1094
Nobelovec Jaroslav Seifert
Nobelovec Jaroslav Seifert
Pesnik Jaroslav Seifert je prvi Ceh, ki je dobil Nobelovo nagrado. Rodil se je 23. 9. 1901 v delavski družini v Pragi na Zižkovu. Kot gimnazijec je zapustil šolanje in se začel ukvarjati z novinarstvom in književnostjo. Najprej je delal v Rudem pravu, leta 1922 je sodeloval v kulturni rubriki brnskega komunističnega dnevnika Enakost. V Brnu se je za vse življenje spoprijateljil s pesnikom Františkom Halasom. V letih 1922/1925 je bil odgovorni urednik satiričnega tednika Togotnez, v letih 1923/1927 je delal v praški Komunistični knjigarni in založbi, v letih 1927/1929 je urejal ilustrirani tednik Komunistične partije Češke Reflektor. Leta 1929 je podpisal tako imenovani Manifest sedmih komunističnih pisateljev (pobudnik je bil Ivan Olbracht, besedilo pa so podpisali Josef Hora, Marija Ma-jerjeva, Helena Malifova, Stanislav K. Neumann, Vladislav Vančura), ki je odklanjal novo izvoljeno vodstvo stranke z voditeljem K. Gottwaldom na čelu. Po izključitvi iz KPČ je delal nekaj časa kot sodni referent. V letih 1930/31 je bil urednik gledališke revije Nova scena, od leta 1931 redaktor socialnodemokratičnega tiska. V letih 1931/1933 je urejal ilustrirani tednik Bogato cvetje, v letih 1933/1939 je bil kulturni urednik dnevnika Jutranje novine, med drugo svetovno vojno je bil urednik dnevnika Narodno delo. Po vojni je urejal še dva časopisa, leta 1949 pa je postal svobodni umetnik. V letih 1969/1970 je bil predsednik Zveze čeških pisateljev. Bil je v Avstriji, Italiji, Franciji, v Sovjetski zvezi. Dobil je tri državne nagrade (1936, 1955 in 1968). Leta 1967 je bil imenovan za narodnega umetnika. V dvajsetih letih je bil član literarnega gibanja Devet sil in češkega poetizma.
Za Nobelovo nagrado je zvedel v eni izmed praških bolnišnic na Vino-hradih. Poleg omenjenih pesniških zbirk je izšlo tudi nekaj izborov iz njegove poezije, zastopan pa je tudi v številnih antologijah. Pri nas so mu izdali pesniško zbirko v Skopju (1984) in v Beogradu (1984).
Bibliografija Jaroslava Seiferta:
Mesto v solzah (1921), Sama ljubezen (1923), Na valovih TSF (1925), Slavček poje slabo (1926), Poštni golob (1929), Zvezde nad Rajskim vrtom (1929, podlistki), Jabolko iz naročja (1933), Venerine roke (1936), Zapeto v rotacijo (1936), Zbogom, pomlad (1937), Osem dni (1937), Jesen na Češkem (1937), Ugasite luči (1938), Pahljača Božene Nemcove (1940), V svetlobo odeta (1940), Kamniti most (1944), Glinasta čelada (1945), Romanca o kralju Vaclavu Četrtem (1949), Šel slikar ubogi je po svetu (1949), Pesem o Viktorki (1950), Mamica (1954), Deček in zvezde (1956), Iztrgane strani (1957), Praga (1958), Lastovice nad reko (1962), Verzi o Pragi (1962), Koncert na otoku (1965), Odlivanje zvonov (1967), Hallevev komet (1967), Kužno znamenje (najprej izšlo v disidentskem založništvu 1971, nato v Pragi 1981), Dežnik s Piccadillvja (najprej v tujini 1978, nato v Pragi 1979), Vse lepote sveta (1981, izšlo v tujini in doma), spomini.
B. Š.