LJUBLJANA, 26. JANUARJA 1966 LETO XVII ST. 2 - V : ' PO ENOLETNI PRAKSI Materialna preskrbljenost študentov močno nezadostna Po temeljnem zakonu o volitvah delavskih svetov in drugih organov samoupravljanja v delovnih organizacijah in po določilih republiškega zakona so morali učnovzgojni zavodi, kulturne organizacije in podobni delovni kolektivi najpozneje do konca preteklega koledarskega leta izvoliti nove organe samoupravljanja, ali pa izvoliti samo polovico tistih članov samoupravnih organov, ki jim je v enem letu potekel mandat. Tako je minilo dobro leto, odkar je družbeno upravljanje v vzgOfnoizobraže-valnih zavodih zamenjalo samoupravljanje. Verjetno ne bo napak, če poskušamo na podlagi enoletnega dela ugotoviti, kako so samoupravni očganj šolskih in njim sorodnih kolektivov opravili svojo nalogo, kako se je v neposredni praksi uveljavilo njihovo delo pri razvijanju neposredne demokracije, kako so premagovali začetne težave in ovire in končno, kako se jim je posrečilo zgraditi takšne medsebojne odnose, da so H&lektivi imeli občutek, da so kot celota odgovorni za uspehe in neuspehe posameznih zavodov in da so oni tisti, ki z zavodom neposredno upravljajo. Razvoj in poglabljanje samouprave v delovnih kolektivih bo moralo najti še posebno vidno mesto v prizadevanjih gospodarske reforme, ko bo na vseh področjih treba preiti od govorjenja k ' neposrednim delovnim akcijam, ko bo morala postati samouprava kolektivov tista, ki bo odločala o vseh vprašanjih življenja in dela kolektivov, ko ne bo smela stati le na papirju, visoko doneti ob raznih slavnostnih govorih, dejansko pa bi šlo precej stvari mimo nje in bi jo upoštevali le tedaj, ki bi ji b i!o potrebno naprtiti določene odgovornosti, katere je zakrivil morda celo nekdo tretji.: Reformni proces prav gotovo ne bo uspel, če ne bo prešel v delo vsakega posameznika, če se delovni kolektivi, predvsem pa njihovi samoupravni organi ne bodo na vsakem mestu zavedali svoje odgovornosti, in še posebej, če se vsak posameznik, ne glede na to, na kakšnem položaju je, ne bo zavedal svoje odovornosti do samoupravnih prizadevanj kolektivov in zahtev reforme. Kljub dolečenim vzorom samouprave v drugih delovnih or-ganizavijah ter kljub določeni praksi v delu posameznikov v nekdanjih šolskih odborih se je zlasti v začetni dobi neposredne samouprave pokazalo, da so se samoupravni organi srečevali z vrsto težav, ki niso izvirale toliko iz morebitne delovne nepripravljenosti oziroma nesposobnosti, kot iz nezadostnega ppznava-venja vse problfematike, ki je ne-hadno prešla v njihove kompetence., pa tudi iz premajhnih ali celo nobenih delovnih izkušenj tem področju. Te težave so ^aj hitro prebredli tam, kjer si v zadosni meri prizadevajo razne ^‘bibenopolittčne organizacije, Predvsem sindikata organizacija, so posredovale in tolmačile v‘logo novih organov. Pri prema-Sovainju začetnih težav so v veliki meri lahko pomagala vodstva bstanov, če so hotela, da so se samoupravni organi uveljavili ter zaživeli. Ce pa sindikalna vodstva na eni strani niso nudila svoje strokovno-politične pomoči im če na drugi stranii vodstva ustanov v neki bojazni po izgubljanju svojih kompetenc niso pomagala rasti samoupravnim organom v aktivna upravna, telesa, potem Sve'ti šol in upravni organi niso IZ UPMVE PD S 1. januarjem smo morali iz Razlogov, ki so vsem znani in nam l1*1 zato ni treba ponavljati, PO-VIŠATI LETNO NAROČNINO »PROSVETNEGA oei.av-LA« na 10 NOVIH DINARJEV, *a Sole in ustanove pa 20 NOVIH DINARJEV. Pro-simo naročnike, da to nujno podražitev sprejmejo z razumeva-11 jem. Mnogi naročniki še vedno niso Poravnali naročnine za lansko in Predlansko leto, precej pa je tudi rakih, ki nam dolgujejo naroč-111,1 o še za leto 1963. Vsem tem smo poslali na njihove naslove Položnico. Prosimo jih, naj nam Zaostalo naročnino čimprej nakažejo na naš novi žiro račun: prosvetni delavec-«, Ljubljana — •t. žiro računa 503-8-16. mogli v celoti opravičiti svoje naloge in Hudi sama samouprava je bila bolj na papirju kot pa v dejanski praksi. Za vse to enoletno dbdob-je je značilno, da so se kolektivi kot posamezniki živo zanimali za delo samoupravnih organov, do so želeli biti seznanjeni z vsemi odločitvami ter da so hoteli imeti jasen pregled nad vsem poslovanjem. V kolektiviS je ideja samouprave zaživela v pravem pomenu besede, le omogočiti je treba, da bo ta ideja lahko prešla tudi v življenje. Potem ni bojazni, da bi samouprava v učnovzgojnih zavodih, ki imajo strokovno zadovoljivo kvalifikacijo, lahko v celoti zaživela. Ena od značilnih pomanjkljivosti v začetni dobi delovanja samouprave na šojah je bila še precejšnja nejasnost, kaj naj dela svet, kaj upravni odbor itd. Res je sicei, da so statuti šol načelno vse to opredelili, vendar se je v vsakdanji praksi marsikdaj izkazalo, da konkretnim razmeram ni odigovctrjalo, ali pa da se posamezniki teh določil Sploh niso držah. Skoraj ni bilo ustanove, kjer bi upravni odbor ne obravnaval zadev, ki bi jih moral svet; da se je svet ukvarjal s posameznimi tehničnimi vprašanji, ali pa je ravnatelj samovoljno ukrepal, česar bi v nobenem pri-mertu ne smel, šel tako mimo sveta in upravnega odbora in uveljavljal svoja subjektivna stališča, ki so bila cesto v nasprotju s samoupravo im vodjo kolektiva V šolstvu so^ nastajale takšne napake im pomanjkljivosti na eni strani kot rezultat pomanjkljive interna zakonodaje, na drugi — in to v dokaj manjši meri — pa kot rezultat določene samovolje in nespor.azumevanja. V koliko'-so to poman j ki j ivosti interne zakonodaje kolektivov, bodo napake lahko kaj kmalu popravljene, saj ravno sedaj samoupravni organi aktivno delajo pri .usklajevanji! statutov in pravilnikov z veljavno zakonodajo tar dosedanjimi izkušnjami. Znatno teže pa bo popravili takšne napake tam, kjer so nastale kot rezultaat prešibkih zavestnih sil skupine ali posameznika, kjer so bile subjektivnega izvora, rezultat subjektivnih ce-ženj. "V takšnem primeru pa je potrebno pričakovati in zahtevati aktiven poseg zavestnih pozitivnih družbenih sil v kolektivu in izven njega. V posameznih ustanovah so se v kratkem obdobju enega leta posebno uveljavili upravni odbori, ki so postali dejanski izvršni organ sveta šole ali pa delovne skupnosti in pomenijo v upravljanju celotne ustanove instrument, ki skrbi za pravilen potek dela, odloča v soglasju s svetom ali delovno skupnostjo O' vseh finančnih vprašanjih ter dejansko vodi kratkoročno politiko ustanove. Takega učinkovitega, konkretnega in samostojnega deda se bodo morali oprijeti vsi upravni odbori. Statuti kolektivov posebej poudarjajo, da morajo biti delavci v celoti seznanjeni z vsemi sklepi samoupravnih organov ter z izvrševanjem teh sklepov. Vendar je problem informiranosti po naših ustanovah zelo pomanjkljiv. O tej pomanjkljivosti ni bilo govora samo tedaj, kadar je nekdo počenjal nekaj samovoljno mimo samoupravnih organov, ali kadar je o nečem sklepal neki organ, pa člani kolektiva tega niso vedeli, pomanjkljiva je bila informacija v kolektivu vsekakor tudi tedaj, kadar kolektiv ni oil seznanjen o dejanskem stanju ali o izvrševanju posameznih sklepov. Med vprašanje informacij moramo prištevati tudi sklicevanje posameznih organov. Zelo pogosti so primeri v naših šolah, ko je sklicana seja nekega organa komaj nekaj ur pred začetkom seje. Res nastane vprašanje, kaj more prinesti takšna razprava. Včasih je res potrebno hitro odločanje o določenih vprašanjih, vendar časa je vedno več kot nekaj ur. Tukaj pa seveda nastane že vprašanje same organizacije dela, če je potrebno reševati v tako kratkih rokih. Organizacija dela samoupravnih organov mora teči seveda po določenem načrtu, ne smemo pa reševati vprašanj od dne do dne, ko terjajo določeni roki, obveznosti itd. Se bi lahko navajal dobre in slabe strani samouprave v prvem letu njenega aktivnega delovanja. V vsakem primeru je vidna njena stalna rast, izgrajevanje novih kvalitet ter zmanj- V pogledu štipendiranja so na najslabšem šole za izobraževanje pedagoških kadrov sevanje slabosti. Takšna pot bo gotovo vodilo samoupravne organe tudi v prihodnje. Bno mora biti vsekakor gotovo: osnovni cilj samouprave kjerkoli je graditev takšnih medsebojnih odnosov, da bo delo teklo kar najbolje, da bodo delavci zadovoljni ter da se bo to zadovoljstvo odražalo v de- »Materialna preskrbljenost šta- njih pa je pred dnevi razpravljal goski akademiji V Ljubljani od lovnih uspehih. S tem v zvezi se Centov med šolanjem je eno po- odbor za raziskovalno delo in 48,1 na 29,3! mi zdi povsem zgrešeno in daleč glavitrih vprašanj v' okviru ce- visoko šolstvo pri skupščini SRS Enako negativna slika je tudi v nasprotju z vsemi samouprav- lot,ne proMematike visokega šol- P°d predsedstvom prof. dr. ing. giecie višine štipendij. Jtovpceček nima pirincipi mnenje, češ da je Zaostajanje v urejanju m a- Romana Modica. vseh štipendij kaže porast za umetnost vodenja neke ustanove terialne osnove študija utegne Ni nobenega dvoma, da je šti- 1.440 din (starih!), torej le za v tem, da nekoga nadintrigiiras; zmalljjay učinek vseh drugih penderanje (in v zadnjem času 7 %; skoraj nepomembna je po- to, menim, ni nikakršna umetnos., u{jj0 študentom (v obeh viso-znašal ta odstotek leta 1964/65 le košolskih centrih, Ljubljani m 48% in v zimskem semestru Mariboru) skupaj okoli 3.000 po-1965''66 komaj 31 % Raven sti- steij v vseh visokošolskih zavo-pendirsnja j’e v vsem preteklem dih imamo 10.000 rednih študeu-obdobju močno jilhala in dosegla od tega jih ima stalno biva-prav zdaj najnižji odstotek, to pa tišče v kraju šolanja 30 %, ostali, kot ugotavljajo ne l-e za’ ki niso v domovih, pa stanujejo radi okoliščin, ki so značilne ze privatno ali pa se vozijo v šolo; reagiranje delovnih organizacij in zaradi ukinitve nekaterih lokal-občinskih skupščin na nove SP- j-jh vlakov in podražitve vožnje, spodarske UKepe,.....temveč je to se ^ to stanje .še bolj poslafo- predvsem odraz zaostale misel- šalo. Računajo, da bomo morali nosti in prakse delovnih orga- v Mižnji prihodnosti poskrbeti v nizacij ter občin glede vloge vi- študentskih domovih š za 2.000 sckokvahficiramh kadrov v pro- pOSth.ii izvodinji in družbenih službah. 0 vseh teh vprašanjih se dosti Škodljive posledice taksnega gle- ;š na razli5nih sejah se osvet- H ,ri n «-* V-vz-irln rvnilr o-t-od ck n zn 1/-» i-m a ‘ ^ damja se bodo pokazale ne le pri študenlih (analize točno kažejo, da je pri tistih študentih, ki imajo zagotovljeno materialno plat študija študijski uspeh znatno vsa prizadwallja pa kakor da s„ boljši kot pa po ostalih-!), temveč « ljujeio vprašanja študijskih uspehov, pridoibivanja strokovnih: kadrov za dvig naše proizvodnje, za razvoj družbenih služb ipd., tudi v delovnih organizacijah samih. Na to je opozoril tudi že Izvršni svet SRS v svojem priporočilu predsednikom skupščin.) odbijejo od gluhih ušes tistih, ki bi v prvi vrsti morali poskrbeti za to: delovnih organizacij in občin. Štipendije se marsikje sma- občins.. j n traj0 kot »notranje rezerve«, kot »socialna . pomoč«. Proti taki mi-Za nas je še posebej zanimivo selnosti pa se bo treba še naprej dejstvo, da so med šolami, ki so boriti, saj bomo le z zavestno in močno prizadete s krčenjem šti- načrtno politiko štipendiranj in pendij, na prvem mestu šole za kreditiranja lahko dosegli boljšo ■izobraževanje pedagoških ka- kadrovsko strukturo v gospodar-drov1 Tako je npr. na filozofski stvh in v družbenih službah, fakulteti padel odstotek štipendi- Hkrati s tem pa potrebujemo še ranih študentov od 36.5 na lo.8. ustrezen predpis, ki bo urej d Rekreacija pozimi — kako pomembna zlasti za umske delavce! na pedagoški akademij* v Mari- sistem štipendiranja. Semestralni počitek naj bo namenjen tudi temu. (Foto I. P.) boru od 61,2 na 30,1 in na peda- D. H. Stanje na področju strokovnega izobraževanja — odraz malomeščanske miselnosti Kljub nekaterim naporom in uspehpm, ki smo jih zabeležili v zadnjih letih na področju strokovnega izobraževanja, je še veliko nerešenih načelnih vprašanj in problemov. Temeljitejša analiza nam kmalu odkrije vzroke za stanje, ki ga dnevno srečujemo pri usposabljanju v delovnih organizacijah in v strokovnem šolstvu. S takšnim stanjem in stališči se nikakor in nikdar ne moremo strinjati. Oglejmo si nekatere načelne probleme usposabljanja v delovnih kolektivih: 1. Vse bolj pogosta so stališča in zahteve predstavnikov gospodarskih organizacij,, da je potrebno delavca izobraziti samo toliko, da bo znak delati na do-čenem delovnem mestu, češ, na ta način bo najhitreje produktiven. Stroški učenja bodo minimalni, in v kratkem času povrnjeni. Primerjajmo to stališče z razmerami v kapitalističnih državah XIX. stoletja, ko so jih Mara, Engels in Lenin v svojih delih dobro analizirali. Jasno so pokazali na položaj delavskega razreda v kapitalistični družbi in podčrtali problem ozkega znanja in pone-umnjenja delavcev na neštetih delovnih mestih, ki jim ne dajejo možnosti za razvoj inteligenčnih sposobnosti. Mara pravi v Kapitalu (Cankarjeva založba Ljub- ljana 1961 ni 729); ■ prva knjiga,- na stra- »V kapitalističnem sistemu se izvajajo vse metode za povečanje družbene produktivne sile dela na račun posameznega delavca; vsa sredstva za razvijanje produkcije se spremenijo v sredstva za obvladanje in eksploatacijo producenta, pohabijo delavca v drobec človeka, ponižajo ga v pritiklino stroja, z mučnostjo dela uničujejo vsebino njegovega dela, odtujujejo mu duhovne potence delovnega procesa v istem obsegu, kakor si ta proces osvaja znanost kot samostojno potenco.« Iz navedenega je vznikla ena-izmed osnovnih zahtev proletarske revolucije, da delavec ne more biti več golo orodje za delo. Hkrati pa mu očitamo, da nima kulturnih potreb in ne navad. 2. Tudi stremljenja nove gospodarske politike nimajo za cilj, da bi se .uveljavljala amtimarksi-stična stališča na področju strokovnega izobraževanja,, temveč nasprotno. Pred nami stoji ogromna naloga, kako dodatno izobraziti prek 1,500.000 ali 56 odstotkov neposrednih proizvajalcev, ki imajo le 4 ali še manj razredov osnovne šole. Primerjajmo to stanje na eni strani z današnjimi zahtevami tehnike, ekonomike in znanosti, na drugi strani pa s sistemom samoupravlja- nja. Kdo skrbi za nadaljnje izobraževanje le-teh? Kako radi nastopamo v imenu delavcev. Kdo jih vpraša za probleme in težnje, kdo dejansko odloča? Pogosto zavirajo možnosti nadaljnjega izobraževanja v podjetju prav oni, ki so že izkoristili priliko, da so dosegli višjo kvalifikacijo, v novih generacijah pa vidijo nevarne tekmece. Nekatera podjetja skušajo reševati problem fluktuacije s tem, da nove delavce čim bolj enostransko usposobijo za delo, na primer: varilec za navpično varjenje, varilec za vodovodno varjenje, varilec — za rezanje itd. In veseli so uspeha, da so jih z omenjSTIlRi 'znanjem prikovali na delovno mesto. O tem problemu razpravlja Lenin v svojih delih. To ni demagoško prikazovanje, to so dejstva. Kdo se danes uspešno stavi v bran takim stališčem? 3. In problem realizatorjev usposabljanja? Vsakemu izmed nas se zdi samo po sebi umevno, o tem sploh več ne razmišljamo, da mora imeti vsaka športna panoga dobre trenerje, da morajo biti za pouk na osnovni šoli, gimnaziji, glasbeni šoli itd. za to delo ustrezno izobraženi učitelji. V proizvodnji pa, kjer se z milijoni zaposlenih ustvarja ves narodni dohodek, pa so do nedavnega menili in ponekod še danes mislijo tako, da ni potrebno, da bi imelo vsako podjetje ali večji obrat za usposabljanje novih ali že nameščenih delavcev ustrezne, izmed svojih vrst dodatno izobražene učne moči — inštruktorje. To ne pomeni, da bi morali za to koga na novo sprejeti. Dobro in nujno je, da še ti v večji ali manjši meri naprej opravljajo dosedanje delo, po potrebi pa nastopajo v funkciji učitelja v obratu samem. Za to odgovorno nalogo ni običajno mogoče »žrtvovati« nikogar izmed sposobnejših strokovnjakov, ki delajo v proizvodnji, z izgovorom, kako bo brez njega v tem času potekalo delo.. Pri tem radi pozabljamo, da lahko že samo eden izmed teh vzgoji mnogo novih sposobnih kadrov. Dinamika zaposlovanja in notranja fluktuacija v delovni organizaciji povzročata pogoste menjave ljudi v obratih. Takšno stanje naravnost zahteva. da imamo vedno na razpolago človeka, katerega naloga je usposabljanje na delovnih mestih. Za vsak, tudi tak proces učenja — priučevanja je brezpogojno potrebno, da imamo na osnovi ustreznega profila se-stavljeri program. Po dosedanjih proučevanjih je ugotovljeno, da (Nadaljevanje na 2. strani) St. 2 OD TU IN TAM Gornja Radgona: Štiri šole za starše Predsednikom sindikalnih podružnici V pismu št. 120/1 z dne 10. decembra 1965 je Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije prosil sindikalne podružnice nekaterih šol (približno 200 šol v Sloveniji), da do konca meseca decembra odgovorijo na nekatera vprašanja o programiranju dela in o delitvi osebnih dohodkov v šolah. Ker je odbor do danes prejel le majhno število odgovorov, ponovno prosi predsednike sindikalnih podružnic, da na vprašanja iz omenjenega pisma Simprej odgovore. Republiški odbor Sindikata delavcev družbenih dejavnosti Slovenije Letos obiskuje to sedemraz- sebni šoli za učenca dvakraten NOVICE IZ DRUGIH REPUBLIK Hrvciska: Kakšna fe sociašisUčna vzgoja mladih? (med njimi je spet največ gimnazijcev, in sicer 91 odstotkov, medtem ko je 27 odstotkov učen-menilo) da je socialistična za splošno gla- cev v letošnii zimski sezoni redno posebno šolo 31 otrok, ki so uspeh: prvič, ko dokonča osnovno s sissi ms - --s* - Tudi prireja deilavsika univerza v rad- razporejeni ganski občimi več šol, predavanj in tečajev za odrasle in mladino, mostojen. Na območju občine so te dni za- v 50ii delajo po posebnem pro-čele delati kar štiri šole za star- gramu in so pri pouku dosegli že še, ki so postale v zadnjih treh iepe rezultate. Znanje in spret-letih zelo popularne, in sicer v nost učencev predstavijo na vsa-Apačah, Radencih, Stogovcih in koletnih razstavah risb in izdel- ca steklarne v Hrastniku. S. S. Vidmu ob Ščavnici. Rrcsram predavanj je enoten. Na vsaM šcili bodo obravnavali 10 tem (predavanj) iz zdravstvenega, vzgojnega, pravnega in gospodarskega področja,' predavali pa bodo domači strokovnjaki. Mimo štirih redmih šol, bodo imeli občasna predavanja iz tega programa še na Kapeli in morda še na nekaterih drugih šolah. Ze prvega predavanja v Apačah, o narodni in državi jamski zavesti, se je udeležilo nad 30 staršev. Številen obisk na lanskih preda- hov, ki jih napravijo učenci pri tehničnem pouku. Pouk v posebni šoli je še posebno zahteven: pri tem mi dovolj le učiteljeva strokovna usposobljenost, potrebna je tudi ljubezen do otrok in zvrhana mera potrpežljivosti pri posebnem individualnem pouku. Priprave morajo biti dobro metodično zasnovane. Učitelj mora uporabljati za ponazarjanje veliko ilustracij, s katerimi vzbudi v učencu jasne predstave pojmov. Kratki, čeprav enobesedni odgovori učencev po- Radeče pri Zidanem moštu: Mladinsko gledališče Zavod za izdajanje učbenikov, ki je ena največjih založb v državi, bo tako lahko izpolnjeval Svoje obveznosti do šol in revolucija borba za splošno gla- u^ja> jgSfnaSJ tudi premalo vedo, Zaradi Pornanjkaga prostora^ Ob koncu preteklega šolskega kateri je glavni pogo^da jejahko išč- ni prostor v prostorih beograjskega sejma. Zato je zavod pred tremi leti poveril projektiranje in gradnjo tega objekta gradbenemu podjetju »Ratko Mitrovič«. poklic polkvaliRgiranegadelair- .-ba proučeval (s pomočjo testa upor, sajje P- odgovorilo le znanja in anketnega lista), kako 68 odstotkov učencev, so učenci osvojili znanja iz učnega programa, pomembna za soci-alističfto vzgojo mladih pa tudi, kakšna so njihova mnenja o različnih političnih in socioloških problemih ter drugih vprašanjih, Zanimivo je tudi, da mladi dvomijo v učinkovitost vpliva razredne skupnosti, saj jih je bilo le 25 odstotkov, ki so zapisali, da je njeno delo koristno. . To proučevanje zavoda sicer pomembnih za naše sodobno živ- ne daje popolne slike o socialistič-Ijenje. Vprašanja so bila iz zgodovine, književnosti itd., obsegala asrer« s»ms nem liku mladih, vendar pa je vrednost njegovih rezultatov v tejn, ker opozarjajo ne le šole, temveč tudi družbeno-politične organizacije in vse tiste, ki se ukvarjajo z vzgojno-izobraževal- Bosna in Hercegovina: Zimske počitnice -v šoli (Od našega dopisnika) Prosvetni delavci v osnovnih, srednjih, strokovnih Sodah in v UsiSšSI »E&SSšs StesfSS debile tudi Z;p4ŠE;nje itd. Zavod je Ug0ji učencev. Dejstvo je, daje kor tudi v mostu samem, bodo vanjih je dokazal, da so te oblike menijo pri poučevanju v posebni izobraževanja uspešne in potreb- 50ij za učitelja že velik uspeh, ne. Šole bodo trajale do konca marca, obiskovalo pa jih bo okrog 160 staršev. Razen šol za starše deluje na območju občine še šest šol za življenje, ki jih je skupino z občinskim odborom Rdečega križa organizirali občinski komite zveze mladine in večerna politična šola v Gornji Radgoni. Delavska univerza pripravlja tudi osnovno šoilo za odrasle, (7. in 8. razred), ki bo pričela s poukom prihodnji teden. Zadnje prijave zanjo sprejemajo v nedeljo, 16. januarja ob 9. uri v prostorih delavske univerze. IKA boda. Tu uspešno deluje Mladinsko gledališče, ki ga vodi prof. Janez Pešec, Njegovi člani pa so učenci osnovne šole Marjana Nemeca. Na šoli imajo re-citapijski krožek, ki šteje 50 učencev, prireja vsako leto po eno mladinsko igro in skrbi za pro- Za delo te šole se zanima tudi hrastmska občinska skupščina, ki 2a ^ republike_ Izvedli so bo pomagala pri njenem .nadaR- recitativ v režiji Janeza Pešca njem razvoju. Potem, ko bodo Jernej in nj a preskrbeli stanovalcem, ki gostu- P k sodeiovai tudi mo- jejo v stavbi sedanje posebne so- ški ^evJski zbor svoboda, 9. ja- izvedel testiranje in anketiranje v 47 šolah (v osmih razredih osnovnih šol in v zaključnih razredih 'gimnazij ter strokovnih šol.) Anketa je med drugim pokazala, da naša šola po mnenju učencev v glavnem opravlja svoje funkcije kot vzgojna ustanova, vendar pa kljub temu ne moremo biti zadovoljni, saj je precejšnje število učencev (10 do 40 odstotkov) odgovorilo na vrsto vprašanj negativno, ali pa nanje sploh ™ še vedno precej faktorjev, ki negativno vplivajo na oblikovanje socialistične osebnosti mladih ljudi. Prav zato, ker so ti vplivi precej močni, bi morala biti šola odločna, kadar gre za izvajanje socialistične vzgoje in preprečevanje negativnih vplivov. To proučevanje zavoda za šolstvo mora predstavljati pravzaprav začetek akcije, da se na različnih ravneh analizirajo vzroki za tako stanje in da se bolj le, stanovanja, bodo stavbo adap- • ie r)riredii0 mladinsko odgovorilo. Na vprašanje, kateri prizadeto spremljajo problemi v i ; ri c* 4-r\rv-i 11 Oi+tto voli r->r\CTni V n J Iri J ir . t . ______i_ ~^ v-v. ^ /-v _____- _ _____• ^ r ^ 1 J~ AT 5 tirah in s tem ustvarili pogoje za ledališče igric0 Ruže Petelinove je glavni vzrpk za spremembo celodnevno bivanje otrok v po- ®ZaromiR Radeško mladinsko družbene ureditve, je večina sebm soh Ze sedaj pa so deležni gledališče je verjetno med naj- učencev (76 odstotkov) odgovorila otrGGi te sole ene od uspei o - ko^e opremljenimi amaterskimi pravilno, pri čemer so pokazali lik.sodobnega pouka - šole v na- gledališči Vse t0 je seveda re- ' -------- ravi. Udeležijo se je vsak zultat prizadevnosti radeškega v poletnih mesecih v Pulju. Lahko rečemo, da pomeni zaključek šolanja na hrastniškl po- zultat učiteljskega kolektiva in drugih radeških kulturnih delavcev. S. Skočir najboljše znanje gimnazijci (96 odstotkov). Učenci so odgovarjali tudi na vprašanje, kaj je socialistična revolucija. Komaj 66 odstotkov jih je odgovorilo pravilno liii 16. člen osnutka zakona o financiranju izobraževanja je treba izpopolniti Na posvetovanju ravnateljev osnovnih šol in vrtcev v Gornji Radgoni so pred dnevi razpravljali med drugim o financiranju izobraževanja in vzgoje in o programiranju delovnih načrtov. Prosvetni delavec Stane Skobrne je seznanil udeležence z vsebino členov posameznih poglavij osnutka zakona o financiranju izobraževanja in vzgoje. Dlje časa so razpravljali zlasti o 16. členu osnutka tega zakona. Menili so, da bi morali biti v omenjenem členu tyočno precizirani pogoji, ki bodo posamezne gospodarske organizacije opravičili, da se bodo le-te lahko okvarjale z izobraževanjem in da bodo za tako panogo smele uporabljati določena sredstva iz skupnega sika da R- V delovnih programih bodo količinsko prikazali delovne ure in ovred_ notili materialne potrebe. Za osnovo in razpored stroškov bodo uporabili lanske cene, objavljene v »Prosvetnem delavcu«. Ravnatelji šol, tako so sklenili na posvetovanju, bodo v najkrajšem času zbrali potrebne podatke, kolikšna sredstva bi bila potrebna, da bi bila za letos zagotovljena vsaj 2C-odstotna amortizacija za šolske zgradbe, svet za šolstvo pa bo izdelal analizo in primerjavo osebnih dohodkov v družbenih službah. Ika Skrb za otroke v hribovskih naseljih Razveseljive primere pomoči staršev šolarjem smo zabeležili tudi v Zreški dolini. Pri Konjicah v Zrečah, kjer so na dan republike slovesno odprli novo šolskp poslopje, je kupila osnovna šola svoj avtobus s 40 Sedeži, ki prevaža 70 otrok s treh pohorskih šol: Resnika, Gorenje Kunigunde in Skomarja. Za vzdrževanje avtobusa in šoferja skrbi občinska Skupščina Konjice. Ta občina je organizirala tudi pomembno akcijo: zbiranje Sredstev za siredlnje šole v celjskem okraju. Tudi nekatera podjetja v občini So že pokazala hvalevredno razumevanje s tem, da bodo zvišala predpisani odstotek sredstev za financiranje. V Podvolovljeku pri Lučah so starši organizirali nabiranje lesa. Z denarno akcijo pa so kupili 20 sedežni avtobus in tako zagotovili svojim otrokom prevoz v popolno osnovno šolo Luče, ker bo v do-moči šoli pouka le za štiri nižje razrede. Vse te akcije omogočajo otrokom iz višinskih naselij, da bodo lahko nadaljevali šolanje v poklicnih in srednjih šolah. Hrastnik: Posebna šola Posebna šola v Hrastniku je začela delovati pravzaprav že v šolskem letu 1946/47 kot poseben oddelek hrastnlške osnovne šole. Pozneje, ko se je osamosvojila, je dobila 1. 1981/62 tudi svoje prostore. Stavba te ustanove je blizu starodavnega železniškega »Riklo-vega mostu«, od koder je lep razgled na mesto In na Kum. V poslopju sta dve sodobno opremljeni učilnici, okrašeni s slikami, ilustracijami in flanelografi. Na Aškerčevi 7 v Ljubljani: poslopje, v katerem so nastanjene kar tri strokovne šole — Tehniška šola za strojno stroko, Tehniška šola za kemijsko, metalurško, rudarsko in lesno industrijsko stroko ter Gradbena tehniška šola zvezi z vzgojo naše mladine. Ni seveda dovolj,, da dajemo pri tem pripombe k delu šole in prosvetnih delavcev, če ne bo družba bolj kot doslej pomagala, da se bodo pereči problemi' šolstva reševali hitreje, da se -1-> šole usposobile organizacijsko m kadrovsko za bolj učinkovito reševanje teh nalog. Ni dvoma, da ima pomembno vlogo tudi naša sodobna 'družba s svojimi manifestacijami, čeprav je jasno, da je šola zelo pomemben faktor vzgoje. Vendar se moramo zavedati, da je šola s svojimi napori že dosegla takšno stopnjo, preko katere ne more več brez večjega angažiranja družbene skupnosti. Družba mora pomagati šoli posebno v krepitvi njene materialne osnove, poskrbeti mora za boljšo stimulacijo prosvetnih delavcev ipd. Pri vsem tem pa ne smemo pozabiti še na nekaj — namreč na to, da mora biti delo mladinske organizacije . in šole bolj usklajeno. (»Školske novine«) Erbija: Skladišče za 750 milijonov knjig Pred kratkim so v Belih vodah — nedaleč od železniške postaje v Žarkovcu — Slovesno odprli novozgrajeno poslopje, skladišče knjig zavoda za izdajanje učbenikov SR Srbije. Ta dvonadstropna stavba, kjer so knjige varno spravljene in jih je mogoče hitro odpošiljati, je Stala 460 milijonov din. Skladišče ima 6000 kvadratnih metrov površine, tako da lahko/Spravijo vanj 750 vagonov knjig. ____ v mestu samem, letošnje zimske počitnice preživeli v šalah. To je namreč ena od novosti v prosveti, ki so jo uvedli glede na množino dela in pomanjkanje časa. Pogovarjali smo se z več direktorji sarajevskih šol in njihovimi pomočniki in zvedeli za program njihovega dela med polletnima počitnicami. Prosvetni delavci bodo v tem času merili ocenjevanje učencev, izpopolnjevali kabUete in njihove zbirke, medsebojno obiskovali šole, semiimairje in predavanja tudi v šolah izven Sarajeva in organizirali seminarje za starše. Poleg tega pa se bodo sarajevski prosvetni delavci Ukvarjali še z marsičem. Program delp so razobesili na oglasne deske v šolah. Tem akcijam so se pridružile tudi sindikalne organizacije šol in občinske prosvetno pedagoške službe ter obljubile vsestransko pomoč. Nekatere šole — Petar Kočič, Ivan Cankar, Slobodan Vukovič, Miljenko Cvitkovič idr. bodo organizirale , seminarje za starše otrok-ponavljalcev, ki so imeli oh polletju slabe ocene iz enega ali več predmetov. Predavanja za staršje so organizirali v nižjih in višjih razredih osnovnih šol, medtem ko je to težje v srednjih šolah in šolah učencev v gospodarstvu, katerih starši ne prebivajo v istem kraju. Družbenopolitične in delovne organizacije so zelo navdušene nad akcijami prosvetnih delavcev tega mesta, ki bodo žrtvovali svoje počitnice za izboljšanje dela v šoli in tako pripomogli k učinkovitejšemu izvajanju učnega procesa v drugem polletju letošnjega šolskega leta. Tudi direktorji šol soglašajo s temu akcijami, katerih pobudniki so tako skupine kot posa-m.ezniki, ki žele doseči še boljše rezultate na področju vzgojno-izobraževatnega dela. Predvidevajo, da bodo nekatere šole organizirale v tem času tudi medsebojna tekmovanja Redni puk v sarajevskih osnovnih in srednjih šolah se bo začel 1. februarja, izjeme bodo samo nekatere strokovne šole. kjer bodo začeli s poukom 5. februarja. Božo Blažič Stanje na področja strokovnega izobraževanja (Nadaljevanje s 1. strani) bi morali okrog 60 odstotkov predvidenega časa posvetiti praktičnim vajam, kamor je tudi vključena neposredna tehnologija obdelave, ostalih 40 odstotkov pa porazdeliti med strokovno-teoretična in družbeno ekonomska znanja. Zaradi kompleksnosti obravnavanja gradiva je' dobro, da tudi strokovno teorijo poučuje obratni inštruktor. Na ta način povezujemo teorijo s prakso, s tem dosežemo trajnejše znanje, izognemo se ponavljanju in različnemu izrazoslovju. Neprecenljiva vrednost takega učitelja za proizvodnjo pride do izraza zlasti pri uvajanju in seznanjanju z delom absolventov strokovnih šol, v času pripravniškega staža. Ker običajno nimamo tako organiziranega usposabljanja za nove mlade strokovnjake, delamo prehitre zaključke, češ, šole jih niso naučile tega, kar mi potrebujemo. Kdor pozna opremljenost učnih delavnic na strokovnih šolah, ve, da te ne morejo ustvariti enakih pogojev, situacij in vzdušja, kakor se pojavljajo v redni proizvodnji. Ob tem bi bilo vredno razmisliti, kakšen izobrazni učinek imajo zastareli stroji in naprave po šolah v primerjavi z novimi, moderno opremljenimi obrati. Logično bi bilo, da bi šla šolska praksa naprej, ne pa, da caplja za tehničnim razvojem. Za to navadno ni razumevanja, ni sredstev. KAKŠNO PA JE STANJE NA PODROČJU STROKOVNEGA ŠOLSTVA? 1. Ljudje v ustreznih forumih so poskrbeli, da so bili sprejeti zakoni ali predpisi za osnovne šole in visokošolske zavode, medtem ko uzakonitev strokovnega izobraževanja s strokovnimi šolami nikakor ne gre izpod rok. Res, da je specifičnost na tem področju izredno pisana, kljub temu bi z večjo zavzetostjo lahko pravno utrdili vsaj osnovne principe in zahteve. Že pred dobrim letom je bil objavljen osnutek zakona za razpravo. Od takrat javnost ni bila več obveščena o usodi predloga. 2. Stališče do strokovnega šolstva je najlepše ilustrirano z načinom njegovega financiranja. Uspeli smo zagotoviti kolikor toliko zadostna in sigurna sredstva za osnovne šole, gimnazije ter visoko šolstvo. Nikakor pa ne moremo rešiti tega problema, kadar gre za ustanove, v katerih se šolajo kadri neposredno za gospodarstvo in družbene službe. Vsi smo priča, kako se ta problem rešuje. Izkušnje iz dneva v dan potrjujejo, da je potrebna kadrovska politika in da strokovrjo šolstva ne moremo prepustiti golemu prakticističnemu gledanju, to še tem bolj, ker nimamo pregleda čez potrebe v sedanjosti, še manj pa v bodočnosti. Ali je zato upravičen strah pred »hipef-pradukcijo« mladih strokovno izobraženih ljudi? 3. Značilno je, da smo že pred leti uspeli predpisati pogoje za verifikacijo gimnazij. Zakaj enako ne ravnamo za strokovne šole? S tem smo ponovno privilegirali eno izmed šol druge stopnje. Kakšen uspeh je rodil ta predpis, smo lepo videli v veliki skrbi vseh odgovornih činiteljev, da so čimprej zadostili zahtevam in s tem dosegli družbeno priznanje. Tako so te šole dobile vse pogoje za uspešno delo, kar je vsekakor prav. Kaže pa, da za ostale izobraževalne ustanove nihče ne skrbi. Odvisne so od dobre volje onih, ki jim odmerjajo samo sredstva za njihovo osnovno dejavnost, da ne govorimo o modernizaciji teh šol in o potrebnih novogradnjah. 4. Hkrati z verifikacijo je določeno, kdo sme poučevati na gimnaziji. Kako je z učnimi kadri na strokovnih šolah? Kljub velikim potrebam na področju strokovnega izobraževanja nimamo v Sloveniji institucije, ki bi vzgajala ustrezne učne moči. Kar poglejmo, kdo vse poučuje zlasti na poklicnih šolah, da sploh ne govorimo o ustrezni pedagoški izobrazbi! Kakšen družbeni problem že naredimo, če na gimnaziji manjka samo en profesor. 5. Za splošnoizobraževalne šole je dobro organizirana pedago-ško-svetovalna služba. Strokovne šole so prepuščene same sebi, ali pa so le na splošno pregledane. Svetovanja za pouk strokovnih predmetov skoraj ni. Tako delajo posamezniki ali učiteljski kolektivi po svoji najboljši volji, kakor pač vedo in znajo. Večjo skrb je pokazal za eksperimentalne poklicne šole le Zavod za strokovno izobraževanje SRS. 6. Mladino,, ki se uči v stro- kovnih šolah, zapostavljamo tudi s samo organizacijo pouka in šolskim koledarjem. Zakaj delamo razliko med učenci šol druge stopnje že pri samih pouka prostih dnevih — počitnicah. Zlasti je prizadeta mladina, ki se uči za poklice. Ti delajo in se učijo najmanj 42 ur na teden. K temu še moramo prišteti domače naloge in učenje. Tako zahtevamo od njih več kakor od odraslih, ki so v delovnem razmerju in so po delu prosti. Ne smemo pa jih primerjati z njihovimi sovrstniki, ki obiskujejo v tem pogledu družbeno privilegirane šole. Ne redke se čudimo. podcenjuje 'izično delo, končno pa je to odraz diskriruj...a«i;,e, ki jo dopuščajo same strokovne šole. Kdo jih bo zaščitil? 7. Vse močneje se uveljavlja na. nekaterih osnovnih šolah praksa, da v zaključnih razredih pri nekaterih predmetih diferencirajo učence na one, ki bodo nadaljevali -šolanje na gimnaziji, in one, ki so namenjeni v poklicne šole. Prvim običajno nudijo dodatno pomoč druge pa puščajo od strani. S tem že tako mlade zaznamujemo in jih opredelimo za družbeno manj vredne. 'Saj slišimo pogosto podcenjevalno izjavo: »Za Vajensko šolo bo že dober.« 8. Za pedagogiko in njeno znanost na Slovenskem so problemi strokovnega izobraževanja še vedno Habula rasa« ter zanje ni zanimanja. Naj ilustriramo to samo z revijo »Sodobna pedagogika«, ki še doslej ni objavila razprave s tega področja, čeprav je bilo poslanih, kolikor vem, nekaj ustreznih sestavkov. Iz vsega navedenega je razvidno. kje leže vzroki za tako stanje. Zato ni čudno, da se vedno več preprostih delavcev odloča, da njihovi sinovi ne bodo |li po njihovi poti, temveč naj obiskujejo šolo, ki je družbeno najbolj priznana in cenjena. Na drugi strani pa glede nadaljnjega šolanja posnemajo vidne , osebnosti gospodarskega in družbenega življenja, ki imajo največ zaslug, dd so z zakoni in predpisi urejene le one vrste šol, za katere so bili sami neposredno zainteresirani. Zakaj bi ne, saj se le ravnajo po pregovoru: »Besede mičejo, vzgledi vlečejo!« Naše glave še niso dovolj prezračene, v njih so še močno zakoreninjena naziranja iz pretekle dobe, čeprav jim skušamo dati socialistično etiketo. Marx med ostalim, v prej navedeni knjigi, na strani 550 tudi pravi: »Ni nobenega dvoma, da bo delavski razred, ko si bo osvojil politično oblast, kar je neizogibno, tudi praktičnemu in teoretskemu pouku v delavskih šolah pridobil mesto, ki mu pripada.« Lorenčič Stran 3 Ali mora res učitelj spreminfati prepričan Zvsztf pedagoških dr ušla v lugosiavije in jugoslovansko združenje psihologov V »Katedri mariborskih študentov« je ob novem letu tovariš Tone Partljič iz Sladkega vrha objavil zanimivo pismo, ob katerem bi se lahko ustavil vsak učitelj. Na eni strani avtor znova načenja vprašanje z razmišljanjem o pedagoški znanosti, na drugi strani pa vprašanje učiteljeve osebnosti sredi družbenega vrenja. »Učil sem se, in verjamem,« pravi avtor, »da je pedagogika družbena znanost, da so vzgojni smotri odvisni od konkretne družbene situapije, da jih družba postavlja in zahteva njihovo realizacijo. Popolnoma se strinjam z Leninovim razkrinkavanjem vseh tistih buržoaznih pedagogik, ki so propagirale apolitičnost vzgoje, saj so bile v resnici prav tako le navidezno apolitične. Kljub temu pa se mi postavlja to.vprašanje. Kaj če družba skoraj 'za devetdeset ali sto osemdeset stopinj menja svoje vzgojne cilje in nazore? Jih mora potem menjati tudi učitelj? Ce hoče biti ,konstruktiven1, že; a kaj, če se upira to njegovemu poštenju in prepričanju? Se nerodneje je, če se učitelj trenutno ne strinja s postavljenimi vzgojnimi zahtevami, se jim upira, je zaradi tega v nemilosti, čez nekaj časa pa družba sama postavi take zahteve.« Tako postavlja avtor vprašanje o partijnosti pedagogike in učiteljevi osebnosti in pravi, da so se mu taka vprašanja »vsilila v zvezi z masovnim odhajanjem naših ljudi v inozemstvo«., Najprej torej znova podrčrtaj-mo in osvežimo, da je pedagogika družbena znanost,, je znanost o vzgoji, ki črpa svojo vsebino in svoje cilje iz družbe. Pedagogika torej proučuje, raziskuje vzgojni proces v najširšem smislu kot stalno kategorijo in pojav družbe, ustvarja pedagoško teorijo in nudi obče in preizkušene 'zakone in pravila pedagoškega dela, ugotavlja in nakazuje pedagoške cilje in vsebino vzgajanja v določenem času; odkriva in utemeljuje vzgojna sredstva, ki jih lahko uporablja in najde pedagoška praksa v konkretnem družbenem .življenju ter utemeljuje in odkriva različne vzgojne metode in prijeme, ki so bili uspešni' v praksi. To je izredno obsežno področje pedagoške znanosti, ki črpa svojd vsebino iz družbe, toda ne samo iz trenutnih družbenih razmer, temveč se ozira na izkušnje v preteklosti, izvira iz konkretnih družbenih razmer za pedagoško prakso v konkretni družbi, da prispeva čimbolj k realizaciji perspektivne usmerjenosti naše družbe. V tem pa je tudi partijnost naše pedagogike: od tod izvira njen_a objektivnost in jasna usmeritev. Ne bi več razpredal o pedagogiki kot znanosti. Ustavil bi se ob vprašanjih, ki naravnost silijo iz omenjenega pisma. Ali je naša družba dejansko menjala svoje vzgojne cilje in nazore? Ali naša perspektivna usmerjenost ni več socializem? Na to moramo odgovoriti, če hočemo razumeti položaj in pomen učitelja danes. V tem odgovoru je tudi odgovor na dokaj boleče postavljeno vprašanje tovariša Partljiča. Odgovor pa je samo eden: naša družba ni menjala svoje perspektivne usmerjenosti in iz tega izvirajo tudi vzgojni smotri, ki jih postavlja naša pedagogika. Družbeni ražvoj ni odvisen samo od posameznikovega prepričanja, od filozofskih norm, temveč od zakonitosti, ki izvirajo iz dela in razvoja proizvajalnih sil, ob čemer se porajajo in razvijajo tudi vsi ostali družbeni odnosi. Tega ne smemo spregledati: socializma ne moremo graditi na lepih besedah, na etičnih vrednotah brez materialne podlage. Socializma ne moremo ustvariti z okrožnico ali enostavno reči: bodi socializem! To je vprašanje globokega revolucionarnega procesa, ki se ne zaključi z zmago orožja v revoluciji; boj nasprotij, starega in vedno krepkejšega novega, teče naprej. Vzgojni smotri izvirajo iz družbe, toda iz bistva družbe, ne pa samo iz posameznih pojavov, zlasti pa ne iz posameznih slabosti, ki se nujno pojavljajo tudi v naši družbi. Nihče ne more idealizirati trenutnih družbenih razmer, niti ekonomskih niti kulturnih, in čuden pa-tron bi bil tisti, ki bi to poskušal, ker ne bi hotel pogledati resnici v oči. Vsako slepomišenje in idealiziranje se prej ko slej maščuje: to pa velja tudi za pedagoga. Moti pa se tudi tisti, ki bi v naših notranjih krčih, ki jih danes doživljamo, Videl ogroženost za naše vzgojno delo, za vzgojne smotre, in skušal dokazovati potrebo po kameleonstvu praktičnega vzgojitelja, kot je to bilo nekoč v razredni družbi. Če bi družbenost pedagogike v naših razmerah pojmovali tako ozko, da bi njeno poslanstvo videli samo v povezavi s posameznimi pojavi, da bi morali vzgojne cilje in vsebino spreminjati že ob posameznih anomalijah, ki se v družbi pojavijo, potem ne bi mogli govoriti o pedagogiki kot objektivni znanosti. Tako gledanje bi bilo pozitivistično in bi vodilo v brezperspektivnost, ker bi se omejevalo le na trenutna dejstva. Beg od družbe ali pa kameleonstvo je značilno za buržoazno pedagogiko in tam se pošten pedagog vedno lahko vprašuje, kaj mu je storiti, da bi ohranil svojo osebnost in ideale, da se ne bi prelevil samo v kruhoborca ali pa celo v hlapca krivici. V socialistični družbi, v družbi, ki je jasno usmerjena v socializem, ki se po svojem mehanizmu proizvodnje in upravljanja ter svoji zakonodaji skuša čimbolj približati svojemu cilju in tudi veruje, da bo v prizadevanju po osvoboditvi človeka dokončno uspela, da bo uskladila interese posameznikov in družbe, pa tudi pedagog ne more zatajiti ’ svoje pripadnosti in ga tudi trenutne težave in nasprotja, ki so večja ali manjša, ne morejo zmesti. Družbena pripadnost učitelja, v socialistični dražbi ne more biti problem: naprednost je njegova odlika. Resnica, logika, poznavanje objektivne stvarnosti in poznavanje družbene perspektivnosti so najboljše orožje za njegovo pedagoško delo. Slab pedagog bi bil tisti, ki bi po vsej sili skušal opravičevati očitne slabosti, ki se vsekakor pojavljajo. Pač pa jih mora kritično oceniti, objektivno, in s, tem prispevati k razvoju tiste lastnosti, ki je zaželena pri našem človeku: h kritičnosti. Kolektivnost, demokratičnost, delavoljnost, politična samoiniciativnost in prizadetost, obča človečnost In podobne poteze osebnosti so še vedno naš cilj in naša družbena potreba in vzgojitelju ni potrebno kolebati. Resnica je orožje, ki ga v naši družbi ne bi bilo potrebno nikjer skrivati, toda dolžni smo ostro ločevati resnico od neresnice, ker le tako lahko razvijamo kritičnost. Zakaj bi vzgojitelj bil v zadregi, če dosledno izvaja vzgojne naloge, ki vodijo k našim vzgojnim ciljem? Vemo, da s posluhom za vzgojo prav učitelj lahko izbira tista ustrezna sredstva, ki vodijo k cilju: to pa so lahko tudi taki pojavi, ki jih ne bi smelo biti! Kdo pravi, da bi se morali klanjati kakšnim »malim bogovom«, če so se pojavili v dražbi? Kdo pravi, da bi se morali strinjati s slabim samoupravljanjem, ki ga posamezniki morda celo izkoristijo za zadovoljevanje čisto osebnih interesov, ki povrhu niso niti v sozvočju s predpisi? In navsezadnje, kdo pravi, da se strinjamo z množičnim odhajanjem ljudi v tujino? To je tovariša Partljiča najbolj prizadelo in ga vzpodbudilo, da je izrazil predvsem čustveno stran problema in načel vprašanje učitelja in pedagogike danes v kon- kretni vzgojni praksi. Priznam, da z vsemi lepotami, z vsemi slabost- jektivnosti ponekod naleti na ne- obveščata, da bo nas je mnogo, ki doživljamo ču- mi in z njeno perspektivnostjo, razumevanje in malomeščansko POSVETOVANJE O IZPRAŠE-stveno neugodje ob tem, da naši Človek je v njej najdragocenejši, ozkost. Ni še vse gladko in ne yANjo IN OCENJEVANJU V ljudje vedno bolj odhajajo v tu- Človek ostane človek, pa naj bo more biti; toda prav vzgojitelj je g0LI, ki je bilo najavljeno za jino, da celo v Nemčiji, ki še da- delavec ali intelektualec, toda no- poklican, da nepristransko z zna- december 1965, v dneh od 3. do nes ni niti prijateljska niti ne- bena enakost ne more izvirati iz njem in poznavanjem razmei^ in 5 februarja 1986. pristranska do nas, prodajajo svo- iluzij, temveč iz dela, i^ sposob- razvoja usmerja mladino v ziv- Posvetovanje bo v veliki dvoje delo. Toda življenjska logika je nosti in objektivnih možnosti. Ijenje in ji pomaga odkrivati res- rani filozofske fakultete v Zagre-drugačna. Tudi tega ne moremo Mladina pa bo dobro znala prešo- nico in današnje možnosti, razvi- bu. Program posvetovanja ostane reševati ' z administrativnim če je to prav,, da nekdo, ki ja njene sposobnosti in kritično- tak, kakršen je že bil napovedan. bi s svojimi silami lahko pospe- Pedagogika pa pri tem ostaja Poleg aktivnih udeležencev s pri-ševal razvoj družbe in pomagal znan0st, ki proučuje tudi trenut- javljenimi razpravami in poro-zati^najbolj izdatnega* kosa'kru- odpravljati slabosti, beži pred no vzgojno stvarnost, ki spozna- čili se lahko udeleže posvetova-ha, čeprav smo večkrat radi po- trenutnim stanjem v družbi proč va družbene vplive, a tudi cilje nja tudi drugi kot opazovalci, 1 udarjali, da je naša dežela po °d nie> namesto da bi pomagal .n Up0rablja resnico in vrednote- bodo lahko sodelovali v razpravi, svojih še neizkoriščenih možno- tis'«5, kar ni prav, postaviti na nje j,0j. enega temeljnih virov če bodo zeleh, tudi brez^ pret -stih bogata. To pa še ni dovolj in sredstev vzgajanja. Ob dobrem °vSr ukrepom. Ekonomske razmere so še take, da si ne moremo odre- in morda bi bili še bolj krivični, 5« zgledujemo, ob slabem če bi ljudem zabranjevali, da si je .troSU svoje sile v tujini, S da .e posm.zni udcl.- m s v= ;;:r Z brine iz svojega dela, če jih doma ni mogoče nuditi v taki meri, kot bi si jih želeli. Drago pa je vprašanje, kako smo v pretek- nutkih^rhoter Doma^ati lih letih izkoristili vse, kar bi nutkm m notel Poma‘=atL jega učitelja in to kritično ... Prepričanja ni dobro spreminja- informacije o prenočišču. Informacije bodo dobili v sprejemni pisarni Filozofske fakultete v Za- SftZS ttSS ras««%^srss^jssssi uspehi. Reforma, smo, je danes nujnost. O tem, kaj je, jih omogoča, celo forsira, ali zakonitosti stanja in razvoja in je biio nerobe — veliko je bilo ^aj^ ravnam po svoje vesti, po :bežati od resnice, pa čeprav prav! — ne morem tu razpravljati, ker tega ne zmorem, za to Organizacijski odbor Pripravlp se študija 0 elementih za določitev povprečnega stroška šolanja . .. V zvezi s pripravami za re- _____ _____ „ _ _ , doslej, kajti samo tak bo kos alizacijo novega zakona o finance bi tako postavili vprašanje. Nobena okrožnica človekovega svojim pedagoškim nalogam, sa- cjranju izobraževanja in vzgoje, Nedvomno izvira človeška enako- prepričanja ne more spremeniti; mo tak bo lahko nastopal kot res- ki na;j bi _ tako pričakujemo — svojem srcu, ki je žalostno pb tem je Včasih neprijetna. Tako je me-pojavu. Pedagogika je družbena :o učitelja danes in v tem je so strokovnjaki. »Delavec in stro- znanost in temu. se je treba po- njegovo poslanstvo, česar bi se kovnjak nenadoma nista več ena- drejati. Toda kaj, če bo čez de- moral zavedati. Mi potrebujemo kopravna, enako pomembna za set ^ Prišla okrožnica, ki bo ta razmišljajočega učitelja, razgle-našo družbo?« se otožno sprašuje pojav obsojala? Zopet spremenit: danega-in sposobnega in to dosti avtor pisma. Menim, da je po- prepričanje!«, zaključuje odprto bolj, kot je bila potreba kdajkoli trebno imeti jasne kriterije za to, pismo tovariš Partljič. vrednost, enakopravnost iz soci- edino novo spoznanje lahko daje nično svobodna osebnost. In ni začel veljati v drugi polovici letošnjega koledarskega leta, je zvezni sekretariat za prosveto poveril slovenskemu Zavodu za šolstvo nalogo, da izdela študijo, ki bo vsebovala elemente za določitev povprečnega stroška na enega učenca osnovnih šol in pa šol druge stopnje. Posebna komisija, v kateri so prosvetni delavci-praktiki, pedagoški svetovalci Zavoda za šolstvo SRS, ekonomisti in arhitekt, se že sestaja in pripravlja za to študijo najprej izračun vseh stroškov, ki pridejo pri tej zadevi v poštev — od investicij, amortizacije, režije, kadrov, do funkcionalnosti šol, njihovega materialnega položaja (brezplačni učbeniki, malice, prevoz, celodnevno varstvo, dodatna pomoč itd.). Za ilustracijo teh izračunov bodo prikazani konkretni primeri treh šol: ene v razvitejšem centru, druge na podeželju in tretje v najbolj zaostalem območju. Slepi otroci Ljudje so prehitro sentimentalni s slepimi otroki. Vse bi storili zanje, samo kot sebi enake jih nočejo priznati.V tem, se ne razlikujejo dosti od tistih'deklic, ki sta ha plesu odklonili slepa plesalca. To ni bila zavestna krutost, samo zdelo se jima je nekaj čisto nemogočega. Na srečo sta Slepa deklica na sprehodu, v ozadju učitelj ' ^ bila slepa dečka prinravljena tudi alističnih odnosov, ki temeljijo na bližnjo resnico. Pedagogika ima potrebno biti kameleon! Ce bi pa na takšno reakcijo, ker so ju že v blaginji skupnosti. Druga po- z omenjeno okrožnico samo toli- ga v posameznem okolju konkret- £ok opozorili na to. V Putneyu v mebnost in enakopravnost pa iz- ko zveze, če se je okrožnica torej na stvarnost v to silila, potem ta Angijj; že od 5. leta starosti^dalje vira iz procesa proizvodje, iz or- pojavila, da jo upošteva kot ene- stvarnost ni prava, _ potem ta vzgajajo slepce v čimbolj samo-ganizacije dela, storilnosti, za ka- ga izmed mnogih dokumentov v stvarnost izigrava našo ustavo, st0°jne člane človeške družbe Pri tero pa potrebujemo določeno ;pi- družbi. Pedagog si- ne more in ne naše delo in, če je taka, potem letih se morajo gibati že či-sanost proizvajalcev glede na sme zagrinjati oči, da ne bi videl, je potrebno nanjo pokazati in jo sj0 SVobodno, se voziti z mestnim njihovo usposobljenost, ki jo ter- kaj se trenutno dogaja v družbi, z resnico razbiti, ne s slepem'- pr0metom' in zaprositi tiste ki ja proizvodni proces. Tu pa ne in pedagog tudi ne more molčati šenjem, ne z begom in tudi z za pomoč če se ne znaj- more biti odnos enak, ko ocenju- pred mladino, ki ga radovedno molkom ne In prav v vzgoji ne cieja Spočetka hodi učitelj nekaj jemo odtok naših ljudi v tujino, opazuje in posluša in prav od sme biti izigravanja in varljivo- korakov ža slepim* učencem da Naša proizvodnja ni odvisna le njega pričakuje, da v svojem rav- sti, sicer se lahko podre še tisto, mu iakoj priskoči na pomoč Ta-od števila zaposlenih, temveč zla- nanju, v svojih mislih in deja- kar je mladina že sprejela kot ko 17 tek učencev samih prihaia sti še od delavoljnosti in usposob- njih realizira velik del tistega, kar vrednoto in spoznanje. Prav ta- vsak dan v šolo” ostali* potu-Ijenosti zaposlenih v ustrezni or- skuša doseči z vzgojo. Razmišlju- ko pa moramo mladino usposo- ;ej0 skoraj vsak teden” domov ganizaciji dela. Kot delovni ljud- joč učitelj, ki ga v praksi živo biti, da bo znala spoznavati našo učitelji se zelo trudijo da' bi je naj bi bili vsi enaki, dolžnosti potrebujemo, bo spoznaval resni- družbeno stvarnost tudi preko vzcjržali močno vez med slepim in pravice izvirajo iz dela, toda co tekočega življenja, bo znal iz- mej svojega šolskega okoliša in 0trokom in domom Staršem pri-ko ugotavljamo, da je delavcev luščiti dobro od slabega, bo znal občine, da bo s pogledom, ki naj poročajo, 'da se nauče Braillove brez kvalifikacij veliko, strokov- uporabljati v vzgoji vse, kar vodi zajame vso našo skupnost in še pisave in tako korespondirajo s n jako v pa premalo, potem dobi k vzgojnim ciljem naše družbe, to skupnost v svetovni družini SVojim otrokom Šestletni otroci vprašanje odhajanja v tujino še če bo spoznavali resnico globlje, človeštva, spoznavala resničnost, že obvladajo Braillov pisalni stroj, drugačno barvo. Odpira se novo kot jo včasih kaze videz, če bo Seveda, odnosne prepleten in starejši pa se morajo privaditi’ vprašanje: zakaj odhajajo naši usmerjen z ^družbo naprej, .pa ga odvisen od razvoja splošne druž- tudi normalnemu stroju, da lahko ljudje v tujino? Tu pa so mo- trenutni krči, posamezne slabosti bene blaginje in krepitve notra- pišejo svojim videčim prijateljem tivi različni in narn ne more biti ne bodo zmedle in se ne ho sle- njih socialističnih odnosov. Gra- P0 tej šoli lahko nadaljujejo štu-vseeno. Tako vprašanje je obr- pil z abstraktnimi normami. Pri- f3ov v oblakih ne smemo zidati dij na dvoletni trgovski šoli ali njeno v dve smeri: k tistemu, ki pravi jati mladega človeka za svo- in tega tudi ne smemo naučiti na gimnaziji za slepe. Nekateri illill!l!!!lli!lllll!l|!!ll!lil!!llll!ll!!!l!!!!ll!!l!li odhaja, in k dražbi. Ali je prav, bodno uveljavljanje v družbi, za da odhajajo v tujino tisti ljudje, opravljanje dolžnosti in uveljav-ki bi sicer lahko tudi doma lepo Ijanje pravic, ki izvir j o iz njego-živeli? Ali je prav, da pozabljajo, vega dela, toda ne samo z beseda jim je ta družba pomagala do dami, temveč z živo organizacijo diplome, da jih je ta družba, ki dela v šoli, to je temeljna vzgoj-še ne zmore vsega v materialnem na - naloga vsakega pedagoga, ki smislu, kar bi želeli, usposobila izvira iz naše družbene prakse. To za delo, ki ga zdaj prodajajo v pa je istočasno tudi boj za odstra-tujini? Na drugi strani pa spet, nitev napak in slabosti, ki se po- zakaj v družbi dostikrat ni me- rajajo v' naši družbi, pri čemer sta za usposobljene ljudi? Čemu bi se zlasti še pedagog moral glo- dostikrat vse preveč sentimental- boko zavedati, da ničesar ni tako ri l'et*a “opazovah gluheTtroke0'v znamenji.. Tudi učenje jezika je nostiin sociale v primenh, ko res- dobrega kar ne bi moglo biti razredu skupaj z normalnimi, mnogo lažje. Ko gluhi otroci vi- nično m potrebna? To so stvari-, boljše: to pa velja tudi za našo imel zraven še oddelek za gluhe, dijo, kako govorijo in berejo ki jih tudi pedagog vidi in živo družbo. Gluhi učenci so preživeli skoraj ostali, poskušajo isto tudi oni. t,udiStovarišnpIXčPrneSbi učil %mi tovariš Partljič ne za- polovico učnega časa z ostalimi. Gluhi otroci v takih okolišči-tum tovariš Fartijic ne bi trčil men, da.sem se ob njegovem pi- Nekatere predmete imajp skup- nah lahko sami sebe Dresodiio. ob svojem razmišljanju v to. smu tako zamislil. Zamislila sva no: telovadbo, risanje, —P < -naše mladine! , gredo potem na univerzo. Mnogi Rudi Lesnik postanejo učitelji za slepce. GLUHI OTROCI SKUPAJ Z ODRASLIMI V Novi Zelandiji so zadnja šti- nikov. Manj poskušajo govoriti z mate- Vzgojitelj bi lahko imel slabo se oba in to ^e, p-rav; le odgovora matiko, prirodopis. Pri predme-vest, če ne bi resnice o tem po- se nekoliko razlikujeta. Menim,, tih, ki se odvijajo ob delu v klo-vedal mladini, ki jo vzgaja. In ni da pedagogike ne kaže takovzpo- pi, sedijo gluhi otroci med osta-se potrebno bati Dume, Mary se rejati kot znanosti: z neko okrož- limi, čeprav včasih ne delajo či-predstavi m Domovine, kot se bo-. nico, ki bi jo lahko vsebinsko sto istih nalog. . v. ji morda še kak drug učitelj; res- spreminjala. Verjetno tovariš Pri predmetih, ki zahtevajo ?‘arsi Sluhih otipir so navdu-nica ne more biti pedagoško Partljič tudi tako ni mislil, pač individualno delo, kot npr. ma- senl' škodljiva. Navedene umetnine so pa je dal duška razpoloženju, ki terinščina, nova matematična po-izraz svo-je dobe, ki pa je vendar se je ob pojavu nekoliko zaplelo. glavja, pa so v malem razredu z bila bistveno drugačna, kot je da- Na drugi strani pa mislim, da so drugim učiteljem. kot ostali lahko tečejo, ali pa še hitreje, morda rišejo celo bolje, matematične naloge lahko prav tako dobro razrešijo. Tudi samo šolanje je cenejše Poskus je pokazal, da se tudi gluhi otroci dobro počutijo; izjema je bil' samo eden, ki je bil SCTSir nes. Ljudje so odhajali s trebu- prešli časi, ko bi pedagog moral Ta kombinacija ima vrsto Precej slaboten, nervozen otrok Nov načrt šolske klopi v Avstriji: kljub ostrim linijam bo — tako zatrjujejo — takale klop primerna’ za šolarje, katerim najbolj Ustreza robustno pohištvo; stolove noge nudijo dovolj prostora, da lahko otrokove noge na njih počivajo hom za kruhom iz drugačnih raz- spreminjati barvo, ko bi moral vzgojnih, družabnih in ekonom-logov, kot jih danes večina od- skrivati svoje prepričanje, če je skih prednosti. Večina gluhih haja, zlasti tistih, ki bi tudi tu ne le-to znanstveno, osnovano na otrok na ta način lahko živi pri imeli podpovprečnega staindarda. resnici in koristi najširšim ciljem starših. Med normalnimi otroki Mladini pa je potrebno našo do- socialistične dražbe, pa čeprav postanejo glušci tudi prej zreli, movino prikazovati takšno, kot je, morda še vedno zaradi svoje ob- ker opazujejo vedenje svojih vrst- in je tudi slabo bral z ustnic. Tega so potem poslali v posebno šolo za - gluhoneme. Seveda vseh gluhih otrok ni mogoče vključit: v redne šole. Ne_ kateri so tudi duševno zaostali. -r- OD RAZPRAVLJANJ DO KONKRETNIH REŠITEV /1 \f (Nadaljevanje) Dem in šola sta tista faktorja, ki dajeta osnovno vzgojo in izobrazbo v času, ko je otrok najbolj plastičen. Menim, da sta v obdobju otroštva in mladeništva dom in šola dolžna s tankim posluhom za vse individualne posebnosti otrok oblikovati njihovo osebnost tako, da se bo mlad človek razvil z vsemi tistimi kva-•liteitami, ki mu bodo zagotovile normalno sožitje med ljudrn/. Formirati človeka pa je težka in odgovorna naloga, ki zahteva od vseh vzgojiteljev veliko mero ljubezni in razumevanja do mladega človeka. Iz pedagoške teorije vemo, da se otroci ne rodijo ijifi dobri niti slabi, da imajo podedovane lastnosti le majhen vpliv na razvoj mladega človeka. Okolje, v katerem mlad človek raste, je tisto, ki ga oblikuje. 2e v najnežnejših letih se začne otrokova vzgoja, njegova rast v pozitivno ali manj pozitivno osebnost. Žal pa mnogi starši vre premalo mislijo na to in se tega rešnega problema vse premalo zavedajo. Sicer pa moramo biti pri ocenjevanju vzgojne ■ prizadevnosti im uspešnosti staršev zelo razdmevajoči. Nujno moramo upoštevati, da današnja di-u-žina nima več toliko možnosti za vzgajanje, kot je bilo to v času, ko smo mi odraščali. Misliti moramo na to, da je nagla industrializacija in urbanizacija zelo spremenila način življenja družine, ne le v mestih in industrijskih središčih, ampak deloma tudi na podeželju. Mestne žene, ki so zaposlene v proizvodnji in družbenihp službah, so večino dneva zdoma in imajo manj časa in. možnosti vplivati na vzgojno rast svojih otrok. Pa tudi Žane na podeželju so danes mnogo bolj za-, poslane izven doma kot včasih. Pred vojno je bilo neprirnerno manj mater zaposlenih izven doma, tempo življenja je bil počasnejši, bolj umirjen im je za vzgojo otrok ostalo več časa. Matere so se lahko mnogo več kot danes uk var j el e z vzgojo svojih otrok. Tudi otroke so vključevale v domače delo in db materi je dobil im utrdil otrok delovne navade, ki današnji mladini v glavnem zelo manjkajo. Tudi očetje so bili več doma, saj se je v družbenem življenju udejstvovalo le malo ljudi. Člani družine so bili več skupaj, otroci so rasli ob nenehni obojestranski skrbi svojih staršev. Zaradi počasnejšega ritma življenja je bilo manj nervoze, več časa za družinske razgovore im navezovanje družinskih članov med seboj. Tudi številne kmečke družine so živele drugače kot danes. Vsaka kmečka družina je tvorila majhno delovno skupnost, v katero so morali vsi prispevati po svojih močeh. Vzgled delovnih kmečkih staršev je bil močno in uspešno vzgojno sredstvo. Gotovo se je življenje na podeželju manj spremenilo, v marsičem se je spremenilo v pozitivnem smislu, v marsičem pa je izgubilo svojo patriarhalno vsebino. Neštete družine so se preselile iz podeželja v mesto, v povsem spremenjen, nov način življenja, ki se mu težko privajajo starši in otroci. r|" m staršem je treba čim bolj poma-- uspešnosti, ki jo sposoben učitelj njih generacij mladih ljudi, gah, da bodo ob pogojih, kakršni hitro oceni. Naši otroci ne bodo Skrajneži današnji mladini ne so v našem splošnem družbenem postali boljši in ne bolj delavni, priznavajo' skoraj nikakršnih kva-razvoju, lahko dovolj uspešno spoštljivi, tenkočutni in pošteni, Met, vse vidijo črno, slabo. Tako opravili to svojo dolžnost. K te- če ne bomo storili vsega, da jim gledanje in ocenjevanje ni realno mu je poklicana v prvi vrsti vsa bomo te vrednote vcepljali doma in je krivično do mladine same in v šoli. Učitelji moramo »vzga- in do vseh tistih staršev, ki so jati« vse tiste starše, za katere skrbno vzgajali svoje otroke in (ugotovimo, da za to nimajo po- jih vzgojili v prav dobre ljudi, sebnih sposobnosti ali posluha, mlade proizvajalce in upravljavce, mlado inteligenco, prizadevne študente, dijake in vajence. Z neresničnim in pretiranim obsojanjem mladine končno slabo vrednotimo našo celotno družbeno stvarnost in vse faktorje, ki tako ali drugače, posredno ali nepo-sredino, vzgajajo mlado generacijo. Gotovo nismo storili vsega, gotovo smo opustili marsikdaj ali marsikaj dovolili, dopustili, kar je privedlo do tega, da moramo del dine naša družbena skupnost iat v veliki meri poklicni vzgojitelji-pedagogi, ki so ob skupni nalogi vzgajanja otrok še najtesneje povezani z družinami. Skrbi in odgovornosti za primerno vzgajanje mladine staršev sicer ne moremo odvezati,, lahko pa jim pri tem v mnogočem pomagamo. Mnogi starši sicer kljub obojestranski zaposlenosti najdejo dovolj časa za svoje otroke. Družinsko delo razdelijo tako, da ne odpade vsa skrb samo na mater, ampak enako sodelujejo vsi člani družine. V takem domu ni prepogoste nervoze im neirazpofože-nja, ki vlada v družinah, kjer mora zaposlena mati opraviti še vsa hišna dela, nakupe im povrh prevzeti še vso sikrb za učenje in opravljanje otrokovih nalog. Prav bi bilo, da v družini nadzira učno delo otrok im jim • evemt pomaga tisti od roditeljev, ki je za to po svoji izobrazbi bolj sposoben in pa seveda, kdor ima za to več smisla im predvsem časa Navadno pa je s časom najbolj na tesnem zaposlena mati-gospo-dinja. ki mora prevzeti vse družinske dolžnosti. Na govorilne ure in roditeljske sestanke prihajajo v šolo še vedno v pretežni meri matere. Če sprašujemo otroke, zakaj nikogar ni bilo na razgovor. se opravičijo, da je bila mati zadržana. Na vprašanje, zakaj pa namesto nje ni prišel oče, pa otroci navadno odgovore: moj oče je rekel, da ne bo hodil v šolo. Kot da je to nekaj, kar ne pristaja možem — očetom! V ta-ki miselnosti žal premnogih mož, iHi ki so sicer zelo napredni in družbeno aktivni, je premalo zavesti, da ju vzgoja enaka skrb obeh roditeljev. V družinah, kjer je temu tako, je malo verjetnosti, da bodo otroci spoštovali in cenili tistega od obeh staršev, ki svojo dolžnost zanemarja. »VZGAJATI« MORAMO TUDI STARSE njihovo poslanstvo je bilo vsekakor zelo veliko. Usposabljale so mlade, da bodo postali dobri zakonci in dobri vzgojitelji nove generacije, istočasno pa smo s takimi predavanji mlade ljudi pametno zaposlili. Ne krivimo za vse slabo v mladini nje same! Mi, odrasli — starši im učitelji smo dolžni iz leto v lelo v vseh letih šolanja prispevati k temu, da bo postala vsa naša mladima taka, kakršno želimo. Pedagogi v šoli pa se moramo varovati, da bi bili staršem brezobzirni sodniki in taka avtoriteta, da si le-ti ne bi upali k nam z najbolj intimnimi vprašanji v upanju, da jih bomo razii- Današnji način življenja dru- Ob vzgojni prizadevnosti in uspešnosti staršev pa. moramo nujno misliti na to, da si mnog; starši sploh ne prizadevajo za vzgojo svojih otrok, drugi pa kažejo kar primerno zavzetost, pa imajo vse premalo sposobnosti za to pomembno in težko delo. Enim in drugim moramo pomagati tako pedagogi po šolah kot razne pedagoške in kulturne institucije. Roditeljski sestanki so prav gotovo najprimernejša oblika pomoči staršem. Noben roditeljski sestanek ne bi smel miniti brez strokovno dobro pripravljenega predavanja s področja- vzgoje ovrok. Če imamo letno po šolah le štiri roditeljske sestanke, obdelamo v tem času štiri vzgojne teme, bi tako skozi osem let šolanja otrok s starši obdelali kar 32 vzgojnih vprašanj. Seveda mora biti to delo na šolah koordiniramo od prvega do osmega razreda, da bi prišle tako na vrsto vzgojne teme, ki ' bi zajele vse razvojne stopnje otroka in mladinca. S tem bi šola nudila staršem zares veliko pomoč pri vzgo- Kaj si imata povedati? Nemara je že vse izrečeno. meli im jim znali svetovpti. Čem prej moramo najti pot do vseh staršev, tudi do tistih, ki le redko ali celo nikoli ne najdejo poti do šole, do učiteljev svojega otroka. Vse več bo iztirjenih otrok, če ne bomo skupno — dom in šola — odpravljali vseh tistih napak v vedenju in ravnaj u otrok, ki se iz leta v leto razraščajo in končno spremenijo mladega človeka v asocitoo im antisocialno bitje. Pomagati je treba predvsem tistim opažamo-, da naše mladine grajati in biti prizadeti in zaskrbljeni nad pojavi nepreredkih prestopkov in ravnanja, ki ni prav nič v skladu z našo socialistično oceno mladega človeka oz. človeka sploh.’ reditve ne bi mogle biti v ne-Vend.ar bodimo pošteni! Priznaj- koliko skromnejšem obsegu, pa ^n0nS1kHv; mHladina; T,vt stareiši zato bolj kulturnem vzdušju, smo krivi, da je tako! Mnogo J- 1 MLADINI RAZVEDRILO IN VEC ŠPORTA! Nasploh mislim, da ima naša mladina malo možnosti za primerno zabavo in koriščenje prostega časa. In nad tem se istočasno tudi najbolj zgražamo in oS-sojamo mladino, češ da preveč po lokalih. Če pa smo bolj kritični, pa moramo priznati, da smo vlagali ob nagli stanovanjski gradnji vse premalo sredstev za gradnjo primernih prostorov, kjer bi se lahko mladi ljudje zbirali in zabavali ter koristno izrabili svoj prosti čas. Vsaka občina bi mdrala imeti mladinski dom, urejen tako, da bi bil za mladino vabljiv in prijeten prostor, kjer bi ' se. mladi srččevali . s svojimi vrstniki in z njimi kulturno, veselo in sproščeno preživeli svoj prosti' čas. Koliko takih domov ima mladina v Sloveniji? V Ljubljani je bilo mnogo govora in zahtev po takem mladinskem domu, a ne vem, če ga katera občina že ima. Uredili smo -sicer tu in tam nekaj klubov, v glavnem v neprimernih prostorih, brez primerne organizacije in pa vodstva. Mladina se mora zabavati, mora plesati, mora zdravo izkoristiti svoj prosti čas. Menim, da bi vse srednje šole morale prirejati stalne tedenske ali štirinajstdnevne plese za svoje dijake, seveda ob prisotnosti vsaj nekaterih profesorjev. Kaj dosežemo, če zaradi izgredov ob plesih prireditev ukinemo? Mladino vržemo na cesto, v gostilne, prepustimo jo najrazličnejšim vplivom. Aii res ne znamo ugnati tistih nekaj nespodobnih in neukrotljivih posameznikov, ampak moramo zaradi njih kaznovati stotine ostalih urejenih, zdravo veselih in sproščenih ljudi? Ne mislimo, da je dovolj, če imamo plese in zabave v dveh, treh elitnih dvoranah! Koliko naših pa ima denar, da gre na zabavo v take lokale? In ah jih s tem ne navajamo, da izsiljujejo staršem vedno več denarja? In v vseh teh lokalih se kadi in pije. Ali .ne bi vsaj za mladino do in. leta pripravili primernejše zabave? V drage lokale naj hodijo, ko bodo starejši in bodo sami zaslužili de-^ nar in ob tem čutili, koliko denarja se lahko troši za zabavo. Koliko zgražanja je bilo .v Ljubljani zaradi nekulturnega brucovanja arhitektov, zaradi škode, ki jo je povzročila skupina podivjanih, neodgovornih ljudi, ki so imeli komaj dobrih 19 let! Sprašujemo se, ali brucovanja ali podobne pri-ne to izdali velika sredstva.' Kako pa so ta igrišča izkoriščena, komu so namenjena? Menim, da bi morala športna društva, planin-, ska društva, društva ljudske tehnike, 1 razna kulturna društva in vsa druga, ki množično vključujejo mladino, dobiti več družbenih sredstev in kadrov, da bi lahko uspešno razvijala svojo dejavnost. Ob tem pozivam predvsem občinske skupščine in republiško skupščino, ki delijo 'družbena sredstva, da več mislijo na to! Le če bomo dali mladini možnost, da se bo lahko zdravo izživljala, bomo preprečili brezciljno postavanje in pohajkovanje, povezovanje v razne združbe, ki pogosto ne vodijo v dobro. Ali nas ne stanejo več vzgajališča oz. prevzgajališča za mladino, ki je zašla na kriva pota? O tem, v kako neprimernih pogojih so taki domovi zadnje čase, vedno več beremo in zvemo od tu in tam. Bilo bi več kot potrebno, da zgradimo nekaj dobro urejenih internatov, ki ne bodo prevzgajališča,-ampak bomo vanje lahko nastanili mladino, ki nima primernega doma. Ko sprejemamo zakon o otroškem dodatku, bi kazalo, da bi mislili tudi na to. Le tisti, ki delamo z mladino, vemo, da ni tako majhno število mladine, ki ima povsem neurejene družinske razmere, kjer gre najpogosteje za alkoholizem, nerazumevanje med roditeljema, slabo skrb in vzgojno nesposobnost staršev. Mladina, ki nam ostaja v takih domovih, je zelo ogrožena in lahko pričakujemo, da bo zasedla izpraznjena mesta v zavodih za mladinske prestopnike. Ali ne bi bilo bolje, da te mlade ljudi pravočasno vzamemo, iz takega okolja in nastanimo -nekje, kjer bodo zrasli brez duševnih pretresov, ki spremljajo vsako iztirje-nje mladega človeka? Ze celodnevno bivanje v šoli bi bilo za mnoge otroke prava rešitev iz neprimernega domačega okolja. Vendar se je tudi pri organizaciji takega varstva zaradi skromnih družbenih sredstev občin skoraj ustavilo. Naj končam! Problemov je še ip še! Vsi jih poznamo ih čutimo žin torej prav dobro poznamo Čeprav upravičeno ugotavlja- vanjo ali sposobnosti za vzgojo. vsi, ki se bavimo z vzgojo otrok. Morda pa se le premalo zavedamo, da je tako stanje družin realna družbena stvarnost, kakršno so prinesli novi in drugačni pogoji proizvajanja, družbenega upravljanja in sodobnega življenja nasploh. Ni prav, da preveč tožimo in vedno znova ugotavljamo, da je bila včasih družinska vzgoja uspešnejša in da je vseh težav pri vzgdjanju krivo le to, da ima večina otrok zaposlene matere, da so očetje premalo doma itd. Tako in podobno je v vseh naglo se razvijajočih, naprednih deželah. Industrializacija in velik napredek na vseh področjih (gospodarskem, kulturnem, zdravstvenem in splcšno-družbenem) zahteva vedno večje vključevanje žena, ki uspešno delajo prav na vseh naštetih področjih. Družbeno samoupravlja- mo, da ne prihajajo na roditeljske sestanke prav vzgojno najmanj uspešni starši, bi morda z zanimivimi vzgojnimi temami in seveda s primerno agitacijo za obisk privabili tudi take starše in s tem opravili zares pomembno delo. Vemo, da je pozmavanje otrokove psihe, razumevanje raznih vedenjskih motenj, sposobnost m pripravljenost staršev ob pravem času in na primeren način poučiti otroka o problemih spolnega razvoja in mentalne higiene, za vse starše trd oreh. In vendar prav zaradi tega, otroci niso dovolj zgodaj poučeni o raznih podrobnostih, ki zadevajo tudi razvoj njihove osebnosti, dobijo navadno tak pouk iz nepravih ust, na naprav način in ob nepravem času, kar povzroči v otroku pogosto prave notranje konflikte, ki ga neredko povsem , . , . „ ,ie res objektivnih razlogov, ki niso posebnost le pri nas, ampak jih srečujemo tudi v zapadnih in pa vzhodnih deželah z visokim živ-družinam, kjer ijenjskim standardom. S tem no-ni dovolj razume- čem niti malo manjšati ' odgovornosti vseh nas, ki družbeno stvarnost predstavljamo-in ustvarjamo. In^ prav bo, če bomo vsi, ki zares želimo, da odpravimo se-danje pomanjkljivosti, pomagali mladini, ki je že krenila na strah- V zvezi z vzgojno rastjo naše mladine skoraj ni mogoče govoriti ločeno o domu in šob, o starših in poklicnih vzgojiteljih na vseh stpnjah šolanja mladine. Če to delo ni povezano in enovito, tudli ni -uspešno ali pa je vsaj premalo uspešno. In končno spregovorimo še nekaj o tretjem faktorju vzgoje, ki je precej manj določen od pr- mladmcev-; dneva v dan. Potrebno pa je, dd se jitrskupno lotimo'in v skladu z možnostmi tudi rešujemo. Povsod ne gre predvsem za denarna sredstva ali vsaj ne taka, da jih ne bi zmogli, marsikje gre bolj za to, da zaznamo, da so problemi resni in ne morejo nič več čakati ob strani. Premišljeno se moramo odrekati gradnjo luksuznih trgovskih Jiiš ih javnih zgradb v korist reševanja problemov, ki sem jih skušala prikazati. Kaj je bolj važno kot zdrava rast mladine, njena vzgoja, njeno usposabljanje za doboče naloge? Nimamo pravice zgražati se nad mladino, se jeziti in obupavati nad njo. Nenehno jo vzgajamo vsi, ki z njo živimo: s svojim osebnim zgledom, moralnimi lastnostmi, družbenim angažiranjem, za najbolj potrebne in pomembne stvari. Iz naših pozitivnih dejanj in ravnanj se bo lahko učila mladina dobregd. Prepogosta prisvajanja dobrin, prelagodno, premalo vestno delo in premajhna odgovornost nas starejših pači moralne norme, ki bi jih morala mladina pridobiti v času svojega razvoja. Zato uskladimo Istočasno razpravljamo o tem, da ima študentska mladina premalo sredstev za študentsko .^življenje! In končno se sprašujemo, ali na brucovanja ne prihajajo profesor- družbeno nedopustna ji m predstavniki študentskih or- družbenih ganizacij? Zelo smo nezadovoljni in nenehno pravimo, da mladina nima dovolj smisla za rekreativne špor- _______ te, apipak v glavnem malikuje - ___________________ POtK- irl °!?1varovali vse druge, da visoke športne dosežke. Ali je to svoje govorjenje o skrbi za mla-ne bi sledil! slabim vzgledom. čudno? Koliko telovadnic in ko- de O pomembnosti vzgoje vsa le- vaditeljev pa imamo na vo-ta mnogo govorimo in pišemo, Ijo, da bi lahko vključili k te-prirejamo razna posvetovanja in lovadbi že predšolsko mladino in :'.err!!narje- .Mnoge družbene in po- potem nadaljevali skozi vsa leta « ----------c-- • . . -- v- - putvrni iictucti Včlll .v vih dveh, pa zato enako prisoten ^doTasa^na^fvtoTefSob- Š0,anja? Ali dr,lžba "e izdaja ne ----------- ---------i----u UCT, iVi. ftet diCJiCUilVLf mre* 1 • nje, velika pridobitev revolucije, odtujijo staršem in domu. Starši 1 zahteva od številnih mož im žena in učitelji morajo biti najtesnejši veliko angažiranje in odgovor- sodelavci pri vzgoji otrok! Govo-nost. Nespametno bi bilo reševati rilne urč, ki so najbolj primerne im vpliven v rasti mlade genera- časa ______ cije. Okolje, v katerem . mladi lematiko mladine. Mislim pa, da , ljudje rastejo; predstavljajo ljud- ie storjenega vse premalo, da ie ~ je, pojavi, način življenja, škrat- Premalo konkretnih akcij, ki bi ka družbena stvarnost, v kateri PostoPno reševale in rešile prob-se mladima giblje im dobiva o njej ^em. za Problemom. Navadno go-prve zaznave. Ker je vpliv oko- yolarn° tako nasplošno o mladini Ija izredno močan vzgojni faktor, in naši odgovornosti zanjo, pre-a mnogo manj konkreten, bi Pa smo ustvarili pogojev, da Iffli spregovorila o nekaterih stvareh, . se ta mladina res lahko, razvi- S za katere menim, da so s stališča •t533 tako, kot želimo in govorimo. . jo načenjam o-z. primerno' več sredstev za vrhunske športne dosežke in nekatere izbrane športne panoge kot za rekreativne športe? Zgradili smo kar pretej športnih igrišč in za aktivnejšim reševanjem in izboljševanjem stvari, od katerih bi morale biti nekatere že zdavnaj rešene. Gotovo bodo še potrebna posvetovanja in dogovori v tej smeri, vendar naj ne ostajajo le dogovori brež konkretnih rešitev! Morda res ni slaba misel: KAKRŠNA DRUŽBA, TAKSNA MLADINA. Majda Lenič lllllllillillliMil! l!iilil!!l!lillil!U!l!!l!i,lllll!!l!ll!lll!n!lli!l!!!!ll!. !!!illll!!!l!!!l!!:i!nillllj!ll!!l Zdi se mi, da smo opustili celo nadaljujem, pomembna in se na- vrst0 dejavnosti, ki posredno ali našajo na vprašanje, zakaj v (neposredno služijo vzgoji mladine, marsičem ne moremo biti problem vzgoje otrok z zahtevo, naj čim več mater ostane doma in se posveti samo vzgoji otrdk. Nesjbametno iz dveh razlogov: prvič predstavljajo žene-matere pomembno število naših proizvajalcev im družbenih delavcev, drugič pa ne bi bilo v skladu z našo družbeno priznano enakopravnostjo onemogočiti ženam, da se udejstvujejo, kjer želijo, ampak jim odrediti kot edino dolžnost vzgojo otrok. — Če pogledamo problem družinske vzgoje s te strani, se nam kažejo rešitve čisto drugje. Družinam, za individualno obravnavanje učencev, naj vendar že nehajo biti za to, da »zatožimo« učenca, ker je dobil toliko slabih ocen ali ga v obratnem smislu pohvalimo, ker ima dobre ocene. Prav gotovo, da moramo starše informirati tudi o tem, vendar posvetimo več časa obravnavanju učenčeve osebnosti, njegovi nrav-stvenosti. Spodbuditi jih moramo, da nam bodo povedali, kakšni so otroci doma, ker bomo le tako izvedeli kaj več o otroku, predvsem pa o vzgojni prizadevnosti staršev in o njihovi vzgojni voljni z rastjo dela naše mladine in kaj je treba ukreniti, da bo čim manj pojavov iztirjanja mladoletnikov, i ».aj v ------— zadO" nleni zdbbvi rasti. Delavske uni- DANASNJA MLADINA NI SLA3ŠA, KOT JE BILA MLADINA NEKOČ Predvsem menim, da je treba v vsej naši javnosti spremeniti ocenjevanje naše mladine. Dobršen del naših državljanov ima ustaljeno mnenje, da je naša več potrebne. Kolikor vem, so bi-mladina slaba, slabša od prejš- le take šole dobro obiskane in verze in društva prijateljev mladine so^ nekaj let intenzivno pri-rojaki šole za starše, šole za mla- ji • de zakonce, šole za mladino, kjer S so dobili starši mnogp napotkov g za vzgajanje, mladi pa mnogo ko- S ristnih pojasnil o pojmovanju zakonske skupnosti, izbiri zakon- P skega tovariša, življenju v zako- 1 nu in odgovornosti do otrok, ki 1 se bodo v takih zakonih rodili. 1 Zadnjih nekaj let pa je slišati 1 čedalje manj o takem delu za P mladino in z mladino. Kot da so g take oblike že preživele, da niso s Pri organizaciji smučarskih tečajev vam nudimo v času polletnih počitnic cenene penzione na Veliki Planini (cena: 12—15 N. din) in Španovem vrhu nad Jesenicami, 16 N, din dpe dnevno. Vse informacije dobite v Turističnem biroju, Trdinova 3, tel. 310-933, v Kamniku in na Jesenicah. Za vaš cenjeni obisk se priporočamo! n»niaiiiiiniiii«!iii« !!!!!!!lll!lll!lllKllilil[li;illll!!!l!ll!llll!H!ll!l!!llffil!!lllllll!ll|l!!lllll1ll!!IIJ||llllll!lllliill!!Mllll!li!lllll!llll^ll!!!!IIIIIII!llipillllll!ll!!!l!lllllll!!lllllll!ll!1lllllll: Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE HEROJA FRANCA BUKOVCA MEDVODE-PRESKA razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Kandidati' morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: 1. Profesor ali predmetni učitelj z 8-letno prakso ali učitelj z 10-letno prakso. 2. Kandidat mora imeti izkušnje v organizacijskem in pedagoškem vodenju šole. Ponudbe z življenjepisom irf podatke o izpolnjevanju pogojev pošljite do 14. februarja 1966 razpisni komisiji osnovne šole heroja Franca Bukovca Medvode-Preska. uiiiliifMintaiitt IM Illll!!llllll!llllllill!illl»lllllllll1iilllll!lllllllllll!i:il!llllll!l!lllillllllllllllllll»l*^ H s Razpisna komisija za razpis delovnega mesta ravnatelja na OSNOVNI ŠOLI BOJANA ILICHA MARIBOR, Mladinska ul. 13 a g razpisuje delovno mesto I j RAVNATELJA Pogoj: profesor ali predmetni učitelj z 10-letno prakso B j na šolah I. ali II. stopnje |. | Kandidati naj priložijo prošnji dokumente o izobrazbi in o 1 B dosedanjem službovanju. 1 g Prijave sprejema razp 1 1 Ilicha do 31. januarja BU1BBBBBBBBBBBBBBI ra komisija osnovne šole Bojana 966. Nastop službe 1. julija 1966. Illlllllllllll 'Ijiiiiiiimiiijit llllllll!llllllllllllll iiiiiiiiiiiiiii iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiiiiiiiiHiiiiiii iiifciiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii iiiiiin iiiiiiiiiiiiiiiiiniii milil BI* lllllllllllllllll milimi RAZPIS Razpisna komisija pri delovni skupnosti OSNOVNE ŠOLE V HAJDINI razpisuje prosto delovno mesto RAVNATELJA ŠOLE POGOJI: učitelj osnovne šole, predmetni učitelj ali profesor z najmanj 10-letno prakso v učiteljski službi. Prijave pošljite do 1. aprila 1966 razpisni komisiji tpri delovni skupnosti osnovne šole v Hajdini. Razpisna komisija Razpisna komisija pri OSNOVNI ŠOLI BRATOV POLANClCEV v MARIBORU v razpisuje v skladu s členom 112 temeljnega zakona o volitvah in statutom šole prosto delovno mesto ' RAVNATELJA SOLE POGOJI: — višja ali visoka šolska izobrazba; — 15 let prakse v prosvetni službi. Kandidati naj vložijo prošnjo pri razpisni komisiji osnovne šole bratov Polančičev — Maribor, Krekova ul. 1. Priložijo naj dokument o izobrazbi in dosedanji zaposlitvi. Prošnje sprejema komisija do 31. januarja 1966. Nastop službe 1. julija 1966. \ llllllllllll iiiiiiiiii iniiiiiiiiHiini lili!!! Illlllllllllll iiiiiiiimiiiiiii hiiiiiiiii lllllllllllillllllllllllllllllllllllBllllllillllllllllllBlllllllllim .... SVET OSNOVNE ŠOLE LUCIJANA EEATKOVICA-BRATUŠA RENČE razpisuje delovno mesto yČITELJA za poučevanje matematike in fizike POGOJ: višja ali visoka izobrazba Zagotovljeno je novo, dvosobno in udobno stanovanje. Prijave sprejemamo do zasedbe delovnega mesta. -iiiiini ninii l!!l!llll!ll!llll ninnnHnin!!nnn!nn!ii!nini!innnniiiinn«ini!i!nnii!inniiniiiHinin!iini!«n:innnii!nnii!nninnniiiinn!iiin!ni!iniiii!iin!!iHi!nn!iiin!iiiinniii!ii!i!ini!iii!!!i!!iiin!!i Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja v OSNOVNE ŠOLE POLJČANE razpisuje po 78. členu in drugem odstavku 112. člena temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in drugih organov upravljanja v delovnih organizacijah ter statuta šole delovno mesto RAVNATELJA Pogoji za sprejem so naslednji: 1. da je kandidat moralno in politično neoporečen; 2. da ima — visokošolsko izobrazbo pedagoške smeri in 5 let prosvetno-pedagoške prakse; — višjo šolsko izobrazbo pedagoške smeri in 8 let » prosvetno-pedagoške prakse; — učiteljišče in 10 let prosvetno-pedagoške prakse. Prošnje s kratkim življenjepisom, dokazila o strokovnosti ter potrdilo o nekaznovanju naj pošljejo kandidati razpisni komisiji v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo«. Rok za sprejemanje prošenj je mesec dni od dneva objave. Nastop službe 1. julija 1966. Razpisna komisija pri OSNOVNI ŠOLI HEROJA TINETA ROŽANCA PIRNICE razpisuje delovno mesto UPRAVITELJA POGOJI: 1. predmetni učitelj, 8 let prakse v šoli z opravljenim strokovnim izpitom; 2. učitelj, 10 let prakse v šoli z opravljenim strokovnim izpitom. Ponudbe s kratkim življenjepisom, dokazili o strokovnosti in delu v drugih organizacijah sprejema komisija na gornji naslov najkasneje 15 dni po objavi. Stanovanja ni. Il!l!lll!!! Razpisna komisija za imenovanje direktorja OTROŠKEGA VRTCA SLOVENSKA BISTRICA razpisuje po 57. čl. statuta zavoda delovno mesto DIREKTORJA Pogoji za sprejem so naslednji: 1. da je kandidat moralno in politično neoporečen; 2. da ima — višjo strokovno izobrazbo in 5 let pedagoške prakse — srednjo vzgojiteljsko šolo in 8 let prakse. Ponudbe z, življenjepisom, dokazili o strokovnosti ter potrdilo o nekaznovanju pošljite razpisni komisiji otroškega vrtca Slov. Bistrica najkasneje 15 dni po objavi razpisa. Nastop služba po dogovoru. Razpisna komisija pri OSNOVNI ŠOLI MALEČNIK razpisuje po čl. 122 temeljnega zakona o volitvah delavskih svetov in statuta šole delovno mesto RAVNATELJA Razpisni pogoji: 1. profesor, predmetni učitelj ali učitelj z 10 leti prosvetne službe; 2. družbeni delavec in dober organizator. Na razpolago je enosobno družinsko stanovanje v učiteljskem bloku. , Nastop službe 1. septembra 1966. Kandidati naj vložijo.prijave z dokazili do 20. februarja 1966 na naslov: Razpisna komisija pri osnovni šoli Malečnik, p. Maribor 2. f ' HIIHlHIIHHIili®lHI|lllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllDIIII!l Razpisna komisija OSNOVNE ŠOLE PERNICA razpisuje delovno mesto RAVNATELJA Pogoji so: — srednja ali višja izobrazba z najmanj 5 let prakse v vzgojnem izobraževalnem delu. Prošnje dostavite do 31. januarja 1966. K prošnji priložite dokazila o dosedanji zaposlitvi in delovanju. Il!l!il!!ll lll!ll!!!l!!!!U!l!l!l!!ll Razpisna komisija za imenovanje ravnatelja na OSNOVNI ŠOLI VELIKA POLANA razpisuje v skladu z zakonskimi določili 4n statutom šole delovno mesto RAVNATELJA Pogoji: 1. višja izobrazba, 5 let uspešne pedagoške prakse in strokovni izpit, ali osrednja izobrazba in 10 let uspešne pedagoške prakse; 2. organizacijska sposobnost in družbena aktivnost. Življenjepis in z dokazili opremljene ponudbe predložite razpisni komisiji šole v 15 dneh po objavi razpisa. Nastop službe z novim šolskim letom. Illllllllllll iiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMHiii OSNOVNA ŠOLA SEČOVLJE PRI PORTOROŽU Iščemo — honorarnega učitelja za pouk matematike (fizike), angleščine v višjih razredih osnovne Sole v šolskem letu 1966/67 in 1967/68. Pravice in dolžnosti ter čas zaposlitve pp dogovoru. Nastop dela 1. 9. 1^66. Imamo samsko stanovanje v bloku, plačamo tudi prevozne stroške. Osebni dohodek po dogovoru. Uprava šole Upravni odbor OSNOVNE ŠOLE BRDO ŠENTVID, p. Lukovica, občina Domžale razpisuje prosto delovno mesto — UČITELJA ZA RAZREDNI POUK Delovno mesto je na centralni osnovni šoli na Brdu. Na razpolago je samsko stanovanje. Nastop službe 4. II. 1966. JUGOSLOVANSKI ZAVOD ZA TELESNO KULTURO RAZPISUJE NATEČAJ iniiiiiiiiiiiiiitei !il!ll!l!!l!l Hilli! Illll!!lllllll za postavitev poskusnega umetnega drsališča za potrebe ene izmed osnovnih šol ali šolskega športnega centra. Jugoslovanski zavod za telesno kulturo je pripravljen montirati šoli, ki nudi najugodnejše pogoje, v eksperimentalne namene naprave za umetno drsališče velikosti 14 X 26 m, vredno okrog 32. milijonov starih oziroma 320 tisoč novih dinarjev. Na natečaju lahko sodelujejo osnovne šole In šolski centri s področja SFRJ, Id izpolnjujejo naslednje pogoje: 1. Da so v klimatskem področju, kjer je obdobju november— marec temperatura manjša kot + 10 stopinj Celzija. 2. Da zagotove prostor za ledeno ploščo z zaščitno cono dimenzija 16 X 28 m — in hišico za shranitev strojev dimenzije 5,5 X 6,7 m (višina 4,0 rri). 3. Da pripravi površino velikosti 16X 28 m, ki bo služila za-drsanje, po projektu. . 4. Da zagotovi jprii^fjučke na vodovodno, kanalizacijsko in električno omrežje po utrjeni tehnični dokumentaciji. 5. Da ima primeren prostor — zgradbo za shranitev strojev in sredstva za gradnjo plošče, ali pa da ima okrog 11 milijonov starih oziroma 110.600 novih dinarjev za izvedbo gradbenih del in vodovodnih, kanalizacijskih in električnih instalacij. 6. Da najkasneje do maja 1966 zaključi, z deli in pripravi vse, kar je potrebno, za montažo naprav. _ 7. Da zagotovi, da bo vzorno — po navodilih zavoda — pazila in vzdrževala naprave. 8. Da plača prevozne stroške za prevoz strojnih naprav. 9. Da omogoči Jugoslovanskemu zavodu za telesno kulturo proučevanje drsanja v okviru pouka telesne vzgoje. 10. Da zagotovi ali usposobi učitelja za drsanje. H. Tehnično dokumentacijo in podrobnejša pojasnila lahko dobite pri Jugoslovanskem zavodu za telesno kulturo v oddelku za špoidne gradnje. Zavod se obvezuje: I. Da bo najboljšemu ponudniku odstopil in montiral celotno napravo umetnega drsališča. 2. Da uvede v delo in usposobi delavca, ki bo vodil naprave. 3. Da izdela učni program in metodiko učenja v drsanju. Rok prijave za sodelovanje v natečaju je 15 dni od dne njegove objave. Prijave pošljite na Jugoslovanski zavod za telesno kulturo. Beograd, ul. Kneza Višeslava 42 — Košutnjak. poljska Židinja prejela Goncourovo nagrado za boljši roman leta 1962. naj- NAROCILNICA Priimek in ime Naslov ........ Naročam 2. letnik zbirke Zenit. Vsoto 60 N. din (6000 starih din) bom plačal v 4 obrokih a 15 N. din (1500 starih din), takoj po prejemu računa. ZENIT 66 ZALOŽBA MLABIASKA KNJIGA V prvem letu izhajanja si je zbirka ZENIT pridobila veliko prijateljev. - S0D9BM DOMAČA IN TUJA LITERATURA - ODLIČEN IZBOR - LEPA OPREMA - NIZKA CENA - REDNO IZHAJANJE VSAKEGA 15. V MESECU To so razlogi, ki bodo tudi vas prepričali, da boste v letu 1966 postali redni bralec SODOBNE ŽEPNE KNJIGE ZENIT. V letu 1966 se bo zbirka nadaljevala z naslednjimi deli: Betty Smith: DREVO RASTE V BROOKLVNU Knjiga je prejela Pulitzerjevo nagrado in je prevedena že več kot 30 tujih jezikov. La Fayette: KNEGINJA CLEVSKA Danes najbolj cenjeni roman franco^ce literature 17. stoletja. Miodrag Bulatovič: VOLK IN ZVON Povest strasti, groze, smrti, ljubezni v divjem skalnatem okolju črnogorskih planin. Beno Zupančič: MEGLICA Mozaična zgodba enega samega ljubljanskega dne leta 1962. Ana Langfus: PEŠČENO BREME Avtobiografsko delo, za katero je mlada avtorica — bogati dedinji Cathe-odlično filmsko delo, Henry James: DEDINJA Zgodba znamenitega pisatelja o rine je služila kot predloga za ki smo ga gledali tudi pri nas. Claude Aveline: ŽIVALSKI PARADIŽ Šest zgodb o slavnih živalih, zanimivi podatki iz mitologije v najboljšem slogu francoskega humorja. Fritz Roth: BEG BREZ KONCA IN KRAJA Eden zadnjih pisateljiv avstrijske monarhije pripoveduje v klasičnem, čistem slogu zgodbo podporočnika iz prve svetovne vojne, ki se sredi razpadanja nekoč navidez neomajnih državnih institucij ne znajde in obtiči v brezzračnem prostoru. Alve Redol: , MOŽ S SEDMIMI IMENI Delo sodobnega portugalsl-fega pisatelja, ki nenavadno pretresljivo in prepričljivo opisuje grozovitosti, ki so jih zganjali francoski vojaki v imenu Francije v tujski legiji. Jerome Salinger: LOVEC V RŽI Lovec v rži sodi danes že med moderna klasična dela, ker je po mišljenju vse svetovne kritike to najboljše delo sodobne literature, ki opisuje duševnost in. probleme mladoletnika. Ivan Cankar: GOSPA JUDIT Znana Cankarjeva zgodba o življenju, naravi in ljubezni lepe gospe Judit. Norman Mailer: AMERIŠKI SEN ' Povest o usodi mladega ameriškega senatorja in nje- f govi karieri, sezidani bolj na zvezdah in drznosti kot na realnih osnovah. • Posebnost 2. letnika: IZREDNA KNJIGA ZBIRKE! Rolf Hochut: NAMESTNIK V obširnem epu nastopajo v dialogih poleg papeža Pija XII. še druge aventfČhe osebe iz druge svetovne vojne. Igra, ki oživlja strahote epizode vojne in papeževo stališče do iztrebljanja Židov, so uprizarjali takoj po izidu po vseh svetovnih odrih. Vzbudila je ogorčen protest katoličanov, v Italiji pa je prepovedana. Cena zbirki za naročnike bo 60 N. din. V prodaji bodo cene knjigam oblikovane po obsegu. Zato ne odlašajte! Izpolnite priloženo naročilnico! Pošljite jo na naslov: MLADINSKA KNJIGA LJUBLJANA, Titova 3 BlnBBBBBBBi Datum Podpis B ■ BBBBBBBBBBBMBlllBaBBBBBBBBBBBBHBBBBBBBIIlBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBB:ilBBBBBBBBBBBB8BBBBBBB Premem v Mladinskem gledališču J.Anouilh: »Ples tatov« PRAVLJICE NA PLOŠČAH Berta Golob Mladinska knjiga nas je spet je srečno mimo. Mislim na poslu- lahko toliko bolj pozdravimo pri- ske poezije. Izbor slovenskih av- prijetno presenetila. Mlada Bre- sanje zaradi poslušanja. Ure naj zadevanje Mladinske knjige, ki ga torjev sta opravila Kajetan Koda, Laž in njen ženin, Gospod in učenci ne pojmuje površno, češ da je pokazala z izdajanjem plošč, vič in Ciril Zlobec, uvodino be- Uvrstitev Anouilhovega »Pie- dališča tako, kot smo vajeni: z hruška, Butalci ter Mehurčki ,so jim ob plošči prizanašamo z bra- Dokler nismo imeli skoraj niče- sedo je preskrbel Janko Kos. sa tatov«, enega od zgodnjih del vsem entuziazmom, prizadevno in Posneti na plošče. Mladinska, njem. Nobena plošča pouku slo- sar, smo bili lačni dobrih lite- Pesmi recitirajo avtorji sami. Ni takn ubrano. Občudovali smo 'svetov- knjiga je Andersenovim pravlji- venskega jezika ne sme ničesar rarnih čitank (O, hrepenenje je mi znano, če podjetje Jugoton še ‘ ; roznaun 1°er'“ Ijana: očarljivo Lady Hurf (Ma- oam priključila pravljice doma- vzeti. Morala bi ga obogatiti. Pio- ostalo!), zdaj pa postajamo žejni, izdaja te plošče. Upam pa, dh bo tega avtorja, v repertoar Mladin- jelko Škuljetovo) in Lorda Ed- čega avtorja. Težko je reči besedo šča naj pripomore k estetskemu Kdaj bo slavist lahko segel po svoje delo nadaljevala Mladinska skega gledališča, ne pomeni le garda (Mira Vebra), plastično in 9 izboru. Mislim, da je prav, če doživljanju. Upam, da je imela ploščah, tako kot lahko seže v knjiga in da Butalci — kakor so prijetne poživitve programa komedijsko imenitno trojico tatov j® na ploščah našel mesto prav tudi Mladinska knjiga ta namen, dobro založeni knjižnici po knjigi, modri — niso rekli zadnje besede, temver turti ° ’ (Branka Ivanca, Sandija Pavli- Milčinski, malce šegavo rečeno, ko se je odločila za zbirko prav- ki jo potrebuje! Ali se bo še dolgo Gotovo pa je danes še čas 1 £ avicno namensko na ;n j0%eia Mraza), Aljo Tkače- pomnožen. Pravljice bere nam- Ijic na ploščah. Ob poslušanju do- sam mučil z »umetniškim« bra- poudariti, naj ta pri izboru sa- porazdelitev. Ce j bil Fauqezov v0'z njeno sijajno kreacijo Julije reč Ježek. (Župančičeve Jfesmi re- življajo učenci zvočno podobo be- njem? Ali je njegovo branje res delovalo čem več strokovnjakov, »Ambrosio« — uvertura v letoš- jn Minco Jerajevo v interpreta ci^ra Duša Počkajeva, glasbena sede, umetniško izvedeno recita- tako zanesljiv Vzor, da prebuja v tudi metodikov! njo sezono tega gledališča - na- ciji zagonetne Eve. V komediji so spremljava: Marjan Kozina-) cif> kateri dožive svojstven učencih posebne čustvene vzgibe? menjen resnično naimlajšim bo sodelovali še' Bo*o Vovk Dare Gotovo da -je koristno in pri- es°e s a užitek, ki so zanj to iko- Stvar ni tako preprosta. Marsiče-J caiuciiu udjimajsim, do auueiovdii se. oozo vovk, uaie iohw v? ™ krat prikrajšani, kadar neko mu smo kos, marsikaj pa nam to delo, duhovita in igriva ko- Valič, Radko Polic, Niko Goršič nimq’ acipn04.n qinv^nWp zgodbo berejo sami^ Čeprav jih tudi manjka. Dostikrat ostaja le- medija-balet, tem bolj navdušilo in slušatelji Akademije za gleda- mno^j, 1^0a0 zbirko plošč z" na"- Plemen^ita vsebina in ideja, jim pota površno doživeta, ker je ni- odraščajočo in tudi odraslo pub- lišče- radio in televizijo. štetim izborom pravljic. 'Posebej '®Pota same besede ostane naj- smo sposobni utelesiti. Izbor plošč liko. Režiral je Mirko Mahnič, ki velja to za šole, kjer postaja po- večkrat ned0E1veta Vsak učitelj z recitacijami priznanih umetm- v a .. ... . je poudaril v tekstu poleg osnov- treba po AV sredstvih vedno več- sl°ven^e=>a Jezusa beie leposlov- kov bi nam veliko pomagal. Po- V Anouihovi komediji je kljub ^ p Cementov (duho^hh Tali ja- Kakšno korist si od plošč lah- na berila najprej sam (m to ved- mislimo na Prešerna, Jenka, Zu-lahkotnosti in igrivosti, duhovi- nm elemenl°v (dunovitih dialo- . h t nH X,,,no potrebno v višjem razredu), pančiča, Kosovela, Cankarja, potim dialogom, komičnim in vča- S°v tn komičnih situacij) tudi ne- ga iezi';la? ‘ za njim učenci, ki znajo brati do- mislimo na pesmi, prozna in sih že kar grotesknim situacijam koliko ne preveč posrečenega 4 1 . živeto, šele potem se zvrste siro- dramska dela, ki bi na ploščah dovolj prostora tudi za resno raz- burkaštva. Uspelo sceno je pri- . Čeprav prinaša ■ pouku vsaka maiji nad katerimi je učitelj že zaživela svoje neokrnjeno življe- ° človekovi osamlje- pravil Viktor Molka, elegantne žfvRev TekaT ufpeha^onapr.vil križ, da se-bo- "je. Hurfove ni denar0močin (krat' kostume MiJa Jarčeva’ za scen- uspeh načrtno zagotoviti Zato si do brati sploh kdaj naučili. Pra- Ne zdi se mi odveč ponovno kotrainal linhezen Srp?a li n„I sko glasbo pa je poskrbel Marjan ne moremo privoščiti, da bi to ali vilno branje je stvar vaje. Doži- ^^^snVo^^emišlieM me3 ono ploščo samo poslušali, kveč- veto branje je umetniška sposob- jemu še obnovili zgodbo — in ura nosi in vsakdo je niti nima. Zato kotrajna) ljubezen. Sreča je lju- ^ . bežen, kakršna se splete med Ju- Vod°Plvec' lijo in enim izmed tatov, ki zmaguje nad vsem in pozablja na vse: privzgojeno in pridobljeno bogastvo in poreklo. To zahtevno komedijo je upri zoril ansambel Mladinskega gle- M. K. ' Jezik in slovstvo št. 8 Ni naključje, da srečamo v najnovejši številki te revije zgolj imena mlajših avtorjev. To pet se je namreč uredništvo odločilo, da prepusti številko »samo mladim in najmlajšim avtorjem med svojimi sodelavci ... ton številke pa naj odraža zrelost in Strokovno idejnost prihajajočega rodu.« Na uvodnem mestu objavlja dr. Kajetan Gantar sestavek z naslovom Herman de Carinthia, v katerem nam predstavlja enega tistih kulturnih delavcev srednjega veka, o katerih lahko samo domnevamo, da so bili slovanskega rodu. Njegov slovenski izvor dokazuje s citati, kjer Herman Sam omenja svojo domovino, dalje govori o njegovem šolanju, poudarja pomembnost Hermanovega dela in opozarja na okoliščine, v katerih je le-to nastajalo. Na zanimivo, a še premalo raziskano epsko, strukturo Lokarjevih del opozarja v svojem prispevku Helga Glušičeva. Avtorica zajame v svoji jedrnati razpravi celotno Lokarjevo delo in se podrobneje zaustavlja pri »podobi«, ki zajema pri tem, ustvarjalcu »kot pojem določene predstave sveta«, posebno mesto. Z romanom Alojza Rebule Senčni ples se zavzeto ukvarja Aleksander Skaza, ki v pričujočem sestavku analizira avtorjev Prizor iz Anouilhove mladinske igre »Ples tatov« tode dela in da nam plošča sama ne more nadomestiti tega, kar moramo pri vsaki učni uri doseči z lastno ustvarjalnostjo. Saj velja isto prav za vsa AV sredstva. Pred leti je »Proizvodnja Jugoton Zagreb« izdajala plošče z naslovom Panorama jugoslaven- LOVRO KUHAR-PREŽIHOV VORANC: ZBRANA DELA -VIII. KNJIGA V zbirki »Zbrana dela. slovenskih pesnikov in pisateljev« je pravkar izšla .osma knjiga Prežihovega Zbranega dela. V njej je ponatisnjen tretji del Vorančevega najzajetnej-šega romana »Jamnica«, nadaljei edini pisateljev dramski tekst »Kmečka drama«, ki pomeni s svojimi končanimi tremi dejanji vendarle zaključeno celoto, kljub temu da pisatelj ni napisal predvidenega četrtega dejanja. (»Kmečka drama« je znana naši javnosti z dopolnjenim četrtim dejanjem v priredbi H. Griina z naslovom »Pernjakovi«.) Pod naslovom »Skrivna bralnica« je objavljeno tudi edino poglavje iz zasnovanega romana »Pristrah«, v Dodatku pa še krajši Prežihov spis »Dezerterji pred sto leti«. — Urednik Drago Druško-vič je napisal v opombah k »Jamnici« krajše dopolnilo h genezi teksta in pojasnila k tretjemu delu romana, zatem genezo »Kmečke drame« z opombami ter opis nastanka »Skrivne bralnice« s širšo zasnovano predstavitvijo gradiva za roman »Pristrah«. Skriti zakladi pri Društvu za Združene narode SR Slovenije Mnogo kolegov Je morda še, ki llitovanje intelektualne fiziogno- Cankarjevi l/II v Ljubljani, ki ima and artiste nuje v tem romanu. Pri tem Ugo- lepo čitalnico in koristno knjižnico. Who’s who in Lenncx-Kerr: Index to mand- študije s posameznih področij, mano- ruske revije: Oktjabr, Mirovaja 3e fibres of the world graiije o specialnih vprašanjih in ekonomika 1 medžunarodnije atnaše- Murray, P.: A dictionary of art konkretnih akcijah ipd. Poleg lira- nlja, N ovoj e vremja, Pravda, Izvezite* strokovnih študijskih del pa pre- stija; - , * » - - muslc an[1 musi- jema društvo tudi tekoče preglede angleške: Foreign Affairs, Fortu- tovi, da dozavlja pisatelj ljudi, osnovna naloga tega društva je v clan’s International directory. 1862 knjižnih del in revijalnih člankov, ki ne, Ufe, Encounter, Political Qua- ki so izven kakršnekoli ideje IdS&nlh ** V ženeVSki kn31žnlel OZN' texly,_Trlbune, New Statesman, Ti- (osrednji lik), abstraktno in jih narodov in skrbno vzdržuje čltalni- panicn to the theatre skorajda istoveti S predmetnim co’ M hudi bogato izbiro časopisov Oxford dictionary of uuvtauu««. kori-tniknv čr-rL svetem; sprejema jih samo v ^ .-revij ter nenehno izpopolnjuje 1862 Skoda je, da tako dragocen ma- me The New’ York Times, Econo- nnntntinmc; terial lezi na policah in da premalo rmsJ; lQr” . ^ . quotations. korl5tnlko.v Srpa te >>skrite zaklade«! .francoske: Revne socialiste,. Nove knjige A. G. Miller — »Možganska klinika-«. Knjigotržne izkušnje povedo, da že nekaj let z zanimanjem segajo bralci na Slovenskem po leposlovnih knjigah posebne zvrsti; po leposlovnih delih, ki obravnavajo neko poljudnoznanstveno tematiko, zlasti s področja medicine. Tudi prevod Borisa Verbiča iz nemščine podaja tovrstno lahko in prijetno čtivo; že naslov romana A. G. Millerja »Možganska klinika« dovolj zgovorno pove o osredju dogajanja. A. G. Millerjeva romansirana zgodba o kirurgu nima tistih estetskih in moralnih pretenzij kot pred štiridesetimi leti izišli roman Sinclaira Lewisa »Arrowsmith-«, ki ima tudi drugačne družbene dimenzije. Pisatelju pač gre bolj zato, da posreduje bralcu košček predstave o delu kirurga na možganski kliniki, kot na neko idejno ali širše družbeno zasnovano delo z odrazili aktualne problematike vsakdanjega življenja Torej tematični roman s precejšnjo ožino pisateljevega zanimanja, ob tem je tudi ljubezenska zgodba nekoliko naivno obarvana. Oprema Mitje Raceta je barvno suha, risarsko manj izrazita. William Shakespeare pri Slovencih. — Naj prvo je treba pribiti — naslov knjige bo zavedel marsikoga, misleč, da gre le za eno delo; letos izišla knjiga Slovenske matice pa nudi sedem esejev oziroma krajših študij različnih avtorjev ter kratek povzetek v angleščini. Poleg Menartovega prevoda Shakespearovih »Sonetov« tudi omenjena knjiga dostojno reprezentira počastitev 400-letnice rojstva genija dramatike. Mirko Zupančič v »Shakespearovi tragični viziji sveta« meditira o življenju in življenjskih izkušnjah Shakespeara. Dr. Vladimirja Kralja »Esej o Shakespearovi dramaturgiji« daje shematično označitev Sha-kerspearove dramaturgije ter je soočil dotedanjo srednjeveško dramatiko z renesačo patetičo in retorično tragedijo, ki se je razvila iz Italije. Spajanje obeh dramskih tipov v Angliji daje novo, elizabetinsko dramatiko, kateri Shakespeare mnogo dolguje, dasi je svoja dela prežel z poetično genialnostjo. TežiščeN Shakespearove dramaturgije je v izrednem poznavaniu m podajanju značajev. Tragična usoda mnogih junakov v njegovih tragedijah je razpoznavna iz značajev in razmer, razpeti so med srcem in razumom, med nagonsko in razumsko naravo. Esej Jožeta Javorška »Shakespeare in politika« daje nekaj zanimivih, tudi osebno obarvanih misli, npr. to, da Shakespeare nikdar ni mislil, da bi bilo gledališče literatura. Ob navajanju primerov smatra Javoršek množico v Shakespearovih delih zdaj za omahljivo, zdaj za podkupljivo, demokratičnega razpo-loženja pa ni-našel. Josip Vidmar je v kratkem, eseju »V rokah življenja« zajel misli o Shakespearovih sonetih, primerjajoč nekatera spoznanja velikega renesančnika s Prešernovimi in Zupančičevimi verzi. Janko Kos je v »Liriki Shakespearovih sonetov« podal študijo, kjer razčlenjuje lirično, epično in dramatično v njegovih sonetih, ugotavljajoč specifiko pesniškega izražanja in izrazil. Nato preide k psihološkim in sociološkim osnovam Shakespearove lirike, da bi zaključil z analizo njegove filozofije. Franc Koblar je v »Shakespearovem dramskem in pesniškem slogu« načel problem celotne pesniške osebnosti Williama Shakespeara. Navajajoč, nekatere značilnosti elizabetinske dramatike, je ori Shakespearu oaraleliziral ko- ____. . Obenem pa večkrat slišimo neunra- Preuves» Realitčs, Maison fran_ mične in tragične like kot svojsko Gngson, G.: The concise encyclo- vičeno zahtpvp tih caise, Pariš Match, L’Express, Obser- notozo dramatikovih zamisli in te- kot neizobliko- M/« » ^ prikazal, kako so prevajali in upri- detajlih ali ±1jc uucu j._ paeuid ux iituiium vvutiu literature rinhifl tnfriVi i- —, • ‘.V, " vano maso ... In dalje: »Ce kdo tt, da je knjižnica v zadnjem letu Freeman, W.: Dictionary of fictio- probiematikS mednarodni italijanske: Incontri Mediteranei, izstopa v tej množic, . . Ja pc- S?"znSS.,‘“h “ SSSS, EffiS .» janjaStRST “ C‘“ -izsspo s socialnopsihološko tccli leposlounili. Hotela bi samo who was vtlo_ UQ, . issi^igo, boji" 'pubhkaeije ^ruStva” z**?.'!! a- nemSkei Du, Ded Spiegel, Schwei-mo.ivacijo vseh njeglcvih dejanj.« popolno Encyclopaedlo Eri- Steinberg, S. H.: A new-dictio- žene narod« v drugih državah- Švici zer Mcnatshefte, Ded Mcnat, Ncue Eden najbolj aktoalnih pri- S3 a moden,o A spevkov te številke je prav goto- nov. Med temi M samo rada navedla dictonary?of zoilog^" ‘ nadi HolandiI1> Franc131 ln Ka* čitalnica je odprta vsak delavnik vo članek Tama Korošca — Teo- ^vsaTtemed6^el^tehl^kSlst- - Knjižno zbirko dopolnjujejo tudi rij a in praksa v slovenščini in za no uporabljal pri delu: francoske krijige iz zbirke Društva za kulturno sd-delova Slovence. Slabo pisanje korigira To'as?v Guid& to current Bri- njem med Francijo in Jugoslavijo, ki v rubriki Dela Janez Gradišnik a^nual bibUoeranhv of Ensii-h V£'ebuie klasična in moderna dela in nnR ndvrača nH nnnsčniV. nblik i4?5«?rapny of EngI1 n francoske literature, leksikone in in nas 0dV,r u r naP.acnih obl*, language and literature razne publikacije v francoščini ki so preplavile časopisne Stolpce. Scientific and leamed societies In To pot korigira Tomo Korošec ^^crid^nst ^ entific, tech il organizatii« dišnikove trditve,; da »jezikovna of Englil^liteSure pravila navsezadnje niso nic vec- Lewis, p. r.: The literature of ^ . razen sobote, v času od 20. junija do Pa tudi taki braiCi, ki ne znajo 30. septembra od 9. do 13. ure, dru-na vo- gage pa od 9. do 13. ter od 15. do LUU1 UIČUC1, KI ne tumosodelova- « v^ta,.nlcl Ijo domače revije ter časopise za jg ure ate StSSiSTA&r i?5l0V Politika Teorija ln 0b zaključku bi želela, da bi vsi, nekptpre- angleške in franr-ncl-e ter ,«ame.iske slovenske ki s0 prečitali kratek članek, našli of abbrevtattoos of ^lige' sl bodo brale? lahko tudi rpo.' skl' ščitnik 10^4.1^ ’ °r' prl11^’ 2a oblsče3° Društva J. Gradišnika in z zanimivimi scientific technologlca! and cotnmer- ^SSvalf vSSc Vlav^S Po’Fbno 'Iragocena. pa je velika clni^^jubljaSIf^ogokrat h^ primeri potrjuje pravilnost Gra- Cial organizatjons q do n lu-p ^ izbira tujih revij in časopisov, ki po- mimo stavbe ln vendar niti ne do- Bateson, F. W.: The Cambridge ' * * . meni, da je vodstvo Društva imelo mislimo, da se v II. nadstropju skri- Ne samo lingvisti in prevajalci, globoko razumevanje in izvrstno po- vajo tako lepi zakladi za vsakogar, ^ . ampak vsakdo, ki se zanima za de- znavanje najvidnejših svetovnih re- ki želi čitati in izvedeti kaj več o nega« in da nas »bo včasih ravno the social Sciences javnost Organizacije Združenih na- vij, da je svoji knjižnici preskrbelo problemih naše sedanjosti. Bogata Stik z novimi prvinami poučil _,.prea* Britain. Central Statistical rodov in njenih specializiranih a gen- tako številne pomembne revije. Naj knjižnica in čitalnica predstavljata Ha ip hi1r> takn naše nratnln r>m ’ Annual abstract of ftatistics cij, za mednarodno sodelovanje sploh omenim nekatere cd njih, ki so mor- nedvomno skrite notranje rezerve, aa je Dllo tako nase pravno pre- Opie, P. and Opie, L: Oxford di- ter za razne aktualne svetovne po- da med redkimi v Ljubljani tako za katere ne vemo in o njih niti ne malo Utemeljeno ali pretogo, ctionary of nursery rymes litične probleme pa tudi za dragoce- prosto na razpolago vsakemu obisko- slutimo. morda celo samovoljno«. S meri pa T. Korošec dokazuje, _ i Vearbook of education 1S64: edu- ne angleške in francoske knjige ter " cation and International law priročnike — ima vrata društva cd- valcu: LJUDMILA ŠEMRL zarjali Shakespeara pri Slovencih. Vestno delo lepo ponazarja Shakespearovo literaturo in gledališko omiko v zgodovinskem prerezu. GREGOR STRNIŠA: ZVEZDE Nova pesniška zbirka Gregorja Strniše je izšla pri Državni založbi Slovenije. Avtor, ki velja za enega najizrazitejših in samosvojih ustvarjalcev našega povojnega pesniškega rodu, je zbral v knjigi 40 pesmi in jih razdelil v osem ciklov: Ladja, Borilnica, Zvezde. Cro-Magnon, Neo-litik, Čelade, Galjot In Brobdingnag. Pesnik, njegova lirika ima izrazito meditativni značaj, izpoveduje v strogi, skorajda klasično prečiščeni obliki nekatere temeljne probleme sodobnega sveta. Njegova pesniška govorica, izrazno klena, metaforično samonikla, ritmično in asonančno pa usklajena z doživljajskim tokom pesnikovega izpovednega medija, učinkuje osveščujoče na bralca. Kniiga te izrazito sodobne lirike zasluži resnično pozornost. Year bock of technical education prta na stežaj. Vsak lahko postane kako zelo se mnoga avtorjeva and careers in industry, 1903 član društva za Združene narode, če nax.TrvHil«a Directory Of Bri tisti S »praktična navodila razhajajo z resnico«. scientists, ga zanimajo mednarodni problemi; na voljo ima .eminentne periodične Directory 1964—65 Gray, H. J.: Bictionary of phy- publikacije in materiale OZN ter Drugi del revije je namenjen sies specializiranih agencij kot na pri- zapiskom ocenam in poročilom. gicaY^rsson: A dipti°nary df Wo,°- mOTL Yearbook of the UnlU Na. Obravnave Splošnega tehniš- Abercombie: A dictionary of bio- tions; kega slovarja se je lotil France — Economic Bulletin for Europe, iPTrikm/nn vaHninD Stanka Baack: Medical dictionary — for Asia and Far East, — for Latin INovak, jezikovno vaamoo btanka Willis, Ji C.: A dictlonary o-f flo- America; Bunca Spoznavajmo Slovenski je- werlng plants and ferns — Commodity Trade Statlstics; zik (VII VIII) ocenjuje Janez Fowler\s mechanical engineer’s — Chronique de 1’UNESCO; Mušič im formativni č>lanpk o P°^ket book. 1964 — Documentation politique inter- MUS1.C, miormativni cianeK o Long, c.: Biochemisfs handbeok nattonale; V. jugoslovanskem slavisiticnem Fowler’s electrical engineer’s po- — Revue i n tern a ti on al e des selen- kongresu pa je napisala Hermina cket book. 1964 cens sžociaies; .Tumova NainrtVPišr. številko le?! The Aeroplane. The Dtrectory of — Le Courier; JU0o\a. Najno\ejso številko Jeza- Britiph avlaton. 1964 _ in,lDact (Science et Societč); Miller, W. C. and West, G. P.: — Bulletin officiel du BIT; Black's veterinary dictionary — Revue Internationale du Tra- Penrose anrmal; a review of the vail; graphic arts. 1962 — Bulletin de rOrganisaticn mon- Berry: The encyclopaedia of type diale de la Santč; faces — FAO Plant Protection Bulletin; British Standard Institutdon; Year- — Momthly Bulletin of Agricul- book 1963 tural Economics and Statlstics. British Plastics: Year book, classi- Poleg teh izredno važnih virov ka in slovstva zaključuje pregled knjig in člankov v revijah in zbornikih z nasidvtom Slovensko jezikoslovje in literarna zgodovina v letu 1964. Zanimiva in tehtna številka. Ko jo preberemo, si zaželimo, da bi njene strani še večkrat palniia fled guide to the' plastics industry, - ___:________________________f- 1864 informacije ima društvo tudi veliko > pisanjem mlajša generacija. ^Vordingham, J. A.: Dlctlonary of ja^aznrn^vnoš«1 oIn ta Sal M. K. plastics liziranih agencij — letna poročila, MŽRVm ZILOŽBA SLOVENIJE JE PRAVKAR IZDALA KNJIGO: edvard kardelj: BELEŽKE 0 NUŠI DRUŽBENI KRITIKI V svojem najnovejšem delu govori o družbeni vlogi znanstvene kritike in pojasnjuje vzroke, vsebino in smisel konflikta, ki je nastal med delom naše družbene kritike in našo najnaprednejšo socialistično prakso. Knjiga je- predelan ponatis iz »Sodobnosti« in je izšla hkrati tudi pri »Kulturi« v Beogradu. Delo, ki je vzbudilo pri nas in po svetu veliko pozornost, že prevajajo Italijani, ^ehi in Poljaki. Poleg slovenske izdaje imajo naše knjigarne na voljo tudi srbohrvaško. Cena knjige: 509 starih dinarjev. — Na knjigo se lahko naročite tudi neposredno pri upravi. Državne založbe Slovenije Ljubljana, Mestni trg 26 Sola, kreativen hram kulture Pogovor z ravnateljem osemletke v Kostanjevici ob Krki Ladom Smrekarjem Ob Krki domuje trinajst let. V kostanjeviški šoli, ki je to in galerija obenem. (Gorjupova umetnostna galerija ali njegova — Smrekarjeva.! LADO SMREKAR, znan prosvetno kulturni delavec: ravnatelj kostanjeviške osemletke, pobudnik in urejevalec galerije, vodja kostanjeviške gledališke skupine, režiser itd. Doma iz Mirenske doline. Slavist, ki je dokončal študij 1. 1952 na PA, se poslovil od Ljubljane, zaustavil v Artičah in pristal v kostanjeviškem zatišju. Taka je bila takrat Kostanjevica: mirna in tiha, dremava kot Krka in brez iskrivosti. Vprašanja zaustavljajo misli in besede. Prekinjajo jih, včasih morda prekmalu. Ustvariti skušajo splet dogodkov včerajšnjega, današnjega in jutrišnjega dne. • Zdi se, da je bilo študentsko kulturno življenje v času vašega študija v Ljubljani precej pestro in bogato. Zanimanje za literaturo, kovanje verzov in veselje do režiserskega dela vas ni družilo le z ustvarjalci vaše generacije (J. Menartom, C. Zlobcem idr.), temveč ste osebno poznali tudi A. Gradnika, O. Župančiča, F. Albrehta, L. Novyjevo in dosti likovnih glasbenih umetnikov. S kakšnimi občutki ste po vsem tem sprejeli kostanjeviško zatišje? — Nenadoma ni bilo Župančičeve slikovite besede. Pogrešal sem Gradnikovo elementarno pripovedovanje, ni bilo pesmi Zlate Džundženac in 'ne''ti.štč^a' 'ihms-nega vzdušja,, ki ga, gledališče lahko človeku da ih’ ;,kib kem 'si ‘ga veselil vsak večer znova, ne slovesnega pričakovanja ob otvoritvi razstav. Trenutno je nastala neka praznina. Izgubil sem stik s temi ljudmi, s svetom in življenjem, obenem pa sprevidel, da ljudje okrog mene tega ne poznajo, da nimajo pravzaprav ničesar. Občutil sem, kako potreben je meni in ljudem, med katere sem prišel, vsaj del tistega, kar sem sam doživljal v svojih srečnih študentskih časih. dročju glasbe, literature, likovne umetnosti... • V vaši šoli je našla prostor Gorjupova galerija — na Slovenskem prva te vrste. Kako je nastala, kakšna sta njena vloga in namen? Že kot študent sem imel nekaj grafilk (Jakca, Justina), ki sem jih, ko sem prišel v Kostanjevico, postavil v šolski hodnik. Umetnike, ki so me prihajali obiskovat, je ta zamisel navdušila in marsikateri je šoli podaril kakšno svoje delo. Zbirka se je večala, posebno pa se je izpopolnila v nekih poletnih počitnicah, ko sva z ženo obiskala precej slovenskih likovnikov in zbirala njihova dela. Razstavili smo jih sistematično v vseh tehnikah. Začel sem z domačinom Jožetom Gorjupom, zvrstile pa so se umetnine: Tr-. šarja, Lamuta, Jarma, Savinška itd. Danes je v zbirki okrog 600 likovnih del, ki so razdeljena na dve zbirki, da ju lahko menjamo. Zbirka ni šoli le v okras, temveč je pomembna za estetsko vzgojo učencev 'in odraslih, ki si jo radi prihajajo ogledovat. Ponavadi pojasnjujejo zbirko likovniki, ki jih povabimo v Kostanjevico. Tako smo začeli ljudem razkrivati svet umetnosti, jim ostriti čut in odnos do umetnin. ® Kako pazijo šolarji na te stvari, ali jih ne poškodujejo? — Mladini sem znal instinktivno prikazati vsako na novo podarjeno delo tako, da so videli v njem »novo vrednoto in imeli do umetnine tudi tak odnos. Tak način oblikovanja estetske vzgoje pri mladini kot odraslih, festivali z vrhunskimi kulturnimi stvaritvami (dolenjski kulturni festival ima, lahko rečem, republiški obseg) pa forma viva, simpozij kiparjev, vse to je dalo našemu mestecu neko osnovo. Današnjo Kostanjevico obišče vsako leto več kot 30.000 ljudi, med temi na stotine tujcev... Kostanjevica je postala popularna, pojem. V mestecu ob Krki živi tudi amaterska gledališka skupina prosvetnega društva. »Lojze Košak«, ki dosega s svojimi gostovanji lepe uspehe ne le na Slovenskem, temveč tudi drugod. © Ali ste zadovoljni s tem. kar ste dosegli in česa bi si še želeli? — Zadovoljen nisem, ker mislim, da se da napraviti še marsi- kaj. Naj pa povem, da prav gotovo ne bi mogel doseči vsega tega, če ne bi imel pomoči v zboru, ljudi, ki so šli z menoj »čez drn in strn«, skozi težave in svetle trenutke. Zato menim, da so doseženi uspehi last vseh, ki so resno in požrtvovalno delali z menoj. Česa bi si še želel? Želel bi, da bi zavod za spomeniško varstvo SRS dobil toliko sredstev, da bi kostanjeviški grad usposobili in kulturne potrebe, da bi funkcionalno služil širšemu krogu, da bi vanj lahko preselili umetnine, ki so v šoli že na tesnem, da bi bila na dvorišču samostojna razstava, v gradu pa galerija, ki je pravzaprav dar slovenskih ustvarjalcev, priključili pa naj bi se ji tudi darovi družbe, ki je dolžna umetnost ne le podpirati, temveč tudi skrbeti zanjo ... O šoli pa menim, da to ne sme biti le rokodelska ustanova, temveč mora biti kreativen hram kulture. Marjana Kunej Stane Kavčič: Samonprav2|apjeni' Odlomek: Materialna podlaga kulturnih dejavnosti (Knjiga je izšla v založbi Delavske enotnosti, 19o5) Petra Smajiča »-Mati z otrokom« v šolskem parku kostanjeviške osemletke Še o Golem kralju se je rodila ideja, da bi jim .sku- Polemika o Golem kralju je človek navadno v afektih, zato razpravljati o stvari, pa tudi ra-Takotor šolskega glasila učenčev mive so zbirke pravopisnih nare. »GLAS Brda«, vodila je knjižnico kov, naslovov za šolske naloge, ln težila za tem, da je slehein. vprašani za različne zaključne in učenec bral lepo slovensko knjigo-sprejemne izpite, primerov za uče- x Z njeno smrtjo je nastala na nje sintakse in za prikazan razvoj šoli v celotnem pedagoškem delu kniičnega iezika Poučeval je na velika verzel, ki je ne bo mogoče 5/1=1 fn etormiab oa ie tako kmalu nadomestiti. Njena pre-za?fučL snov vseli priredil pred! zgodnja smrt je bolestno prizadeta nisanemu učnemu načrtu, starostni šolski kolektiv in mladino, med ka-stmnli m vrsti šole. torej drugače tero je bila zadovoljna in srečna, gimnazij cu kot bodočemu ekon o- Ob ^ sbralo ^liko mtstu ali slušatelju večerne teh- Posebnost njegove zapuščine pa poti se je od nje poslovila članica so še sestavki za različne slavnosti Sveta za šolstvo skupščine občine V šoli je zaživela in literarne iubileie, nasveti diplo- Domžale Mara Rugelj učenec Bran-m .fTif .metodični za- Škerjanc, predsednik sveta soje ™a£t0™ ^/blni nonk - nokoinik Valentin Perne, predstavnik druž-SSbU tudf odhč™nPpevec-P razlag benih organizacij Miha Požar 1» 'pevnih narodnih pesmi, zbirka for- ravnatelj šole Franc Jagnje, pevs« mularjev za poslovno spisje in prvi zbor njenih učencev in moški pev poizkusi objektivnega ocenjevanja, skl zbor iz Lukovice pa s.a J Gradivo je zares bogato in bi slovo zapela žalostinki.