Angelček
otrokom prijatelj, učitelj in voditelj.
Uredil
Anton Kržič.
XVI. teeaj.
V Ljubljani, 1908.
Izdalo društvo „Pripravniški dom".
Natisnila „Katoliška tiskarna"
prejeto od urèfe n za opravljanje imovine upornikov

t c m
ì


KAZALO.
Pesmi.	stran
Prišlo novo leto ....	1 Basni: Mihec in stržek. — Jakec
in vrabCek. ...	7 Deklica in zvonček, —
Deklica in ledena roža	44
Tone in vran ....	45
Anka in sinica ....	71
Oj, ta starka zima ...	15
Snežinke.......15
Snežinke .......	17
Umrla.......17
Lisičje zgodbe:
Doma ......24
Slastno kosilo ....	25
Nesrečna noč ....	40
Prekajeno meso ...	41
Plen........72
Nevarnost......73
Maščevanje.....104
Kazen.......121
Sušeč........33
Mislil sem......33
Ptičkova prošnja ....	38
Pustu........39
Zajec in lisica.....42
Prvi žarki ......46
Pridi k nam. Velika noč .	49
Pogled na križ (Slika) . .	57
Studenčku ......	65
V	radosti.......65
Nagajivi veterček ....	71
Naa poljanami.....71
Staremu ateju za god . .	79
Naš Tonček.....80
Tolažba prosjaka ....	81
V	polju.......81
Orabljica (Slika) ....	89
Nevednost......96
V	gozdu.......97
Kmetova pesem ....	99
Kosci........110
Šli smo voščit.....112
Stran
Vrh planin......113
Noč ........113
Na božji poti.....120
V	nebo........120
Suša in dež......128
V	domači vasi.....129
Ob zibelki......129
Ko ugasne dan ....	133
V	mesto.......144
Jesen........145
Kralj Matjaž......160
Materi........174
Ob mrtvaškem odru ...	175
Smrt mamice.....175
Dečkova ž*lja.....176
Božične misli.....177
Na počitnice.....177
V	koči pod goro ....	180
V	proslavo 60 letnice vladanja Nj. Vel. ces Franc Jožefa 1.......185
Naš Tonček .....	187
Pod božičnim drevescem .	189
Povesti, popisi, pripovedke, basni itd.
Venec lepih dogodkov iz življenja našegacesarja:
1.	Naš cesar — raladino-
Ijub......2	18
2.	Bogoljubnost našega cesarja .......34
3	Dobrodelna radodarnost našega cesarja . 50 66	82
4	Junaška neustrašenost našega cesarja . . 98	114
5. Vljudnost našega cesarja ...... 130	146
6 Kako zelo je priljubljen
naš cesar.....178
Basni...... 6 43 141	172
Radost ubogih (Slika) . .	8
Stran
Božično drevesce . 11 21	37
Kdor išče, ta najde . 26	47
Kako je po zimi ....	39
Lisica in žrjav.....45
Deklica in razbojniki . .	45 Aielujal ... .i. .	53 Otrokovo velikonočne» darilo Mariji pomočnici. .	57 Aleškova butara . . 61	74 Smreka in grm . . . .	69 Julkine šmarnice ....	75 Kaj je pripovedovala sinica	77 Med pšeničnim biljem . .	83
V kleti........86
Čmrlji......89	102
Ob solčnem mraku"(Basen)	95
Lurd......100	125
Ribič........111
Škof-ministrant.....111
Basen........111
Gozdar Damijan ....	115
Na počitnicah ... 122	142
Hvaljen bodi.....134
Kaj piše jež ježu ....	149
Polharska uganka ....	158 Slavnosten šopek svetemu
očetu zlatomašniku v Rimu	161
„Daj nam danes..,". . .	166
Pridnost, najboljši zaklad .	171
Jurčkova nevoščljivost .	180
Kako se je Janezek sankal	186
Basen o sraki.....189
Kaj je dobila Angelica za
novo leto......190
Radovednost ni dobra . .	191
V zabavo in kratek čas.
Novoletna naloga (Cesarjeve letnice)..........16
Kratkočasntce: Čevljarski mojster in vajenec. - Preoster nauk. —
Stran
Krčmar in gost. — Hišna in tujec. — Učenjak. . .48 Ali je modro razsodil. — Primerno pojasnilo. — Radovedni Vilko . . 80 Dober svet. Upnik in
dolžnik. — Pravi berač 96 Z veseljem pokopali. —
Pomoček.....112
Premajhna klobasa. —Na mitnici. — Katehet . . 128
Nevaren pes.....144
Res je, — Pozabljivec . 160 Prevelika varčnost. — Razmišljenost .... 176 Uganke . . . 48 112 176 Šaljivo vprašanje . . 80 176
Demant.......144
Slike.
Zima. (Hiša ob potoku) .	9 Lisičje zgodbe:
Doma.......24
Slastno kosilo .... 25
Nesrečna noč ....	40
Prekajeno meso....	41
Plen........72
Nevarnost......73
Maščevanje.....104
Kazen.......121
Jezus nese križ.....50
Orabljica.......88
Cerkev lurške Matere božje	101 Lurd: pred cerkvijo . . . 126 Jezus ozdravi Petrovo
taščo.....136-137
Senca sv. Petra ozdravlja
bolnike.....152-153
Pij X. kot novomašnik . . 164 Jezus reši sv. Petra . 168—169 Naš cesar Franc Jožef I. . 184 Božično drevesce . . . . J 88
yr
Štev. 1. Ljubljana, dne 1. januarja 1908.	tečaj.
Prišlo novo leto.
Prišlo novo leto; osemkrat deseto je za dedka Marka.
In prišli so vnučki, mladi, živi vnučki, srečo voščit dedku:
,Dobri, blagi dedek: Bog daj srečno leto, srečno, novo leto? Da bi pripovedek pravili prelepih dolgih nam še let
osemkrat deset, dobri, ljubi dedek!" *
Dobri dedek Marko pa so se smejali, in so jim nasuli v robce in klobuke rumenih orehov, jabolk žarno-rdečih in rožičev sladkih: ,Nate, dobri vnučki, pridni mi bodite!" Zasmejali so se vnučki, zasmejali so se dedek . ..
Bogumil Oorenjko.
Venec lepih dogodkov iz življenja našega cesarja.
1. Naš cesar — mladinoljub.
b premnogih priložnostih je naš presvetli cesar Franc Jožef I. pokazal, kako očetovsko ljubezen ima do mladine.
Ko se je proti koncu preteklega leta po prestani hudi bolezni naš cesar prvikrat peljal iz Schönbrunna v svojo cesarsko palačo, so mu Dunaj-čani izkazovali na izredno slovesen način svojo vdanost in srčno radost, da je zopet ozdravel ljubljeni vladar. Ko je pa zvedel, da hoče tudi šolska mladina nastopiti ob tem veličastnem slavju, je to prepovedal preblagi vladar v očetovski skrbi, da bi se
otroci kaj ne prehladili v zimskem hladu.
* *
*
Z velikim veseljem pa je naš cesar dovolil, ko sofv gorkem poletju, 24. junija 1898, dunajski otroci hoteli posebej za petdesetletnico slavnega vladanja poslaviti svojega ljubljenega vladarja. Po vsem cesarstvu je takrat vse tekmovalo, kako in kje naj bi napravili večjo svečanost. Pa videti je iz sporočil, da nobeno slavje ni tako srčno veselilo presvetlega vladarja kot veličastna manifestacija dunajske šolske mladine. V najlepšem vremenu je šlo mimo cesarja blizu 82000 ljudskošolskih učencev in učenk. Navdušeno so ti otroci pozdravljali vladarja. In z otroškim glasom so strinjali tudi učitelji in starši ter neštete množice svoje navdušene čestitke. Z ginjenim srcem in posebnim zadovoljstvom se je cesar zahvaljeval za to otroško poslavljenje.
• * « k *
Ko se je I. 1893. naš cesar mudil v Pragi, so mu v Žižkovu pred magistralnim poslopjem otroci, seveda v manjši meri, napravili enako veselje kot ob petdesetletnici na Dunaju. Na trg je prikorakalo in se po vo-
jaško v skupinah postavilo nad 7.000 otrok : vsi so imeli v rokah smrekove vejice in cvetlice ter z njimi pozdravljali cesarja. V središču pa je bila postavljena cesarjeva podoba in okrog nje so stale belo oblečene deklice, ki so v krogu držale cvetlične vence. Zdaj iz otroških pri navdušeno zadoni cesarska pesem, in ko jo odpojó, zakliče cesar z močnim glasom: „Dobro, dobro, ljubi moji otroci!" in ko se je potlej zahvaljeval županu za lepi vzprejem, skoro ni mogel zatajiti srčnega ginjenja.
* * *
L. 1888. je bila sijajna slovesnost ob odkritju spomenika cesarice Marije Terezije. Ko stopi cesar iz slavnostnega šotora, zagleda hčerko cesarskega princa, Elizabetko, in štiri otroke nadvojvoda Miroslava stoječe v ozadju, odkoder se ni moglo dobro videti. Prijazno zakliče cesar: „Pridite vendar bliže, otroci!" in jih začne porivati pred seboj, da so bili kmalu v prvi
vrsti ter so veselo gledali ves veličastni prizor.
* *
»
Nekoč (I. 1887.) se je bil naš cesar na lovu preveč odstranil od lovske družbe, da sta z adjutantom izgrešila pravo pot. Že pozno zvečer potrkata v planinski koči ter poprosita, naj bi jima šel kdo pot pokazat. Družina je bila ravno pri večerji ; deček za mizo, ki je imel ptujca v lovski obleki za mestnega gospoda, nikakor pa ni slutil, da bi bil cesar, se takoj oglasi, da gre rad, le toliko naj še počaka, da se navečerja. -Je- „Kar tukaj-le k peči sedi tačas, bom takoj gotovi" pravi cesarju. Cesar se nasmehne ter sede s spremljevalcem na klop. Dobra gospodinja jima po lepi stari navadi ponuja večerjo, češ, naj prisedeta in zajameta z družino. Toda cesar se opravičuje s tem, da se jima mudi in da bode voditelj itak kmalu gotov.
Zdaj se odpravijo na pot Ko pa cesar omeni, da naj jima pot pokaže do cesarskega gradiča, se mladi kažipot prestraši in začne jecljati: „Kaj, v grad naj peljem gospoda? No, saj pa menda vendar nisi, to se reče" — hitro popravi v zadregi — „niste cesar sam?"
"3d. 3 PS
1'
„In ko bi bil," odvrne smehljaje se cesar, „alr bi me ne hotel voditi?"
„O, do kraja sveta bi šel za našega dobrega cesarja!" vzklikne navdušeno deček in koraka potlej tiho dalje. Misel, da kaže pot cesarju, mu je hipoma ustavila poprejšnjo zgovornost. Ko pridejo do gradu, se hoče mladi voditelj takoj vrniti, toda cesar mu ne pusti, rekoč, da se mora odpočiti,
„To se ne spodobi, da bi jaz s svojimi okovanimi čevlji stopil v tako lepo sobo," se opravičuje deček. Toda zdaj pa cesar sam kaže pot njemu, ki ga je poprej vodil, in šele tedaj, ko se je v gradu dobro okrepčal z jedjo in pijačo, se je bogato obdarovan zopet vrnil domov. Še nikoli se mu ta pot
ni zdela tako kratka in prijetna.
* *
Ob drugi priliki (I. 1883.) se je po srečnem lovu nabralo mnogo ljudi, da bi si ogledali množico raznovrstne ustreljene zverjadi.
Med gosto natlačenimi ljudmi se je plazil prijazen deček, sinek nekega rudarja ; radovednost, da bi videl cesarja, ga je gnala, da se je kar med nogami odraslih ljudi dalje motovilil in iskal s svojimi ognjevitimi očesci cesarja, da bi ga mogel prav odblizu pogledati. Cesar je bil pa že davno opazil namero ljubeznivega dečka, ter mu je šel pol pota naproti, da bi ga oprostil izmed nevarne družbe mnogoštevilnih nog. Hops! zagrabi presvetli vladar dečka za rame, ga visoko pri-zdigne in vzklikne z blagohotnim glasom : „Nikar mi ne pohodite mojega malega Štajerca!"
Potem je cesar postavil malega radovedneža na varen prostor, ga bogato obdaril in se vrnil v svoj lovski grad,
* * *
Istega leta se je naš cesar peljal na Ogrskem iz Szegedina po železnici. Na prvi postaji se je nabralo veliko občinstva; tudi šolska mladina se je zbrala na kolodvoru. Ko se je cesar bližal otrokom, so začeli
roke stegovati proti njemu navdušeno klicaje: „Eljen!" „Kaj pa hočejo otroci?" vpraša cesar navzočega ministra Tisza. „Vašemu Veličanstvu bi radi poljubili roko," odvrne minister. „Teffek !" (Prosim) reče smehljaje se vladar in prepusti obe roki svojim prijateljčkom.
Ob svojem potovanju na Koroškem 1. 1882. je prišel naš cesar tudi v vas Predél. Zelo so se razveselili preprosti ljudje tega odlikovanja; nekateri so kar kleče pozdravljali Visokega gosta. Učenci pa so pred vaško šolo zapeli cesarsko pesem.
Cesar vpraša bistrega dečka, kako mu je ime. „Jožef Bogovič, ljubi gospod cesar," se odreže mali junak.
„In kaj so tvoj oče ?" vpraša cesar dalje.
„Prosim, gospod cesar, rudokop so v Rablju, in pridejo šele v soboto pozno domov, v pondeljek pa že odhajajo pred dnevom."
„Ali bi bil ti tudi rad rudokop?"
„Ne, jaz bi bil najrajši vojak in bi se tako junaško bojeval kot oni junaki, ki imajo spomenik tam-le doli ob cesti."
Ta odgovor je bil zelo všeč cesarju. Ukazal je zapisati dečkovo ime ter je zapustil med radostnimi klici uborno vas. O božiču istega leta pa se ustavi postiljon pred hišo pridnega učenca Jožka ter privleče obsežen zaboj z napisom: „Jožefu Bogoviću, najprid-nejšemu učencu na Predelu." Ko ga odpre, najde v njem polno igrač, knjižic, slik, vojakov itd. ; zraven pa še lepo pisemce, ki je bilo v njem zapisano, da se cesar še z veseljem spominja pridnega učenca Pre-delske šole in mu pošlje ta božična darila.
Lahko si mislite, koliko veselje je zavladalo v preprosti koči !	(Dalje prih.)
*
*
Basni.
Spisal Janko Poläk.
1.
Lev se je nekoč razsrdil. Obraz mu je bil tako mračen, da se ni drznil stopiti noben podložnik predenj.
Podložniki so mislili semintja, kako bi se levu zopet prikupili in mu razjasnili obraz.
Toda nobenemu ni hotela priti dobra misel v glavo.
Kar se oglasi lisica:
„Nič ne mislite več! ... Jo že imam ! ... S svojimi tristo umetelnostmi bom gotovo razjasnila levu obraz!" . . .
„Dobro!" so dejale živali.
Odišli so proti gradu, v katerem je stanoval lev.
Pa komaj so šli četrt ure, že se ustavi lisica in se popraska za uše=i.
„Kaj ti je?" jo vprašujejo živali.
„E nič! . . . Smolo imam, smolo! .. . Sto umetelnosti sem pozabila ravnokar! . . . Toda to nič ne de!... Vem jih še dvesto !... In te bodo zadostovale!"...
„Dobro!" so dejale živali.
In stopali so dalje.
Pa komaj so šli nove četrt ure, se ustavi zopet lisica in se popraska za ušesi.
„Kaj ti je?" jo vprašujejo živali.
„E, nič! . . . Smolo imam, smolo! ... Že zopet sem pozabila sto umetelnosti!... Pa tudi to nič ne de !.. . Vem še sto najlepših ! . . . In te bodo zadostovale !" . . .
„Dobro!" so dejale živali.
In korakali so dalje.
Pa so dospeli do grada, v katerem je stanoval lev. —
Kar se lisica domisli, da je pozabila tudi zadnjih sto umetelnosti. Živali so bile silno razsrjene in gotovo bi bile lisico raztrgale na^drobne kose, da jo ni odkurila urnih krač.
In pustila je na cedilu vse, ki so se zanašali na
njene umetelnosti, ne da bi se zavedeli lastne moči.
* *
*
u.
Na svojem potovanju je srečal bogatin ubožca, ki je stal pred mrhovino in jo ogledoval.
„Hej! Kako moreš vendar kaj takega ogledovati in dihati smrad, ki okužuje zrak daleč naokoli?" reče bogatin.
„Gospod, ogledujem samo zobe. Lepši so od biserov na dnu morja!" — Osramočen je odšel bogatin svojim potom. Ubožec pa je zrl za njim. Zmagovalen nasmeh mu je legel na veli ustnici.
in.
Mihec in stržek.
Mihec: ,Stržek ti mali, zleti sem v hram. Mrzlo je tam v tvojem domovju, v golem grmovju ! * —
Stržek: „Mihec ti dobri, hvala ti, hvalal Res je moj domek luknjica mala. Tudi ni topla,
kakor tvoj domek. Pa do toplote dosti ni meni. Rajši na okno zrnja mi deni. Tistega bodem vsega pobiral, Bogu in tebi hvalo dajal".
Mihec je stržku zrna natrosil, stržek pa pridno z okna ga nosil.
IV.
Jakec in vrabček.
Jakec: „Vrabček, čiv, čiv, čiv!, Si še vedno živ? V mrzli nofi ni zmrznila ti kri?" —
Vrabček: , Kožuh sem dobil topel od Boga, ti pa, Jakec, daj malo mi prosa.
Če pri hiši ni tečnega prosa, dobra tudi bo suha skorjica. To ti rečem jaz: Hujši res je glad nego zimski mraz I",
Jakec vrabčem dal skorje in prosa, razveselil s tem ljubega Boga! . . .
S3???
Radost ubogih.
Zima je bila. Tisto leto se je izkazala posebno radodarno s svojimi nadlogami. Dannadan je sulo z neba; kadar je pa le malo ponehalo, se je oglasila burja, žvižgala okrog hiš in delala zamete. Ljudje so tarnali in vzdihovali, kajti večinoma še niso bili pripravljeni tia zimo. Imeli so zunaj še steljo, drva — in kdo bo sedel rad v takem mrazu pri nezakurjeni peči!
Tudi Brlogarjevim je slaba pela. Imeli so sicer navado, pripraviti vse o pravem času ; a kadar ni mogoče, ne moré tudi tisti, ki hoče.
Brlogarjevi so imeli svojo kočo pod strmim bregom kraj vasi. Stara, lesena hiša je pomnila že kdove koliko rodov; vendar je še za silo kljubovala nezgodam. Kajpak ni bilo kaj prijetno v njej, kadar je raz sajala burja. Pokalo je na gosto, kot bi bila zunaj vojska, in pri razpokah je celo pihalo noter. Jeseni so Brlogarjevi zamašili vsa nevarna mesta z mahom, a se. je kmalu posušil in odpadel. Tudi streha ni bila prav v redu. Veter je nanesel na več mestih v podstrešje snega, in Brlogarjevi so se bali, da bodo pod streho mokri . .
Mislil bi morda kdo, daje bilo vzrok temu slabo gospodarstvo. Toda je bila druga.
Brlogarjevi so bili revni, da so imeli komaj za vsakdanje potrebe. Oče je hodil v graščino delat kot dninar; plača njegova je bila pičla, da je komaj preživljal svojo, ne sicer veliko družino. Uvidel je pa kmalu, da tako ne more dalje. Potrebe so bile vedno večje, denarja pa vedno enako — namreč nič, ker je šlo vse sproti. Zato se je odpravil neke spomladi na pot za delom — v daljno Ameriko. Upal je, da si s tem opomore in sčasoma popravi tudi svoj dom. S težkim srcem se je odpravljal od doma, kjer je zapuščal štiri, za delo nezmožne ljudi: svojo mater, ženo in dva otroka. V Ameriko je prišel — a ni mogel najti takoj dela. Doma so pa že komaj čakali, da jim kaj pošlje — a prišlo je samo tolažilno pismo, drugo za drugim.
Približala se je jesen in zima, in kmalu je zapadel sneg. Brlogarjevi niso bili nič pripravljeni nanj. Zlasti jih je skrbelo za drva. Na noben način jih ni bilo mogoče dobiti.
Kdor je kaj imel, je porabil zase, še prodati ni hotel nihče. Mraz je pritiskal vednobolj, Brlogarjevi so pa žgali zadnja polenca. Sekali so okrog hiše grmovje in razdrli vse piote, da bi bilo za največjo silo. Nazadnje pa zboli še mati, in družini je stala pred durmi najhujša beda.
Polagoma je sneg malo skopnel, in dobili so spet upanjè, da se jim obrne na boljše. Devetletni Tonček in štiriletna Ivanka sta večkrat poslušala svojo mater in babico, kako sta tožili o bridkih dneh. Ivanka seveda še ni razumela, kaj je to : Tonček pa je bil že toliko pri razumu, da je spoznal bedno stanje, v katerem so živeli.
Nekega dne prime Tonček svojo sestrico Ivanko za roko in ji veli, naj gre z njim. Bil je lep, solnčen dan in šla sta v gozd. Tam je ležalo dosti suhljadi, pa sta jo začela pobirati. Ivanka sicer ni dosti naredila, bila je Tončku le za druščino. Zeblo ju je tudi hudo v roke; vendar sta nabrala toliko, daje Tonček komaj nesel pod pazduho. Z drugo roko je pa moral voditi malo Ivanko.
Kako so se razveselili mati, ko so zagledali pred hišo svoja otroka, ki sta nesla drv ! Dosti ni bilo sicer tisto, a bili so jih veseli bolj kot cele skladavnice! Saj so bile nabrane iz čiste, otroške ljubezni do matere!
Radost je pošinila zopet po dolgem času v materino srce. Kanila je materi solza veselja in zahvale na lice, ker ji je dal Bog tako dobra otroka.
Kmalu je sneg res popolnoma skopnel, in družina je dobila v graščini drv, da se ji ni bilo treba več bati zime.	Slavko Slavič.
ar 10 fs
Božično drevesce.
L
Na južnem nebu je zableščalo solnce. Lepo je-bilo to zimsko solnce, lepše se mi je zdelo kot poletno. Menda zato, ker sem ga poleti videl vsak dan, pozimi pa tako naredko. Poljubilo je širno ravan ; a njegovi žarki so bili medli. Ni se smehljalo nebo tako prikupno kot v zeleni pomladi; nekaj meglenega je plavalo po njem.
Sani so drčale po snežni cesti, ki so jo pravkar razorali. Seka je mahljala z repom in tekla. Na njenem komatu se je oglašal zvonec s svojim cin cin in odmeval po sneženi planjavi. Čez cesto in snežene travnike je ravnokar Švignil dolgouhi zajec v svoje do-movje — v kotlino sredi gozda.
France je švignil z bičem po zraku in švrknil Seko po zadnjih nogah, da je še hitreje dirjala, in zvonec je hitreje cinčkal. „Hi, Seka, hi, se boš že doma opočilal Sedaj se nam mudi. Zebe nas," je pripovedoval France Seki, ki ga pa ni razumela, pa je vendar vedno boljinbolj jadrno hitela po beli cesti.
„Zavij se v suknjo, France, in pusti kobilo, saj vidiš, da je spehana," sem posvaril brata Franceta. Videlo se je, da so našle moje besede odmev v njegovem srcu ; vendar ni odgovoril ničesar. Le zdajinzdaj je zavpil : „Hi, Seka, le leti," a biča ni uporabljal.--
Sneg se je jokal po dolini. Mraz je malo poje-njaval. Solnce je gledalo raz nebo, pa tako zaspano in otožno, kot gleda človek za izgubljenimi cilji. Snežinke so se topile v sneženih lehàh. Srebrne kapljice so pokrivale dolge snegove. Te kapljice so se svetlikale v žarkih zimskega solnca, kot se svetlika in žari rosa v zgodnjem poletnem jutru.
V ozračju je plavala gladna vrana. Komaj je premikala svoja dolga krila. Slabosti so se je lotevale od gladu. Včasih je obrnila svoj turobni pogled čez sneženo ravan.
Ob cesti je stala vrba. Ravnokar je padel z nje sneg, ki se je nabral na njenih mladikah.
ga 11 is
„Ali si kaj kupil za božično drevesce, Janko," me je nagovoril France z vprašanjem, polnim radovednosti.
„Seveda. Takega božičnega drevesca pri nas še nismo imeli, kakor upam, da ga bomo imeli letos. Nakupil sem zanje mnogo lepega. In pozlatili ga bomo tudi, da bo vse v bleščobi.
„Alešek te tako željno pričakuje doma. Vedno poprašuje mamo, če boš kaj prinesel za Božič. — Zadnjič je vprašal, kolikokrat bo moral še ili spat, da boš prišel. „Se sedemkrat," so mu odgovorili. „Kajne to je en teden," je rekel potem mami. Pritrdili so mu. Od tistega dne hodi dannadan čakat in gledat na Bitnicev breg, kdaj se pripelješ. Ko ga pa jame zebsti in mu mraz zaide za nohtove, pa priteče domov k mami in joka — — — — ln mu pravijo : „Zakaj si šel?" . . . Alešek si pa obriše solze in molči, a drugi dan je že spet na bregu. Nepoboljšljiv grešnik ! Gotovo danes tudi čaka na bregu, zato, ker sem mu povedal, da grem z vozom po tebe na postajo. He, skoro ga vidim, kako nestrpno čaka, da zagleda Seko, ki leti čez klanec . . ."
„Menda zaradi Aleška tako podiš danes ?"
„Hm! Malo že tudi. Malo pa zato, ker me zebe, in menim da tudi tebe. Ali ne?"
„Kako veš, da mene zebe? Ne zebe me ne. No. le v obraz mi ne pihlja kdo ve kako prijetno in gorko."
„Ha, ha, saj sem rekel! Kaj pa skrivaš ? Sram te je povedati, da te mrazi. He, he — Seka, alo, teci, da bomo prej na gorkem."
Do podklanca smo prišli. Tam stopiva s Francetom z voza. France natakne vajeti na vozno ročico in skoči v sneg ob gazi. Jaz denem zavoj, ki sem ga poprej držal v roki, v koc, in se zmuznem od zadaj z voza. Potem pa grava za sanmi, Seka je pa zarezgetala in jo zavila na klanec.
Počasi je stopala po klancu navkreber. S Francetom pa sva korakala za vozom v živahnem pogovoru. Za nama je ostajala snežena gaz, in kraj naju so trepetale v sneženo odejo zavite smreke. Bukev je zmrzo-vala med njimi, in dren se je skrival pri tleh.
„Na vrhu smo," je rekel čez čas France in v tem hipu je že ustavil kobilo z zateglim : „Veee, Seka, vee ..." Skočila sva na voz. France je zagrabil, vajeti in jaz svoj zavoj. Zavila sva se tesno v koc. Seka je zdirjala.
Zvončkanje se je Čulo od blizu. Nekdo nam je prihajal nasproti. Slišal se je zvok zvonca in rahlo premikanje sani v debelem snegu
„Ogniti se bo treba. Poglej, je že tu," reče France in požene kobilo v stran, v sneg. Mimo naju je od-hitel Balkčev Lorenc z nerodnimi sanmi. Pognala sva iz snega, in komaj je izpeljala Seka iz debele snežene odeje. Potem jo je pa ucvrla po drugi strani klanca v dolino. Pritegnila sva mačka, ki se je zadiral v cestno kamenje, da je škrtalo pod sanmi. — lz daljave je gledala v zimsko nebo prijazna, domača, rodna vas.
Sani so letele mimo Balkčeve hiše. Tedaj je priletel k Seki rjavček in se jel v visokih skokih zaganjati pred hitečo kobilo. Njegovo tenko hovsanje je uduševal glasni zvonec s Sekinega komata. Zavili smo mimo znamenja sv. Jožefa čez most proti Prme-tovšu. Tam je bila cesta odprta na vse strani, in ostra zimska burja je nametla na njej snega, da je kobila komaj vlekla sani.
Gorko čuvstvo ljubezni do rodne vasi, me je navdajalo, ko so drsele sani proti domu. Veselje se je pojavilo na mojem obrazu, in želel sem videti svoje ljube starše in brate. Videl sem, kako me težko pričakujejo, kako me pozdravljajo in izprašujejo. — In zavila je kobila s ceste pred našo hišo in se ustavila. France jo je odpregel in gnal v hlev ter privezal k jaslim. Jaz pa sem odšel z Alešem in Jožkom v hišo na gorko.
„Ali si kaj prinesel? — Kaj si pa prinesel^" sta izpraševala in gledala nepremično vame, kdaj bom odprl zavoj.
Stopil sem parkrat po hiši gorindoli, da sem si ogrel noge. Alešek in Jožek pa sta čemela sede za mizo in me nejevoljno motrila z očmi. Nič nista bila zadovoljna z mojim odlašanjem. Nerodno se jima je zdélo, a siliti me vendar nista hotela
Prerezal sem vrvico, s katero je bil zvezan zavoj --— Bratca sta oba zaeno pomolila glavi
čez mizo. France je stopil v hišo in se jima nasmehnil.
„Alešek ne bo nič dobil, kajne, Janko, da ne. Zato, ker je bil predvčeranjim zaprt pri gospodični učiteljici."
„Kaaj?" — se oglasim, „zaprt je bil Alešek? — Zakaj pa, povej!"
Alešek je povesil oči, in skoro na jok mu je šlo.
„No, no," ga potolažim „saj to ni še tako hudo, če je enkrat zaprt. Da le odslej ne bo nikoli več, pa bo priden." S temi besedami sem ga opogumil.
„Janko, saj bom tebi povedal, zakaj sem bil; čakaj, potlej, ko bova sama. Nočem, da bi France in Jože slišala, ker mi nagajata."
„Je že dobro. Si že priden."
Pokrov zavoja je ležal na mizi. Razdelil sem vsem trem bratom božična darila, ki sem jih prinesel iz mesta. Alešek je dobil lep, debel zvezek, Jožek peresnik in svinčnik, a Francetu sem dal knjigo z zlato obrezo, za katero me je že večkrat prosil. Vsi trije so bili zadovoljni z darili. Toda hoteli so še videti, kaj sem nakupil za božično drevesce. Razkazal sem jim in razpoložil po mizi, da so lahko vse videli.
„Kje so pa mama?" vprašam Franceta, ki je ogledoval svojo knjigo od vseh strani.
„V prodajalno so šli. Pridejo takoj — " Pri teh besedah so pa že vstopili. „O, sta Že doma. Pozdravljen, Janko! „In stisnili so mi mrzlo desnico.
„Ali te zebe? Ali se lahko učiš?"
„Še zadosti, mama!"
„Ali si s stanovanjem zadovoljen?"
»Popolnoma."
„Ali so prijazni ljudje?"
„Prav prijazni in dobrosrčni-"
„In hrana — ?"
„Je tudi dobra in zdrava! Sploh sem v vsakem oziru zadovoljen. No, samo — — ft? Ki „I, za vse prav pa nikjer ni. Na svetu smo in romarji v boljšo domovino. — Kaj pa zdravje, a si sedaj bolj zdrav? —
Si 14 tS
„Hvala Bogu, zmerom boljši sem —"
„O, koliko si jim prinesel. No, le spravi, da ti ne bodo prej potrli, preden bo na božičnem drevescu. Danes bo sveta noč. France in ti bosta šla k polnoč-nici, kajne?"
„Seveda bova šla. — Ali je poldne že zvonilo, Jože?"
„Ne še. Saj je ravnokar odbila enajst."
„Popoldne, lahko gresta," se oglasijo mama, „s Francetom v grič po smrekico, da bosta proti večern ozaljšala jaslice in napravila božično drevesce. Kadar ga bosta delala, mi le povejta, imam tudi jaz nekaj zanj.	(Konec prih.)
Oj ta starka zima!
Oj ta starka, starka zima, kako mrzlo roko ima! V plašč oguljen je zavita, s kučmo gorko je pokrita, z bradico suhljato kima, oj ta grda starka zima I
A ta starka dobra mati je otrokom. Nje bogati so darovi; o božiči — ah, orehi in rožiči, o Miklavžu konjci zlati! Ej ta starka, dobra matil Bogumil Qorenjko.
Snežinke . . .
Sivo nebo nam pošilja snežinke o novoletju preko dobrav, kakor bi pisemca božjih svetnikov trosili angelci svetu v pozdrav.
Dajmo, odprimo ta pisemca bela! Kaj-li pisali svetniki so nam? — „Bratci, nedolžnost ohranite čisto,
bratci, molite, da pridete k nami"--—
Semjonov.
Novoletna naloga.
„Cesarjeve letnice"
(Priobčil J. Lončarič.)
1 + 8+ 3+ 0 12 1 8 j 4 + 8 = 21 1 + 8+ 9 8 = 26
1 + 9+ 0 + 8 = 18
4 + 33+ 16 + 24 = 77 ali
1+8+3+0 12 1+ 8+ 4+ 8 = 21 1 + 8 + 5+ 4 = 18 1 + 8 + 9 + 8 = 26
4 + 32 + 21 + 20 = 77 Ker so vam znani najimenitnejši dogodki iz življenja našega presvetlega cesarja, boste znali tudi tolmačiti napisane letnice ter tudi vsoto, ki tako nepričakovano nastane ob seštevanju posameznih številk. %	, (Rešitev in Imena rešilcev v 2. številki.)
Vabilo na naročbo.
Z današnjo številko prične „Angelček" že šestnajsti tečaj. Mnogo lepega, poučnega in kratkočasnega je še priobčil ljubi mladini. A kakor doslej, enako želi še dalje učiti in razvedrovati mladi svet. Zato se priporoča vsem dosedanjim odjemalcem, da naj mu ostanejo sami zvesto naklonjeni, pa naj mu izkušajo pridobiti še novih prijateljev.
„Angelček" izhaja kot. brezplačna priloga „Vrtcu", a se lahko naroča tudi posebej za 2 K 10 v na leto. (Kdor naroči 10 iztisov skupno, dobi 1 izvod povrhu. Prodajajo se tudi še poprejšnji tečaji, in sicer lJ,—XIII. vezani po 80 vin., XIV. in XV. pa po 1 K. Naročnina se pošilja z naslovom: Anton Kržič, c. kr. profesor, ali pa upravništvo ,, Vrtca" v Ljubljani. Sv. Petra cesta 78.)
Odgovorni urednik Anton Kriič.	Tiska Katol. Tiskarna v Ljubljani.