V. b. b.
KOROŠKI SLOVENEC
Naroča se pod naslovom
»KOROŠKI SLOVENEC«
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26. Rokopisi se naj pošiljajo na naslov:
Pol. in gosp. društvo
Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
List
za politiko, gospodarstvo in prosveto
Izhaja vsako sredo.
Stane četrtletno : 1 šiling.
celoletno : 4 šilinge. Za Jugoslavijo
četrtletno : Din. 25'— celoletno: Din. 100’— Pozamezna številka 10 grošev.
Lelo VI.
Dunaj, 3. novembra 1926.
nmmmBmmjemaamBmmmmumam/tBBsamammm
St. 44.
Kmečka demonstracija v Celovcu.
Kar se je dolgo časa sklepalo, je postalo resnica. Kmetje so se zbrali, da na cesti protestirajo proti vsemu, kar jih sili v bedo. Do sedaj so stavljale na cesti svoje zahteve samo male stranke, ki so bile prešibke, da bi parla-mentaričnim potom mogle uspeti. Le v skrajni sili se poišče ulica, in če so kmetje, steber reda in potrpežljivosti izbrali to pot, ni bilo brez vzroka. Sklicatelji te demonstracije vsekakor niso manjšina, nego uživajo v Einheitsliste v deželi in državi ugled; torej je odpovedalo vodstvo, ki ni v stanu izvršiti poverjene naloge in je zanemarjalo kmečke interese. Voditelji Landbunda, ki so sklicali shod in povdarjali, da se naj priključijo vsi kmetje brez ozira na politično naziranje, so pri demonstraciji v Celovcu stali ob strani ter se ni oglasil niti g. Schumy, ki je prvi voditelj, niti drugi poslanci. Večjega nezaupanja bi ne mogli žeti in ljudstvo čuti, da se je vsilila u upravo, na najvišje mesto, ki bi moralo skrbeti za obstoj, brezbrižnost in kakor so govorniki povdarjali, nečuvena korupcija v različnih strankinih skupinah, ki skrbijo bolj za procvit stranke, kot za občni blagor. Ni manjkalo napadov na vlado, ki trpi korupcijo, na politiko, ki se opira na stranke in ne na stanove, na pogodbe, ki izročajo lastno kmetijstvo ubožavanju, na banke, ki se bavijo s spekulacijami in zanemarjajo gospodarstvo, v slučaju kraha pa se pomaga z davčnim denarjem.
V državi imamo splošen prepir, splošen nered. Najnu čnejši, in to je tisti, ki ima največ agitatorjev in največ časnikov, največ doseže. Delavci so tako dobro organizirani, da so vsaki čas na razpolaganje stranke, tako so organizirani, da vsaki delavec dobiva strankin list, da vsaki plačuje za stranko svoje doneske. Za tem pride mestno uradništvo, kateremu lahko očitamo, da pozna pravico samo v toliko, kolikor je njemu v korist.
Od vlade zahtevajo zvišanje plač, stavijo ji rok, napovedajo, koliko hočejo zvišanja ter grože ustaviti svoje delo, ako se jim ne ugodi: ne da bi vprašali ali poslušali, če se jim pove, da v državnem proračunu zdaj ni sredstev, da se novih davkov ne sme nakladati, da drugi ljudje tega nimajo kar ima uradnik, ki je za najpotrenejše zavarovan za življenje in za smrt. Kateri obrtnik ali kateri kmet je tako zavarovan? In koliko več ima ta dela in mučnih skrbi kmet in delavec? Že se potrebuje 85% vseh naših davkov samo za uradnike, zdaj hočejo, da se jim dohodki zvišajo za 20%, 800 milijard jim je vlada že obljubila, a to jim je bilo premalo. Obenem pa se podirajo tovarne in trgovec za trgovcem pada v konkurz. V takih razmerah bi človek mislil, da se zastopniki stanov: delavski, obrtni, kmečki v državnem zboru zgovore: toliko bremena boš nosil ti, toliko jaz, temu se odpoveš ti, temu jaz, da bomo mogli živeti vsi vkup, drug od drugega, drug z drugim. A tako ni : danes groze železaičarji ustaviti železnice, če se njihovim željam ne ustreže, jutri hočejo poštarji ustaviti poštno uradovanje, potem štrajkajo učitelji, da se otroci pravočasno nauče, kaj je štrajk. Proti ti sili, ki naprej nastopa po dunajskih ulicah, vlada nima nobene pomoči in če se ji pravi, zakaj vse tako pustite, odgovarja: nimamo moči, svojih ljudi ne spravimo na cesto ! Kmetje so zdaj prikazali, da pojdejo na cesto tudi oni, če bo treba, in če se mirnim potom ne bo prišlo do pravega.
V tem splošnem neredu je kmet edini steber, ki še vzdržuje pravni red. Davno bi že bile nastale tudi pri nas ruske rozmere, ko ne bi bilo kmeta. In da teh ruskih razmer, v katerih je boljševizem v par mescih popasel kar je mogel zaseči, potem pa je nastopila lakota, nastopila najgrša sužnost — da teh razmer pri nas ne bo, se bo organiziral tudi kmet. Tudi kmet mora pristopit k stanovskemu društvu; tudi kmet si mora vzeti časa, da bere svoj časnik, tudi kmet mora vplačevati nekaj za vzdržavanje svoje organiza-
cije, svojih kmetskih društev in za vzdržavanje agitacijskega osobja. Delavec je večji revež, ali se je ie organiziral in plačuje ogromne doneske za svojo organizacijo; tudi kmet naj se zave svojih političnih dolžnosti. Kakor hudournik izpodkopava bregove travnikov, nastanejo stroški, da se voda zagradi : ko nastanejo politične nevarnosti, se morajo nositi tudi tile stroški. Ni pa treba, da bi bili radi tega člani Landbunda, ki širi med nami nemškutarijo in brezverstvo, ne pa stanovsko zavednost, ampak za nas zadostuje naša stranka, katero še nadalje podpirajmo. Na ulici v Celovcu se je pokazalo, da Landbund še ni nobena stanovska organizacija, ampak je zlorabil shod, ki bi se imel vršiti na nepolitični bazi, v svoje svrhe in prav pošteno udrihal po drugih strankah.
Sklep, ki se je napravil v Celovcu in od katerega se pričakuje zbolšanje, ne pove nič novega, kar se že ni prej dolgo časa naglašalo po vseh listih, ki so namanjeni kmečkemu ljudstvu. Omejiti bi se moral uvoz klavne živine, konjev, svinj, žita, mleka in mlečnih izdelkov. Trgovinske pogodbe se naj prekličejo,davki znižajo in poenostavi način tirjanja. Znižanje davkov se naj doseže s krčenjem ministrstev in centralnega vodstva, socijalna bremena in sodnijske pristojbine se naj znižanjo. Krediti kmetijstvo za ne smejo prekoračiti 472%. agrarna zekonodajase naj izopolni, zakon o sta-noVajskem varstvu ukine in nadomesti z zidanjem privatnih in zadružnih stanovanj. Korupcija se naj kaznuje in da se poveča gospodarsko ozemlje, se naj začnejo progajanja z Nemčijo za udružitev. To so v glavnem zahteve, katere so se morale staviti na cesti. Ce bo radi tega več uspeha je treba čakati.
Nova pota za mir v Evropi.
Cela Evropa opazuje, kako leze vedno bolj v siromaštvo. Mirovna pogodba je Evropi dala nekaj novih in nekaj povečanih držav. Te države, ljubosumne za svoj obstoj, so se
___________PODLISTEK__________________
Dr. Gregorij Rožman:
Sirte nade?
(t Jankotu Krajgerju v spomin.)
Imeli smo Šmihelčani drevesce, tako lepo in bogate sadove obetajoče. Cvetelo je kot rožni grm in vonj razširjalo kot belih lilij cvet. Pa smo ga gledali in se ga veselili in na tihem pri sebi govorili:	„Joj, koliko bo na
njem žlahtnega sadu!“ Težko smo čakali, da prvi sad dozori — tedaj bo v Šmihelu vesel praznik, da bo veselje se razlivalo po vsej slovenski zemlji Koroški. Nismo radi pokazali tega drevesca, nismo se z njim pred svetom bahali, v varnem zatišju je rastlo in cvetelo in nastavljalo sladek sad. Niso vsi vedeli zanj; nam, ki smo ga poznali, je topleje zaudarilo srce, kadar smo se spomnili nanj!
Pa pomislite, kaj se je zgodilo! Na petek 22. oktobra v večer ie bila usodna ura in ko smo v soboto zjutraj pogledali, ležalo je upa-polno drevesce strto na tleh!
Ali razumete našo žalost, ker smo zgubili Jankota Krajgerja, da ga ni več? Kje so naše nade? Kam so splavali načrti o veselem šmihalskem prazniku, ko bi Janko prvič stopil pred oltar božji? O Bog, kako so čudna in nerazumljiva Tvoja pota! S tugo v srcu in z
žalostjo v očeh se nemi udarno Tvoji previdnosti!
Da ste ga poznali našega Krajgerčka! Tako nežno smo ga imenovali, kakor je bila nežna njegova duša. Tih je bil in skromen, pa poln idealov in neizprosen v boju za svoj duševni zaklad, za prelepo rožo čistosti in pobožnosti. Take nam opisujejo svete bukve svetnike, ki so že v mladosti izžarjali luč svetosti. —
Težka je bila študentovska pot — za nobenega Slovenca ni lahka. Doma ni izobilja, v mestu ni ljubezni! Najtrša leta vojne in povojne dobe so pustila v razvijajočih) organizmu tako globoke sledove, da zdaj napada bolezni ni mogel več premagati. Trda, pa vendar vesela je bila njegova mladost.
Kadar je podal svojo žuljavo roko v pozdrav — tedaj si vedel, kaj doma dela v počitnicah, da nadomestuje očeta, katerega vojska ni več dala nazaj! Žuljeva roka kmetskega študenta je zmiraj dokaz dušnega zdravja, ker študent, ki doma rad dela, premaga z lahkoto vse mladostne boje in si ohrani najdražje — svojo čilo nedolžnost. In ta je sijala v vsej žarki lepoti iz Jankovitih oči in lic. Blagor Ti, Janko, zdaj veš, kaj si pridobil v vstrajni borbi s samim seboi.
Presv. Evharistija mu je bila vsakdanji kruh, Marija pa Gospa, kateri se je posvetil za vekomaj. Kakšen Marijin vitez je bil, kaže
dejstvo, da so ga izbrali tovariši — Nemci za načelnika svoje Marijine družbe. Pač ima zdaj tudi častno službo na nebeškem dvoru Brezmadežne !
Ko sva 7. septembra v jutro stala ob oknu vlaka, ki je drvel proti Asisiju, duše polne lepih vtisov iz Rima, in čakala, da se pokaže mestece Spoleto, kjer ie pokopan njegov v italijanskem ujetništvu umrli oče, tedaj sva govorila o tem, da bo kot novomašnik prišel zopet v Italijo, da ob grobu očetovem opravi sv. daritev in grobu podeli svoj novomašniški blagoslov. Z nemo molitvijo sva blagoslovila neznani grob — in po sedmih tednih sta se sesia z očetom v večnosti, kjer ni ločitve! Kdo bi bil na to le mislil!
Namesto v bogoslovje k modroslovju, ki ga je tako zelo zanimalo, in k sv. pismu, ga je Bog poklical tja, kjer so vse skrivnosti odkrite in kjer Boga gledajo v resnici ne pa v senci učene knjige.
Tako zelo bi ga slovensko ljudstvo rabilo, in še bolj si ga želelo za pastirja, ko bi ga bilo poznalo po lepi In bogati duši. Ali soi zdaj strte vse nade?
Niso ne! ?%i kar je gorel v življenju, na to pri Bogu pozabil ne bo. Blagoslova bo sprosti onim, ki se trudijo za ljudstvo, za katero se je hotel ves žrtvovati. Zgled njegov, tih in skromen pa čist in svet, bo svetil drugim štu-
zagradile s carinami. A razvoj gospodarstva kaže, da so te carine gospodarska poguba za Evropo. Na drugi strani pa narodne manjšine prosijo in vpijejo na pomoč, da se jim zagotovi narodni, kulturni in gospodarski obstoj. In dokler so v Evropi tlačeni narodi, tako dolgo ne bo miru in so vojne neizogibne.
To dvoje: gospodarsko propadanje Evrope in klici narodnih manjšin je rodilo novo misel: združene evropské države po vzgledu Združenih držav v Ameriki. Te misli so se o-prijeli najbistvejši ljudje cele Evrope in letos so imeli že prvi kongres od 3. do 6. oktobra na Dunaju. Na tem shodu so bile razun Rusije zastopane vse evropske države po najuglednejših možeh. Ne bom jih našteval, povdarjam le, da je glavna vsebina skoro vseh govorov bila: ali združitev ali propast Evrope. Če se evropske države združijo gospodarsko v eno samo veliko državo, bo gospodarsko cvetelo, če se pa ne združijo, je Evropi zagotovljena beraška palica po novi, še strašnejši vojski kakor je bila zadnja.
Veselimo se tega kongresa, ker kaže Evropi novo pot, narodnim manjšinam pa o-beta korenito rešitev vprašanja po švicarskem vzorcu, da ima vsaka narodnost pravico do svojih šol, do polne veljave svojega jezika v vsem javnem življenju, do svojega kulturnega razmaha in vse to pod varstvom vseevropskega zakona. Če se posreči vstvariti združene evropske države, potem na mah raznarodovanje, pri nas ponemčevanje, ne bo imelo več nobenega pomena: izginil bi pri nas veliki madež tolikega števila nemčurjev. Nismo ga mi krivi, a boli nas le, ker so prizadeti po krvi in jeziku naši bratje. Da se taki madeži odpravijo in da se manjšinam ustreže, se je na kongresu sklenilo, da se sestavi poseben stalen odbor, ki se naj peča s vprašanjem narodnih manjšin. Dosedaj so se s tem vprašanjem pečali interparlamentarna unija, unija narodnih manjšin in dva manjšinska kongresa. Sedaj še pride nov stalen odbor. Iz tega vidimo, kakšno važnost pripisuje cela Evropa manjšinskemu vprašanju. Čim bolj bodo ti odbori delovali’, tem prej bo moralo priti do splošne rešitve. Takrat bodo pa tudi naši celovški Nemci primorani, da se uklonijo splošni rešitvi. Lepše bi za nje seve bilo, če se že prej spametujejo in pri nas uredijo naše pravice na — iskren način.
BI POLITIČNI PEEGLED |
Avstrija. V Švico je odpotovala posebna komisija pod vodstvom poljedelskega ministra Thalera z nalogo, da prouči švicarski monopol žita. Agrarni krogi so mnenja, da ne kaže posneti švicarskega državnega monopola v celem obsegu, nego 'da je treba žitno proizvodnjo izvesti na podlagi zadružnih organizacij poljedelcev in konzumentov. Avstrijska vlada namerava vpeljati neke vrste monopolni urad, to je vnovčevalnico za žito in živino, da na ta način pomaga alpskim kmetom. — Vse-nemški stranki so se jeli izneverjati najzvestejši člani, uradniki. V kratkem se misli usta-
dentom, da stopijo na mesto, ki je bilo zanj določeno.
Lepi konec lepe Jankove mladosti naj vzbudi mnogo fantov, nedolžnih in nadarjenih, da nastopijo težko pot k visokim ciljem slovenskega duhovnika na Koroškem. Za u-mrlega Jankota deset namestnikov! Vsi njemu podobni! Ob neumorni skrbi matere, ob očetovskem prijateljstvu duhovnika, ob nebeški hrani presv. Evharistije naj vscveto idealni mladeniči — drevesca skrbno negovana, bujno cvetoča, zlat sad obetajoča! Pa ne bodo nade — in Jankov spomin jih blagoslavlja.
Taka je Šmihelčanov tolažba, v novo u-panje raste ob spominu na tihega Jankota, kakor na prelep pomladni dan, ki je umiral v prelestnem večeru.
Weiss, Skitek, Krajger — trije naši grobovi, krijejo idealizma ga trideset! Tja hodimo romat z žalujočimi stariši in domačimi še mi stari, da iz toplih spominov črpamo idealnost in vstrajnost za težavnost vsakdanjega dne.
noviti posebna uradniška stranka, ki dobiva zlasti mnogo zaslombe med sodniki. Uradni-štvo, kolikor ga je organiziranega v vsenem-ški stranki, je že delj časa nezadovoljno s politiko svojih zastopnikov. Dočim se pri soci-jalnih demokratih opaža brezobzirno zastopanje interesov delavstva in zlasti nižjih kategorij nameščencev, često sebi v škodo in se tudi pri kršč. socijalcih vidi enako krepko zavzemanje agrarnih interesov in h krati tudi interesov industrije in kapitala, so vsenemški uradniki vedno znova razočarani nad svojimi parlamentarnimi zastopniki. Poslanci jim govore vedno le lepe besede in fraze o narodni skupnosti, ki spaja vse stanove, nimajo pa smisla za zahteve uradništva, posebno višjega. Iz tega nezadovoljstva s svojimi voditelji izvira načrt nove orientacije avstrijskih uradnikov. Strankino vodstvo je seveda odločeno napeti vse sile, da v kali uduši to nevarno gibanje. — Trgovsko in industrijsko društvo na Dunaju je sklenilo, da predloži vladi načrt zakona o prepovedi stavke. Načrt določa med drugim, da se imajo dogovori javnih nameščencev države, dežel ali občin prometnih u-stanov, ki imajo namen, izsiliti s skupno ustavitvijo službenih dolžnosti zvišanje dohodkov ali ugodnejše službene pogoje, smatrati za kršitev dolžnosti. Proti onim, ki so se proti tem določbam pregrešili, se ima uvesti disciplinarna preiskava in krivce odpustiti iz službe. Če bo načrt prodrl, je veliko vprašanje. — Zastopniki uradnikov se še vedno pogajajo z vlado. Vlada je predložila zopet nov načrt, po katerem bi _dovolila za zvišanje temeljne plače 2 milijona S, uradniki pa hočejo 8 milijonov. Pri takih zahtevah bo pač težko najti pravi ključ za rešitev. Pogajanja se nadaljujejo. —
Priključitvena propaganda. Predsednik nemškega državnega zbora Loebe je v važnem političnem govoru o vprašanju Evrope in Nemčije dejal, da Francija in Italija nočeta razumeti, da noče velenemec ničesar drugega kot združiti Nemce z domovino, in sicer le take, ki se prostovoljno za to javijo. Nihče v tu- in inozemstvu ne more dvomiti, da se bo šest milijonov Nemcev v Avstriji obrnilo do Nemčije, čim bodo mogli sami določati svojo usodo. Avstrija in Nemčija sta naravna celota krvi in zemlje, duševna enota običajev in jezika in duhovna enota kulture in usode. U-metno ustvarjena država Avstrija životari v strašnem procesu obubožanja in je pred nemogočo nalogo, rešiti se iz enega sanacijskega programa v drugega. Obnova Nemčije je edina nada Avstrije. Njena pridružitev je narodna pravica. — Po Locarnu se je začela svetovna podoba v Evropi spreminjati. Čeprav avstrijsko vprašanje ni bilo tam na dnevnem redu, s tem še vedno ni spravljeno s poti. V Ameriki in Angliji postaja vedno bolj enotno naziranje, da je povratek k Nemčiji pravica Avstrijcev, ki bi se edino, oprti na močan narod, mogli zopet posvetiti svojemu kulturnemu in duhovnemu življenju. Tako postaja združenje vseh Nemcev del problema panevropske ustave, ker pomenja sekcijo Društva narodov.
j DOMAČE NOVICE ||
Oj ta biriški boben... Tam na tistih deskah, kjer razglašajo občine svoje razglase, je nabitih vse polno ediktov, rubežni. Kmetje ne morejo davkov plačati. Ne, da bi jih ne hoteli, ne morejo jih, ker denarja ni in ga ni. Tudi niso zapravljivci in pijanci, ampak gospodarske razmere so take. En kmet, ki se včasih ni čutil Slovenca, je rekel, da bo nabil na tiste deske one propagandne letake iz plebiscitne dobe, kjer stoji tako vabljivo napisano „funf Jahre steuerfrei" in še to, da se bo kmetom dobro godilo, ker bodo vse lahko drago prodali v velika mesta Dunaj, Gradec, Celovec. Bila bi dobra ironija, ker davkov imamo toliko, da se ven ne vidimo in tudi ti patrioti na Dunaju, v Gradcu in v Celovcu nočejo kupovati naših pridelkov. No, boben bo pel in naša kmetska himna bo za naprej: Oj ta biriški boben, ta je naš vsakdanji zvon ...
Junaštvo. Kakor poroča „K. T.“, so se ha-kenkreuzlerji sprli v noči dne 24. oktobra z nekaterimi invalidi in enega od njih močno pretepli ter ga težko ranili. Čudno je, da se kujejo organizacije v skoro pretepaške namene, ki ne prizanašajo niti invalidom! Tudi člani Heimatschutza, ki imajo strogo navodilo, da ne smejo vršiti napadov, so delovali na enak način in kršili prepoved. Seveda imajo pogum, ker jih lastno vodstvo za prestopke ne kaznuje, kajti po njihovi izpovedi so bili napadi na rajnega Limplna in posl. Poljanca samo male praske, ki se dogajajo povsod okoli gostiln. Vodje takih junakov, ki se izkažejo v bojih proti Slovencem, imajo prav lepe čine in neki načelnik klofutačev v Čelovcu (moremo služiti z imenom) se je izkazal kar za lajt-nanta pri policiji v tako ostrem glasu, da je prijela ta onega, ki je bil tepen, in izpustila tiste, ki so po krivici pretepali. Seveda so dosegli namen, da se je prizadela škoda Slovencu in s tem tudi nepozabljivi čin za Koroško, ki bo gotovo beležen v zgodovino.
Kdor zna, pa zna. Ob bližajoči se zimi se opaža vsakoletni pojav — naraščanje števila brezposelnih. Že lansko leto smo povdarjali, da morajo biti oblasti pri podeljevanju podpor bolj stroge, da bi jih ne vlekli nepotrebni in nevredni. Tako vlečejo brezposelno podporo, ženske, katerih možje imajo stalen poklic, mogoče tudi lastno stanovanje in hišo. Za marsikaterega se začne veselo in brezskrbno zimsko življenje — da ni preveč enolično in dolgočasno, se priredi na domu enkrat na teden godba in ples. Kmet si misli, saj lahko rajajo, ker so spočiti, ko imamo mi po zimi delo v skednju in gozdu. Vsak hoče od države le vleči, a kmet ne more doplačati davkov. Res, kdor zna, pa zna. Pohabljenec in ubogi slepec se mora trudoma sam preživeti od dela svojih rok, prodajajoč po svetu krtače in čopiče oni, ki so v mladosti varčevali in prišli na stara leta ob vse prihranke, so pač bolj potrebni podpore, a ne vlečejo nič.
Prošnja. Prejeli smo in objavljamo: V zadnjem času se v političnem časopisju večkrat piše o Družbi sv. Mohorja. Vse delovanje družbe tekom TOletnega obstoja kaže, da se Družba ni nikdar vtikala v politiko, ampak delovala zgolj versko-kulturno in zato je niti Nemci niso napadali. Dosedaj nimamo vzroka dvomiti, da bi postala nezvesta svojemu namenu. V interesu društvenih ciljev in koroških Slovencev, kjer je zibelka Družbe in kjer so družbene knjige tolikega pomena, prosimo slovensko časopisje, da Družbe sv. Mohorja ne spravlja na politično polje, dokler ni tehtnega vzroka.
Tečaji v „Domu duhovnih vaj“ v Ljubljani do konca leta 1926. Za može: 30. okt. do 3. nov. — 11. do 15. dec. Zdunladeniče: 13. do i 17. nov. — 4. do 8. dec. — 18. do 22. dec. Za ! organiste in Cerkvenike: 22. do 26. nov. Za učiteljski stan: 27. do 31. dec. Vsak tečaj se začne zvečer prvega in konča zjutraj zadnjega zgoraj imenovanih dni. Udeleženci naj bodo v ,,Domu“ do 6. ure zvečer prvega dne. Za udeležbo naj se pravočasno priglase. Kdor bi priglašen ne mogel priti, se mora pravočasno odglasiti, da napravi mesto drugemu. Oskrbnina znaša za ves čas 15 S (120 Din). Pište na naslov: Vodstvo „Doma duhovnih vaj“, Ljubljana, Zrinjskega 9, SHS. Udeležite se ga tudi vi, možje in mladeniči, prišlo je do-zdaj že več fantov iz Koroške k takim duhovnim vajam.
Bilčovs. Za danes nekaj novic, kako gospodarimo in kako se nam godi v naši bil-čovški republiki. Le bolj v zatišju je lega naše republike, bolj skriti smo, toda zdi se, da bomo mogoče sčasoma postali še svetovno znani. Prvič zato, ker smo taki „veršlogn“ Čuši in drugič zato, ker teče ravno čez nas zrako-plovna črta Benetke—Celovec—Gradec—Dunaj. Zrakoplovne postaje sicer še nimamo, a vendar mimogrede še pokuka kdo dol na nas. Pa tudi avtomobili so nas začeli pogosteje o-biskovati, dasi je naša cesta precej slaba. Mogoče bo pa vendar prišel enkrat čas, da se nam naša cesta, ki je edina prometna zveza
našega kraja, popravi. Pa tudi v drugih ozirih vsaj malo napredujemo. Tako je naša ljudska šola dobila letos novo eternitno streho. Tudi sta se zedinili naši dve občini Bilčovs in Zgornja vesca ter sta postavili novo tehtnico (Brtickenwage). Stala je sicer precejšnjo svo-to, a vendar bo v korist našim posestnikom. Veliko zaslugo pri tem ima gradbeni odbor, kateremu za njegovo agilnost iskrena hvala! — Tudi smrt se še oglasi večkrat pri nas. Tako jè tukajšnjemu posestniku pd. Pomoču umrl štiriletni sinček, ki je že nad dve leti bil v postelji. Tudi je zaspal v Gospodu pd. Šve-drcov oče v starosti približno 80 let. — Da se vrzeli med nami tudi izpopolnjujejo, je jasno. Tukajšnja, dosedanja okrajna babica Kristina Čedenik je létos obhajala 351etnico službovanja kot tukajšnja okr. babica. Ob tej priliki se je nje spomnila tudi občina z nekaj darovi. Pred kratkim je morala vsled starosti prepustiti to mesto naslednici Mariji Miki, ki je ravno dokončala lOmesečni tečaj. — Z letino smo kolikor toliko še precej zadovoljni, dasi pri marsičem zaostaja za lansko. Krme je dosti, medtem ko žito ni tako izdajalo. — Še nekaj o naših čebelarjih, katerim že dve leti ni bila sreča mila. Celo leto so se morale čebele krmiti, le ajda je dala toliko, da bo za pre-zimljenje. — Najbolj pa nas boli in skeli to, o čemer se povsod toži in jadikuje, in to so visoki davku Nehote se človek spominja nazaj, ko se nam je pred šestimi leti na eni strani o-betalo vse najboljše, medtem ko se nam je z druge strani prorokovalo, kakšna bremena bomo morali nositi v Avstriji. Niti največji črnogled bi tega ne mogel verjeti, a danes občutimo to na lastni koži. Kličejo nas na ulico, proti davkom protestirat, toda, dokler bodo zastopniki nemških in naših posili nemških kmetov v deželnem zboru glasovali za visoke davke, tako dolgo je vse kričanje po ulicah brezuspešno. Naj volilci vseh nemških strank gredo le k svojim izvoljenim zastopnikom in se jim tam za dobroto visokih davkov zahvalijo. Mi pa, kar je nas slovenskih volilcev, smo pa na naša dva poslanca ponosni, ker sta edina prav zastopala kmečke koristi in sta glasovala proti zvišanju davkov.
Št. lij. (Tečaj.) Obljubila nam je „kršč. soc. zveza", da priredi pri nas socijalen tečaj, namenjen v prvi vrsti za mladino. Obljubo je spolnila in dne 17. oktobra je bil pri nas lep in vesel dan. Govorila sta dopoldne g. posl. Poljanec in popoldne g. župnik Sekol. Gosp. poslanec slika, kako je izobrazba potrebna posebno kmetom, ki tičijo v hudi gospodarski krizi. Sosedne države so se zaplankale proti naši industriji po trgovinskih pogodbah, pa za nizko carino uvažajo v našo državo svoje pridelke, ter jih postavijo za nižjo ceno na trg, kakor je to nam mogoče. Naši produkcijski stroški so previsoki, ker nas sekajo poleg visokih davkov še socijalna bremena, bolniške blagajne, drage delovne sile, prejemščine, notarski in sodnijski tarifi, a najhujše je to, da za svoje pridelke nimamo kupca. Sejmi so prenapolnjeni z blagom, a manjka kupcev in denarja. Natančneje razpravlja o krahu bank in krivdi vlade ter drugih odličnih oseb pri teh škandalih. Kmetje so naj podučeni o teh stvareh, ki nam odvzemajo ugled pred svetom. Za varstvo doma je treba vse storiti in g. poslanec je pravilno označil za to pot in sredstva. G. župnik Sekol je govoril o duhu, ki vlada ■dandanes svet, ki je obljubljal ljudem nebesa, pa jim je prinesel pekel, pogubo in obup. Današnjo dobo je primerjal času, ko je nastopilo krščanstvo na plan, ki je že večkrat rešilo svet iz enakih in še hujših kriz. Učiti se moramo skromnosti in zadovoljstva, ki je položen v programu kršč socijalizma in našli bomo pot do lažje strpljivosti! .Shod je bil dobro o-'biskovan in gospoda govornika zaslužita v polni meri priznanje. Tečaja niso motili, vendar pa nam prav nič niso imponirali jugend-bindlerji s svojim nedostojnim obnašanjem. Treba bi jim še bilo malo pouka!
Celovec. (Sejem.) Na dan sv. Uršule je bil sejem dobro obiskovan. Nekaj kmetov je počakalo še od „aufmarša“ tukaj in akoravno .ljudi ni manjkalo, je bila kupčija bolj zmerna.
Kupovalo se je največ male stvari in igrač, ki ne zahtevajo preveč stroškov. Na živinski sejem se je prignalo 65 volov po 1—1,25 S za kg žive teže, 120 plemenskih krav po 1—1,35 S, 60 krav klobasaric po 60—80 g, 40 telic po 1,60—2,20 S, 200 prašičev po 2,10—2,40 S, 8 ovac po 60—70 g, 3 koze po 20—30 S za k£-mad. Konjev je bilo okoli 450. Težki konji so se prodajali po 700—1000 S, lažji 300—600 S, žrebci 100—150 S. Dve tretjini pripeljane živine sta se prodali, pri konjih pa samo ena tretjina.
M DRUŠTVENI VESTN1K~1
Pliberk. Pliberško izobraževalno društvo je vnedeljo dne 17. oktobra po dolgem presledku zopet nudilo svojim članom in prijateljem, ki so se zbrali v lepem številu od blizu in daleč, poštenega, zdravega in obenem vzgojnega užitka z Jalenovo igro „Dom“. Kdor ve, koliko je treba storiti, preden se more pred zbranim občinstvom dvigniti zastor, bo priznal, da zahteva to silno veliko idealne požrtvovalnosti. Mnogo je treba učenja, vaj, tehničnih priprav, reklame in potov sem in tja. Največ se zahteva seveda od igralcev, ker so vsi daleč narazen raztrešeni in imajo daleč k vajam. Zato ni malenkost čez dan pridno delati, zvečer pa se napotiti eno uro daleč v Pliberk k vaji. Toda iz ljubezni do stvari se vse doseže in naši igralci-diletanti so nastopili v splošno zadovoljnost v drugače ne lahki igri. „Dom“ je igra, vzeta iz življenja na kmetih. Trata — velika kmetija je na robu propada. Na Trati gospodari mati vdova. Dolgo že ni močne očetove roke in njegovega pametnega in resnega glasu. Mati je dobra, predobra. Otrok je pet. Pazen Tineta, ki je pravkar odslužil vojake, vsi študirajo. Mirko univerzo, Angela gospodinjsko šolo, Tončka licej, Stanko gimnazijo. To mnogo stane. Mirko nima nikoli dovolj. Mati mu pošilja, doma ni več denarja, zato izposojuje. Doma hoče imeti Mirko vse elegantno, konja, kočijo... Angela pride mestnih nazorov domov. Ne dela rada in srce ji gori za profesorja Škrjanca in zametuje sosedovega fanta, mladega kmeta Mlinarjevega Lojza. Gospodarstvo propada rapidno, dom je zavozil s trde ceste. Zlo je tudi varuh otrok, ki Trato neusmiljeno izkorišča. Dom se pogreza. Tedaj pride Tine od vojakov. Mnogo je mislil v tujini na dom. Z energično roko je prijel za vajeti in po mnogem trudu in trdem delu rešil dom. Najbolj mu je pomagal stara korenina stric Tonej. Pomagati so morali vsi. Angela je svoje znanje iz gospodinjske šole uporabila v korist doma in je gospodinjila. Po hudem notranjem boju se ie odločila za kmetskega ženina. Po grenkih izkušnjah se je spametoval tudi Mirko. V počitnicah sta pomagala tudi Stanko in Tončka, Tončka polna idealne ljubezni do doma, katere ljubezen pa je segala čez meje domačega doma, da, objemala je ves lepi božji svet. Igrali so vsi dobro. Veselilo nas je videti v vlogi Toneja, našega dobrega znanca. Tineta je izborno igral fant, o katerem vemo, da je takim vlogam kos. O krčmarju niti nočem izgubljati besed, ker je igral jako spretno. Nastop profesorja Škrjanca, študenta Mirkota, Mlinarjevega Lojza, je vse zadovoljil. Dobro se je izkazal mladi 'gimnazijec Stanko. Srečno so bile razdeljene ženske vloge. Vdova Ana je igrala svojo phi-sologično težko vlogo dobro. Angelo pa že poznamo in smo že vedeli, da bo svojo vlogo rešila tako dobro, kakor jo je. In vloga Tončke — kratka in lepa vloga, značaju igralke prav primerna, je vsem ugajala. Tudi druge manjše vloge koscev in grabljevk v zadnjem dejanju so bile dobro zastopane. Po končani igri so se ljudje razšli vsak na svoj dom in so odnesli seboj najlepše vtise z željo, da društvo kmalu zopet priredi kaj podobnega.	—n—
1 GOSPODARSKI VESTNÌk]
Seja deželnega kullurnega sveta dne 15. oktobra 1926.
Predsednik Supersberg pozdravlja novo sestavljeni kulturni svet in prosi, naj vsi člani sodelujejo v prid kmetijstvu. V podpredsednika se volita
dr. Lemisch in Gruber. Potem se imenjejo člani raznih odsekov.
Dopisi.
Solnograški kulturni svet poroča, da hoče tamošnja davkarija obdačevati tudi služnosti-servitute. Na Koroškem se tega še ni poskušalo, saj se je na servitute ozirala davkarija že, ko je odmerila ključ za dohodninski davek. Pod rentni davek spadajo le dohodki, ki sicer niso obdačeni. H e r n-1 e r pojasnjuje, da se na Solnograškem gre za pravico do drv, na Koroškem so se te pravice vse odkupile.
Deželna vlada vabi kulturni svet k t r a s i r a-nju vzhodne železnice. Putz opozorja, da je k trasinanju treba pritegniti stavbeni urad. Kjer se grada železnica, se često dogaja, da voda za železnico zastaja in se dela močvirje, potem se morajo nanovo fundirati moštvi, kakor se je godilo v Spodnjih Libučah in Podkloštru. Zato je treba pogledati in poskrbeti, da potrebno napravi železnica. Treba pa je tudi določiti, kjer je treba hiše varovati ognja.
Na Dunaju se je napravila družba za var-stvo in zavarovanje živine. Uradnik te družbe hoče o nji predavati v kulturnem svetu. Zavarovanje živene je potrebno pri malem posestniku, ali težko je vzdržati, ker pride zelo drago, večji posestnik se sam zavaruje. Zavarovanje konj je moralo v pli-brškem okolišu takoj nehati, ko je nastopila nova konjska bolezen. Treba je, da se kaj naredi, a ne sme biti, da bo previdni gospodar plačeval za nemarnega.
Deželni kulturni svet se je obrnil na finančno ravnateljstvo z zahtevo, da se informira p r i s e d-nike prizivnih komisij pred sejo, ker se jim sicer predlaga na stotine slučajev, ki so jim vsi neznani. — V predlogu k dodatku obrtnega reda se zahteva prepoved prodajanja živil po hišah; kmetom in njihovim ljudem naj se dovoli, a dobiti si morajo legitimacijo od okrajnega glavarstva. Kulturni svet ugovarja proti temu; kmečkih ljudi naj se ne sili iskati fotografije in legitimacije. — Dne 4. avgusta se je pričel gozdarski kurz za kmečke sinove. Zglasilo se je 25 fantov in kurz obeta lepih sadov. — FiFinančna direkcija poroča, da za naznanila ni treba uradnih tiskovin, ali če kedo ugovarja proti odmerjenemu davku, mora napraviti izpoved (fasijo) po uradnem uzorcu. — Kmetijska okrajna zveza Wolfsberg se pritožuje o v i s o-kih pristojbinah za merjenje zemljišč. Pristojbine so često tako visoke, da požrejo vso vrednost zemljišča. V Wolfsbergu ljudje strahujejo pri od-merjevanju zapuščinskih pristojbin. Kmetu, ki je napovedal svojih 13 goved, so jih napisali 20, in ko je slepega konja cenil na 3 milijone, je uradnik dejal, da je konj veden vsaj 9 milijonov, tako se zvišuje vrednost in zanjo pristojbina.
Lemisch opozarja, da sta za merjenje dve tarifi: inženerska-draga in tarifa zemljemercev, ki je cenejša, in če se meri malo zemljišče, se res dogaja, da merjenje požre vrednost. Putz opozorja, da se lahko pusti meriti uradno. Schluderman: Če se danes zglasiš, prideš v treh letih na vrsto.
Ko se je govorilo o zahtevi po zavarovanju kmetijskih praktikantov in o naslovih kmetijskih in gozdarskih uradnikov je omenil1 dr. Lemisch:	Dela je
treba, ne zavarovanja za brezdelnost; Avstrijo bojo razdrli brezdelni in uradniki. — Zveza koroških mlinarjev prosi kulturni svet, naj se zavzame za inzdatnejše varstvo domačih mlinov. Carina na moko se je proti Ogrski znižala, koroški mlini pa se morajo vrhutega boriti še z jugoslovanskimi in laškimi mlini.	(Konec sledi.)
Pomoč kmetijstvu. Deželni glavar Schu-my, ki je bil radi nastopa kmetov v tako hudih škripcih, da je že hotel odstopiti, se je mudil na Dunaju pri vladi, da posreduie za kmetijstvo. Dr. Seipel je izrekel svojo zahvalo, da more osebno stopiti v stike z gospodarskimi krogi. G. Schumy je naglašal, da trpi kmetijstvo na ogromnem pomanjkanju denarja, čemur se na Koroškem posebno še pridružuje zastoj lesne kupčije. (Mogoče je ta zastoj pripisati nemški napetosti, ki je hotela bojkotirati Italijo, pa je prišlo narobe.) Izdelati se morajo mere .za varstvo domačega trga in da se kmet opomore, bi se naj opustil zadnji obrok dohodninskega davka in onega na blagovni promet. Predvsem pa se naj gleda na to, da se dobi po zmerni ceni kredit. Dr. Kien-bòck je odgovoril, da se meri dohodninski davek na podlagi administrativnih dogovorov, ki se vsako leto določijo z merodajnimi gospodarskimi krogi. Obljubil pa je, da bo vplival na podrejene oblasti, da se ozirajo na kri-
tieni položaj. Isto velja tudi za davek na blagovni promet. Kar se tiče dobave kredita, pa država sama ne more pomagati. Trgovsko vpeljana zadružna organizacija bi po njegovem mnenju edino mogla pomagati. Davkov glasom postave ne sme odpustiti, vendar bo gledal na to, da se ne pride takoj z rubeži. Dr. Seipel smatra za najvažnejše vprašanje pospešitve prodaje. Vse druge odredbe pomagajo samo začasno. V tej stvari je obljubil, da bo vse mere podvzel, kb obečajo zboljšanje neznosnega stanja. Kriza v prodaji se bo do božiča že ublažila, kar se pa tiče sprememb v trgovinskih pogodbah, se pa do tega časa še ne more pokazati nobeno zboljšanje. Kakor se vidi, vlada volja in na obljubah ne trpimo pomanjkanja.
Rusija. V letu 1926—27 je doseglo rusko gospodarstvo predvojno dobo. Poprečni zaslužek delavcev je dosegel 95% . predvojne dobe. Industrija se je v zadnjih dveh letih za 102% dvignila, kmetijstvo pa za 26%. Državna industrija pridobiva na tleh, privatna pa zaostaja. Žitne cene so padle za 12%, kar je pripisati večjemu obsegu obdelane zemlje in večji množini pridelka.
II RAZNE VESTI |fl
Drobne vesti. Nemška vlada je izjavila, da ni prejela nobene prošnje za povrnitev cesarja Viljema. Če bi pa taka prošnja prišla, bi jo vlada brezdvomno odklonila. Baje se misli cesar preseliti v Švico. — V Šplitu se je vršila konferenca nemških, češkoslovaških, madžarskih in jugoslovanskih zastopnikov železnic. Konferenca je razpravljala o uvedbi direktnih voznih listkov in direktne tarife med omenjenimi državami. — Na Francoskem je samo 340 brezposelnih, ki prejemajo državno podporo; na Koroškem pa 2444, ter se število zopet dviga. — V Nemčiji se izdajo s 1. novembrom nove poštne znamke s sliko Friderika Velikega. — V Mariboru so prišli na sled veliki tihotapski aferi z orožjem. — V Armeniji je bil katastrofalen potres; več ljudi je u-bitih in ranjenih. — Belgijska vlada je sprejela za stabilizacijo franka 100 milijonov dolarjev posojila za 30 let proti 7 odst. Nova denarna enota se imenuje „belga“, ki je enaka 5 franki. — V Mariboru so odkrili nagrobni spomenik dr. Medvedu. — Prosvetno ministrstvo v Jugoslaviji je izdalo naredbo, da se uvedejo za dijake posebne čepice. — V Parizu so izdelali zlatnike za Jugoslavijo, posebna komisija jih prepelja v Beograd. — Od konca vojne do sedaj se je preselilo v Palestino 109.000 ljudi, večinoma Židov. — Odslovljeni finančni minister Kollmann je bil zopet sprejet županom v Badenu. — V avgustu se je izselilo s Koroške 9 oseb, iz cele Avstrije 335, največ v Argentinijo. — Na Švedskem so našli rudo, ki vsebuje mnogo zlata. — V Šplitu so se vršila med zastopniki Jugoslavije in Avstrije pogajanja za vpostavo direktnega železniškega prometa med Ljubljano in Splitom, s čimer bi bila Avstrija preko Slovenije spojena z jadransko obalo. — Rudarska stavka v Angliji je povročila do sedaj 6 milijard zlatih mark škode. — Papež Pij X. bo proglašen prihodnjo leto blaženim. — V Zagrebu se je zgradilo od leta 1919. do danes 1304 stanovanjskih hiš s 3491 stanovanji. Od teh je 18 štirinadstropnih hiš. Mestna občina sama je zgradila 513 stanovanj. — Postavila se bo direktna telefonska zveza Jugoslavije s Češkoslovaško preko Avstrije. — Prihodnjo leto se vpostavi zračni promet med Zagrebom in Beogradom. — Med Ogrsko, Romunijo in Jugoslavijo se je sklenila zveza, nazvana srednjeevropski Locamo. — Eksplodiral je avto, ki je spremljal perzijskega šaha ter je bilo več častnikov ranjenih. Šah je ostal nepoškodovan. — V portugalski koloniji Angola se je pogreznil v morje manjši neobljuden otok. — V Parizu je umrl ruski pesnik Potemkin; prevajal je tudi češke poezije. — Trgovcu Safranu v Vršti vasi so tatovi pokradli blaga za 1390 S. — Malej Mojcka, natakarica pri Brezniku v Pli-
Lastnlk : Pol. in gosp. društvo za Slovence na Koroškem
Tiska Lidova tiskarna
berku je prevzela po svojem očetu Krtovo posestvo.
«Tirolska ne bo umrla...“ Ob priliki obletnice aneksije nemške južne Tirolske se je vršila v mestnem gledališču v Inomostu žalna manifestacija. Predsednik dež. kulturnega sveta, Thaler, je govoril o po Italiji anektirani južni Tirolski. Med drugim je rekel: «Nobeno civilizirano ljudstvo ne postopa s svojimi narodnimi manjšinami bolj sramotno in bolj surovo nego Italijani z nemškimi južnimi Tirolci (nobeno, razen morda koroški Nemci s koroškimi Slovenci; op. priobč.). Jaz sem tirolski kmet. O nas tirolskih kmetih ipravijo, da smo globoko verno ljudstvo. Da, jaz mislim, da gospod Bog ne bo trajno gledal tako mnogih krivic, da bo še nekoč posegel v kolo usode in jo zaobrnil nam v korist. In mi vsi za brambo sposobni Tirolci mu hočemo obljubiti, da mu pri tem hočemo voljno in požrtvovalno opravljati težaške posle. Tirolska ne bo umrla, ne bo propadla, naši sinovi bodo dediči naših solnčnih vinskih goric !“ — Tirolska ne bo umrla — in slovenska Koroška naj umrje?
Vzorna katoliška šola. V iporenski deželi stoji stari samostan Maria Laach (Marija ob jezeru). Prej so bili tam jezuiti, zdaj benediktinci. Nemški katoličani so sklenili ob tem jezeru v najlepši legi ustanoviti vzorno katoliško šolo pod vodstvom izbranih katoliških u-čiteljev. Ne samo verska šola, marveč najmodernejša šola naj bo to. kakor se vidi iz načrta, bo šola neka gimnazija: latinščina se bo gojila kot jezik katoliške cerkve, pouk v nemškem jeziku in v zgodovini bo učil mladino poznati katoliško kulturo. Poleg pouka bo mladina delala v delavnici in na polju oz. vrtu. Mladina se bo temeljito poučevala tudi v godbi in umetnosti; veliko pomena se polaga na dramatične uprizoritve. Za fante se gradijo hišice; pa 10 in 10 jih bo v eni hišici pod vodstvom hišnega očeta ali učiteljice-mamice za dekleta. Sredi te šolske vasi stoji cerkev, da vse služi veri. Mladina bo poleg šolskega pouka potovala, telovadila, plavala, vesljala. Za načrt so se z veseljem zavzeli vsi nemški škofje in tudi prusko naučno ministrstvo! Z zgradbo se takoj začne in Nemci upajo po ti poti dobiti za narod in cerkev katoliško orientiranih ljudi, mož in žena. To je zdrava šolska reforma in katoliški napredek. Ko bi bili koroški Slovenci tako bogati, da bi še mi si ustanovili vzorno šolo!
Mravlje uničile vas. Bele mravlje so v Španiji velika nadloga in povzročajo strah in grozo, kjer nastopijo. Sredstev za obrambo pred temi nevarnimi potujočimi živalicami ni nikakih, tako da so ljudje prisiljeni zbežati, čim se pojavijo bele armade, ki korakajo ne-vzdržljivo naprej v gostih pravilnih vrstah. Neka vas pri Valenciji na Španskem je nedavno postala žrtev teh mravljinskih rojev, ki so se pojavili popolnoma nepričakovano. Trajalo je več dni, preden se je končal mogočni pohod. Bele mravlje so se ob prihodu v vas takoj lotile hiš in so zrahljale zidove tako, da je večina hiš v opasnosti, da se bo porušila. Več hiš se je v resnici tudi porušilo. Kmetje so začeli uničevalno borbo proti strašnim živalicam z vsemi mogočimi sredstvi. Pobijali so jih z raznim orodjem, zažigali, polivali s strupenimi tekočinami, a vse skupaj ni pomagalo. Ljudje so morali zbežati pred strašnimi živalicami, ki so se takoj lotile tudi ljudi, ki so jim prišli preblizu. Čim so roji te nadlege odkorakali naprej, so se kmetje zopet vrnili, a našli so svoja do-movja popolnoma opuščena.
II NAŠE KNJIGE HI
«Mladi junak“. Druga številka tega za našo mladino najprimernejšega lista je izšla v lepi novi opremi — s sličicami v modri barvi — in pestro vsebino. List seje seme zlatih naukov v dovzetna srca malih — seme, ki bo obrodilo bogate sadove. Ako želimo usmeriti svoje težnje v resnici in brez hlimbe za tem, da se zacelijo rane, ki jih je ostavila «povojna psihoza** med nami, tedaj pričnimo predvsem vzgajati mladino v duhu treznosti, ljubezni do
rodne grude in zdravega življenja! To je predpogoj uspehov, merilo za moralno vrednost naše bodočnosti! — List «Mladi junak**, ki propagira protialkoholno akcijo in se bori proti vsem nezdravim pojavom rped našim ljudstvom, priporočamo rodbinam za njihove malčke kar najtopleje. Stane celoletno 2 šilinga in se naroča pri upravi «Koroškega Slo-venca“, Klagenfurt, Viktringer-Ring 26.
Knjižnico Srca Jezusovega je začela izdajati uprava Glasnika Srca Jezusovega, Ljubljana, Zrinjskega 9 v nedoločenih časih. Doslej so izšli 4 zvezki, in sicer: Posvetimo družine presv. Srcu Jezusovemu. Kratka zgodovina, razlaga in pomen družinske posvetitve. — Obred družinske posvetitve. Navodilo za lepo pripravo, izvršitev obreda in obnavljanje posvetitve v družinah in večjih skupinah. — Proslava družinske posvetitve. Razne pesmi, prizori, poklonitve in kratke igrice v proslavo presv. Srca Jezusovega ob priliki družinskih in drugih večjih posvetitev. — Junakinja presv. Srca. Ganljiva žaloigra v 4 dejanjih, ki kaže, kaj premore požrtvovalna ljubezen otrokova in blagoslov presv. Srca. Dodana je še druga igra v 3 slikah: Studenec milosti. — Toplo priporoča uprava Glasnika v naročbo. Cena 25 grošev in poštnina.
Za tiskovni sklad so darovali:	Štefan
Breznik, Lečna gora, 4 S; Štefan Bayer, Loga vas, 2 S; Mat. Rainer, Loga vas, 5 S; Franc Katnik, Tinje, 1 S; zbirka več zaupnikov 100 šilingov; Blaž Ožmolc, 10 g; neimenovana na Brnci 3 S; neimenovana v Celovcu 40 g; Josip Dobernik, Rožek, 2 S; Franc Picej, Pobrežje pri Mariboru, 1 S; neimenovan 2 S; Ignac Zupan, Òbirsko, 1,50 S; Anton Ogris, Žihpolje, 1 S; Franc Virnik, Št. Janž, 1 S; Silvester Ripič, Sinča vas, 20 S; več zbirk skupaj 33,50 S; k 6. obletnici plebiscita zbrano od družbe na Jezerskem Din 180; zbrano na «Koroškem večeru** v Mežici Din 400. Darovalcem najlepša hvala!
Izšla je Blasnikova
Velika Pratika
za navadno leto 1927,
ki ima 365 dni.	108
»VELIKA PRATIKA" je najstarejši slovenski kmetijski koledar, ki je bil že od naših pradedov najbolj vpoštevan in je se danes najbolj obrajtan.
Letošnja obširna izdaja se odlikuje po bogati vsebini in slikah. Opozarjamo na davčne spise, koje mora vsak čitati, da bo vedel, kaj smo plačevali nekdaj, kaj in koliko mora plačevati danes zlasti Slovenija,
Dobi se v vseh trgovinah po Sloveniji in stane 5 D. Kjer bi je ne bilo dobiti, naj se naroči po dopisnici pri
J. Blasnika naslednikih ‘isrk.S Ljubljana, Breg 12.
v Celovcu. — Založnik, izdajatelj in odgovorni urednik : Žinkovsky Josip, typograf, Dunaj, X., EU*nreichgas se 9. — Ant. Machàt in družba (za tisk odgovoren Jos. Žinkovsky), Dunaj, V., Margaretenplatz 7.