb-ništvo Friderikovih posestev že skoro v žepu. Prvo leto bi prislužil 15 milij. Ker pa je ta kupčja prišla prezgodaj v javnost, se vlada nekoliko sramuje stvar kar tako naravnost izvršiti. Toda mi smo prepričani, da bo Kristan že znal — kakor vedno, kadar je šlo za njegov žep — dobiti pot do Friderikovih posestev. (Se je že zgodilo. — Op. uredn.)
Ponarejeni podpis. Ker so jo samostojni 8 svojo izvozničarsko kupčijo tako zavozili, da celo srbski kmetje nanje z zaničevanjem gledajo, skušajo samostojneži to polomijo tako popraviti, da, so priobčili v Kmetijskem listu neko zahvalo srbskih in hrvatskih kmetov za prijazen sprejem in gostoljubnost v Sloveniji. Dognalo pa se je, da so samostojneži srbskega poslanca Cedo Stankoviča kar sami podpisali.
Novi (lani mnistrskega sveta so trije: dr. Spaho (minister za trgovino), dr. Karamehme-dovič (minister za narodno zdravje) in Ivan. Pucelj (minister za poljedelstvo). Regent je podpisal ukaz.
Slovensko! trgovsko društvo »Merkur v Ljubljani naznanja svojim članom, da se vrši v soboto, dne .19. t m. ob 10. uri dop. v sejni dvorani mestnega magistrata XX. redni občni zbor. Na dnevnem redu so sledeče točke: 1. Pozdrav predsedstva; 2. poročilo tajnika; 3. po-
ročilo blagajnika; 4. poročilo preglednikov računov; 5. volitev odbora; 6. Slučajnosti. Gg. člane prosimo, da se občnega zbora udeleže v čim večjem številu.
Borza v Novem Sadu. Na zahtevo novosadske trgovske in industrijske kamore je minister za trgovino dovolil osnovanje produktne borze v Novem Sadu. Pravila so že potrjeno in bo borza takoj pričela s poslovanjem.
Uvoz v Nemčijo. Nemčija je dovolila prost uvoz žive in zaklane živine in masti.
Novi davki? Kako sedanja vlada gospodari, je razvidno iz tega, da znaša primanjkljaj za letošnje proračunsko leto 4000 milijonov kron. Saj pri takem gospodarstvu drugače ne more biti. Da bodo muslimanski poslanci glasovali za centralizem, bo treba šteti na stotine milijonov kron iz žepov kmetskih davkoplačevalcev, tudi samostojneži bodo odnesli na ta račun nekaj milijonov kron — vsaj poslanec Avramovič je teh misli — na drugi strani pa vlada pusti velekapitalistom, da brez carine izvažajo svoje izdelke in • pri tem zaslužijo na milijone, katere bi vlada sama spravila v kašo. Liberalna vlada tudi zelo pridno ustvarja razna državna korita za svoje pristaše (n. pr. drugo nepotrebno ravnateljsko mesto na ljubljanskem učiteljišču, drugo nepotrebno učiteljišče v Mariboru itd.).
V Celoveu se je osnovala Koroška zveza slovenskih posojilnic in zadrug, kjer so včlanjene slovenske zadruge, lh se nahajajo v Nemški Avstriji.
Češki sladkor v Trstu. V Trstu ne kupuje nikdo več češkega sladkorja, ki stane danes 5.11 lir Iranko vagon Trst, medtem ko se dobi amerikanski sladkor po 13.50 do 14 dolarjev za 100 kg, a belgijski v kockah po 4.90 lire kilogram.
Koliko pšenice smo izvozili na Čehoslova-
ško? Na podlagi pogodbe s Čehoslovaško bi imeli izvoziti iz Jugoslavije v Čehoslovaško 6000 vagonov pšenice. Do danes pa ni odšel še noben vagon, kljub temu da poteče pogodba že 30. junija.
Pobiranje davka na poslovni promet. — Gospodarsko- , finančni komite ministrov je odločil v seji dne 5. marca 1921 o vprašanju, kako je postopati z davkom na poslovni promet v zvezi z novimi postavkami carinske tarife* sledeče: 1. da se v slučajih, kjer ni predpisana nikaka carina, ne pobira davek na poslovni promet; 2. da se v ostalih slučajih davek na poslovni promet zniža sorazmerno z novimi znižanimi carinskimi postavkami.
Zadružna industrijska podjetja v Kočevju, ki obsegajo parno žago in veliko parno opekarno, so začela obratovati in se razvijajo zelo povoljno. Polovica kapitala je v slovenskih rokah.
»Titanit«, tovarna, smodnika in strelnih artiklov v Zagrebu, je stavljena pod nadzorstvo vojnega ministra.
Devizna politika v Avstriji. Na Dunaju se je vršila velika enketa o reformi devizne politike, ki bo služila za podlago reviziji dosedanjih naredb.
Bolgarske železnice. Bolgarska vlada je naročila zi Francije 25 lokomotiv in 195 vagonov.
Književnost.
Novakova Slovenska stenografija je izšla v 4. predelani izdaji. Ta knjiga je postala prav potrebna, ker je že leto dni ni bilo dobiti. No-
štev. 4
Jugoslovanski Obrtnik, 15; aprila 1921.
Stran 31
podjetje
r. z. z n. z.
v Ljubljani, Pražakova ulica št. 3
sprejema hranilne vloge, daje posojila na zastave, odstope ra čunov, eskomptira menice itd.
Obrtna centrala v Ljubljani
za obnovitev po vojni poškodovanih krajev, r. z. z o. a. Pražakova	ulica	it. 3
sprejema naročila za vsa stavbna	oddaja pa	tudi v večjih množinah
in druga opremna dela, posebno na-	razna deia	posameznim članom —
ročila za večje naprave, kontorje,	obrtnikom.	V slučaju potrebe nudi
Sole, zasebna stanovanja itd.	tudi	potrebno	orodje.
Načrte, stroškovnike in druga tehnična mnenja ob poverbi dela brezplačno,
vak je izločil stavke, ki so nas že spominjali Ha preteklost in jih nadomestil z novimi, ki odgovarjajo sedanjim razmeram. Novi so Samo-saaki za Srb in njega izpeljanke. Da je knjiga strokovno na višku, nam dokazuje že avtorjevo ime. Avtogram, ki ga je oskrbel prof. Osa-na, je prav čeden in ličen. — Stenogram se bere čisto, jasno in razločno. Cena knjigi je K 52 in se dobiva v Jugoslovanski knjigami v Ljubljani.
V tisku je Slov. stenografska čitanka, ki izide kmalu po Veliki noči, ki bo omogočila, da se stenografi še naprej izpopolnjujejo v stenografiji.
Odgovorni urednik: Ivan Ogrin. — Izdajatelj in založnik: Jugoslovanska obrtna zveza v Ljubljani.
Tiska: Jugoslovanska tiskarna v Ljubljani.
različnih dimenzij, najboljše
kakovosti in lastnega izdelka, ima po primerno nizkih cenah v zalogi — tvrdka
Ivin OGRIN. Groierjevo nabrežje 6.
xMxxxatt*xX>ixttx*x
n umu i unuu
nun in t
ftlii Cjii.-k	K-	tii-	■
pomil!« po zmerni ceni:
traverze 30 cm profil,
/ portlandcemeiif, zidarsko orodje, kamnolomslte droge, krampe, lopate, kiad.ua, ffico.
Orodje za klfu£«nl£ar)e: nakooala, vrtalne ragle, rez lirike, shajala la
fckar e za plofieolno.
T m j
v lastnem domu - Miklošičeva cesta 6
obrestuje hranilne yloge po čistih
Ljudska posojilnica v Ljubljani je največja slovenska posojilnica in Je imela koncem leta 1918 nad 43 milijonov kron vlog in nad I 1,100.000 kron rezervnih zakladov. Mudska posojilnica stoji pod neposrednim državnim nadzorstvom.
naacaaaanaaaaaaaag
[J 5taVbna pisarna
| Ivan Ogrin
Q	Ljubljana,
Q Gruberjevo nabrežje St. 8.
0 Prevzema vsa zidarska in druga stavbna y dela. Izdaja strokovna mnenja, izvršuje “	načrte	in proračune,
jj Delo solidno. © Primerno nizke cene.
□cacacan c:aa aaaaaaaaa
Stavbno
Uitm.
1860
:
ti •
arhitekt in mestni stavbenik Ljubljana, Gosposvetska cesta 10
sc priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela. — IzvrSuje to~ | zadevne načrte in proračune. &--------------------------------
GOSPODARSKA ZVEZA
|| centrala za skupni nakup in prodajo v Ljubljani, reg. zadr. z omej. zav. Stalna zaloga poljedelskih strojev: motorjev, mlatilnic, vitljev, slamp- in
reporeznic, brzoparilnikov, plugov, bran, čistilnikov 1.1. d.
I	Prodaja	umetnih	gnojil,	kolonijalnega in špecerijskega
blaga ter poljskih pridelkov.
Zaloga pristnega domačega in ogrskega vina, žganja i. L d.
W Lastna izdelovalnica in prekajevalnica klobas. ...	Lastna	zeljarna.
XSaE3C*32ll
^:e:e:e:c:cieieieie:e:eic:cieie
rovainii
v Ljubljani
je edini slovenski zavarovalni zavod, ki zavaruje proti požarnim škodam poslopja, premičnine in poljske pridelke. — Sprejema življenjska zavarovanja v vseh kombinacijah.
Delniška glavnica: K 30,000.000 —.
HHHHH
Sospodarska
v iujubljani  —
posluje začasno v prostorih Eadružne zveze
^Dunajska cesta 38/1.
banka
Daje trgovske kredite, eskomptira menige, lombardira vrednostne papirje, kupuje in prodaja tuje valute in devize, sprejema vloge v tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne in borzne transakcije pod najugodnejšimi pogoji. x
Rezerve: nad K 10,000.000*—.
Karol Majce i drug
čevljarski mojster
Radeckega cesta štev. 6
se priporoča za vsa v čevljarsko stroko spadajoča dela. Prodaja izgotovljene čevlje in Čevljarske potrebščine.
• «
n
v Spodnji Šiški, Gosposvetska cesta 136
prevzema vsa v mizarsko stroko spadajoča dela, zlasti stavbeno mizarstvo. — Cene primerne, oelo solidno, postrežba točna-
Vsakovrstne slamnike
gej. trgovcem in cenj. občinstvu priporoča « FRANJO CERAR, tovarna slamnikov,
Stob, p. Domžale pri Ljubljani.
Čebelni vosek
suhe s at in e In odpadke sveč
kupuje po najvišji dnevni ceni
J.Kopač, svečar V Ljubljani
Celovška cesta št. 90.
Jadranska banka
Podružnica Ljubljana
Centrala:
Trst.
Podružnice:
Dubrovnik,
Dunaj,
Kotor,
Metkovič,
Opatija,
Split,
- Šibenik, Zader.
Ekspozitura:
Kranj.
Sprejema vloge na knjižice, vloge na. tekoči in žiro račun proti najugodnejšemu obrestovanju.
Kupuje in prodaja devize, valute, vrednostne papirje itd.
Eskontira menice, devize, vrednostne papirje itd.
Izdaja čeke, nakaznice in akreditive na vsa tu- in inozemska mesta.
Daje predujme na vrednostne papirje in na blago, ležeče v javnih skladiščih; daje trgovske kredite pod najugodnejšimi pogoji.
Prevzema borzna naročila in jih izvršuje najkulant-neje.
Brzojavni naslov: JADRANSKA.
Telefon št. 257.
♦
♦
♦
♦
:
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
♦
i
♦
♦
♦
♦