Sl. 17 (144*) Leto XXVIII NOVO MESTO, četrtek, 28. aprilG 1977 13 februarja 1975 je bil list odlikovan z redom zasluge za narod s srebrnimi žarki YU ISSN 0416-2242 Velika ura o naši zgodovini aprila je bila v novomeškem domu JLA akademija, posvečena zaključku akcije „Clovek, delo, kultura", partijskim in Titovemu osebnemu jubileju sto obiskovalcev, med n mnogi predvojni komu-kn •m,reVo*uc*onarj' ter udele- ,sk'710stne seje občinske kJil i konference, se je ude-^c?>demije’. W so jo Novo- »nf ^ -P° Z?m*sli in scenariju JDrila Cta Skufce Uvedli 22. zvečer v amfitea trski dvo-1 ^Jega doma JLA in z njo Smoga UJEL JE SONCE da edinUu^fovaVi^^ men' fončno Je uklenil iahlco ie Soncni žarki, 8®jajo‘‘ v ^al00blačn0...P0: Lescah boiler t8?'0 hišlci na ,topla voda i,’, da Je V vi&lalUt^ V ^°Palnici-branili, če bi imoi a bi Pri' ^kolektor samo ° V*?ajen SOnč- <>p. d,?^0aSf8lf.kotie ^ršna bo A *,rami* K. k0I™'t' nit, "Ujel je sonce" V IePortaži okroglo JJfmerjenemu i,osveuii rVa zdnižpn^ ^ , ažeVanju. Do- sistemueic°fPri ?e"anje,n trebuje? Je Th™- e’ ^jihpo-Je združeno delo Icaj lista muo Do-posvetili SittSTS’« DOLENJSKA NA MIZI te^itmodLnciSO d,oleniske c«' Je doka7»1 n • Da 1 finski šolski cfitnov?mcški g, Scem g« cate, ki je slado-&*S0 dolenjskih predstavU L" deloma tud kranjskih ?tot. RP“.t_ dl Posavskih K^drcije iih ; k* Jim ip h« L00'.»DoteoJ°n2b^i] ^knoor^0 na ™zi Pogrel Marjan Bauer.'*6 ' počastili zaključek šestmesečne Komunistove akcije „Človek, delo, kultura", 60-letnico ustanovnega kongresa KPS, 40-let-nico Titovega prihoda na čelo KPJ in njegov 85. rojstni dan. Na nekaj več kot enourni prireditvi se je skozi odlomke Cankarjevih literarnih besedil ter proznih in pesniških tekstov drugih slovenskih avtorjev, všteva Prešernovo Zdravljico, in odlomke partijskih in drugih dokumentov ob napevu revolucionarnih pesmi, filmskih posnetkih in diapozitivih pretočilo štirideset let s trpljenjem, ponižanjem, krivicami na začetku in z upornostjo, vztraj-. nostjo, trdno voljo in odločnostjo na lastni svobodni poti na koncu, izpisanega življenja. V programu, po sodbi navzočih enem najlepših, kar smo jih videli v Novem mestu, in vrednem, da bi ga ponovili tudi pred zahtevnejšim občinstvom v večjem mestu, so sodelovali: moški pevski zbor Dušan Jereb iz Novega mesta, moški pevski zbor Maks Henigman iz Dolenjskih Toplic, mešani pevski zbor tovarne zdravil Krka, orkester JLA iz Zagreba, dramska igralca Štefka Drol-čeva in Miha Baloh, člana KUD Dušan Jereb Staša Vovk in Jože Falkner in učenki iz grmske osnovne šole. Bralcem želimo s*i > i, 'ji. ; 4 PREDVOJNIM REVOLUCIONARJEM V GRADCU -Po slavnostni seji OK ZKS Metlika - bila je v petek, 22. aprila, v Gradcu — v počastitev velikih obletnic Zveze komunistov in tovariša Tita je predvojni komunist Tine Železnik v prisotnosti velikega števila domačinov in gostov na stavbi Kmetijske zadruge odkril spominsko ploščo. UGLEDNI GOSTJE NA KONFERENCI - 22. aprila je bila v novomeškem domu JLA slavnostna seja občiftske konference ZK, na kateri je govoril sekretar komiteja Janez Slapnik. Seje so se poleg drugih gostov udeležili tudi: Bogdan Osolnik, Ludvik Golob, Franc Šali, Niko Šilih, Albinca Mali, Franc Krese — Čoban, Jože Borštnar. V avli doma so odprli tudi razstavo, posvečeno razvoju in delovanju KPS in KPJ. (Foto: J. Pavlin) Odličje prijateljstva Kočevju Prisrčno srečanje pobratenih Dolincev in Kočevcev — Večer bratstva v Boljuncu V soboto, 23. aprila, je bil v Dolini pri Trstu večer pobratenja med občino Dolina pri Trstu in občino Kočevje. Na prireditvi v občinskem gledališču Franceta Prešerna v Boljuncu je župan občine Dolina Edvin Švab izročil „Odličje prijateljstva11 občine Dolina občini Kočevje, s katero je pobratena že pet tet. Na večeru pobratenja se je Dolincem predstavilo s svojimi deli več kočevskih literatov, članov Kluba kulturnih delavcev in nonet Rog iz Željn. občinske skupščine Kočevje Savom Vovkom. Ob 17. uri je občina Dolina odkrila obcestne table ob vpadnicah v občino, na katerih je napisano, da je občina Dolina pobratena z občino Kočevje. Odkritja pri mejnem prehodu v vasi Pesek se je udeležila tudi delegacija Kočevja s predsednikom Delegacija Doline in Kočevja se je udeležila tudi spominske svečanosti »» »Tito, radi te imamo Nadvse svečan sprejem štafete mladosti v Novem mestu jll COMUNt 01 S DORLIGO U OEMEUATO jCOLCOMUNEDlI 1 OBČINO Prejšnji teden so tudi v Novem mestu pozdravili zvezno štafeto mladosti. Po svečanem sprejemu na Glavnem trgu so štafetno palico novomeški mladinci ponesli v športno dvorano, kjer je bila akademija. V organizaciji OK ZSMS in JLA je bila na akademiji prikazana cclot- k^Klavo 2 r n°vomeški športni dvorani je navdušila skoraj mnoi,co. (Foto; Pavlin) 1 na aktivnost mladih v družbenih organizacijah in društvih. Pester dve-urni program je navdušil skoraj dva-tisoč glavo množico gledalcev. Nastopili so: godbeniki novomeške glasbene šole, telovadke in ritmična skupina TVD Partizan, člani atletskega kluba, taborniki, kolesarji, karateisti, gasilci ter pevska zbora „Dušan Jereb" in osnovne šole „Katja Rupena“. Višek akademije je prestavljal prihod lokalnih štafet iz KS Regerča vas, KS Uršna sela in delovnih organizacij Krke, Novoteksa, Dolenjke, IMV, JLA, gimnazije in združenih osnovnih šol Novo mesto. Zvezno štafetno palico s pozdravi maršalu Titu je na tribuno prinesla mladinka osnovne šole Grm Mojca Nared. Revolucionarno pot tov. Tita in partije je orisal pred. OK ZSMS Bojan Fink. Naslednji dan so novomeški mladinci na Vahti predali štafetno palico belokranjskim, v Crmošnjicah pa so jo zopet sprejeli in jo ponesli na partizanski Rog. Na Bazi 20 sojo ob lepem kulturnem programu predali kočevskim mladincem. J. P. MAJSKO SREČANJE V BRE2ICAH V petek, 29. aprila, bo v Brežicah srečanje slovenske in hrvaške mladine v počastitev 40-letniee KP Slovenije, 40-letnice Titovega vodstva partije in 85. rojstnega dne predsednika Tita. Udeleženci srečanjsi bodo najprej ogledali Posavski muzej in njegove zbirke, nato pa delovne prostore konfekcije Jutianjka tozd Orlica. Ogledu bo sledil razgovor o kulturi v združenem delu, nakar bo svečanu proslava v domu JLA. SAD POBRATENJA - Preteklo soboto so v slovenski občini Dolina pri Trstu (Italija) priredili večer pobratenja z občino Kočevje. Isti dan so odkrili obcestne table na vpadnicah v Dolino, na katerih je napisano, da je občina Dolina pobratena z občino Kočevje. (Foto: Primc) AMD SEVNICA ZA PRAZNIK NA MORJE Sevniško avto moto društvo prireja tudi za letošnje prvomajske praznike tradicionalni izlet. Tokrat bo kolona vozil krenila na tridnevni izlet v Katoro pri Umagu. Za pot se je prijavilo 72 članov, ki bodo predvidoma krenili iz Sevnice s 24 avtomobili. GASILCI BODO SLAVILI Za 1. maj bo Gasilsko društvo z Mirne svečano izročilo svojemu namenu nov gasilski avto. Pokrovitelj svečanosti bo krajevna skupnost Mirna. B. DEBELAK SPOROČILO BRALCEM Prihodnja številka Dolenjskega lista bo izšla 12. maja. Tako kot današnja bo imela povečan obseg, Prilogo in dve pokrajinski izdaji. UREDNIŠTVO DL v ___________________✓ v Rižarni, edinem nacističnem uničevalnem taborišču v Italiji. Na svečanosti, ki je trajala do nedelje zjutraj in so jo imenovali kulturno bedenje, posvečeno žrtvam Rižarne, so nastopili tudi govorniki naprednih strank Italije med njimi pokrajinski odbornik Slovenec Lucijan Volk, župan Trsta Spaccini in priljubljeni sindikalni voditelj Ludano Lama. Na prireditvi so sodelovali znani slovenski, italijanski in hrvaški umetniki oz. ansambli ter drugi kulturni ustvaijalci. Svečanosti so se udeležili zaporniki Rižarne, njihovi svojci, pa tudi pripadniki naprednih slovenskih, italijanskih in drugih strank v Italiji J. PRIMC POSAVSKI MUZEJ RAZSTAVLJA V SEVNICI V galeriji na sevniškem gradu so 26. aprila odprli razstavo Posavskega muzeja, posvečeno 30-letnici mladinskih delovnih akcij. Dokumentarno, fotografsko in drugo gradivo prikazuje udeležbo posavske mladine na številnih delovnih akcijah po osvoboditvi. Razstavo popestrujejo likovni zapisi slikarja l-ranja Stiplov-ška s proge Šamac-Sarajevo in dela Alojza Konca, študenta akademije za likovno umetnost iz Sevnice. “Pot cUx je m i Mil 1 gf Izročilo spominov Kot pomemben kamen v mozaiku zgodovinskih dni, katerih obletnice so nam letos v jubilejnem letu KPJ in KPS še posebno blizu, drage in živo v zavesti, je ta naš dan OF: pomnik iz velikega časa domovinskega in socialnega boja, neusahljiv vir, h kateremu se moramo nenehno vračati po oporo in navdih za današnje ravnanje. Ustanovitev OF je pomenila začetek procesa in gibanj, ki smo jim priča tudi še danes, bila je izraz zavestne in premišljene zgodovinske odločitve naprednih sil na čelu s KPS. Slovenski kmet, dninar, delavec in izobraženec so, povezani v politični fronti nove vrste, začeli prevzemati v svoje roke lastno in narodovo usodo. OF je s svojimi organizacijskimi oblikami segla do slehernega zaselka, ulice in hiše. S tako mrežo organizacij in aktivistov je lahko pritegnila množice v odločanje o vseh javnih vprašanjih že tedaj, ko je svet poslušal govorico granat in smrti. Veliko je prispevala k temu, da se je politično delo na terenu prepletalo z delovanjem izvoljenih organov oblasti. Izkušnje o odgovornosti kočevskih odposlancev in odbornikov so koristne in poučne tudi za današnji delegatski sistem. Seveda pa bi lahko našteli še dolgo vrsto stičnih točk med vlogo in delovanjem OF in Socialistične zveze, njene današnje naslednice. Ali pa se tega pri vsakdanjem ravnanju tudi zavedamo tako, kot nam veleva to izročilo? Ali se k izviru O F res vračamo z zavestjo, da v njej lahko vsak trenutek dobimo oporo in navdih na poti, začrtani že leta enainštiridesetega? Uresničen je cankarjanski sen: iz naroda hlapcev smo postali narod gospodarjev. Zupančičev poziv kladivarjem je postal dokument časa, današnji Seliškarji ne opevajo več izstradanih sedmo rojenčkov. Delavska pest ob prvem maju ni dvignjena v izziv stavkokazom. Današnji praznik dela je praznik žetve. Samo žetve. Polja so bila zorana in posejana pred desetletji Nekje pri Čebinah se je začelo ... I. ZORAN etauM#**'* y* owk»w> »Fi * , i*; utDUVOM (*► fM-d V RIBNICI SPOMENIK KURIRJA — V okviru proslav letošnjih jubilejev bodo pred ribniško šolo odkrili tudi spomenik „Kurirček“, delo kiparja Petra Jovanoviča, ki prikazuje kurirja, ko vodi skupino borcev po skrivni poti. Spomenik bo odkril nekdanji partizanski kurir Stane Nosan. Takoj po odkritju bo pred spomenik prispela letošnja kurirčkova pošta. (Foto: T. Petek) Hladne zračne gmote se širijo tudi nad naše kraje, zato bo proti koncu tedna nestalno in sveže vreme z občasnimi padavinami. ZUNANJEPOLITIČNI PREGLED Bilo je v tem veliko simbolike, ki se je ob vsem drugem, ob vsej zaznavni vsebini, vsiljevala kar sama od sebe: Jugoslavijo sta obiskala najmlajša kraljica najstarejše evropske kraljevine in predsednik ene najmlajših republik na svetu in čeprav sta prišla k nam iz prav upadljivo različnih krajev sveta, sta s tem vendarle po svoje izpričala nekaj skupnega: interes namreč, ki ga imajo za neuvrščeno Jugoslavijo tako razvite dežele evropskega zahoda kot zaostale države afriškega juga. Bogastvo odnosov To nista edina obiska, ki bi te dni pričala o posebni vlogi in dejavnosti jugoslovanske zunanje politike in njenih odnosih z dejavniki mednarodne arene, bila pa sta vsekakor najuglednejša, če merimo po ustaljenih normah protokola. Danska kraljica Margareta II. s soprogom in predsednik LR Angole dr. Agostinho Neto sta s svojim gostiteljem, jugoslovanskim predsednikom Titom obdelala paleto mednarodnih političnih in ekonomskih zadreg ter hkrati opravila še pomembno delo na tistem področju zunanjepolitičnega delovanja, ki ga običajno tako suhoparno imenujemo dvostranski odnosi. Obisk državnikov dveh tudi družbeno tako različnih dežel, kot sta Danska, ki je članica enega izmed blokov, in Angola, ki je neuvrščena, sta po svoje nemara najboljša ilustracija razvejenih stikov, ki jih gojimo. Brez nevarnosti, da bi tvegali pretiravanje, je mogoče reči, da sta ta dva obiska vse to tudi v resnici, kar velja tako za nadaljnje utrjevanje dvostranskih odnosov (in še posebej gospodarskih stikov), kakor za prispevek k , boljšemu ozračju. Visoka stopnja soglasja v razgovorih o razorožitvi, popuščanju napetosti, kriznih žariščih, ekonomskih problemih sodobnega sveta in drugih že kar ustaljenih točkah dnevnega reda skoraj vsakega meddržav niškega srečanja zadnjega časa je pomembna tudi glede na bližajočo se evropsko konferenco o varnosti in sodelovanju v Beogradu. PAKISTANSKE DILEME Pakistan razdirajo hudi notranji spopadi, zaradi katerih je morala vlada razglasiti izredno stanje v nekaterih pokrajinah, vojska in pripadniki varnostnih sil pa so v stanju stroge pripravljenosti. Neposreden razlog za to so vse hujše obtožbe opozicije, da je vlada ponaredila rezultate nedavnih parlamentarnih volitev, zaradi česar zahteva ponovitev glasovanja. Toda ozadje je precej bolj zapleteno in ima svoje notranjepolitične in zunanjepolitične razsežnosti, ki daleč presegajo pomen bolj ali rmnj utemeljenih obtožb, da so narobe seštevali volilne listke iz nekaj sto glasovalnih skrinjic. Spopadi, ki sedaj razdirajo Pakistan, imajo svoj razlog v nasprotujočih si mnenjih o tem, kako bi bilo treba načrtovati pot bodočega razvoja te azijske dežele, ki je zaracdi podedovane zaostalosti ena revnejših -ob tem pa ima precejšen strateški pomen. Precej zanesljivo je, da je tudi slednje razlog za nekatere zunanje pritiske, ki notranjo napetost v deželi samo še stopnjujejo in kjer se tudi zaradi tega sile izgubljajo v krvavih pobojih na ulicah pakistanskih mest. Medtem ko bi veljalo sodbo o razpletu pakistanskih zadreg prepustiti temeljitejšim opazovalcem in poznavalcem te scene, pa je mogoče ugotoviti, da je položaj predsednika Ali Buta omajan in da prav zaradi tega niso izključeni tudi posegi vojske - verjetno edinega zares stabilnega elementa v državi JANEZ CUCEK tedenski mozaik V RIMU PREPOVEDANO PROSLAVLJANJE PRVEGA MAJA - Italijanska prestolnica je doživela nekaj hudih dni, ko so se na njenih ulicah spopadli demonstranti (med katerimi je bilo največ študentov) in policisti ter drugi pripadniki varnostnih sil. Zaradi tega je vlada sklenila, da bo prepovedala tradicionalno proslavljanje prvega maja, kar je vzbudilo v naprednih krogih izredno nezadovoljstvo in prevladuje prepričanje, da bodo zaradi tega morali sklep preklicati. Na sliki: med spopadom v Rimu, v katerem je bil ubit tudi neki policaj. (Telefoto: UPI) Posojila tudi za kmečke hiše? Zapleta se, ko je treba najti način, kako obračunati stanovanjski prispevek kmetov „Za živino imam nov hlev, hiša pa se mi podira nad glavo.“ Tako potoži marsikateri, tudi trdnejši kmet. Za hlev je dobil posojilo pri hranilno-kreditni službi svoje kmetijske organizacije in banki. Za hišo ga ne dobi nikjer, če ne pri sosedih. Na to so kmetje opozarjali že leta in leta. Primerjali so se z delavci, ki so dobili taka posojila. Dobili so vedno enak odgovor: delavci prispevajo denar za gradnjo stanovanjskih hiš od svojih dohodkov, kmetje pa nič. Ce želijo posojila za hiše, morajo v tak sklad tudi sami nekaj prispevati. Potem bodo dodale še banke. Ker ni bilo druge poti, sta Zveza hranilno-kreditnih služb in Zadružna zveza Slovenije pripravili osnutek samoupravnega sporazuma o oblikovanju in uporabi sredstev za kreditiranje stanovanjske gradnje kmetov. Uresničitev pa bo odvisna od tistih, ki naj bi ta sporazum podpisali. Zato ga je treba dobro oceniti. Po tem osnutku naj bi uvedli stanovanjski prispevek kmetov. Tako zbiranje denarja za popravila in gradnjo novih kmečkih hiš naj bi dopolnjevali z namenskim varčevanjem kmetov, ki želijo posojilo, s hranilnimi vlogami pri hranilno-kreditnih službah in z bančnimi krediti. Nekaj naj bi dodali tudi ustanovitelji hranilno-kreditnih služb. NOTRANJEPOLITIČNI PREGLED S ! * S 5 S H * 27. april je postal praznik Slovenije. To bi bil, četudi ne bi bil dela prost dan. 27. april — OF. To sta pojma, ki se povezujeta, besedi, ki sta eno. 27. aprila leta 1941 je bila ustanovljena Osvobodilna fronta slovenskega naroda. Leta upov in bojev, leta nenehnih preverjanj partijskega dela med množicami so se strnila 27. april - OF tisto zgodnjo pomlad enainštiridesetega v program, v voljo Slovencev, da se uprejo, da se ovedo svojih korenin, da stopijo na okope, da zmagajo v neenaki bitki, ki so nam jo vsilile tuje soldateske in domači izdajalci. Boj je bil vroč, v prsih je žgalo, vendar človek je bil močnejši od ekrazita, močnejši od sodobne pokončevalske tehnike, močnejši od grobe sile, ki je grozila, da iztrebi vse, kar je bilo slovenskega, kar se je res ovedlo svojih korenin. To je naš praznik. Praznik vstajenja. Dan, ko se je zgodovina, njene krivice, upi in želje zlila v eno samo voljo. Boj je bil zmagovit. Osupnil je vse, ki so dotlej menili, da majhni narodi niso sposobni samostojno odločati o svoji usodi. To je bil velik čas. Cas, ki se pomni. Vtkan je v današnjega. In tako naj ostane. Drugače tudi ne more biti. Korenine so se vpile, vsrkale v zemljo: pognalaje krošnja, mogočna, mlada. 27. aprila leta 1941 je napočil čas odločitve. Ob našem prazniku: slava padlim, razseljenim in pogubljenim; upanje nam, da bomo vztrajali na poti, ki smo si jo izbrali sami... REVOLUCIJA, KI TRAJA . .. V Ljubljani je bila slavnostna seja centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije, ki je bila posvečena štiridesedetnici ustanovnega kongresa KPS, prihodu tovariša Tita na čelo jugoslovanskih komunistov in njegovemu življenjskemu jubileju. Burno pozdravljen je prisostvoval seji tudi predsednik ZKJ tovariš Tito. Slavnostni referat je imel France Popit, ki se je med drugim zadržal tudi pri nalogah sedanjega družbenega trenutka, pri tem pa izpostavil pomen zakona o združenem delu za uveljavljanje vseh delavčevih pravic. Zbrane je nagovoril tudi tovariš Tito in dejal, da moramo takšne in podobne svečanosti izkoristiti predvsem za to, da bodo mlajše generacije, tiste ki prevzemajo na svoja pleča odgovornost pri gradnji socialističnega samoupravljanja, spoznale vso vrednost naše socialistične revolucije, revolucije, ki še traja... PRIZNANJA Na slavnostni seji republiške konference SZDL Slovenije so podelili letošnja priznanja Osvobodilne fronte. Slavnostni govornik je bil tovariš Stane Dolanc. Podobne svečanosti potekajo te dni po vsej Sloveniji: aktivisti prejemajo za svoje dolgoletno in nesebično delo srebrna in bronasta priznanja O F. MILAN MEDEN In morda bi se našel še kak vir sredstev. Na prvo mesto je postavljen stanovanjski prispevek kmetov. Pravijo, da bi ta bil podoben stanovanjskemu prispevku delavcev, le da bi bil precej manjši. V poprečju bi znašal 2 odstotka osebnih dohodkov kmetov. Ker je osebne dohodke .kmetov težko natančno ugotavljati — v poprečju bi jih lahko enačili z natančno ugotovljenim katastrskim dohodkom — je pripravljen poseben predlog za obračunavanje prispevkov. Ob prodaji govedi in prašičev naj bi prispevali po 15 par od 1 kg, pri mleku 3 pare od litra, pri jajcih 1 paro od kosa, pri krompirju 3 pare od kilograma, pri sadju in vrtninah 5 par, pri grozdju 10 par, od kubičnega metra iglavcev 4 din itd. Ta predlog vsebuje gotovo najboljše, kar bi bilo moč kma- TELEGRAMI VARŠAVA - Predstavnik poljske letalske družbe Lot je izjavil, da so na letališču v Krakowu poskusili ugrabiti poljsko letalo, da pa poskus ra uspel. NEW DELHI - Sovjetski zunanji minister Andrej Gromiko, ki je prispel v New Delhi, je izrazil upanje, da bo njegov tridnevni obisk v Inaiji prispeval k nadaljnji krepitvi odnosov med državama. Za Gromikov obisk vlada v Indiji veliko zanimanje, saj gre za prvo indijsko-sovjet-sko srečanje na visoki ravni po nedavnih volitvah in sestavi nove vlade. BEJRUT - V spopadih, ki trajajo že dva dni med sirskimi vojaki v sestavi arabskih mirovnih sil in pripadniki palestinske fronte zavračanja, je izgubilo življenje 64 oseb. To je največje število žrtev v Bejrutu, odkar je končana državljanska Libanonu. vojna lu uresničiti. Vzlic temu ne bi smeli spregledati dveh šibkih točk. Prva je pri obračunavanju stanovanjskega prispevka od prodanih pridelkov in živine. Kdor bi prodal mimo kmetijske organizacije ali trgovine, ne bi prispeval nič, prav tako ne tisti lastniki posestev, ki bi pridelovali le zase. Kako to upoštevati pri odobravanju posojil? Druga šibka točka je, da stanovanjski prispevek ne bi bil prištet k prodajni ceni, temveč bi ga bilo treba odšteti od nje. Delavci ne plačujejo takega prispevka od svojih osebnih dohodkov. Predlagano zbiranje denarja bi kmetom veliko koristilo pri gradnji hiš. Ob prodaji bi se na leto zbralo okoli 20 milijonov dinarjev, 10 milijonov bi dodali od hranilnih vlog, 20 milijonov pa še tisti kmetje, ki bi namensko varčevali za hiše. Teh 50 milijonov dinarjev bi oročili pri bankah in dobili za 85 milijonov kreditov. K temu bi dodali graditelji še v delu in materialu, pa bi bilo na leto za kakih 5 00 kmečkih hiš. JOŽE PETEK Iz zadnjega PAVLIHE PREDEN JE PRIŠEL v BELO HIŠO sedanji predsednik Jimmy Carter, soji rezidence ameriškega p sednika v Washingtonu poslali posebno pismeno Česni ko vsakemu, ki je neka] prej sporočil, kdaj bo g* , nova/ svoj osemdeseti rojstn dan. Toda novi Pr?dsef* se je namenil varčevati . vseh področjih, pa je skleni, da ukine čestitke osemdeset letnikom: poslej bo M hiša čestitala Americanon le v primeru, če bodo prai novali stoti ro,m dan... veliki prihranki.^ prihrankov " OČITNO ne bo imel ne , drugi predsednik narnr zairski voditelj Mobuto Jf Seko, ki ima še vedno m probleme z uporniki vPJ vinci Saba (nekdanja Kam ga). Za kaj grel Prepr# za tole: ker so njegove eno v borbah menda hudo m vode pa je bojda tudtrm je sklenil predsednik n buto, da priskrbi za W (doslej ne kdove kako re in uspešne) bojevnike je količine coca-cole. A»r je coca-cola še kar ^ag..Lc bi morali za želenojrfm plačati okrog 60-000 Lsi-jev, je Mobutujev P^j nik v Združenih ari Amerike zaprosil, washingtonska vlada P r Ijena to pijačo P°** # stonj Odgovor F.ft taloTbo^ska^ ^AS-PA SIVSŠ NEM EVROPSKEM ŠCU med drugim beWh vo, kako naj » masla, ki se neustmf,. fi piči v skladiščih. like produktivnosti memih cen za Pr0 ov' se bo namreč letos nat> ^ skladiščih okroglo Sv - f ton masla več kot “ k bodo lahko pr^Zihit čemer pa še lanskole * nis0 pOVSemnJ°1, log U Težave z skladiščih ab pa ni. vi. DUNAJ - Udeleženci mednarodne konference zoper neonacizem in za zaščito mladine pred to ideologijo, so zahtevali ustanovitev mednarodnega dokumentacijskega in raziskovalnega središča za boj zoper neonacistično nevarnost. Konferenco je priredilo avstrijsko odporniško gibanje. ATENE - Tu seje spustilo ameriško vojaško letalo, s katerim so iz Adis Abebe prepeljali 85 Američanov, večinoma družin vojaških oseb, katerim so oblasti Etiopije ukazale,’ da zapustijo deželo. Pričakujejo, da bo približno 300 Američanov evakuiranih v naslednjih dneh. CIUDAD MEXlCO - Vojska in policija sta zasedli poslopje univerze v Oaxaci, okoli 500 km jugovzhodno od glavnega mesta Mehike. V spopadu med študenti in varuhi reda je bil eden od študentov ubit. KOELN - Nemška firma Siemens Krafwerk Union bo v Španiji zgradila dve elektrarni na atomski pogon, ki bosta imeli po več kot tisoč megavatov moči. Španija ima za Švedsko največjd zaloge urana v Lvropi in se želi rešiti energetske odvisnosti od nafte, ki jo uvaža. 3 S - Predlagam, da razširimo proslavljanje Praznik tudi na tiste, ki delajo... J 't8nek 28 °t - Tovarii se opravičuje, ker ne more na ^ j^0yii pravljanje izgub; pravkar piše praznični reie zmagali. LICITACIJA! V LABODU VEČJI IZVOZ V prvem trimesečju letošnjega leta so v novomeškem Labodu za okrog 4 odst. presegli postavljeni plan, medtem ko je bil izvoz kar za 39 odst. večji kakor v tem času lani. Labod ima svoje tozde še v Ljubljani, Trebnjem, Krškem in Ptuju in je pretežno na zahodno tržišče, deloma pa tudi na Madžarsko v prvih treh mesecih letos prodal skoro 600.000 srajc in 28.500 kosov drugih oblačil. Ob dokaj ugodnem startu v novo poslovno leto pa velja posebej omeniti, da so cene ostale neizpremenj ene. Dolenjcem se obeta žejno leto Sejmišča NOVO MESTO: Velika ponudba je v ponedeljek zbila ceno pujskom. Naprodaj je bilo 581 prašičev, od tega 52 starih nad tri mesece, prodanih pa le 283. Pujski so veljali od 650 do 900 din, nad tri mesece stari prašiči pa od 910 do 1.300 din. BREŽICE: Sobotni sejem je dosegel nov rekord: kar 855 prašičev, od tega le 26, starih nad tri mesece, so tokrat ponujali prodajalci. Prodali so jih skupno 718. Pujski so bili po 40 din, had tri mesece stari prašiči pa po 23 din kilogram žive teže. Letošnja pomlad, ki je prišla mesec dni prezgodaj, j e zagodla sadjarjem in vinogradnikom kot že stoletje ne. Zelo toplo vreme v februarju in marcu je povzročilo prezgoden začetek brstenja vinske trte in sadnega drevja. Zobato sonce, sneg in mrzel severni veter pa so v zadnjih dneh uničili malone ves letošnji pridelek. O škodi smo se pogovarjali z direktorjem novomeškega Hmelj-nika in vinogradnikom Alfonzom Čučnikom. „Škoda je nedvomno zelo velika, čeprav je v tem trenutku težko oceniti pravo stanje in vse posledice nagle ohladitve. Vsi glavni poganjki, tudi tisti, ki so komaj začeli odganjati, so zmrznili. Najbolj so prizadete zgodnje sorte, predvsem žametna črnina in nekatere bele sorte, nekoliko manj pa laški rizling in kasnejše sorte. Pričakujemo lahko, da bo pognalo nekaj olesenelih mladic iz spečih očesc, malo pa je upanja, da se bo nanje obesil tudi kak grozd. Nekoliko manj so prizadeti vinogradi v nižini in kotanjah, Iger so bila očesca še zaprta.'1 „Kekli ste, da vendarle obstoji možnost, da odženejo speči poganjki. Kaj predlagate vinogradnikom? “ „Tisti, ki svojih vinogradov še niso dušično obdelali, naj to store čimprej. Le tako bo mogoče obuditi prizadeta speča očesca in z njimi mladice za prihodnje leto. Prav tako Kmetijski nasveti Ob setvi misliti na strune Strune, v lažji zemlji zelo razširjene in hude škodljivce, poljedelci že dobro poznajo, zlasti tisti, ki pridelujejo krompir in druge vrtnine. Nevarne so tudi posejani koruzi, saj jo zavrtajo in zgrizejo, da ne more vzkaliti. Ker smo v času sejanja te poljščine, ki tudi na Dolenjskem zajema vse večji obseg, zapišimo danes nekaj besed o tej nadlogi. Strune so ličinke poljske pokalice. So rumenkaste barve in imajo okroglo, gladko telo, podobno kosu bakrene žice, od tod tudi njihovo ime. Na majhnih površinah, predvsem na vrtovih, jih je mogoče zatirati s pomočjo vab, za večje pa bi bil tak postopek predrag in premalo učinkovit. Kmetje si že od nekdaj pomagajo tako, da njive, na katerih so se zaredile strune, obdelujejo na poseben način: zasejejo jih s kako zgodnjo kulturo, po žetvi pa ob vročem soncu zemljo preoijejo in nekajkrat prebranajo, da strune vedno znova izpostavijo smrtnonosnim sončnim žarkom. Strune je mogoče glob* lje pregnati v zemljo tudi s kakim ostrim umetnim gnojilom, na primer apnenim dušikom, kaljevo soljo ali apnenim prahom. Seveda je najbolj učinkovito kemično zatiranje. Toda preden sežemo po insekticidih, je treba ugotoviti, v kolikšni meri so se škodjjivci že zaredili. Njivo je treba najprej pregledati. To naredimo tako, da izkopljemo več jam v velikosti 50 x 50 x 50 cm, zemljo natančno pregledamo in preštejemo strune. Priporočljivo je, da jih zatiramo, če je v vzorcu vsaj en primerek. Talne škodljivce, med katere štejejo tudi strune, razen teh pa še ogrci, bramoiji, sovke itd., je mogoče zatirati z različnimi kemičnimi pripravki, vendar je zaenkrat najboljša uporaba posebnih umetnih gnojil, ki imajo primešan strup volaton. To so tako imenovana volatonizirana umetna gnojila, ki vsebujejo en odstotek insekticida, sama pa imajo različno sestavo hranil dušika, fosforja in kalija. Č,e jih uporabljamo ob setvi, potrosimo 250 kg na hektar v vrste, če pa gnojilo potrosimo po celi površini. ga potrosimo 350 do 400 kg, vendar pod pogojem, da ga takoj zadelamo v tla. , Inž. M. L. sednike delavskih svetov, delavskih kontrol in vodstev družbenopolitičnih organizacij v delovnih organizacijah, naj doma ugotovijo razloge za neizpolnjevanje podpisanih obveznosti do gradnje zdravstvenega doma. S temi ugotovitvami bi morali seznaniti vse delavce v kolektivu, ki so se izjavili za pristop k temu sporazumu. Razumljive so sicer tudi težave nekaterih kolektivov glede gmotnega položaja. Vseeno pa v tem primeru ne drži, da „kjer ni, še vojska ne vzame". V samoupravnem sporazumu namreč nedvoumno piše, da se obveznost lahko poravna bodisi iz dohodka ali iz neto dohodkov zaposlenih. Zakon o združenem delu je oster, kar se tiče izpolnjevanja obveznosti po samoupravnih sporazumih: „Kdor ne izpolnjuje prevzetih obveznosti, je drugim udeležencem samoupravnega sporazuma odgovoren za škodo ... A. ŽELEZNIK/ S 1 * 5 * * * je treba posvetiti posebno pozornost zaščiti trt pred raznimi škodljivci in boleznimi, za katere so sedaj še manj odporne." Slaba vinska letina ima, še posebno zato, ker je nagla ohladitev s slano zajela celo Slovenijo, tudi mnogo širši družbeni pomen. Slovenci namreč ne krijemo v celoti svojih potreb po vinu. Do sedaj smo primanjkljaj krili z uvozom grozdja in vina iz so-sednjih republik, ki pa jim pozeba tokrat tudi ni prizanesla. Še mnogo hujši in brezupen je položaj tistih kmetijskih proizvajalcev, ki so vsa svoja sredstva in trud vložili v vinograde in so tako izgubili edini ali glavni vir preživljanja. Nič bopi ni položaj sadjarjev, saj je skoraj v celoti uničen tudi celotni letošnji pridelek zgodnjega sadja, predvsem breskev in marelic. IGOR VIZJAK Izvijanje? Ustavitev gradbenih del pri dozidavi trebanjskega zdravstvenega doma, ki grozi, bi bila boleč ukrep za vse delovne ljudi in občane trebanjske občine. Na kocko bi bila postavljena vsa dosedanja prizadevanja za boljšo zdravstveno službo, ne nazadnje pa bi bilo škoda tudi sredstev, ki jih ni bilo lahko pridobiti za to gradnjo. Regionalna zdravstvena skupnost Dolenjske je za to namenila milijon dinarjev, 600.000 dinarjev znaša udeležba zdravstvenega doma v Trebnjem, sredstva republiške solidarnosti znašajo kar 3,2 milijona dinarjev in občinskega proračuna 500.000 din. Za kaj gre? Občinski izvršni svet seje odločil za jamstvo za Pionirjevo premostitveno posojilo šele potem, ko so vsi udeleženci posebnega samoupravnega sporazuma v občini dali nanj svoj podpis. Rok za plačilo teh obveznosti je potekel že 15. marca letos. Oddelek za družbene službe pri občinski skupščini seje zato 13. aprila s posebnim pismom obmil na nred- ........................... iiiiimiiiHimiiiiniiimiHiiiiiiiimg 1 Kmetom bo povrojena škoda ( eMftgHTTKtCI j NA*. KR STrMJ«. ' i! t 2AAISCL I/ -S| !*. NAfPLUNA MIMFNOST *• NAPREDNJAKI - Na kulturnem domu v Veliki Loki je predsednik krajevne organizacije SZDL Stane Kozlevčar ob prazniku KS Velika Loka in Sentlovrenc v nedeljo odkril spominsko ploščo v spomin na leta 1924 ustanovljeno Društvo kmečkih fantov in deklet. Krajanom v tem delu občine je to lahko v veliko čast, saj je bilo to društvo ustanovljeno kot drugo v Sloveniji. Vinogradniki in sadjarji, ki jim je nedavna pozeba uničila velik del pridelka, bodo, kot vse kuže, dobili povrnjeno nastalo škodo. Takšen je bil sklep, ki so ga nedavno sprejeli udeležcnci sestanka poslovodnih organov območne skupnosti in zavarovalne skupnosti „Triglav“, pa čeprav še ni potekla čakalna doba (10 dni med dnevom zavarovanja in dnevom pozebe), ki jo predvideva omenjena skupnost, pa tudi dolžina brstov je bila ob pozebi nad predvideno (2 cm). Omenjena pogoja kažeta, da jih bo v prihodnje treba prilagoditi tudi takšnim presenečenjem, kot je bilo letošnje. Sicer pa je bilo na območju Zavarovalne skupnosti Triglav - dolenjske območne skupnosti Novo mesto skupno zavarovanih 102,36 hektarja sadovnjakov in vinogradov, od tega je 14 ha sadovnjakov in 38 ha vinogradov v družbeni lasti ter 50,36 ha med kooperanti. Sedanji izračuni kažejo, da bi ob 100-odstotni pozebi znašala zavarovalna vrednost uničenih pridelkov 7.278.920 din, dejansko stanje pa je po približnih ocenah dolenjskih kmetijskih strokovnjakov takšno: v vinogradih je pozeba uničila 70 do 80 odstotkov pridelka, nasadi hrušk so uničeni v celoti, medtem ko so jablane utrpele 40-odstotno škodo. Natančnejši rezultati pa bodo znani konec maja in v začetku junija, ko bodo nastalo škodo ugotavljali pri vseh oškodovancih. Na kmetovalcih je, da takšen sklep Zavarovalne skupnosti Triglav podprejo, hkrati pa bi se kazalo v prihodnj c podobnim ukrepom izogniti z dolgoročnejšimi dogovori med zavarovanci in skupnostjo. B. B. Transportno gradbeno podjetje „TGP" Metlika prodaja za družbeni in privatni sektor 1.15 KAMIONOV TATRA v voznem stanju, potrebna so manjša popravila. Začetne cene se gibljejo od 30.000,00 din do 60.000,00 din. 2. 1 KAMION MERCEDES, tip 14-18, vozilo je v voznem stanju. Začetna cena je 100,000,00 din. 3. 1 KAMION MAN, tip 770, vozilo je v voznem stanju. Začetna cena je 100,000,00 din. Licitacija bo 10. 5. 1977 ob 10. uri v Metliki, Cankarjeva ^esta, TOZD Transport. Kandidati morajo pred pričetkom /licitacije plačati na blagajni podjetja 10%-polog, lahko ček ali gotovino. Privatni kupci na izlicitirano vrednost plačajo prometni davek. V gornjih cenah niso obračunani davki na promet. V J „Melamin", kemična tovarna, Kočevje, vabi k sodelovanju interesente, ki imajo na razpolago stanovanja ali sobe in so jih pripravljeni oddajati,,Melaminu" na podlagi ustrezne pogodbe. Interesenti naj pošljejo svoje ponudbe ali pa se osebno oglasijo v splošnem sektorju ..Melamina", kemične tovarne, Kočevje. Ponudbe na ta oglas sprejemamo brez časovne omejitve. V_________________________________________________________) KUHINJA ZA BOLNIKE - Ob Šmihelski cesti gradi novomeški Pionir novo kuhinj o za potrebe novomeških bolnišnic. V njej bodo vsak dan pripravili 1200 obrokov hrane, v zgornjih prostorih pa bo sodobna menza za osebje. V načrtu imajo tudi gradnjo podzemnega hodnika, ki bi povezoval bolnišnice s kuhinjo. OBRAMBNI DAN - 16. aprila so na posebni osnovni šoli Kočevje izvedli obrambni dan. Ob znaku za alarm 90 učenci zapustili šolo in se napotili proti zaklonišču. Pripadniki teritorialnih enot pa so jim razkazali najrazličnejše pehotno orožje. (Foto: F. Brus) GALERIJA B02IDAR JAKAC KOSTANJEVICA NA KRKI objavlja prosti delovni mesti: a) RAVNATELJ, 2 nepolnim delovnim časom in b) UPRAVNI VODJA galerije, s polnim delovnim časom Pogoji: a) visoka šola značilne skupine ali dolgoletne izkušnje v kulturno-prosvetni stroki, b) višja ali visoka izobrazba ekonomske smeri. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Črnogorski sindikalisti v novolesu - Pretekli teden je obiskala Slovenijo delegacija sindikatov Črne gore. V petek dopoldan so obiskali gojence politične šole v Dol. Toplicah, popoldne pa so si ogledali Novoles v Straži in se pogovarjali o uresničevanju zakona o združenem delu. (Foto: J. Pavlin) OBISKALI JASENOVAC - Meazleme aKcije , ^Srečanje mladih“ v Jasenovcu se je udeležila tudi dvajsetčlanska delegacija mladine iz novomeške občine. V dveh dnevih so se mladi iz treh republik seznanili z zgodovino Jasenovca in se dogovorili za nadaljnje sodelovanje. (Foto: J. Pe-zelj) Sporazumi v megli S torkove seje sevniške občinske skupščine Delegati vseh treh zborov občinske skupščine v Sevnici so na seji v torek, 26. aprila, sprejeli tri strani pripomb na predloge programov republiških SIS do leta 1980. Obravnavo izhodišč za pripravo meril za dopolnilno financiranje družbenopolitične skupnosti pa so morali umakniti z dnevnega reda občinske skupščine, ker do seje niso prejeli republiških kriterijev! Predlogi gradiv republiških SIS so med delegate v občinah prispeli prepozno in so še vedno nepopolni. Gradivo republiške raziskovalne skupnosti je prišlo šele minuli petek, gradiva- skupnosti pokojninskega zavarovanja pa sploh še ni. Delegati bi morali o vsem tem razpravljati v svojih sredinah in skupščini, zdaj to seveda ni bilo mogoče. Velika pomanjkljivost je, ker še vedno ni skupne bilance vseh potrebnih sredstev republiških SIS, iz katere bi bila razvidna celotna obremenitev gospodarstva. V doslej razpoložljivih gradivih niti ni nalog, ki so določene z zakonom. Tak primer je lanskega julija sprejeti zakon, ki predvideva oskrbnine za usposabljanje otrok, prizadetih v telesnem in duševnem razvoju. Zelo boleča so merila Zveze zdravstvene skupnosti Slovenije, ki predpisujejo bruto maso osebnih dohodkov po zavarovalnem načelu, kar predstavij le 77 odstotkov denarja, zbranega po domicilnem načelu. Občinska skupščina je zadolžila delegata v zboru občin, da vse prejete pripombe posreduje na seji republiške skupnosti 5. maja. IGRA IN KONCERTI Igralska skupina iz Straže je 24. aprila v režiji Vladimira Bajca upri' Za deset par dražji impulz? Skuščina območne SIS za PTT promet bo dodatni denar namenila za uresničitev programa V sejni dvorani novomeškega Podjetja za ptt promet je bilo prejšnji teden vroče. Na dnevnem redu 4. seje skupščine območne samoupravne interesne skupnosti za ptt promet Novo mesto je bil tudi predlog samoupravnega sporazuma o združevanju sredstev za uresničitev srednjeročnega programa dcupnosti, kije prinesel veliko vročih besed. Pa ne zaman. Omenjeni predlog sporazuma, ki so ga delegati po daljši razpravi spre- KRVODAJALSKA AKCIJA V TREBANJSKI OBČINI Trebanjska občina je vedno pri vrhu med tistimi, ki dobro uresničujejo predvideni načrt odvzemov krvi. Letošnja spomladanska krvodajalska akcija se bo začela 4. maja v Trebnjem, 5. maja bo v Mokronogu, 6. maja pa na Mimi. Ekipa zavoda za transfuzijo krvi iz Ljubljane bo v vseh treh krajih delala v prostorih zdravstvene službe. jeli, predvideva, da uporabniki telefonskih in telegrafskih storitev prispevajo dodatnih 0,10 din za vsak opravljeni telegrafski in telefonski impulz. Na tak način bi podpisniki tega sporazuma zbrali 19.847.000 din, namenjenih za uresničitev sprejetega srednjeročnega plana skupnosti, 15 odstotkov zbranih sredstev pa je predvidenih za izgradnjo tranzitnih, magistralnih in mednarodnih naprav za ptt promet. Delegati so menili, naj bi takšen način združevanja sredstev veljal že od 1. aprila, kajti vsak izgubljeni dan ali mesec bi pri uspešnosti akcije pomenil korak nazaj. Nadaljnja razprava pa je odkrila tudi vrsto težav, s katerimi se bo morala spoprijeti skupnost. Za uspešnost akcije, ki jo predvideva omenjeni sporazum, bo potrebnih namreč veliko „lepih“ besed in prepričevanj, ki morajo uporabnike ptt storitev prepričati o neizbežnosti takšnega načina združevanja sredstev. Zavest naših odjemalcev še marsikje trdno stoji na tisti: „Samo denar hočejo od nas!“ Za takšne so delavci Podjetja za ptt promet pripravili tale odgovor: Cena novemu telefonskemu priključku velja z vsemi napravami skupaj okoli 20.000 din, uporabniki plačujejo pa danes zanj poprečno le 4.000 din. Ves ostali denar prispeva naša skupnost ... Naj bo enkrat tudi obrat- no! B. BUDJA Trajen spomin na prve žrtve Zapadnodolenjski odred je v soboto v Gabrovki dobil domicilno listino litijske občine, zastavo in spominski trak zorila delo Hansa Kuehnelta „En dan z Friedricha Edvardom*1. Dan poprej je pevski zbor Ruperč vrh nastopil na koncertu v Škocjanu (še prej v Stranski vasi). Istega dne je iz Novega mesta odpotoval na dvodnevno gostovanje v Avstrijo h koroškim Slovencem mešani pevski zbor Krke ter vrnil obisk prosvetnemu društvu Danica v Podjuni. V Gabrovki pri Litiji so v nedeljo prisrčno sprejeli medse borce Zapadnodolenjskega odreda, ki so na tej slavnosti dobili v roke svojo bojno zastavo, predsednik litijske občinske skupščine Jože Dernovšek pa je borcem te enote izročil tudi domicilno listino. Krajevna skupnost Gabrovka je s to slavnostjo hkrati počastila svoj krajevni praznik v spomin na prvo bitko s sovražnikom na tem območju, ko so tu padli Maks Henigman in Ivan Bartolj, člana okrožnega komiteja KPS za Novo mesto, naslednji dan pa je okupator ubil še ranjenega partizana neznanega imena. Vsem trem žrtvam je poveljnik te bitke Miha Marinko odkril spominsko obeležje. Revolucionar Miha Marinko je pred tem obudil spomine na takratne dni in izrazil zadovoljstvo nad tem, da se je ob proslavi pomembnih partijskih dogodkov mladina lahko seznanila z bogato zgodovino. O nastanku in slavni borbeni poti Zapadnodolenjskega odreda je govoril njegov komandant Albert Jako-pič-Kajtimir. Posebno je poudaril prispevek prvih aktivistov, ki so se uveljavili v naši borbi kot prostovoljci in dokazali, kako udarna je lahko takšna sila, če zrase iz ljudstva. Na kraju slovesnosti so izvolili tudi nov odbor Zapadnodolenjskega odreda in komisije; komisija za gojenje tradicij je zadolžena tudi za izdajo.-kojige o borbeni poti te slavne enote. Slavja se je udeležilo več tisoč ljudi, domačini in društva litijske občine so pripravili bogat kulturni spored. A. ŽELEZNIK Ne več kot zmoremo Podpredsednik IS slovenske skupščine dr. Avguštin Lah v Trebnjem V sredo, 20. aprila, je obiskal trebanjsko občino podpredsednik slovenskega izvršnega sveta dr. Avguštin Lah in se udeležil posvetovanja članov občinskega izvršnega sveta in predstavnikov občinskih samoupravnih skupnosti. Predsednik občinskega izvršnega sveta v Trebnjem Janez Zajc je s predsedniki izvršnih odborov samoupravnih interesnih skupnosti seznanil uglednega gosta z raznimi težavami, s katerimi se srečujejo pri pripravi srednjeročnih načrtov. Podpredsednik Lah je želel vzpostaviti kar najneposrednejši stik z razmerami na terenu, zakaj vprašanja interesnih skupnosti za izobraževanje in socialno skrbstvo bodo na dnevnem redu slovenske skupščine 5. maja. Poudaril je, da samoupravne interesne skupnosti s svojimi načrti ne bodo mogle odstopati od tistega, kar je sprejeto v združenem delu. Predvsem je poudaril nujo za tesnejše sodelovanje republiških organov z občinami. Razprava v slovenski skupščini bo tudi začetek javne razprave v združenem delu. Pri naložbah je dr. Lah opozoril na kar največjo racionalnost, odločali naj bi se za prednostne naloge, in naj bi čim manj drobili sredstva, da ne bi prihajalo do polovičnih rešitev. A.ŽELEZNIK Ljudski časnik-vest socializma! Zmagali Viničani in Kočevci Prvi so bili najboljši v skupini ekip klubov OZN osnovnih šol, drugi pa v skupini ekip srednjih šol PRIPRAVA NASELJA - Mladinci brigade „Katja Rupena“ so zadnje dni preteklega tedna ponovno oživeli brigadirsko naselje pri šoli v Prevolah. Delovna akcija Suha krajina '11 bo tudi letos trajala vse poletne dni in se je bodo udeležili mladinci iz vse Slovenije. (Foto: Janez Pavlin) V soboto, 23. aprila, je bilo v avli osnovne šole Kočevje tradicionalno tekmovanje znanja dolenjskih klubov OZN. Nastopali so tekmovalci osnovnih šol in gimnazij. Osnovnošolske ekipe so sestavljali tekmovalci iz Mirne peči, Kočevja in Vinice, ki so tudi prepričljivo zmagali. V gimnazijskih ekipah pa so se pomerili tekmovalci iz Novega mesta, Črnomlja in Kočevja. Zmagala je ekipa iz Kočevja. Ekipi osnovne šole in gimnazije iz Brežic sta bili izločeni iz tekmovanja, ker se nista udeležili tekmovanja. Gostitelj tekmovanja dolenjskih klubov OZN je bila osnovna šola Kočevje. Kluba OZN osnovne šole in gimnazije sta odlično organizirala kviz. Osnovnošolci so okrasili avlo, učenci sedmih in osmih razredov so razstavljali svoje risbe, šola je preskrbela ozvočenje, gimnazijci pa so vodili kulturni program, la je potekal med tekmovanjem. K uspešnemu kvizu je pripomogla tudi občinska konferenca klubov OZN. Predsednica kluba OZN osnovne šole Nadja Baržalovski je vsem tekmovalcem izročila v dar leposlovne knjige, ki jih je kupila osnovna šola. Tekmovalci in sodelavci pri organizaciji so bili na koncu prireditve po- R. M. zaciji so goščeni. ,,SUROVINA" TOZD Ljubljana, poslovna enota Trebnje vabi k sodelovanju za prosta delovna mesta: 1. POMOČNIK POSLOVODJE — kvalificiran delavec trgovske stroke ali druga ustrezna izobrazba. 2. VE C NEKVALIFICIRANIH DELAVCEV za dela na skladišču in pri transportu. Za vsa delovna mesta je predvideno poskusno delo. Pismene ponudbe z ustreznimi dokazili naj kandidati pošljejo na naslov: „SUROVINA" Maribor, TOZD Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 370 z oznako ..KOMISIJI ZA MEDSEBOJNA RAZMERJA". Razpis velja 15 dni po objavi oziroma do zasedbe delovnih mest. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦* ,,Svet Temeljne organizacije kooperantov pri Gozdnem gospodarstvu Brežice razpisuje prosto delovno mesto VODJE TOK Pogoji zasedbe: — visoka ali srednja izobrazba gozdarske smeri in 3 oz. 6 let < > delovnih izkušenj — ustrezne moralno-politične kvalitete in dokazilo, da ni bil obsojen za kazniva dejanja, ki jih določa zakon. Pismene ponudbe z dokazili o izpolnjevanju zahtev naj kan-didati pošljejo v 15 dneh po objavi razpisa na TOK gozdar- J J-stva Brežice - za razpisno komisijo." ........................................ TAM Maribor TOZD Belokranjska železolivarna in strojna tovarna „BELT" Črnomelj RAZPISUJE prosta delovna mesta: 1, GLAVNA KUHARICA Pogoji: „ . poklicna šola za KV kuharice in pet let delovnih izkušenj; 2. DESET KOVINOSTRUGARJEV Pogoji: poklicna šola za KV strugarje in dve leti delovnih izkušenj. Osebni dohodek je določen s samoupravnim sporazumom o osnovah in merilih za delitev sredstev osebnih dohodkov in drugih osebnih prejemkov. Kandidati naj pošljejo prijave v roku 15 dni po objavi v BELT Črnomelj. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 10 dneh po zaključku razpisanega roka. i » ♦ ♦ ♦ •♦♦♦♦♦♦♦♦♦ ZVEZNA ŠTAFETA ‘ V SUHI KRAJINI Zvezna štafeta mladosti je pretekli petek prispela tudi v Suho krajino. V Zvirčah je bilo pravo slavje, zbranih je bilo veliko krajanov, zlasti mladine. Šolarji iz osnovne šole Prevole so pripravili kulturni spored. Navzoči so z velikim navdušenjem sprejeli pozdravno pismo tovarišu Titu in mu zaželeli predvsem krepkega zdravja. Štafeta je nadaljevala pot skozi Lašče, Veliko Lipje, Gradenc in Žužemberk k spomeniku NOB na Cvibelj, kjer ie pred tem množica ljudi sprejela lokalni štafeti iz Šmihela in obrata Iskre. Tudi na Cviblju se je slavje razvilo v veliko manifestacijo, ki je pokazala ljubezen in spoštovanje do tovariša Tita ter privrženost novi Jugoslaviji. Gozdarski letni gospodarski načrt Kmetje, lastniki gozdov, ga bodo te dni ol#&vnavali na zborih niki gozdov oproščeni plačila biološke amortizacije za les, ki ga porabijo v svojem kmečkem gospodarstvu in gospodinjstvu. Novo vozilo jo bilo kupljeno s sredstvi iz občinskega sklada gasilcev, prispevkov delovnih organizacij, krajanov in članov društva. Samoupravni sporazum o planu so določili sveti temeljnih organizacij kooperantov v sestavi gozdnega gospodarstva Novo mesto, sprejeli pa ga bodo kmetje na zborih, ki jih prav ta čas sklicujejo. drva, katerih proizvodna cena je višja, kot znaša prodajna cena. Domačo porabo predstavljajo v glavnem drva, in le manjši del tehnični les. V tem sestavku bi radi pokazali nekatere številke, ki so zanimive za gozdne posestnike gozdarje, lesno industrijo in družbeno skupnost. TOK Novo mesto Črnomelj Trebnje Celoviti dohodek 19.361.000 10.818.000 6,002.000 plačilo dela in rente, ki ga prejme kmet (odkupna cena) 13,758.000 7.694.000 4.121.000 biološka amortizac. 2.311.000 1.337.000 713.000 osebni doh. delavcev v TOK 3,085.000 2,177.500 1,869.800 Za kritje razlike med zbrano biološko amortizacijo in planiranimi sredstvi za gozdnogojitvena, urejevalna dela ter odkazuo bodo TOK krile iz dotacij republiške SIS za gozdarstvo. Pričakovati je, da bodo temeljne organizacije kooperantov dosegle nekoliko višjo prodajno ceno zaradi boljše kvalitete lesa. Podatki o prodajnih cenah posameznih sortimen-tov in cenah, ki jih TOK obračunajo gozdnim posestnikom, se lahko dobijo v TOK ali pri revirnem gozdarju. Kaj več pa se boste pogovorili na zborih. TOK Novo mesto Črnomelj Trebnje Skupaj etat m3 bruto 75.714 36.013 19.737 131.464 od kazilo m3 bruto 47.000 29.200 16.000 92.200 blagov. proizv. neto m3 27.795 14.850 8.355 51.000 domača poraba neto m 3 15 JO 9.035 5.000 29.335 neposekana masa bruto m3 28.714 6.813 3.737 39.264 Iz teh podatkov lahko ugotovimo, da ostaja precej lesa neposeka nega. Pri analiziranju, zakaj etat v celoti ni posekan, smo ugotovili, da , _ gre za manjvreden les, predvsem njegova razdelitev Po podatkih, ki smo jih zbrali za eno leto, znaša vsa domača poraba tehničnega lesa 8.000 m3. Dohodek, ki ga doseže TOK in Od celotnega dohodka, ki ga ustvari TOK s prodajo lesa, se v prvi vis ti odšteje plačilo za les, ki ga kmetje oddajo TOK. To plačilo znaša 70 % planirane prodajne cene lesa in se izplačuje kot akontacija. Tudi osebni dohodki delavcev so akontacija. Razlika pa se obračuna po peri odičnih in zaključnem računu. Biološka amortizacija znaša za tehnični les 14 %, za drva pa 5 % ali poprečno 12,5 %, to pa je nekaj nad minimalno, ki ji: predpisana 7. odloga, ker so last- V planu so dela, ki jih bo< tu 1977: predvidena naslednja o TOK opravile v le- ki je proč i zaradi to, - priprava tal za pocozd. - pogozd. in spopofnjovanje - obžetvo - čiščenje kultur - reševanje iglavcev - redčenje, prvo in drugo - ostala dola nege - polag. in izdel. lov. dreves - čiščenje protipožarnih pasov - ostala varst. in ured. dela TOK TOK TOK ha Novo m. Črnomelj Trebnje 19,90 21,00 4,85 lui 19,90 21,00 4,85 ha 107,05 96,50 53,80 ha 18.1,00 154,00 101.25 ha 19.50 _ 3,00 lia 48,50 15,00 uro 422 120 25 m 3 50 70 40 ure 46000 51100 23950 uro 1080 2640 260 SREBRNI ZNAKI SINDIKATOV Ob odkritju spominskega obeležja 1. maja ob 14. uri na Rdečem . kalu bodo podelili tudi letošnja srebrna priznanja slovenskih sindikatov sindikalnim delavcem. Visoka priznanja bodo prejeli: Janez Kramar, predsednik občinskega odbora sindikatov vzgoje in izobraževanja, doma iz Mirne; Vovk iz Hrastovice, predsednik osnovne sindikalne organizacije v trebanjski Kmetijski zadrugi in delegat v republiškem zveznem odboru sindikatov delavcev v kmetijstvu, živilski in tobačni industriji; Peter ' nik iz Velikega Gabra, p la predsedstva občinskega sin®1" kalnega sveta, in Cvetka Dv°r' nik, predsednica osnovne orga^ nizacije sindikata v mokronos Iskri - tozd Elektroliti. BRONASTE PLAKETE ZRVS Občinska Zveza rezervnih vg ških starešin Brežice je na . nri. seji 20. aprila podelila plakete in p znanja organizacijam in P«ame^ kom! ki so aktivno delovali v osnov n ih organizacijah in v občinski zi. Plakete so prejeli: OO ZRVS » zeljsko za dosežene najbojše uspeh v letu 1976; oddelek za obrambo občine Brežice za uspe sodelovanje in nudeiijo pom črnski organizaciji v do- Corič, za uspešno vključevan lo ZRVS, Mitja Tcropš.č, udel^ nec tekmovalne ekipe ZKV" v rc. 1976, kije dosegla III. mesto PUp!smena priznanja so izrt^‘1jcf^ silskemu društvu Skopice za .ng, vanje in nudenje pomoči pri taktično orientacijskih vajah 1976; Francu Babiču, novincu-uspešno sodelovanje na P°~. vJn0Sti formativno propagandne oej -ZRVS; Vladu Podgoršku, novina^’ za uspešno sodelovanje na p informativno propagiind^. nosti ZRVS; Borisu Pletaskc članu ZSM v P™««1. « “£pUb-soitolovanje v ekipi ZRVi n hojico-liških tekmovanjih in Milanu P) viču, članu ZSM v gimna $/*/ A iJtacl/ruj&Kr 2W2/n^dei^a/ Ikdb/ MLADI DOPISNIK ČUDOVITA DNEVA udeležili 8. srečanja pionirjev zgodovinarjev in likovnikov v Trbovljah. Zgodovinarji so sodelovali v kvizu ^»Slovenski komunisti prevzamejo vodstvo slovenskega naroda", likovniki pa so risali lik delavca. Po kvizu smo si ogledali mesto in rudnik. Popoldne je bil v dvorani Delavskega doma kviz, na katerem so sodelovale ekipe, ki so zasedle prvih šest mest v dopoldanskem tekmovanju. Drugega dne sem se udeležila pohoda na Čebine, kjer je bila krajša prireditev ob sprejemu kurirčkove pošte. MILENA GLIHA Literarno:novinarski krožek, OŠ Žužemberk TITOVA ŠTAFETA V ČRNOMLJU 20. aprila smo v Črnomlju pričakali zvezno štafeto. Vsi pionirji in mladinci smo se zbrali pred Prosvetnim domom, kjer je bil kulturni program. Po programu so predstavniki delovnih organizacij prinašali lokalne štafete. Vse lokalne štafete smo sprejeli s ploskanjem in navdušenjem, saj smo vedeli, da bodo naše želje prišle prav do tovariša Tita. ^ KATICA KRAMARIČ, 4.c OS ,.Mirana Jarca" Črnomelj dragoceno znanje V ponedeljek, 4. aprila, smo imeli vsi ucenci višjih razredov na osnovni šoli Grm razredno tekmovanje z naslovom Tito — revolucija — mir. Vsak tekmovalec je moral odgovoriti na šestnajst vprašanj. Časa za reševanje je bilo dovolj, kar cela ura. Vsi najboljši s tega razrednega tekmo-t vanja bomo tekmovali za naslov šolskega prvaka. Za tekmovanje smo se vsi pripravljali z velikim veseljem, saj smo tako spoznali življenje in delo našega tovariša Tita. MARJETKA REŽEK, 5. a OŠ Grm OBISK V OPERI Vsi učenci višjih razredov osnovne šole Grm smo obiskali 1. aprila a etno predstavo P. I. Čajkovskega »Labodje jezero« v ljubljanski Ope- r kovali'T™ Z nestrPnosti° Priča' Komaj je bila ura tri popoldne, že smo vsi tiho sedeli na svojih mestih, lotu »Se J.e za^e*' Občudovali smo skladne gibe plesalcev in poslušali čudovito glasbo. Žal so štiri dejanja kar prehitro minila. o končani baletni predstavi sta lrn&i U izročili nastopajočim s petjem in jim zaželeli še u , * ^Pehov. Šele ob klk^T*,v Smo se prepričali, l^p1ekinaP°renjep0kliCba-SONJA NEMANIČ, 5. d OŠ Grm BILA sem kurir Potem ko smo si s kuririi iz osnovne šole Globoko pri Dušiče-« “Podali roke.je bilavar- skrh ^U c P°šte ni»ša edina nasede ni bilo, smo Siv čPr,eZnL v š0li sm0 na tov Tihi PM .fa P°zdravno pismo li nnf. .so naši kurirji preda- ’ P. •1^em “ Dromelj. Bila ■ sem kurir kurirčkove pošte. MILENA KOSTANJŠEK OŠ Maks Pleteršnik Pišece Železov resnici Sredi aprila smo bili dijaki 2. lct-ika novomeške gimnazge na obisku sran 2“" na Jesenicah. Potem ko no razdeljeni na manjše skupi-«Vim .na?vodiii seznanili s tehnolo-1„7 .P?s|°Pkom za pridobivanje že-žat £ Spoznali smo, kako te-dHav nevaren je kruli železarskih Posebno tistih, ki delajo v smoTi ] bllž‘ni plavžev. Ogledali li VaV novo va!iarno in spozna-sk^Ti,. nJaS,anc a Zrečega večton- S kvadra železa tanka pločevina. učim^0-1 fm°’ da smo to> česar se iz knjig, videli tudi v resnici. ZDENKA JURGL1Č gimnazija Novo mesto Sl-IKARSKA kolonija učenc ^ °V apnla> smo imcli karsko kni ln rSlnih rauctlov sli-Petnaist v00!?”’ Sodclovalo nas je barve in’^^ JCr>dobil t?el° desko, naj ni n Rež. kije pa dal zu- razredti RVi "if motil razPoloženje v vsak i . K^,Sah smo- mcšali barve, Ob dvan^ oVCr0Van V SV°jc dcl°-Slike i,i smo vsi končali risati. u<5enko h *?e> Posebno pa delo Rado^d8-rnrCJ?a,V!tkc Fomazarič- Žirje. Pričakujemo še mnenje JANJA BKNIGAR novinarski krožek OŠ Jurij Dalmatin Krško PREGOVORI O DELU Ob praznovanju praznika dela vam pošiljamo nekaj pregovorov, ki si jih velja zapomniti: Nihče ne je bolje kot tisti, ki si je zaslužil kruh z lastnimi rokami. Boljši i slab „delam“, kot še tako lep „delal bom“. Bolje delo, pred seboj storjeno, kakor za seboj puščeno. Z lastnimi žulji je malokdo obogatel. Kar je pridnost sto in sto mravelj vkup spravila, lahko osel z eno samo stopinjo uniči. Pridni najde dosti kruha, glad mori samo lenuha. Brez orača in pridnega kopača bi ne bilo ne kruha ne kolača. Kdor zgodaj vstaja, temu kruha ostaja. .. Zbrali člani novinarskega krožka OŠ Šentrupert 8. MESTO USPEH Sredi aprila so tri učenke naše šole pod vodstvom mentorice tov. Lapuhove sodelovale na kvizu glasbene mladine Slovenije z naslovom „Bela Bartok v Ljubljani". Dolgotrajne priprave so rodile uspeh: ekipa je dosegla 8. mesto in se tako uvrstila v nadaljnje tekmovanje. Čestitamo ji in ji želimo še mnogo takih uspehov. DEJAN ZUPANČIČ novinarski krožek OŠ Jurij Dalmatin Krško JURCIC MED NAMI Učenci 7. in 8. razreda bizeljske šole smo si v Brežicah ogledali dramatizirani Jurčičev roman Rokovnjači. Predstavo smo spremljali z zanimanjem, saj nam je bila zelo všeč. Nabito polna dvorana je dokaz, da si učenci na podeželju želimo čim več podobnih predstav. Novinarski krožek OŠ Bizeljdco SPREJELI SMO ŠTAFETO Učenci osnovne šole, prebivalci Žužemberka in okoličani smo v torek, 19. aprila, prisrčno sprgeli nosilce zvezne štafete, ki nosi tovarišu Titu najlepše žeje za 85. rojstni dan. Pionirji smo prinesli tudi lokalno štafetno palico iz Ajdovca in Šmihela. Pri spomeniku na Cviblju je bil krajši kulturni program, Iger smo prebrali pozdravno pismo tovarišu Titu. NEVA KOSMINA OŠ Žužemberk, 7.d Pohod v Šentjošt Tudi učenci se pridružujemo praznovanju velikih obletnic. V soboto smo se višji razredi naše šole odpravili proti partizanskemu spomeniku pri Šentjoštu. Pot se je zelo vlekla, čas pa smo si krajšali s pripovedovanjem šal in opazovanjem narave. Na dnu kotline, kamor smo končno prišli na cilj, je kamenit spomenik, ob straneh pa dva velika skupna grobova. Napis na spomeniku me je prisilil, da sem začela razmišljati, koliko hudega lahko vojna povzroči ljudem. Učenci so pripravili kratek kulturni spored, zatem pa nam je nekdanja partizanka prof. Ema Muser izčrpno orisala vlogo lažnega štajerskega bataljona. Temu bataljonu je nasedlo mnogo ljudi, ki so imeli v partizanih svoje sinove in brate. Lažni štajerski bataljon je tako dobil zvezo s partizani, jih zvabil v kotlino, tam mučil in ubijal. Kasneje je Tomšičevi brigadi uspelo razbiti bataljon, vendar so posamezne skupine svoje delo še nadaljevale. Po italijanski kapitulaciji so se priključile Nemcem, kasneje pa so se vmile v Šentjošt in pod imenom Legija smrti postale nova skupina belogardistov. TANJA ROŽENBERGAR, 6. a OŠ Milke Šobar - Nataša, Šmihel IZRAZ „HVALEŽNOSTI“ — Stara šola v Zdolah gre ob dograditvi nove šole v Krškem vnemar in pozabo. Kljub obljubljeni občinski pomoči se vaščanom ni posrečilo dogovoriti se o popravilu stavbe. Dvomimo, da bo inventar, ki še po nekaj letih ni popisan, ustrezal potrebam modeme šole v Krškem. Taka šola je tudi vema podoba družabnega in kulturnega življeija v Zdolah. Adaptacija stare šole je v interesu vseh nas, še posebno mladih. (SILVO MAVSAR, Zdole 10) Dolenjci drugi v Celju Šestnajsta domiada bo prihodnje leto v Novem mestu Od 16. do 17. aprila so bile v Celju v počastitev letošnjih jubilejev tov. Tita in Zveze komunistov 15. kultumo-športne igre domske mladine Slovenije, ki zdnižujgo mladino iz Celja, Novega mesta, Kranja, Kopra, Nove Gorice in Murske Sobote. Po svečani akademiji v domu „Svo-bode“, ki je bila posvečena letošnjim pomembnim obletnicam in izraz kulturnega delovanja ter rasti mladih, so se nastopajoči pomerili še v šahu, namiznem tenisu, atletiki in športnih igrah. Rezultati izpričujejo kvaliteto in dosežke, ki pomenijo nekaj tudi v slovenskem merilu. Najboljši so bili v končni razvrstitvi Celjani, ki so pobegnili Novo-meščanom in mladim iz Krškega za tri točke, četrti so bili mladi iz Nove Gorice, sledili pa so še Kranj, Koper in Murska Sobota. V posameznih panogah so se Novomeščani odrezali takole: v atletiki so bili fantje OBISKOVALCI TRDINOVE POTI -POZOR! Obiskovalcem Trdinove poti sporočamo veselo novico, da je na Bazi 20 končno urejeno osem ležišč. Lukov dom na Bazi 20 j e odprt od 1. maja do 30. novembra vsak dan, razen ponedeljka. Utrujenim popotnikom, ki nameravajo počiti v Lukovem domu, priporočamo, da rezervirajo prenočišče dan ali dva prej po telefonu 22-943. JOŽE PERŠE PD Novo mesto prvi, dekleta druga; v rokometu fantje drugi; v šahu tretji, dekleta pa druga; v namiznem tenisu fantje drugi, dekleta četrta in v košarki fantje peti. Kulturnoliterarni preizkus nam je prinesel skupno tretje mesto. Poleg lepih uspehov, priznanj in plaket smo odnesli iz Celja najlepše vtise in mnogo izkušenj, ki nam bodo koristile naslednje leto kot organizatorjem XVI. domiade. MARJAN TRATAR ZLATI ZNAK ZASLUŽNEMU ČLANU Na zadrgi seji mladinskega odseka smo prvič podelili zlati znak mladinskega vodnika mentorju mladih planincev na OŠ Katja Rupena tovarišu Lojzetu Zupančiču, ki že nad dvajset let uspešno vodi mlade ljubitelje narave po dolenskih gričih, pa tudi po čudovitih stezah naših Alp. Zaslužni delavec j e mnogo prispeval k temu, da šteje PD Novo mesto že skoraj tisoč članov, med katerimi j e največ mladih. JOŽE PERŠE V KAPELAH SLAVILI Te dni so taborniki iz Kapel slavili Tov. Zorčič, starešina brežiškega odreda, je po krajšem sporedu ob tabornem ognju podelil tabornikom - medvedkom priznanje za doseženo 2. mesto na občinskem mnogoboju, tov. Erban pa značke za dosežene vrline in dve zvezdi. Ob tej priložnosti so taborniki pripravili tudi krajši program ob prazniku OF, 40-letniC! KPS in 1. maju. Na proslavi, ki so se je udeležili predstavniki KS in nad sto krajanov Kapel je PO prejel priznanje OF z bronasto značko. DAMJAN VAHEN 0 gradu in parkiriščih Ker spodnjega ortneškega gradu in okolice nihče ne vzdržuje, vse propada — Bo močvirje izpodjedlo tudi asfalt? Poletje prihaja. Izletniki obiskujejo Ortnek, Grmado, stari grad in lepe vasice v gospodujoči Gregoriji. Mnogi motorizirani izletniki radi tudi pešačijo po cvetoči naravi in po mehkih gozdnih poteh. Zato puščajo svoie železne konjičke v Ortneku. Ob sobotah in nedeljah je parkiranih vedno več osebnih avtomobilov pod ortneškim skednjem in v njegovi okolici. Zato naj bi tam uredili pro- stornejše parkirišče. Prostora ic na pretek, le pripraviti ga je treba in preurediti skedenj, ki bi lahko dal streho mnogim železnim konjičkom, ko pravih več nimamo, in tu- n di potnikom, ki čakajo na avtobus. Ortneški logi so se zato, ker nihče ne ureja, oziroma čisti struge potokov, spremenili v močvirje. Nekdaj pa so bili polni lepe in iskane „ložni-ne“. Ob deževju so polni vode, da nastaja jezero, "ki že grozi, da bo izpodjedlo asfaltno cesto. Rešimo, kar se rešiti še da. Poglobi ti in osnažiti je treba strugo ter obrobni kanal, pa bodo logi zopet dobili čar, ki nam gaje voda odplavila. Pa še o gradu nekaj besed. Pravzaprav gradu ni več, ampak le kup pomanjkljivo pokrite in na trhli podlagi stoječe podrtije, ki bo morda že jutri zgrmela na kup. Ostala je le prispodoba nekdanje lepote, ki pa nam ie danes samo v sramoto in nadlego. Tudi nekdanji lepi rastlinjak postaja pragozdiček, saj se malokdaj kdo pojavi v njem. Ortneški grad in okolica naj nam bosta v pouk, kaj nastane, če ni pravega lastnika in gospodarja. Odstranimo sramoto in zgradimo tu kaj koristnejšega, sodobnejšega! V. PREZELJ ORTNEK VISOK JUBILEJ Pred kratkim je praznovala visok življenjski jubilej, devetdesetletnico rojstva, Marija Keše iz Govej dola pn Krmelju. Potem ko je leta 1924 v veliki rudarski nesreči izgubila moža, se je tudi sama zaposlUa v rudniku, kjer se je tudi invalidsko upoko-jila. Ob njenem visokem jubileju so jo obiskali organizacij Odgovor na: Protestiramo V zadnji številki Dolenjskega lista je izšel članek pod naslovom „PROTESTIRAMO“. V zvezi z njegovo vsebino odgovarjamo naslednje: Z uvedbo novega prometnega režima na območju Novega mesta, ob priliki zapore starega mostu in usposobitve za promet novega so v mestnem prometu nastale nekatere težave. To se kaže predvsem v popolnoma spremenjenem poteku mestnega prometa. Težave so zlasti pri uvedbi linije Šmihel-Bršljin. Na tej liniji je bila do sedaj postaja pri BOLNIŠNICI, naslednja pa na GLAVNEM TRGU. Postajališča pri hotelu Kandija za zgoraj omenjeno linijo že do sedaj nismo mogli uporabljati zaradi preusmeritve prometa na most in križišča. Z zaporo starega mostu pa poteka ta linija skozi naselje RAGOVO. Glede na bojazen, da bo Ragovska cesta s preusmeritvijo celotnega prometa na novi most preobremenjena, trenutno nismo mogli najti ustreznega mesta za postajališče. Prav tako nismo vedeli, kolikšne potrebe po prevozih se bodo pokazale. Že tedaj smo o postajališču razmišljali in o tem obvestili tudi odgovorne občinske organe. Ker pa je ustavljanje avtobusa povezano z odmikališčem, je treba le-to najprej narediti, za kar pa so pristojni drugi organi, šele potem bomo na RAGOV-SKI postajališče tudi uporabljali. „ GORJANCI" so namreč le porabniki postajališč, ne pa tudi investitorji. Članek torej ni bil naslovljen na pravo mesto. Ne moremo pa mimo dejstva, da smo prav za naselje RAGOVO že s 1. 2. 1976 na zahtevo krajanov podaljšali krak mestne linije. Toda po dveh mesecih obratovanja pa smo ugotovili, da ni interesentov na tej liniji ter smo zaradi nedonosnosti ta krak mestne linije ukinili. Kar zadeva očitek, da za rešitev mestnega prometa „GOR-JANCI“ niso naredili dovolj, bi pojasnili samo, da so naš interes postaje, saj dobimo na njih uporabnike naših storitev in si prav gotovo prizadevamo, da bi bile le-te ob pravem času in na pravem mestu. Ne moremo pa spreminjati zaporedja postajališč. Občani krajevne skupnosti BROD - DRSKA, posebno še upokojenci, so večkrat naslovili na nas zahtevo po postajališču na DRSKI, bodisi za avtobuse mestnega, kakor tudi primestnega in medkrajevnega prometa. Kljub temu da smo predlagali mesto, ki bi bilo najprimernejše za ustavljanje avtobusov, in smo imeli izdelan vozni red za to postajališče, nam pristojni organi tega niso dovolili z utemeljitvijo, da obstoječi postajališči na BRODU in pri BOLNIŠNICI zadostujeta. Pisec članka opozarja tudi, da so mnoga naselja brez ustreznih avtobusnih zvez. To je res in bo ta problem obstajal še toliko časa, dokler ne bo rešeno vprašanje dovoznih cest do teh naselij. Značilen primer tega je naselje na Mestnih njivah. Ali je sedanja cesta, ki pelje s Ceste herojev, primerna tako po vzponu kot po širini za avtobusni promet? Žal to ni edini primer in načrtovalci bodočih naselij bi morali misliti tudi na razvoj mestnega prometa v novem naselju. „GORJANCI“ Novo mesto TOZD Avtobusni promet NERED NA POSTAJI Potnik, zlasti tisti, ki prvič potuje s kandijske železniške postaje, se srečuje na kandijskem kolodvoru s čudnim redom, pravzaprav neredom. Povzročajo ga šolarji, pa tudi uslužbenci. Na ozkem dvignjenem peronu se gnetejo in onemogočajo stopanje v vlak. Prav nič obzirni niso. Znajo uporabiti tako ramena kot torbe. Tudi roke zaposlijo v želji, da bi čim hitreje prišli na drugo stran tirov. Napis „Hoja po tirih je prepovedana!" jih ne moti, zelo potrpežljiv fra je tudi edini železničar na postaji, ki se ubada s prodajo vozovnic, dviganjem in spuščanjem zapornic itd. .H. WILFAN LJUBLJANA ELEKTRIKA V VSAKO HIŠO Zaselek Travni dol je eden redkih v novomeški občini, kamor še ni segla elektrika. Krajani so se odločili sami zagotoviti najmanj tretjino potrebnih sredstev. Vsa dela naj bi stala 300 tisoč dinarjev, v kar so vračunane tudi prostovoljne delovne akcije. V nedeljo, 17. aprila, je bila organizirana prva delovna akcija, ki se je je udeležilo 25 mladincev ter blagajnik in predsednik naše krajevne skupnosti. Očistili smo že skopane jame in izkopali nad štirideset novih. Med prvomajskimi prazniki nas čaka še veliko dela. Želimo si, da bi se udeležilo teh akcij še več mladih, saj so akcije med prebivalci Travnega dola zelo lepo sprejete. Sklenili smo organizirati tudi mladinsko delovno brigado. Ko bo zasvetila v Travnem dolu zadnja žarnica, delo za naš še ne bo končano. Potrebno bo še asfaltirati cesto skozi Uršna cela in vložiti mnogo naporov v prepotrebno razširitev pokopališča. SONJA KUMP Uršna sela 79 PROSTOVOLJCEV DOBRA VOLJA . .. V aprilu je bilo ustanovljenih pri RK Šmihel 11 mladinskih aktivov, ki štejejo 160 članov. Najbolj delaven je 35-članski aktiv OS Milke Šobar, ki je izvedel z mladimi člani že 13 očiščevalnih akcij. Očistili so Re-gerčo vas, posipali pota, v Irči vasi uredili dvoje smetišč, v lanskem letu so izdali štiri številke svojega uličnega glasila v Ulici Mirana Jarca, letos pa nameravajo ustanoviti tudi „ulič-no knjižnico" s pomočjo Pionirske knjižnice v Novem mestu. Tu je še sodelovanje v „zelenih stražah", ureditev Ulice Milke Šobar in izdatna pomoč pri dograditvi stolpa novega gasilskega doma. Čaka pa nas še lepšanje zapuščenega kopališča ob Krki, očistili bomo bregove Težke vode, sicer pa je umazanije toliko, da dela za gotovo ne bo zmanjkalo. FILIP RIHAR OBRAMBNI DAN Tudi učenci moramo biti poučeni o postopku v primeru elementarnih nezgod m vojnega napada. V ta namen smo organizirali na šoli .obrambni dan‘. Kar najhitreje smo morali na znak zvonca zapustiti šolo in se zbrati na dogovorjenem mestu. V razred sta prišla z ravnateljem tudi dva vojaka, Špiro in Josip. Na dogovorjeni znak smo vsi planili iz učilnice. Skočila sem skoz okno in padla na koleno. Na zbornem mestu smo dobili šest ovojnic z nalogami, ki smo jih morali rešiti. V zadnji je bil listek z geslom „Čebina - Kum-rovec“. Nato so nam vojaki pokazali tudi orožje in nas povabili na pasulj. ANICA POTOKAR r kr; — Če se sladkor ne bo podražil, jeseni sploh ne bom vedel, da je bila pozeba. i organizacij Krajevne organizacije SZDL in Krajevne skupnosti ter ji skupno s pionirji OŠ Krmelj čestitali in ji zaželeli še mnogo zdravja in življenjske sreče. BORIS DEBELAK SLOVO OD PARTIZANSKE MAME - V nedeljo smo se poslovili od Frančiške ZuHč iz Dolnjega Vrhpolja pri Šentjerneju. Pokojna je bila partizanska mama in pravi zgled slovenske matere. V svobodoljubnem duhu je vzgojila svoje otroke, partizani pa so bili med vojno v njem hiši vedno dobrodošli gostje. Ob odprtem grobu ji je v slovo spregovoril predsednik ZB Šentjernej Rado Majzelj. (Foto; Polde Miklič) OftBOLCN KDSMOl HP Kolinska Ljubljana Prehrambna industrija Ljubljana - TOZD Mirna na Dolenjskem ZA ZDRAVJE IN VESELJE VAŠEGA OTROKA Kolinska Ljubljana — TOZD za predelavo krompirja na Mirni na Dolenjskem je dopolnila svoj osnovni proizvodni program z izdelki instant otroške hrane pod skupnim imenom BEBI. Kolekcija BEBI zajema zdrobove kosmiče, zdrobove kosmiče s kakavom, riževe kosmiče in JABOLČNE KOSMIČE Z ZDROBOM IN VITAMINI. BEBI dodatki pomenijo velik napredek v prehrani otrok kot dopolnilna prehrana. Tudi starejši bodo radi segli po kolekciji BEBI, saj so tudi zanje zdrobovi, riževi in JABOLČNI KOSMIČI lahko okusna popestri tev prehrane. Izdelki BEBI so mnogo bolj kvalitetni kot pa sam zdrob, riž ali jabolka, saj so obogateni z vitamini in drugimi dodatki, ki so potrebni otrokom in odraslim. Pri kuhanju kravje mleko delno izgubi svoje kvalitetne sestavine, prav z dodatki BEBI pa ponovno vrnemo mleku njegovo polno vrednost in še več — oplemenitimo jo. Kolekcija BEBI je tudi zelo praktična, saj odpade kuhanje. Zdrobove kosmiče, zdrobove kosmiče s kakavom in riževe kosmiče raztopimo v toplem mleku, JABOLČNE KOSMIČE pa samo v vodi. Hitra priprava je dobrodošla zlasti zaposlenim materam v mestih in na podeželju. Zaradi praktičnosti priprave je uporabna kot nalašč tudi v vzgoj-novarstvenih zavodih in otroških bolnišnicah. Še posebno se moramo zaustaviti pri BEBI JABOLČNIH KOSMIČIH. Tako kot vsa kolekcija BEBI so tudi JABOLČNI KOSMIČI delo domačih strokovnjakov. Za vso kolekcijo je značilno, da je izdelana iz domačih prvorazrednih surovin. Vso BEBI kolekcijo proizvaja Kolinska v instant kvaliteti. Podlaga za zdrobove kosmiče je zdrob, za riževe riž, za JABOLČNE KOSMIČE pa prvorazredna domača jabolka. Predelava je takšna, da JABOLČNI KOSMIČI zadržijo vse sestavine svežih jabolk. Prav zaradi tega JABOLČNI KOSMIČI vsebujejo veliko vitaminov, posebno fl, in B2. BEBI JABOLČNI KOSMIČI niso uporabni samo kot normalna otroška hrana, ampak jih lahko uporabljamo kot posebno dietno prehrano otrok in odraslih. Sladokuscem bodo BEBI JABOLČNI KOSMIČI z dodatkom smetane, orehov ali cimeta postali okusna poslastica. Vse mešanice BEBI smemo pričeti uporabljati pri otrocih od 3. meseca starosti dalje, ko že jedo polno mleko, in to na stekleničko. Kosmiči kot kaša pa se kasneje že lahko uporabljajo kot samostojen obrok. Kosmičev ni priporočljivo uporabljati pri otrocih, ki so nagnjeni k debelosti. Previdnost pa je potrebna tudi pri rahitičnih otrocih. V takih primerih je potrebno, da se matere posvetujejo z zdravnikom v otroški posvetovalnici. Kolekcija BEBI je posebno dobrodošla pri slabotnih otrocih. Vse priznanje gre KOLINSKI, saj je s kolekcijo BEBI storila korak naprej pri prehrani otrok. Da bi se mamice laže odločile za nakup ene ali druge vrste kosmičev BEBI, ki jih bodo dajale svojim malčkom, in da bo odločitev lažja, ko bodo stale pred trgovinskim pultom, navajamo osnovne značilnosti posameznih vrst kosmičev. JABOLČNI KOSMIČI Priprava: V 2 decilitra prekuhane, tople vode vmešajte 25 do 30 gramov (5—7 velikih zvrhanih žlic) kosmičev. Dodajte 2 — 3 kavne žličke sladkorja in obrok je pripravljen. Vsak obrok pripravite na novo. Bebi jabolčni kosmiči so primerni za prehrano v vseh starostnih obdobjih, dojenčkom pa se lahko dajejo od dokončanega tretjega meseca dalje. Glavne sestavine: jabolka, pšenični zdrob, pšenična moka, škrob, sladkor, vitamini. 100 gramov jabolčnih kosmičev vsebuje: vitamina B, 0,7mg vitamina B2 1,5 mg askorbinske kisline 50,0 mg niacina 8,0 mg BEBI ZDROBOVI KOSMIČI a) Priprava zdrobove kaše za v stekleničko: V 2 dl prekuhanega toplega mleka vmešajte 10 — 12 g (dve veliki jušni žlici) zdrobovih kosmičev. Dodajte po okusu sladkor in obrok je pripravljen. Vsak obrok je potrebno pripraviti na novo! b) Priprava zdrobove kaše: 1. 2 dl prekuhanega toplega mleka zlijte na krožnik. 2. Vmešajte 20 g (4 velike zvrhane jušne žlice) zdrobovih kosmičev. Po okusu dodajte sladkor in obrok je pripravljen. Glavne sestavine so: pšenični zdrob, pšenična moka, škrob, sladkor, vitamini. 100 g zdrobovih kosmičev vsebuje: vitamina Bi 0,7mg vitamina B2 0,8 mg niacina 8,0 mg železa 12,0 mg fosforja 210,0 mg etilvanilina 20,0 mg askorbinske kisline 45,0 mg BEBI ZDROBOVI KOSMIČI S KAKAVOM a) Priprava zdrobove kaše za v stekleničko: V 2 dl prekuhanega toplega mleka vmešajte 12 — 14 g (2 veliki jušni žlici) kosmičev. Dodajte sladkor po okusu (1 kavno žličko) in obrok je pripravljen. Vsak obrok pa je potrebno pripraviti na novo! b) Priprava zdrobove kaše: 1. 2 dl prekuhanega toplega mleka zlijte na krožnik. 2. Vmešajte 25 g (3 — 4 velike jušne žlice) kosmičev. Dodajte sladkor po okusu (1 — 2 kavni žlički) in obrok je pripravljen. Glavne sestavine: pšenični zdrob, pšenična moka, kakav, škrob, sladkor, vitamini. 100 g zdrobovih kosmičev s kakavom vsebuje: vitamina Bi 0,7mg vitamina B2 0,8 mg niacina 8,0 mg fosforja 250,0 mg etilvanilina 20,0 mg askorbinske kisline 45,0 mg BEBI RIŽEVI KOSMIČI a) Priprava riževih kosmičev za v stekleničko: V prekuhano toplo mleko vmešajte 4 — 6 g riževih kosmičev (ena kavna žlička je 1,5 g). Dodajte 7,5 — 10,0 g sladkorja (1 kavna žlička sladkorja je za 5 g), ohladite na telesno temperaturo in dajte dojenčku. b) Priprava riževih kosmičev kot kaša: v' V 2 dl prekuhanega toplega mleka vmešajte 20 g (3 — 4 velike jušne žjice) riževih kosmičev. Po okusu dodajte sladkor (2 kavni žlički) in obrok je pripravljen. Riževi kosmiči pri dietah — po posvetu z zdravnikom in po njegovem navodilu: V 50 ml prekuhane mlačne vode dajte 4 kavne žličke riževih kosmičev, premešajte, da se razpuste, in dolijte 150 ml prekuhane vroče vode. Ponovno premešajte, precedite, sladkajte s saharinom, ohladite na telesno temperaturo in ponuaite. Navedeni način priprave kosmičev je priporočljiv kot prehodna hrana med dietično hrano pri driskah in prehodom na normalno hrano. b) Riževe kosmiče, pripravljene na vodi ali mleku, priporočajo pri vnetju pre- bavil odraslih in otrok ter kot lahko prebavljivo hrano. c) Riževi kosmiči ne vsebujejo gliadina. Zato PrJ' pravljamo riževe kosmiče kot samostojno jed za bolnike s kronično drisko. Uporabljamo jih kot zakuho in kot dodatek pri Prl' pravi jedi tem bolnikom. Riževi kosmiči so & P°' sebno priporočljivi pnjy°' ničnih driskah, ki vodijo K podhranjenosti, in pri otr° y ogljikovih - hidratov ool kalorij ^ vitamina Bx vitamina B2 0,8 M niacina 8$ S tem zapisom smo želeli opozoriti mamice, vzS I novarstvene ustanove, oX% ške bolnišnice, šole in ge uporabnike nrkoi&M^ BEBI na praktičnost m Koristnost teh proizvodov . željo, da bi jih uporabljan čim večjem številu zdravje in veselje vasi otrok. ,aL Proizvodnja in proam BEBI proizvodov se a "J; seca v mesec veča po za $ gi tistih, ki so ugoto kvaliteto, koristnost praktičnost priprave le- * Da je BEBI kolekcija bolj in bolj priljubljena, kazujejo pohvale upora .. kov. Za proizvajalca m / _ go ve strokovnjake, ki s $ delali BEBI kolekcijo, pa J* pohvala uporabnikov i večje priznanje in nagv^-To pa jih obvezuje, daj do tudi še naprej skrb posodabljanje otroške P' hrane. d. DL — ekonomska Pr°Pa^ ,r besedilo: JANKO SAJ Razstavni prostor Kolinske na spomladanskem *a9re velesejmu (Foto: Marko Klinc) Srp in kladivo Črnomaljski orožniki so dobro poznali • tiste, ki so pred vojno za 1. maj radi delali „zgago“, kot so takrat rekli praznovalcu delavskega praznika. »Zadnjega aprila so nas poiskali in za dva ali tri dni zaprli," se spominja eden teh ,.zgagarjev" Milan Simec, komunist od 1935. „Tudi mene so dvakrat presenetili, vendar s tem, da so nas nekaj zaprli, niso mogli drugim preprečiti praznovanja." Kasneje so žandarji zaman iskali te organizatorje, kajti zadnje dni aprila so se poskrili, da so skupaj s tovariši proslavili 1. ^maj. „Zbralo se nas je tudi po 50, 60 delavcev; ponavadi smo šli v gozd in se tam pogovarjali o pomenu delavskega praznika. Seveda smo to naredili naskrivaj, kajti praznovanje 1. maja je bilo strogo prepovedano. Shod je bil v barakarskem naselju Jugolesa, vendar vedno po šihtu, kajti za 1. maj so morali vsi delavci na delo, pa tudi če jih niso prav nič potrebovali.*’ Komunisti in napredni delavci so za svoj praznik po Črnomlju obešali slovenske in rdeče zastave, in to na takih krajih, da so , žandarji težko prišli do njih. Simec je bil takrat predsednik sindikata gradbincev, v katerega so prestopili skoraj vsi, ki so bili Prjjj v klerikalnem sindikatu. „Delavci so hoteli imeti svoj praznik, zavedali so se pomena praznovanja 1. maja, zato nam ni bilo treba prav veliko agitirati, naj pride) o.“ ^lilan Šimec je imel v svojem boju za pravice delavcev veliko podporo v očetu in materi. ,,Čeprav moj oče ni bil organiziran, je. bil pravi komunist, mati pa njegova dobra pomočnica. Spominjam se, kako je ^mati ob neki priložnosti v rdeči barvi skuhala velik kos belega blaga, oče pa nam je narisal srp in kladivo in imeli smo pravo komunistično zastavo." A. B. Rdeči nagelj Novomeščanka Martina Petrič je bila ena prvi žensk, ki so v viharnih dneh zadnje fm"1*- stopile ob bede Osvobodilni Nnv m Za("e*e z aktivističnim delom za let „ Napredno usmerjena že od mladih ■ ’ spominja tudi predvojnih prvih majev ga praznik^3 na^'na Praznovanja delavske- leto^3^6^11* ^ovome^an* smo ^ vsako znaSi; * H*8* *)rez Pre drugič na Ušivcu pa Ker k i gumbnici, je bil naš znak. ve dana smo^0"?^ praznovai9a PrePO- na izlet’ P tem> ko smo z nageljni šli mu ra»,PH • SVC^° Prednost delavske- režima m sovra^nost do takratnega riihT^0 m! Je ostal v spominu eden zad-Sa večia rt'3«?'pred voJno-Iz mesta nas je smo 2avSa peJ "a Ušivec, nazaj pa Večkrat vlakom iz Birčne vasi. fotografirali0- * °b takUl Priložnostih tudi m !!stc sllke so nam še danes shodih ni bifo n takratnih prvomajskih pa smo sL v n ne«odbc-pač tako utrjeval h Poveselili, lcaj zapeli in medsebojne tovariške vezi." R. B. 72 ur 9ladovanja s Senovpln' part*is'ci delavec Karel Sterban matičnih^ ^ ^anes živo spomina dra-Hrastniku^l^^ dogodkov 1934. leta v Takole Jer ie tedaj delal kot rudar. e Pripoveduje: 1534. prem°g°kopna družba je deset' odctnfutela rudar3em v revirjih za rudarska ,zmatišati Plače. Druga Pogaianii), H1*’ Je zastopala rudarje na zato le i jV... ■iu')ljani> ni imela uspeha, zborovanjeJV Trbov^ah veliko Premo«wi. rudarje vseh treh zasavskih Šarf?' Na tem Rovarju so po-sklep da n.H88-1*’ sporočijo družbi pbč 'pn ne Pristajajo na znižale se je sestal na Ojstrem tudi iaz c ' C ^^ga član sem bil Šalamun'in . 3,1 50 Prisostvovali Franc velj) .er w , lzc Hohkraut (oba iz Trbo-krajinskcp nko, tedaj sekretar po- Sprejci^f' komit^a ^ a s,ovenjjo n° stavku ° SJ: p’ da ^°mo začeli gladov-PORovnrii;’ mer smo sc v revirjih takoj 15 komunisti in simpatizerji. , tako^V^0 J® zaicl °brat Ojstro jame’ N.. “ skupina 2- Julija ni šla iz o sta ostali v jami tudi prva in % H POD TEM NASLOVOM OBJAVLJAMO KRATKE PRIPOVEDI IZ SPOMINOV NEKATERIH PREDVOJNIH KOMUNISTOV IN DRUGIH DOLENJCEV, BELOKRANJCEV IN POSAVCEV NA PRAZNOVANJE PRVEGA MAJA MED OBEMA VOJNAMA, KO SO BILA PREPOVEDANA JAVNA DELAVSKA ZBOROVANJA IN JE BIL REŽIMU SUMLJIV ŽE VSAK, KDOR SI JE V GUMBNICO ZATAKNIL ROŽO ALI SI ZAVEZAL RDEČO KR-VVATO. druga izmena. Stavka je trajala 72 ur. V obratu Ojstro je gladovalo 500 rudarjev, v obratu Hrastnik pa okoli 800. Takrat sem bil sekretar partijske celice Ojstro. Iz delavcev obeh obratov smo ustanovili stavkovni odbor. V stavki so nam veliko pomagale žene, ki so demonstrirale pred rudniško upravo. Trbove|ska družba je končno preklicala svoj sklep o znižanju plač. Zaupniki druge rudarske skupine so prišli v jamo in to sporočili stavkajočim. Rudarji so nato vsi izmučeni zapuščali jaške in rove v obratih Hrastnik in Ojstro. Zunaj nas je pričakala množica prebivalcev celotnega Hrastnika z godbo iz Steklarne. Na čelu te manifestacije je bil takatni župan Malovrh, ki je spregovoril več tisočem ljudem pred rudniško separacija V tej gladovni stavki so sodelovali tudi obrtniki, ki so dajali pomoč rudarskim družinam." J.T.. Odpuščeni rudarji Rdeče kravate Rihard Romih iz Novega mesta se prvih majev takole spomirja: ,.Prvič sem praznoval 1. maj še kot dijak novomeške gimnazije in član našega naprednega društva Prosveta 1926. leta. Dogovorili smo se, da se dobimo navsezgodaj v bližini Šajseija. Večina nas je bila iz delavskih vrst in nekaj naprednih učiteljev. Spomiijam se, da je večina nosila namesto nageljna v gumbnici rdeče kravate. Bil sem še mnogo premlad, da bi lahko razumel pravi smisel shoda. Starejši so se nekaj pogovarjali, mi pa smo bili tu bolj za krinko. - • --------------- - — Star 17 ali 18 let sem kot član Društva primorskih Slovencev prisostvoval praznovanju 1. maja v gostilni pri Osolniku. Govorili smo o boju za osvoboditev Primorske. Posebno močan vtis je imel name govor tov. Habjana. Ob koncu svojega govora je visoko dvignil roko, stisnjeno v pest, in rekel: .Zmagali bomo!1 Spominjam se tudi praznovanja 1937. leta. Sestali smo se pri Petretu nad Prečno. Naš tovariš, med nami takrat edini komunist, ki je dobil v partizanih vzdevek Ge, nas je navduševal za napredne ideje in gibanje. Gotovo nas je hotel združiti pred nevarnostjo, ki seje naglo bližala. Globljega pomena teh shodov sem sc zavedel šele nekoliko kasneje. Imeli so odločilen vpliv, da za mnoge od nas 1941. leta dileme ni bilo - edina pot je vodila v partizane." L V. Na rudarskem poslopju v Globokem pri Brežicah so 27. aprila z odkritjem spominske plošče obeležili pomemben dogodek iz zgodovine tamkajšnjega delavskega gibanja, ustanovitev sindikalne podružnice pred 40 leti. J skali smo rešilno vejo kot vsak, ki se utaplja," pravi Ivan Lesinšek, nekdanji rudar in eden od ustanoviteljev podružnice. ..Gospodarji so gledali bolj nase kot na nas delavce. Vedno so zavlačevali s plačami in nam bili tako stalno dolžni. Dobivali smo komaj polovico zaslužka. Najprej smo vložili tožbo pri dr. Zdolšku. Ta nam je povedal, da Rudnik nima premičnin in da dolga ne bo mogel izterjati. Nekateri so zapustili delo in šli kmetovat, nekateri pa smo ostali in čakali na uresničenje obljub. Potem smo se začeli pogovarjati, da bi se kako organizirali. Leta 1936 sem pisal na rudniški sindikat v Trbovlje, naj nam pošlje zastopnika. Tisto leto ni bilo odgovora. 1937 pa je prišel nekdo nenajavljen iz Hrastnika. Pravijo, da je bil brat Lidije Sentjurčeve. Z njim smo se dogovorili za nedeljski sestanek rudarjev v gostilni pri Kostevcu. Tam smo izvolili sindikalni odbor. Predsednik je bil Franc Drugovič z Blatnega, jaz sekretar, blagajnik pa Janez Krošelj. To je bilo julija. Od takrat je imela naša sindikalna podružnica stalne stike s Hrastnikom in Trbovljami. Sestanke smo sklicevali vedno drugje, da uprava ne bi zvedela, o čem razpravljamo. Zadnjo sejo smo imeli septembra 1937 pri Drugoviču v Blatnem. Takrat smo zvedeli, da je od 120 rudarjev pr|avljenih pri Bratovski skladnici samo 20 do 25. Sklenili smo zadevo raziskati in ukrepati. Upravaje za to zvedela in naslednje jutro smo prebrali na razglasni deski, da je ves sindikalni odbor odpuščen z dela." J. T. Zastava na križu Milana Kovačiča sem dobil v gradaški prosvetni dvorani, kjer je pripravljal oder za petkovo slavnostno sejo občinske konference ZKS Metlike. ..Spominjam se, da smo od 1935 vsako leto napredni gradaški fantje proslavljali 1. maj. Sploh smo v Gradcu vsako priložnost izkoristili za manifestacijo naših naprednih hotenj: proslavljali smo delavski praznik, obletnice oktobrske revolucije, še posebno aktivni pa smo bili pred volitvami," je pripovedoval predvejni komunist. „Za 1. maj smo komunisti organizirali srečanje v bližnjem gozdu, pridružilo pa se nam je tudi več naprednih obrtnikov. V čast delavskega praznika smo zakurili kres. Nekoč smo pokurili za kres precej drv takratnega podjetja Sumograd. Seveda so prišli žandarji, da bi nas razgnali, vendar se nismo dali; ko so videli, da ne bo šlo lahko, se je eden od njih oglasil, da tam ne smemo kuriti, ker je to njegova njiva." Za 1. maj 1940 je gradaški predvojni komunist Nande Butala na Kučarju na evharistični križ obesil rdečo zastavo, in ko so orožniki iskali storilca, je šel za nekaj dni v zapor raje njegov prijatelj, ki so ga osumili, kot da bi izdal Nandeta. „Za vedno mi bo ostalo v spominu tisto praznovanje 1. maja, ko je sredi belega dne Gusti Dol tar splezal na najvišjo smreko v Gradcu in prav na vrh obesil slovensko zastavo. V naglici pa joje obrnil narobe, in ko smo mu to povedali, se je še enkrat kot veverica pognal gor in napako popravil. Zastava je v čast 1. maja vihrala cel dan, kajti nihče se ni upal splezati tako visoko, da bi jo odstranil." A. B. Kresovi in zastave Marija Knapič, 79 let, upokojerka iz Šalke vasi pri Kočevju: „Spominjam se prvih majev okoli leta 1920. Fantje so takrat v novi rudniški koloni i uredili drevored iz brez, dekleta pa smo pometla cesto, da je bilo za 1. maj res lepo. Vse to delo smo opravili ponoči, ko so odrasli in žandarji spali. Fantje so odšli običajno na Fridrihštajn, Iger so vso noč pili, peli in vriskali. Kurili so tudi kresove. Vedno so na visoko drevo izobesili rdečo zastavo. Za 1. maj smo se lepo oblekli. Delali nismo nič. Na več krajih smo izobesili zastave. Žandarji so zjutraj kar pihali od jeze, mi smo se jim pa smejali. Zborovanj, mitingov in podobnega se ne spomnim. Mladi smo praznovali 1. maj po svoje, kako so ga starejši, pa ne vem. Starejši so bili zgarani. Takrat je bilo težko. Tudi niso mogli dosti hoditi okoli. Takrat, tudi okoli leta 1920, ampak vedno šele po 1. maju, smo nekajkrat štraj-kali. Včasih so nas skušali razgnati vojaki, včasih žandarji. S silo so hoteli doseči, da bi šli spet delat. Vendar smo šli šele, ko smo dobili bolj šo plačo." J. PRIMC Trn za žandarje Alojz Šega, 79 let, upokojenec, Ravni dol, občina Ribnica, član KP oz. ZK od leta 1941: „Za 1. maj smo med vojno prirejali proslave, izobešali rdeče in ruske zastave ter razne parole. Vendar bi raje govoril o nekem drugem sestanku jeseni leta 1938 v Ljubljani oziroma pri Novem svetu, kot smo rekli tistemu kraju. Prvi govornik še ni dobro začel, ko so nas žandarji že razgnali. Mi pa nismo šli domov, ampak smo se zbrali spet v nekem hotelu - menda se mu je reklo Lojd - na Sv. Petra cesti. Tam nas j e bilo okoli 100 do 200. Takrat sem se prvič srečal z mnogimi naprednimi političnimi delavci. Spominjam se poznejšega narodnega heroja Jožeta Šeška, pismonoše Jožeta Kopitarja, ki je bil kasneje od 1941 ali 1942 pa do konca vojne sekretar ribniškega okrožja, pa Rudija Podlogarja iz Kočevja in Franca Špeharja iz Špeharjev v Beli krajini, ki so ga Italijani med vojno ubili. Na tisti sestanek sem šel na pobudo Jožeta Lacka, kasnejšega narodnega heroja, ki so ga okupatorji mučili in ubili v Ptuju. Jaz sem namreč redno krošnjaril prav na ptuj-3cem območju in Lacko meje pridobil za politično delo in me uporabil tudi za zvezo z Jožetom Šeškom v Kočevju. Na tistem sestanku v Ljubljani smo dobili vsak svojo nalogo in odšli na delo. Jaz sem skupaj s Francem Špeharjem deloval na območju Kočevske, se pravi od Kolpe do Velikih Lašč. Raznašala sva tudi literaturo, skrbela za zvezo z našimi politiki, organizirala sva razne akcije ob volitvah in podobno." J. P. Le delal si lahko Alojz Jaklič iz Brune vasi, sedaj je v 70. letu, se ob vsem prestanem čudi, kako je ostal živ. „Včasih je bilo tako: če nisi trdo delal - vozi! Skoraj težko je verjeti: naj je bilo še tako hudo, sem vedno shajal. Koliko sem prestal, ni, da bi govoril." Gradiljc železnico po mirenski dolini. Po štrajku mokronoških usnjarjev je delal v tej tovarni. Nekega lepega dne so jih Nemci zmašili na dva tovornjaka in odpeljali v Avstrijo. „Bolj lačen kot sit si moral delati in kazati, da si čvrst, sicer bi bil odpisan," se spominja tlake na tujem. Ne spominja se nobenega delavskega praznovanja. Vselej le garanje! Matere sploh ni poznal, očeta je ubila strela. Ko je bilo treba v šolo, je služil za pastirja. Na železnico se je vrnil po osvoboditvi. Delali so od Tržišča do Mirne. V poletni vročini in zimskem mrazu. Spet ni bilo misliti na kakšna praznovala. Šele na stara leta je v svojem: v hišici, ki jo je uredil v Bruni vasi. A.Ž. Svoboda, to je nekaj! Jože Železnik iz Krme^a je bil kot rudar upokerjen s 36 leti in osmimi meseci delovne dobe. V stari Jugoslaviji je bil delavski zaupnik, po vojni pa tudi prvi predsednik delavskega sveta nekdanjega krmeljskega rudnika. Aktiven sindikalni delavec je bil na spisku žandatjev. „Kot tak si bil hitro reduciran. Malo bolj po tiho bi govorili, pa bi še delali," mu je dejal ob odpustu rudniški ravnatelj v Krmelju. V vseh predvojnih letih se ne spomina kakšnih prvomajskih proslav, preveč nevarno je bilo. Duška so si dali na sokolskih prireditvah. Posebno zleti so bili prava doživetja. Svoboda se je končala z vpoklicem v vojsko 20. novembra 1939. Devetega aprila 1941 je bil zajet, zatem pa je bil do osvoboditve na prisilnem delu v Nemčiji. Še takšen teror jim ni onemogočil zveze z domovino. V spominu je ostala radost, s kakršno so v samem „srcu“ nacistične Nemčije prejemali partizanski časopis preko zveze s Cirilom Grošljem iz Domžal. ,,Časopis je bil samo na enem listu, vendar je bil naš. Da, današnja svoboda, proslave, to je nekaj!". Pred dvema letoma je za svoje sindikalno delo prejel zlati znak slovenskih sindikatov. A.Ž. Zbral in uredil: IVAN ZORAN S Jože Železnik Milan Simec Ivan Lesinšek DlUim.in Karel Sterban Rihard Romih Marja Knapič Milan Kovačič Alojz Šega Martina Petrič Alojz Jaklič 2CLEZNI&K* POSTAJA cojiovJr DOhtNJSKA Ce boste bolj zgodnji, boste zlahka našli parkirni prostor pred Maximarketom ali pa v dveh etažah podzemnih garaž, kjer so vrli Emonci za svoje kupce in poslovne partnerje rezervirali 500 parkirnih prostorov. Seveda boste plačali parkirnino. Kontrolnega kupona pa nikar ne vrzite na tla, ampak ga lepo spravite v denarnico. Ne samo zato, da bi prispevvli k čistoči Ljubljane, ampak tudi zato, ker vam bodo prijazni prodajalci v Maximarketu strošek za parkiranje odšteli od računa. Posebno praktično je parkiranje v podzemni garaži, ker si lahko nakupljeno robov kletni etaži odpeljete kar z nakupovalnim vozičkom do avtomobila. Voziček lahko pustite kar v garaži. Dejavnost Maximarketa je pravzaprav dvojna: trgovski in gostinski del. V sklopu gostinske dejavnosti je znana klasična restavracija Maxim, ki je odprta vsak dan, razen nedelje. V Maximu postrežejo tudi večjim skupinam ob poslovnih srečanjih, porokah in ostalih slovesnostih. To je prostor, kjer najdete prijeten in miren kotiček, da lahko uživate ne samo ob kulinarični umetnosti, ampak tudi ob dobri glasbi. Tako kot Maxim sta tudi samopostrežna restavracija in Grili v kletnih prostorih. Odprta sta prav tako samo ob delavnikih. Pivnica Zvezda, ki ima svoj lokal ob prehodu na Trg osvoboditve, pa je odprta tudi ob nedeljah. Aperitiv bar je v kletnem prehodu. Na nakup gre ponavadi vsa družinska odprava. Možem, katerim popustijo živci, ko njihove boljše polovice v nedogled izbirajo, svetujemo, naj zavijejo v Maximarketovo slaščičarno Park, kjer bodo lahko v miru srebali kavico Emona, otrokom pa naročili še tortico. Dovolite, da postanemo za nekaj minut vaš vodič po Maximarke-tu. Povedali in svetovali vam bomo, kaj lahko v posameznih etažah kupite. Maximarket je odprt od ponedeljka do petka od pol osmih zjutraj do osmih zvečer, ob sobotah pa od pol osmih zjutraj do dveh popoldne, razen kadar je v okviru Samoupravnega sporazuma odprt neprekinjeno do osme ure zvečer. Popeljali vas bomo iz kletnih garaž skozi kletni prehod, kjer je vsakih 14 dni modna revija „lz polic Maximarketa". Na tej reviji so samo tisti izdelki, ki jih Maximarket tudi prodaja. Večkrat pripra- trgovska hiša°emona°maximarket O let' POJEM SODOBNE TRGOVINE TOZD Trgovska hiša Emona, Maximarket na Trgu revolucije št. 1 v Ljubljani, je sestavni del velike Emone, ki letos proslavlja svojo tridesetletnico. Maximarket posluje na 24.000 kvadratnih metrih površin. Od tega je 10.000 kvadratnih metrov prodajnih površin, 4.000 kvadratnih metrov gostinskih lokalov. Ostale površine so namenjene skladiščem, hladilnicam, proizvodnim obratom poslovnim prostorom in ostalim potrebnim dejavnostim. Maximarket ni samo poslovni center Ljubljane, ampak celotne Slovenske republike. Ker Emona Maximarket vabi s svojo reklamo tudi kupce z območja Dolenjske, si je ekonomsko propagandna služba Dolenjskega lista naložila nalogo, da ugotovi potrošnikom v korist, kaj dejansko Maximarket nudi kupcem. Obloženi s fotoaparati in beležnicami smo šli na pot. Kako pridemo v Ljubljano, menda ni potrebno posebej razlagati, kako pa pridemo do Maximarketa, vam nazorno prikazuje načrt mesta Ljubljane z vrisano potjo do parkirnega prostora. vijo srečanja pevcev zabavne glasbe in ob novem letu tudi sejem dedka Mraza. V kletnem prehodu lahko kupite gramofonske plošče in kasete. Če ste ljubitelji vzhodnjaške umetnosti in njenih izdelkov, vam bodo postregli v Intershopu. Vrtičkarjem priporočamo obisk v cvetličarni, kjer poleg cvetic prodajajo tudi ročna in strojna orodja. Velikokrat potrebujete v službi ali doma letraset. V Letra-set studiu ne manjka vseh vrst tega praktičnega pripomočka. Poleg tega lahko kupite še letraton, letrafilm, spray za zaščito letra napisov in tudi pisalne stroje. V kletnem prehodu bo kmalu razstava čolnov. Pa se napotimo v kletno etažo in poglejmo, kaj vse lahko kupimo. Navajeni takšnih trgovin, kot so na Dolenjskem, smo prijetno presenečeni nad izbiro prehrambnega dela. V tej etaži je še avto oddelek, športni oddelek, prodaja raznega blaga po znižanih cenah, poseben pult za sadje in zelenjavo, degustacija kave, prodaja raznovrstnega peciva iz lastne proizvodnje in še in še bi lahko naštevali. Ne smemo pa pozabiti omeniti, da prodajajo tu nad 100 vrst čajev in zdravilnih zelišč. Ob nakupu dobite tudi strokovne nasvete. V kletni etaži sta še ekspresna popravljalnica čevljev in izdelovalnica ključev. Dobro je založen oddelek z opremo za dopust Ni redek primer, ko v mesnici lahko kupite divjačino. V pritličju ali etaži „B" je foto oddelek, kjer prodajajo foto-material in sprejmejo tudi vaše filme v razvijanje v črno-beli in barvni tehniki. Tu so še oddelki: galanterija, papirnica, ure in nakit, igrače, pozamenterija, moška, ženska in splošna kozmetika. Na voljo je še oddelek spominkov in informacijski oddelek. Etaža „C" je namenjena tekstilu in obutvi. Poleg metrskega blaga dobimo konfekcijo za vse starosti, od dojenčkov do zrelih let. Če si boste zaželeli kaj modnega ali pa celo ekskluzivnega, ne boste razočarani. Če pa bi se zgodilo, da niste po merah JUS, vam bo krojač obleko hitro prilagodil vašim meram. Poročne obleke naj neveste poiščejo v oddelku, ki je namenjen njim. Po poroki pa navadno kmalu nastane potreba po nakupu opreme za dojenčke. V posebnem oddelku boste našli vse potrebno. Naša pot se približuje koncu. Stopimo samo še v drugo nadstropje ali etažo „D", kjer imajo pestro izbiro bele tehnike, glasbenih instrumentov, kristala, porcelana, sanitarne keramike, elektronike (televizijski in radijski sprejemniki), malih gospodinjskih aparatov, svetila, mala orodja za razna hišna dela in popravila, opremo za lov in ribolov. Če si želite še olepšati stanovanje, imate na razpolago oddelek s tapetami in fototapetami z vsemi materiali za limanje in glajenje sten, zavese, pohištvo, talne obloge in preproge, pregrinjala, posteljnino itd. V etaži „D'' je tudi kreditni oddelek, kjer vam hitro odobrijo kredit. Če se še niste odločili, kam boste šli na dopust, vam priporočamo, da se oglasite v Emonini turistični agenciji Globtour v klet- Sprva smo mislili napraviti primerjavo, kaj lahko Potr0^’korali v Maximarketu in kaj v Dolenjskih trgovinah. To miselsm en^ opustiti, saj bi taka primerjava zavzela ves časopisni pr ^ številke Dolenjskega lista. trciovsk0 Zadovoljili smo se z novico, da se bo novome *°, dolenj-podjetje Dolenjka združilo z Emono. Upamo le, da se bo re|jn0 ski trgovci vsaj malo navzeli Emoninih izkušenj, kako je P postreči potrošniku. . ^ bo Na odločitev potrošnika pa bo gotovo vplivalo dejstv , kupoval v takšni trgovski hiši, ki mu je sposobna ponudi 1 ^ ^ mestu skoraj vse, od različnih vrst kruha do poročne ob e • ^rgtj je Maximarket, ki ni samo Emonina trgovska hiša, ampa ) tudi naša trgovska hiša. -nanda DL - ekonomska prop 9 ^ Besedilo: JANKO SAJE, Fotografija: MARKO nem ali pa v zgornjem prehodu. Posredovali vam bodo P1^? kt vsestransko bolj praktični, smo posodobili tudi plačevanje, čeki na podlagi tekočega računa. kratke^1 Beogradska banka — Temeljna banka Ljubljana bo v odprla svojo poslovno enoto v Novem mestu, kjer bos ej„,j odpreti tekoči račun, na katerega boste lahko polagali sv°)ra-una dohodek, pokojnino, potne stroške, prenašali denar z zir0 ^una, in podobno. Znesek, ki je potreben za odtvoritev tekočega jte je 2.000 dinarjev. S čekom pa lahko plačujete tako, Ngivečja ček na določeno vsoto, vendar ne manjšo kot 30 dinarjev. ^ ^ vsota, ki se sme napisati na en ček, je 1.000 dinarjev. Za v je večja kot 1.000 dinarjev, napišete več čekov. Izjema je ^ dvig s tekočega računa na banki ali njeni poslovni en°srg(jstev' imamo tekoči račun. Dvignemo pa lahko le toliko, kolikor ^ imamo. Beogradska banka priznava 7,5-odstotne obresti stva, vložena na tekoči račun. PH PARKIRNE HIŠE tura n fora- anje |Vsrediciživlj ienj a! < Nekaterim brežiškim kulturnim prizadevanjem na \ < rob ! Dnevi z nadihom umetnosti V počastitev dneva OF, 1. maja, partijskih in drugih jubilejev so se spet odprla razstavišča v Novem mestu, Kočevju, Trebnjem in Sevnici — V tem sestavku pišemo le o najpomembnejših prireditvah Smer brežiških kulturnih prizadevanj že dolgo ni neznanka. Pot drži v sredico življenja, ne na njegovo obrobje. Kolesnice na njej so dovolj globoke, da voz ne more zgrešiti. Držijo ob kažipotih, ki so jih zakoličili ustava, kongresni sklepi, zakon o združenem delu. Lanskoletna akcija „Človek, delo, kultura" je potovanje po tej poti znatno pospešila. Ločnica med amaterizmom in profesionalno kulturo je izginila. Od novogoriške skupščine ZKOS govorijo tudi v brežiški občini samo še o kulturi. O dejavnosti, v kateri profesionalci delujejo z znanjem, amaterji pa s srcem. V delegatskih klopeh ne poznajo medsebojne podrejenosti ali nadrejenosti. Ob takem sožitju jim je edina skrb, kako kulturno dejavnost še bolj približati delavcem v tozdih, občanom v krajevnih skupnostih. „Kultura mora postati človeku vsakdanjik, ne v prostem času odmerjen ,Konjiček1,“ so poudarili na 7i^vni občinski konferenci ZKO. , Množičnost, kvaliteta in sodobna vsebina so stalnice, mimo katerih ni mogoče na-Prej. Potrebujejo pa ljudi z znanjem in prostore. V, zadnjih letih so nekatera prostorska vprašanja uspešno reji1 (v Globokem, Artičah, ntlenartu, Cerkljah, na Bi- zeljskem) in uredili galerijo v Posavskem muzeju. „Povsod pa še ni takih pogojev za delo,“je omenil Vlado Podgoršek, „zato se zavzemamo za zidavo večnamenskega prostora v Pišecah in za dokončno ureditev odra v brežiškem kulturnem domu." Omeniti velja pomemben sklep brežiške konference, naj bi se kulturni delavci zavzeli na delovnih mestih, da bodo delovne organizacije in krajevne skupnosti svoje srednje in dolgoročne načrte povečale še za kulturni razvoj v teh obodbjih. „To pomeni," je poudaril Podgoršek, „da spodbujamo po vzoru pevskega zbora Orlica ustanavljanje kulturnih skupin tako v podjetjih kot na podeželju. Ker raste tudi zanimanje za knjigo, bi ne bilo odveč razmišljati o nakupu bibliobusa, vendar bi ga morali financirati tudi krška in brežiška občina." , Iz brežiških programskih smernic lahko razberemo še eno pobudo: za še tesnejše sodelovanje v samem Posavju, zlasti kar zadeva izmenjavo nastopov poklicnih in amaterskih skupin. „Res ni najbolj pametno in gospodarno, da se v vsaki občini ločeno trudimo z organizacijo razstav in drugih prireditev. Zakaj potem ne bi bili vsaj boj posavsko naravnani? “ Zadnji dnevi so z razstavami v Novem mestu, Kočevju, Trebnjem in Sevnici — če naj velja naša osrednja pozornost le najpomembnejšim prireditvam te vrste — spet obogatili likovno življenje dolenjskih in posavskih obiskovalcev. Razstave, odprte v znanih razstaviščih — in to postaja tudi avla nove Krkine upravne hiše v Ločni — so oplemenitile tudi praznovanje partijskih in Titovega osebnega jubileja, dneva OF in praznika dela, v Novem mestu pa tudi zaključek Komunistove akcije „Človek, delo, kultura". V KRKI MAJ, V DOLENJSKI GALERIJI SKUPINA ŠOLT 21. aprila v novomeški tovarni zdravil odprta razstava razgrinja prikaz olj akademskega slikarja Doreta Klemenčiča — Maja, v katerih zavzemajo osrednje mesto motivi iz NOB. Ta dela so pretresljivi zapisi umetnika borca o tistih dneh slovenske zgodovine, ko je moral naš človek na poti v svobodo skozi pekel strahot in uničenja. Ob srečanju s temi motivi se iz gledalca iztrgajo verzi Ceneta Vipotnika, ki je spoznal, da ,,kar je velikega, rodi trpljenje". V Klemenčičevih ,.uvodnih" delih te razstave je poudarjena socialna nota, medtem ko so „zaključne“ krajine spevi krajini v poletju dehtečega polja. Pri otvoritvi so mladi recitatorji kulturnega društva „Dušan Jereb" brali Kosovelove, Kajuhove, Vipotnikove, Seliškarjeve in pesmi drugih socialnih in revolucionarnih lirikov. Razstavo je priredilo KUD Krka, odprta pa bo do 14. maja. Dan kasneje, 22. aprila, so v Dolenjski galeriji odprli razstavo umetniških fotografij, katerih avtorji nastopajo skupinsko kot člani Foto-grupe Šolt iz Ljubljane. Imena teh avtorjev postanejo znana ob prebiranju časopisja in revij, kjer objavljajo fotografije, ki vsebinsko dopol-njujejo z besedami opisani dogodek ali pa hočejo biti na člvekovo zavest in tudi podzavest delujoča spoznanja o življenju, neredko tudi kritika Preveč na škodo občin? potreh2Pr^V' Pr'P°mbe, da se načrtovanje kulturnega razvoja v Sloveniji spogleduje s oami republike, občinam pa da je manj naklonjeno — Obveljalo bo, kakor bo reklo stranpoti v tem življenju. Razstava bo odprta do 15. maja. V avli doma JLA so v petek odprli fotografsko dokumentarno razstavo, posvečeno razvoju in delovanju KPJ in KPS ob 40-letnici čebinskega kongresa in 40-letnici Titovega prihoda na čelo KPJ. ZDRAVNIK KOT SLIKAR V Likovnem salonu v Kočevju so 22. aprila pod pokroviteljstvom dr. Mirka Jutrška odprl razstavo 40 slik, pretežno olj na platnu in steklu, žirovskega slikarja Jožeta Peternelja. Avtor, ki se je udeleži) šestih taborskih srečanj, razstavljal v Trebnjem leta 1971 in ima letos že za seboj retrospektivno razstavo v Škofji Loki, je pred trebanjskim občinstvom spet razgrnil živobarvno paleto domačijskega sveta z značilnimi, bolj domišljenimi kot iz neposrednega življenja odslikanimi motivi. Razstava, ki bo odprta do 5. maja, pomeni srečanje z znanim in vendar tako svojskim pogledom na svet, da si tako imenovane slovenske na-ive kot umetniške smeri v najboljšem pomenu besede nemoremo misliti brez Jožeta Peternelja. Postal je eden tistih nosilcev samorastniškega slikarstva, brez katerega bi „celotna zgradba" bila manj trdna, manj izvirna in kajpada manj kvalitetna. DORE . -KLEMENČIČ -MAJ 9 I OD 21. APRILA DO M. MAJA ški^u u. 113 s^pščini republi-l!Urne ^pnosti prejšnji razPrav,jali o srednjeroč- CjXjm • ulj «vl ov L. Hlul■ so m IH?°Jm°gli strinjati. Zlasti leta 19»n 80 ?ačrti do konca Pubie" Je"? V prid ”re‘ na oh*. ’ ,tem P® so okrnie-£li£n“Bka P&adevanja. Ne-» * pomirili šde po-’ 0 j»m je bilo pojasnjeno, združeno delo______________________ da še nič iie velja dokončno, da bodo imeli zadnjo besedo o kulturnem razvoju delavci v združenem delu. Odločali bodo po obravnavi republiškega in svojih občinskih programov. Kot so zatrdili na tej skupščini, tudi spisek naložb za kulturo v letu 1977 še ni dokončen, saj bodo dodatne vloge še reševali. Na našem območju ni malo del, ki jih bo možno dokončati le z republiško ..injekcijo". 0 CILJU Med temi naj omenimo vsaj novi muzej NOB in ljudske revolucije v Novem mestu, ki naj bi ga začeli graditi letos. Predlog sporazuma o temeljih plana republiške kulturne skupnosti zajema vse tri stopnje, na katerih ima svojo vlogo kultura: program izhaja iz občin prek tozdov do kulturne skupnosti Slovenije. Dokument daje prednost izboljšanju gmotnega položaja založništva, gledališču, glasbi in varovanju kulturne dediščine. jo vel k u Sm° omen‘*'’ Je beseda cilj tujega izvora in da “tokrat lahko nadomestimo kar z besedo namen ali pa enostavno izpustimo, na primer: ! k°mo dodatno izobraževane (z namenom, ne: s N W k' pobili potrebne kadre." ajkot zanimivost, kam vse lahko privede premajhen čut c„JeZ ’ navedem tale primer napačne rabe besede cilj, ki r!/8ampisal pred kratki,n: odnose P° ve^iem pridelku hrane zahteva spremenjene , J^° torej! Piscu se je malo posvetilo, da sta besedi cilj in ie ti d nCK ni ^e2*' saJ je cilj tisto, kar želimo doseči, pa ie7il enostavno zamenjal. No, tako preproAo pa v ji .. verjdarle ne gre. Kakor noben krojač ne more uporab-ie7ilr 23 rezanie m ne Škarij za šivanje, tako tudi v da fU ne smemo kar na slepo pograbiti ali to ali ono besedo, sta si le v najrahlejši zvezi! Želja je tisto, kar želim, cilj pa sto, kar želim doseči Potemtakem lahko zgoraj navedeni, fW3V? sPa^edrani stavek povemo v razumljivi in slogovno dopustni obliki takole: „£etja (ne pa cilj!) po obilnejšem pridelku zahteva spre-enjene odnose." Ali pa: „Če želimo doseči večji pridelek, moramo spremeniti odnose.*4 DVAKRAT NAD POVPREČJEM? Podoben, iz naglice porojen slogovni spodrsljaj je tale: ..Movenci smo po uporabi energije dvakrat do petkrat nad j80slovanskim povprečjem.** Le kako naj bo človek dvakrat d povprečjem'? Pisec je nedvomno mislil povedati tole: »Slovenci porabimo dvakrat do petkrat več energije, kakor znaša jugoslovansko povprečje." Tako bi seveda moral tudi zapisati! B-r HL ~ V v: m pevka Alenka Drnač—Bunta med nastopom v kočevskem likovnem salonu na otvoritvi Dolenčeve razstave. (Foto: J. Primc) tamkajšnjega zdravstvenega doma odprli razstavo slik, katerih avtor je znani slovenski zdravnik, medicinski raziskovalec in univerzitetni pedagog Anton Dolenc. Jože Snoj, avtor besedila v zloženki, je ob srečanju s „šahisti, govorniki, karnevalskimi figurami, kvartopirci, kofetaricami, prodajalkami rož, prodajalci časopisov, najstnicami, pevkami, omizji", upodobljenimi na Dolenčevih platnih, zapisal, da so to pravzaprav že znane človeške figure iz umetnikove galerije upodobitev, znane in ožarjene s svinčeno modro in zbledelo zeleno svetlobo, le da so tokrat dobile neko novo rožnato ožarjenost. Razstava bo odprta do 8. maja. Na otvoritvi je pesnik Dane Zajc bral pesmi iz svoje knjige ..Požgane trave, ki je izšla pred 20 leti v Kočevju, operna pevka Alenka Der-nač—Bunta pa je ob klavirski spremljavi prof. Ljuba Rančigaja zapela tri Brahmsove pesmi in arijo iz Gersh-winove opere „Porgy in Bess“. V TREBNJEM TOKRAT J02E PETERNELJ V Galeriji likovnih samorastnikov v Trebnjem je v soboto, 23. aprila, Franc Sever, glavni direktor Letališča Ljubljana-Pulj, tokratnega pokrovitelja prireditve, po krajšem kulturnem soporedu in uvodni besedi DOLENJSKI SLAVISTI O RAJKU NAHTIGALU Slavistično društvo Dolenjske bo priredilo v četrtek, 5. maja, ob 18. uri v čitalnici Študijske knjižnice Mirana Jarca v Novem mestu predavanje „Ob 100-letnici rojstva Rajka Nahtigala". O znanem slovenskem jezikoslovcu, prvem predsedniku Slovenske akademue znanosti in umetnosti, novomeškem rojaku, bo Svoril Franc Jakopin s filozofske cultete v Ljubljani. TREBANJSKA OTVORITEV - Slikana samorastnika Jožeta Peternelja—Mausaija iz Žirov je trebanjsko občinstvo spet lepo sprejelo, kar kaže tudi pričujoči posnetek s sobotne otvoritve Pe-temeljeve razstave v galeriji likovnih samorastnikov. .... Na posnetku je slikar v sredini, levo je Franc Sever, glavni direktor Letališča Ljubljana-Pulj, desno pa dr. Mirko Juteršek. (Foto: Janez Platiše) OGLED RAZSTAVE — Realistične slike Doreta Klemenčiča — Maja so si delavci Krke že takoj po otvoritvi ogledovali z zanimanjem. Posnetek je z vhoda v avlo nove Krkine upravne stavbe v Ločni, ki postaja novo likovno razstavišče v Novem mestu. (Foto: J. Pavlin) VSEVNICI RAZSTAVA, POSVEČENA MDB V galeriji na sevniškem gradu so 26. aprila - ob dnevu OF - odprli razstavo, posvečeno 30-letnici mladinskih delovnih akcij. Priredili so jo sevniški Zavod za kulturo in prosveto, Posavski muzej iz Brežic in Klub posavskih študentov. Razstava je razdeljena na tri dele: prvi prikazuje mladinske delovne akcije in udeležbo mladine iz Posavja na njih, drugi skice, risbe in grafike pred leti umrlega Franja Stiplovška, ki se je kot slikar in profesor brežiške gimnazije udeležil graditve proge Ša-mac-Sarajevo, tretji pa dela 21-let-nega domačina Alojza Konca, študenta III. letnika na Akademiji likovnih umetnosti v Ljubljani. Razstava bo odprta do 1. maja. I. ZORAN Trebanjski tabor — slovenski ((tabu”? Tabor likovnih samorastnikov v Trebnjem bo slavil letos desetletnico neprekinjenega dela. Ne ukvarja se zgolj z občasnimi razstavami, likov-niškimi in drugimi kulturniškimi srečanji, marveč je njegova dejavnost razpotegnj ena na vse leto. Prireditve so že zdavnaj presegle republiške in zvezne meje, saj sodelujejo na taborskih srečanjih tudi slikarji in kiparji iz tujine, še posebno iz neuvrščenih držav. Na jubilejnem taboru pričakujejo ustvarjalce iz Alžirije in Brazilije. In čeprav je tako, naj gresta pomen in slava tabora še tako daleč, ima vse stroške s tem samo kulturna skupnost nerazvite trebanjske občine. Glede tega, da bi Trebanj-cem kdo pomagal nositi to breme, se nič ne premakne. Grenko presenečeni so bili sredi minulega tedna, ko so dobili v roke ne tako kratek seznam tistih ustanov v Sloveniji, ki bodo iz republiške mošnje deležne vsaj majhnega deleža, le sebe niso našli v tem spisku. Povsem upravičeno se sprašujejo, zakaj tako, ko pa ugotavljajo, da curja denar iz republiškega mošnjička celo tja, kamor bi po rg ihovem mnergu ne smel. Ali Trebanjcev republiški spisek ne vidi samo zato, ker njihovega amaterskega (beri brezplačnega) truda ni treba plačati in je zato v očeh nekaterih krogov manj vredno? Kanček resnice je kajpak tudi v tem: če bi bili poklic-niki, bi samo povzdignili glas, pa ne bi bila njihova zahteva več sporna. Taka „prodomost“ se je menda že uveljavila tam, Iger odločajo. Resnici na ljubo naj dodamo, da je bilo Trebnje občasno že deležno republiških denarjev, denimo za najrazličnejše kulturne akcije, galerijo in drugo, vendar je moralo to pomoč oplemenititi z lastno udeležbo. A. ŽELEZNIK f---------------- . -------N Na težavnostni lestvici problemov, ki jih moramo rešiti, je usmerjeno izobraževanje čisto pri vrhu. Možje, neposredno vpreženi v izpeljavo preobrazbe srednjega šolstva — za to namreč pri usmrajenem izobraževanju gre - so to nalogo okusili in pravijo, da je kot precej zagatna lesnika. Da gre v resnici za trd oreh, pove dejstvo, da v Sloveniji nimamo še nič dokončnega, čeprav govorimo o usmerjenem izobraževanju že debelo leto in pol. Z iskanjem nam ustreznih rešitev tudi ni posebne sreče. Vse je še komaj nekaj korakov od začetkov, smo še brez takega koncepta, na katerem bi lahko gradili kaj trdnejšega in trajnejše- Ne z ločnico! Z roko na srcu bi lahko rekli, da imamo le malo bolj jasno predstavo o tem, zakaj je potrebno usmerjeno izobraževanje, komu bo predvsem koristilo in podobno. Neznanka pa je še, kje in kako začeti. Posnetek dolenjskih, belokranjskih in posavskih priprav na izvedbo usmerjenega izobraževanja je na las podoben republiškemu. Podobne so si ugotovitve o tem, česa nimamo, kaj zmoremo in na kaj lahko računamo, denimo, ob koncu sedanjega sredrj eročnega obdobja v letu 1980 ali 1981. Na kratko: ta hip ne premoremo niti minimalnega števila učiteljev in tudi ne minimalno opremljenih šolskih prostorov, da bi mogli mirne duše pričakati prvi dan uvedbe usmerjenega izobraževanja. Čisto brez vsega naposled le nismo, sicer ne bi mogli pomisliti vsaj na tako izobraževanje v pedagoški smeri, ki ga — bodi posebej podčrtano — že izvajajo na nekaterih gimnazijah tudi pri nas. Morda pa je res, daje pedagoška smer usmerjenega izobraževanja najlažja in se da bolje preboleti tako kadrovski kot prostorski primanjkljaj. Na koncu lahko pripišemo, da je usmerjeno izobraževanje področje, ki ga ni mogoče utesnjevati v občinske ali regijske meje. Zato je pričakovati pametne načrte na našem območju le v najtesnejšem sodelovati u vsaj dolenjske in posavske regije. I. ZORAN V RIBNICI RAZSTAVLJA 19 LIKOVNIKOV ISKRE V počastitev dneva OF in 1. maja so v torek v Petkovi galeriji v Ribnici odprli razstavo umetnišfah del, ki jo je pripravilo Društvo likovnikov ZP Iskra iz Ljubljane. Razstava, na kateri sodeluje devetnajst likovnih ustvarjalcev z deli v najrazličnejših tehnikah, je četrta letošnja slikarska prireditev v Petkovi galeriji in bo odprta do 9. maja. M. GLAVON JI C Jože Peternelj: SREČANJE, risba, 1977 m dolenjka Mercator OBRATOVALNI CAS TRGOVIN ZA PRVOMAJSKE PRAZNIKE TP „DOLENJKA", Novo mesto MERCATOR - TOZD STANDARD, Novo mesto, in Kmetijska zadruga KRKA, Novo mesto, obveščajo svoje potrošnike, da bodo trgovine za prvomajske praznike odprte takole: 1. v soboto, 30. aprila — bodo vse prodajalne z živili v Novem mestu in večjih centrih odprte neprekinjeno do 16. ure; 2. 1. in 2. maja — bodo vse prodajalne zaprte; 3. v torek, 3. maja — bodo v času od 7.30 do 10.30 ure odprte naslednje prodajalne (dežurstvo): v Novem mestu Samopostrežba pri mostu, Market na Ragovski, Potrošniški center na Zagrebški, Market v Kristanovi, Market na Cesti herojev, Markevt na Ljubljanski, Prodajalna kruha, Mesnica na Glavnem trgu 6 (pri Rotovžu) in prodajalna Šmihel v Šmihelu; — v Šentjerneju Market in prod.,,Dolenjec" — v Straži Market in prod. KZ , — v ostalih krajih občine Novo mesto Prodajalne MERCATOR v Šmarjeti, Otočcu in Stopičah Prodajalne KZ KRKA v Dol. Toplicah, Mirni peči in Škocjanu — v Črnomlju Samopostrežba pod lipo in Samopostrežba — v Semiču Market — v Trebnjem prod. Preskrba — v Mokronogu prod. Živila Vsem potrošnikom čestitamo za praznik dela 1. maj in-se priporočamo VOZNIKI! ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO. ZUNANJI IN NOTRANJI PREMAZ Z ,.VALVOLINE TECT-YLOM" VAM OPRAVI PETER PERDEC AVTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA ZA OPRAVLJENO DELO! tectvl center Piše preprosto, poroča kratko in razumljivo: DOLENJSKI LIST „NOVOLES", lesni kombinat Novo mesto — Straža, n.sol.o. TOZD Tovarna akrilnih proizvodov ■ 68210 T rebnje OBJAVA PROSTIH DELOVNIH MEST 1. vodja montaže 2. izmenovodja 3. KV kovinar Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati še naslednje: Pod 1 Srednja tehnična ali delovodska šola, strojne, lesne ali gradbene smeri ter 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj. Delo je terensko in je zaželeno, da imajo kandidati osebno prevozno sredstvo. Pod 2 Srednja tehniška ali delovodska šola kemijske ali strojne smeri ter 2 oz. 3 leta delovnih izkušenj, ali poklicna šola kemijske ali strojne smeri s petletno prakso na delovnih mestih pri vodenju proizvodnje. Pod 3 Poklicna kovinarska šola in 3 leta delovnih izkušenj. Prijave z dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 15 dneh po objavi na naslov: n NOVOLES, lesni kombinat TOZD TAP Trebnje 6821U T rebnje RSPOUPSRS KAZENSKI POBOLJŠEVALNI DOM DOB PRI MIRNI objavlja naslednja pros ta delovna mesta: 1. VODJA PRODAJE 2. ADMINISTRATOR POGOJI: pod 1.: višja šola ekonomske smeri, 3 leta ustreznih delovnin izkušenj, strokovni izpit, organizacijske sposobnosti in smise za komuniciranje; pod 2.: srednja šola upravno-administrativne ali ekonomske smeri, 2 leti ustreznih delovnih izkušenj, smisel za osebno m pismeno komuniciranje s strankami. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev izpolnjevati tudi posebne pogoje in imeti ustrezne moralno-politične lastnosti. Samsko ali družinsko stanovanje po dogovoru. Pismene prijave z življenjepisom, potrdilom o nekaznova nosti in da ni uvedena preiskava, pošljite na naslov: Kazenski poboljševalni dom Dob pri Mirni, 68233 Mirna. Objava ve ja do zasedbe delovnih mest. ; Kmetijska zadruga Trebnje— komisija za medsebojna razmerja ! v združenem delu ► ► | objavlja naslednja prosta delovna mesta: : 1. SEKRETAR ! 2. KNJIGOVODJA HRANILNO-KREDITNE SLUŽBE I 3. PRODAJALEC ZA TRGOVINO Z REPRODUK-; CIJSKIM MATERIALOM V DOBRNIČU ► ► ' Pogoji: ! pod 1 | - pravna fakulteta, pet do šest let delovnih izkušenj, moral- ► na neoporečnost, poskusno delo tri mesece; ► pod 2 J - ekonomska srednja šola, štiri do 5 let delovnih izkušenj, ; moralna neoporečnost, poskusno delo dva meseca; ► > pod 3 J — poklicna šola za prodajalce, dve do tri leta delovnih izku- > šenj, moralna neoporečnost, poskusno delo dva meseca. > ► > Delo na vseh treh delovnih mestih se združuje za^edoločen ! čas. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu delavcev KZ Trebnje o osnovah in merilih za razporejanje dofiodka in . delitvi osebnih dohodkov. ; Kandidati naj pošljejo pismene vloge z dokazili o šolski > izobrazbi v 15 dneh na naslov: Kmetijska zadruga, Trebnje, J komisija za medsebojna razmerja v združenem delu, Baragov ; trg 3. Agrokombinat Krško, TOZD Kmetijstvo z uslugami, komisija za medsebojna razmerja, kadre in štipendiranje, objavlja prosto delovno mesto STRUGARJA v DE strojna postaja Leskovec. Pogoj: KV strugar, 1 leto delovnih izkušenj. Delo se združuje za nedoločen čas s poskusno dobo 2 mesecev. Prijave z dokazili o izobrazbi sprejema splošni sektor, kadrovska služba Agrokombinata v Krškem, Cesta krških žrtev 52, in sicer 15 dni po objavi. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po poteku razpisnega roka. NOVOTEKS, tekstilna tovarna Novo mesto, n.sol.o. komisija za delovna razmerja TOZD TKANINA f?"■ ■ ' 's* objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. SAMOSTOJNI REFERENT PRODAJE 2. REFERENT PRODAJE 3. REFERENT IZVOZA 4. REFERENT ZA FAKTURIRANJE Pogoji : pod 1: višja šola ekonomske ali tekstilne smeri in dve leti delovnih izkušenj ali srednja šola ekonomske ali tekstilne smeri in štiri leta delovnih izkušenj pod 2 in 3: srednja šola ekonomske ali tekstilne smeri in štiri leta delovnih izkušenj pod 4: srednja ekonomska šola in eno leto delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo ponudbe na naslov: NOVOTEKS, tekstilna tovarna. Novo mesto, n.sol.o., kadrovski oddelek. Ponudbe sprejemamo 15 dni po objavi. ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ Konfekcija „KOMET", Metlika ' objavlja prosti delovni mesti t 1. VODJE PROIZVODNO-TEHNICNEGA SEKTORJA (ni reelekcija) Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo tekstilne stroke, - da ima najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega tri leta na vodilnih delovnih mestih v tekstilni industriji, J \ - da ima sposobnost vodenja in organiziranja. • 2. VODJE KOMERCIALNEGA SEKTORJA Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: - da ima visoko ali višjo izobrazbo ekonomske smeri, - da ima najmanj pet let delovnih izkušenj, od tega dve leti na vodilnih delovnih mestih v komercialnem poslovanju, - da ima sposobnost vodenja in organiziranja ter komuniciranja. Pismene prijave z ustreznimi dokazili o izpolnjevanju zahtevanih pogojev pošljite v 15 dneh kadrovsko splošnemu sek- * torju podjetja. Ul! metalna strojegradnja, konstrukcije in montaža, n.sol.o. Maribor TOZD TOVARNA GRADBENE OPREME, n.sol.o SENOVO Razpisna komisija za imenovanje individualnega ga organa ponovno razpisuje prosto delovno mesto direktorja tozd (ni reelekcija) Kandidat mora izpolnjevati naslednje pogoje: loče-1' — da je državljan SFRJ in izpolnjuje splošne pogoje, do ^ , > ne z zakoni, samoupravnimi sporazumi in družbenim« 9°vori' • avne<> — da ima visoko izobrazbo tehnične, ekonomske ali Pr ,, smeri in 7 let prakse, od tega 3 leta na vodilnih de o <> mestih, 12 let ‘ ’ višjo izobrazbo tehnične ali ekonomske smeri in o prakse, od tega 5 let na vodilnih delovnih mestih, | > — da ima pravilen odnos do dela in sodelavcev ter od9 nost do gospodarjenja z družbenimi sredstvi, . g |< — da z učinkovitim razvojnim konceptom TOZD Pr,sP nadaljnji rasti celotne delovne organizacije, inraZ"'i — da ima aktiven odnos do družbenopolitičnega dela 1 ], voja samoupravnih odnosov. Z dopolnjenim in specializiranim razvojnim pi'09r^rnon2 zg temeljni organizaciji združenega dela dane vse ° nadaljnje še uspešnejše poslovanje. S proizvodnjo 9ra.jj^u. J! opreme smo se že uveljavili na domačem in tujem J.enje Zato ima izbrani kandidat vse možnosti za uspešno v , f nadaljnje poslovne in razvojne politike TOZD Tovarne 9 bene opreme Senovo. vanje. < - Za imenovanega kandidata je na voljo trisobno stano i> Razpis velja 15 dni po dnevu objave. . D0|nje- ", Kandidati naj pošljejo svoje ponudbe z dokazili 0 |Z zaprti o vanju razpisnih pogojev ter kratkim življenjepisom v ,ene ovojnici na naslov: METALNA-TOZD Tovarna Sfa° k0. <> opreme Senovo, 68281 Senovo, z oznako „Za razpis , > misijo". . ajpoz-° Prijavljene kandidate bomo o izidu razpisa obvestili n ^ neje v 15 dneh po opravljeni izbiri. Irt DOLENJSKI LIST ŠPORTNI KOMENTAR Počepi namesto kave Težka zmaga Krkinih igralk V minulem rokometnem kolu zmagi brežiških ekip in Krke — Inles sedmi, Sevnica na dnu, brežiški vrsti na „varnem", Štrukljeva vrsta še neporažena Marsikatera delovna organizacija na Dolenjskem se lahko pohvali z referentom (nekatere tudi z večjim številom) za rekreacijo, le malokatera pa z uspehi, ki bi bili na področju rekreacije delovnih ljudi posnemanja vredni. Športniki po tovarnah svojim referentom najpogosteje očitajo pretirano zavzetost pri sestavljanju reprezentanc za delavske športne igre, prijateljska srečanja med tovar-nam', medtem ko na osnovno zamisel rekreacije kot po nenapisanem pravilu pozabljajo. Kaže, da se še marsikje ne zavedajo, da pravilno zastavljen odmor na delovnem mestu veča storilnost. Ce vzamemo napri-meur Pisarniško delo. Za novost, , rcacij° PO pisarnah, ki si tudi ' s “fra pot, so med drugim > v ljubljanski upravi Javnih skladišč. Na desetminutni odmor so sprva zaposleni gledali s posmehom, po nekajmesečni vadbi pa domala vsi radi naredijo predpisano število počepov, poskokov, predklonov ob odprtem oknu ipd. Zaposleni so izjavili, da so se že nekaj tednov po redni vadbi počutili precg ' bolj sveži, da so se laže lotili dela, nemalokrat pa pozabili na dosedanje okrepčilo — črno kavo in cigarete. Zadovoljen je tudi športni referent. Njegovo delo ljudje vse bolj spoštujejo. Bržkone se nekajminutni odmor, ki naj bi bil po možnosti načrten, splača organizirati. Zakaj vadbo, ki vlije novih moči, ki razgiba zakrnelo hrbtenico, strdela kolena, ni težko organizirati. Zanjo ni potreben prostor s posebnimi telovadnimi pripomočki, pač pa predvsem referentova vztrajnost in, seveda, dobra volja zaposlenih. J. PEZELJ Minulo rokometno kolo za vrste z Dolenjskega ni bilo po-sebn uspešno, saj sta zmagali edino brežiški ekipi, ki sta igrali doma, ter Novomeščanke v Ljubljani. Inles, Sevnica in No-vomeščani so izgubili. Poraz je še najbojj prizadel Sevničane, ki so po petnajstem kolu najresnejši kandidati za izpad in bržkone zanje ni več rešitve. INDUSTROMONTA2A -INLES 23:20 (9:9) Z malo več športne sreče bi bil lahko rezultat tudi drugačen. Gostje so dobro začeli in vodili 3:0, 5:2 in 9:7, vendar niso znali obdržati prednosti. Usodne so bile predvsem prve minute drugega dela, ko so domači začeli izredno napadalno in vodili 14:10. Razliko so obdržali in so zasluženo zmagali. Inles: I. Kersnič, Ponikvar 8, Abrahamsberg 2, Ilc 1, S. Kersnič 2, BI Dolenjci na jadranski magistrali ^Kolesarske dirke Tradicion3!"6 _ so sp č’**0 j.a(^anski magistrali udeležili^-zasedbo jezili tudi nnvnm«^: i,~i~ saqi. tudi novomeški kole-_ etmosemdeset tekmo- kolesarske ♦ vozil še bolje kot v minulih etapah in prehiteli so ga samo Zano-škar, Udovič in Remar. V zadnji etapi (Zadar-Zemunik-Sukušan—Zadar; 97 km) sta naj- bov in ^ .? Ju80sl°vanskih klu-dnevih n^6 Nizozemci so v treh . evm prevo7ii; 339 kilomet- rov. prevozili zasluženo lenj ci izkaMi-*6^ so se Do" že v prvf^f* z d°brimi vožrg ami in letošnje tlff1 dokazali, da so na Progo oh ^-e ,dobro pripravljeni. (92 km) sn ^ obaga d0 Zadra šestim teicnfrev10zili vsi nastopajoči, zaradi w^alecm Pa je komisija yedala na«^ Sne vožr9e prepo- ^°vomeščanPat^eAMed r9imi ni ba° ,prvi etan; , • Dolenjci je mladfnecT^^10 lep - - - c Zrimšek v članski kon- kurenci iiqi so že po ep uspeh, saj mesto na togovca, lte*a pa sta ga samo’ dva odlično peto ka ! med desetimi0 Novomeščani i od Zadra do Šibeni- ^°jega .naj.'?°isin»i ponovno aka^i K^IUka- Tokrat je Prišel osm?? ^ovič. Na cilj je Prehitel™*'"^n Kastelca (Rog) Sax3e» Tudi no 1^ sl°venske kole- nika do Za^rt etapa od Sibe' veliko razhurK ■ , * je prinesla meščani h „^lvih bojev. Novo-z malo več £pi°'Ino dobro vozili in Precej b0i; * lahko vsi osvojili kolesarskem ,ta* V novomeškem ukazal Zrimčl!i,0 vu se je ponovno "adMje^ S- m kot kaže, se je Športu posvetil temu težkemu posvetu z vso vnemo. Tokrat ZRIMŠEK VSE BOLJŠI - Na minuli 17. kolesarski dirki „Po jadranski magistrali" so nastopili tudi člani novomeškega No-voteksa. Najboljša člana novomeškega moštva sta bila Zrimšek (na sliki) in Božo Mijajlovič. boljša Novomeščana ponovno prišia v prvo deseterico. Zrimšek je bil deveti, Božo Mijajlovič pa takoj za njim. V generalni uvrstitvi je zmagal Zakotnik (8:05,22), Zrimšek je bil deseti (8:07,59), 18. Božo Mijajlovič, 22. Stane Mijsglovič, 24. Ivan Plavutarji startali ^novomeške KPA nastopili na dveh tekmovanjih Vodnenint°lomeškega Kluba za p, 1Vnosti so ta mesec sodt od- elo- ^ lb- kolu '"tež metne V™«™# zyezne roko-*«e čakati , a Sevnico in d°ma ani'' Inles sc bo Rovinja v 1 mo^no vrsto iz 80 Ribnik. •l.esenskem delu lige preP^S v n‘ V gostcl' doživeli 56 ^o pofi. ,(15:22>> “spelo) v npH^ r rž jim bo težje delo "“Sevati. Sc Pomerili ^k!Lmicli Scyničani: jim je že h« s Senjem, ki (25:26) pobral obe točki ničani lc tcmu bodo Sev- v Senju /3 vse ali mč, zakaj mCdtcm\T$o kaj izgu' b‘tna ?nu. „ „ bijim more- Oh, ^?8?Pri51a zelo prav. 8°stujeta ° uJevi' z.Dok'"iskcea testu,J kit, K Pri Ml.no- redili velikn > z zma8° na-meSki Krti m 80 tudi novo-/adranu k\ .°Vomcščani Pa Pr> že zaJL^V c^s,ih mesto n/‘a^?toy° osvojil prvo ls- kolu v 8°sti9qo v mn»nJ ddvoru ln imajo na c. Lmo?nosti za zmago, Krka rLS? 1)0 doma eami pomerila z vrstni- ce ner vcJcnja. Najbrž bc tekmi chi* tr“kc|j v Priliodnj rezervnim igr^£S‘ vali na dveh večjih tekmovanjih, in sicer na tradicionalnem Ostermanovem memorialu v Kranju in na odprtem prvenstvu mariborskega potapljaškega kluba. Na obeh srečanjih so nastopila najboljša slovenska moštva. V Kranju sc jc ponovno izkazal Toni Strniša, ki jc poskrbel, daje prehodni pokal iz memorialne discipline ostal v novomeških vrstah. Na 100 m jc plaval prvič pod 50 sekund, kar je za pripravljalno obdobje obetajoč dosežek. Nekateri rezultati; 25 m na dih, ženske: 2. Vitasovič 12,1; 50 m na dih: 2. Strniša 0,24; 100 m plavuti, ■ ženske: 6. Vitasovič 1:05,5, 9. Kužnik 1:21,5; 100 m plavuti: 1. Strniša 0,49, 8. Markovič 0,55; 400 m plavuti: 3. Vohar 4:18,6, 5. Markovič 4:39,7; 4 x 100 m moški: 1. KPA Novo mesto 3:36,2. Nekateri rezultati iz Maribora: 25 m na vdih, ženske: 3. Vitasovič 0:11,6; 50 m na vdih, moški: 2. Strniša 0:25,1; 100 m plavuti, ženske: 6. Vitasovič 1:06,2; 100 m plavuti, moški: 1. Strniša 0:49, 2. Markovič 0,53, 3. Zupanc 0:54; 200 m plavuti, ženske; 3. Vitasovič 2:5u,4; 200 m plavuti, moški: 1. Strniša 1:54,9, 2. Voher 2:02,6, 3. Markovič 2:05,0 (vsi trne Novo-meščani so dosegli najboljše letošnje rezultate) itd.; 4x50 m moški: 1. KPA Novo mesto 1:38,4; 4 x 25 m na vdih, moški: 1. KPA Novo mesto 0:45,0. Skupni vrstni red: 1. DRM Ljubljana 72 točk, 2. KPA Novo mesto 59 točk. P. J. Šilc 3, Gabrijelčič Laibacher. 4, Putre, SEVNICA - KVARNER 23:26 (13:17) Sevničanom je najbrž ušla tudi zadnja priložnost za obstanek v ligi. Naleteli so namreč na izredn razpoloženega nasprotnika, ki je vodil ves prvi polčas in šel k odmoru s štirimi zadetki prednosti. Takoj po sodnikovem žvižgu v začetku drugega dela so domači zaigrali še bolje, rezultat izenačili na 17:17, ob burni podpori gledalcev pa povedli 21:20. Kazalo je, da bodo Sevničani tiho žejo po zmagi uresničili, pa jih je vihrava igra pokopala. Sevnica: Možic, Jenčič, Gane 3, Jurišič 1, Guček 3, Svažič 6, Novšak 2, Trbovc 8, Sirk. TRŽIČ - KRKA 28:19 (12:8) Novomeščani so upali, da bodo v Tržiču osvojili vsaj točko. Začeli so ,Po jadranski magistrali" se je udeležila tudi IMovoteksova vrsta — IZkazala sta se Zrimšek in Božo Mijajlovič Turk, 29. Milan Novak, 34, Srečko Vehar. Ekipno: 1. Rog I 17,00,35, 2. Siporex (Pulj) 17,01,09, 3. Zagreb Metalia Commerce 17,04,03, 4. Novoteks (Novo mesto) 17,0445 itd. PARTIZAN -GROSUPLJE 2395:2385 V nadaljevanju ljubljanske kegljaške male lige so v derbiju, zmagali domači kegljači. Tekma je bila ves čas izenačena, zato je povsem pravilno, da gresta v višjo ligo obe vrsti. Pri Ribničanih seje izkazal Radulovič (431 podrtih kegljev), pri gostih pa Bevc (429). M. G. PRVA ZVEZNA SODNIKA Ribnica in z njo Dolenj ska je dobila te dni prva zvezna rokometna sodnika. To sta Vinko Klančar in Tomislav Vučemilovič, ki sta med 100 kandidati uspešno opravila izpit pred komisijo Rokometne zveze Jugoslavije. Ribnica je tako ob dobri rokometni ekipi dobila tudi dobre sodnike. Ribniški sodniški zbor šteje zdaj 15 sodnikov, in sicer dva zvezna, dva republiška (Kozina in Kovačič) ter 11 sodnikov, ki sodij o tekme dolenske lige. M.G-č PRVENSTVO ZASAVJA IN POSAVJA Na področnem prvenstvu pionirjev Zasavja in Posavja je nastopilo 15 ekip. Pri starejših pionirjih je zmagalo Zagorje, pri mlajših Sevnica, pri starejših pionirkah Hrastnik, pri mlajših pa Brestanica. Zmagovalne ekipe bodo nastopile na republiškem prvenstvu. B. DEBELAK USPELO PRVENSTVO Na občinskem prvenstvu pionirjev je nastopilo 35 šahistov. Pri starejših pionirjih sta si delila prvo mesto Zakšek in Tekavc, pri mlajših pionirjih je zmagal Jošt iz Boštanja, pri starejših pionirkah Lužarjeva in pri mlajših pionirkah Cobanovičeva. B. D. Na minulem republiškem finalnem tekmovanju za šahovski pokal maršala Tita so Novomeščani dosegli še en lep uspeh, saj so osvojili odlično - četrto mesto. Na najboljša mesta so se uvrstile edino ekipe, ki so imele v svojih vrstah same mojstre, mojstrske kandidate in celo velemojstra. Dolenjci so prehiteli vrsto moštev, ki so nastopala s samimi ali z več mojstrskimi kandidati. Za Novo mesto so igrali samo prvokategorniki in so iz štirih iger dosegli naslednje število točk: Milič 2, Poredoš 2,5, Za las ob finale Pucelj 1,5, Škerlj 2,5 in Sitar 3. Omeniti moramo odlično igro mladega Jožeta Puclja, ki je imel proti mednarodnemu mojstru Vojku Musilu iz Maribora povsem dobljen položaj, saj bi mu lahko dal „forsiran“ mat. Ker seje nahajal v časovni stiski, je lepo možnost spregledal in mednarodnemu mojstru „poklo-nil“ celo točko. Končni vrstni red: 1. Lesce 13 točk, 2. do 3. Maribor in Domžale 12,5, 4. Novo mesto 12, 5. do 6. Kovinar in Ptuj 11,5 itd. Če bi Pucelj , v igri z Musilom dosegel zmago, bi se na zaključno državno prvenstvo za pokal maršala Tita poleg Lesc uvrstili Novomeščani. dobro, bili ves prvi polčas enakovredni domačinom, svoje upe pa so pokopali takoj v nadaljevanju. Zanemarili so obrambo in domači rokometaši so s hitrimi protinapadi dosegali zadetek za zadetkom in prepričljivo zmagali. Krka je po šestnajstem kolu na desetem mestu. Krka: Košak, Grabrijan, Turk 1, Ristič 1, Hudelja 5, Kopač 2, Pungerčič 8 in Marn. BREŽICE - PIRAN 24:23 (10:13) Gostje, ki igrajo v drugem delu precej bolje kot v prvem, so močno namučili domače igralce. Podoba je bila, da Brežičani podcenjujejo zad-njeuvrščeno ekipo, toda to bi sejim kmalu maščevalo. Za tesno zmago se imajo Brežičani zahvaliti _pred-vsem Buzančiču, Vervegi in Zeger- ju- Brežice: Jurkas, Bršec 1, Buzan-čič 9, Vervega 8, Zagode 3, Zavadlav, Longo 1, Mlakar 2, Rožman. SLOVAN - KRKA 17:18 (11:11) Vrsta Krke je tudi po štirinajstem kolu neporažena in prav v Ljubljani bi kmalu občutila poraz. Pa ne toliko zaradi svoje slabe igre, kot zaradi odličnih Ljubljančank. In ker so dobro igrale tudi gostje, je bila tekma na precej visoki ravni. Pri Krki sta se izkazali Kastelčeva in Mršnikova. Krka: Golob, Kastelic 6, Kotnik 3, Brajer 1, Svažič 1, Kostanjšek, Mršnik 7, Hribar. J. P. BREŽICE - SAVA 21:11 (12:5) V 14. kolu slovenske rokometne lige so se Brežičanke pomerile s Savo in okoli 200 gledalcev je videlo malo resnejši trening. Brežičanke gostij niso podcenjevale, tekma pa je bila zanimiva predvsem zaradi številnih zadetkov. Pri domačih sta se izkazali Bahova in Kostanj škova. Brežice: Levačič, Bah 8, Štauber 1, Kostanj šek 4, Zakšek, Rožman 5, Cetin 1, Filipčič 1, Vogrinec 1 in Arsov. V. P. MIRNA-RADEČE 12:11 (8:8) Minulo nedeljo sta se na rokometnem igrišču na Mirni v prvenstveni tekmi slovenske mladinske lige-jug pomerili vrsti Mirne in Radeč. Domačinke so imele več sreče in so ob koncu tesno zmagale. Posebnost tekme so bile številne sedemmetrovke. Od šestnajstih dosojenih sojih domačinke dosegle 11, gosq'e pa od šestih pet. Največ zadetkov je dosegla Bonova (9). J. P. BREŽICE: TABORNIŠKI MNOGOBOJ Pred kratkim so se na brežiškem gimnazijskem igrišču zbrali taborniki in tabornice iz brežiške občine in se pomerili v taborniškem mnogoboju. Več kot sto tabornikov (od najmlajših murnov do starejših iz odreda Bizeljskih goric in Matije Gubca) se je pomerilo v šaljivem tekmovanju, kurjenju ogenjčkov, teku skozi ovire, sestavljanju lepenke, orientaciji, postavljanju šotorov, signalizaciji, lovu na lisico in igri med dvema ognjema. Največ uspeha so imeli Bizeljčani, saj so osvojili vsa prva mesta. D. ERBAN Na startu 160 atletov Dolenjsko atletsko sezono so letos začeli srednješolci, ki so se na novomeškem stadionu pomerili v prvem kolu dolenske atletske lige. Ponovno so se izkazali novomeški gimnazijci, in sicer v obeh konkurencah. Rezultati - srednješolci; 100 m: 1. Kraševec (gimnazija) 11,8, 2. Turk (TTŠ Krško) 12,1; 400 m: 1. Kraševec (Gimnazija N.m.) 53,2, 2. Stupar (Kovinar) 53,6; 1000 m: 1, Kapš (Gimnazija Njn.) 1:40,1; 2. Košmrlj (TSŠ N.m.) 1:41,2; 4x100 m: 1. Gimnazija N.m. 47,3; višina: I. Šuštar 1,95, 2. Bartol (oba Gimnazija Non.) 190; daljava: 1. Kranjčič (Gimnazija N.m.) 6,30, 2. Kurinčič 6,09 (Gimnazija Brežice); krogla: 1. Robida (TSŠ N.m.) II,71, 2. Lapajne 11,65 (Gimnazija N.m.); kopje: 1. Lapajne (Gimnazija N.m.) 49,58, 2. Okleščen (TSŠ Novo mesto) 43,72. Vrstni red ekip: 1. Gimnazija Novo mesto 565 točk, TSŠ Novo mesto 501, 3. Gimnazija Brežice 453, 4. TSŠ Krško 316 itd. Srednješolke, 100 m: 1. M. Bele 13,5, 2. B. Bele (obe Gimnazija N.m.) 13,7, 800 m: 1. Papež (Gimnazija N .m.) 2:32,0, 2. Starič (Gimnazija Brežice) 2:35,7, 4x100 m: 1. Gimnazija Novo mesto 53,8, 2. Gimnazija Brežice 57,1; višina: 1. Teppey (Gimnazija Brežice) 1,45, 2. Pečaver (Gimnazija N.m.) 1,45, daljava: 1. Tovšak (Gimnazija Njn.) 4,50, 2. Štangelj (ESŠ N.m.) 4,48; krogla: 1. Judež (Zdravstvena šola N .m.) 9,69, 2. Pavlin (ESŠ N.m.) 9,66; kopje: 1. Nikolič 31,31, 2. Valentič (obe Gimnazija Njn.) 25,30. Ekipni vrstni red: 1. Gimna-zja Novo mesto 526, 2. ESŠ Novo mesto 294, 3. Gimnazija Brežice 263, 4. Zdravstvena šola Novo mesto 144 točk. Finale brez novomeških ekip Končalo se je republiško prvenstvo v odbojki — Obe novomeški vrsti sta osvojili četrto mesto — V finalu igrajo najboljše tri ekipe V zadnjem kolu slovenske odbojkarske lige za moške in ženske sta novomeški vrsti igrali pred domačimi gledalci. Medtem ko je ekipa Novega mesta brez težav dobila, so domače odbojkarice svoje privržence nekoliko razočarale. V tekmi z Jesenicami so imele lepo priložnost, da bi rezultat izenačile in se borile za zmago, pa so zaradi premalo vztrajne igre srečanje izgubile. Vendar s koncem lige prvenstvo še ni sklenjeno: o naslovu prvaka SRS bodo v obeh ligah odločali trije turnirji s tremi prvouvrščenimi ekipami. Žal med njimi ne bo naših ekip, čeprav bi v finalu lahko igrala moška vrsta. NOVO MESTO -POLSKAVA 3:1 (9,-4, 6,10) Navzlic temu da je do konca prvenstva ostalo še srečanje med vodilno Mežico in Šempetrom, je vrstni red ekip že znan. Vrsta Novega mesta je po zmagi v minulem kolu na četrtem mestu in prav zadrge srečanje je še enkrat dokazalo, da so Novomeščani zasluženo v vrhu republiške odbojke. Gotovo bi bili še boljši, če bi igrali tako dobro, kot znajo na mreži, tudi v polju. Gledalci so si od srečanja med Novim mestom in Polskavo obetali bolj razburljiv boj. Novo mesto: Goleš, Vernig, Cotič, Gaberški, Primc, L. Babnik, I. Babnik. KRKA-JESENICE 1:3(12, -11,-5,-14) Zadnjo tekmo v republiški ligi si je ogledalo okoli 100 gledalcev. Pričakovali so izenačen boj in zmago domačih, in če bi domače v četrtem setu, v katerem so vodile 14:5, igrale nekoliko pazljiveje, bi se pričakovanja najbrž uresničila. Gorerike pa so navzlic visokemu vodstvu doma- e $ 9 0 £ 1 m __ SKRBIJO ZA NARAŠČAJ - Člani šentjemejskega nogometnega kluba (moštvo nastopa v dolenjski nogometn-ligi) skrbijo za podmladek skoraj bolj kot za člansko vrsto. Zato ni čudno, da je v Šentjerneju za nogomet vse več zanimanja, množičnost pa obeta tudi dobro člansko moštvo. Na sliki: dve šentjemejski enajsterici: (Foto: P. Miklič) čih vztrajno zaigrale, počasi nizale točko za točko, rezultat izenačile in - zmagale. Pred tekmo je bila manjša slovesnost: od aktivnega igranja seje poslovila najbolj izkušena in najboljša igralka Marina Fila. Krka: Fila, Rajer, Pilič, Boh, Svent, Zevnik, Fine, Gorjanc. ZKGPKOČEVJE PRVO Na četveroboju gozdarjev štirih gozdnih gospodarstev je zmagala ekipa iz Kočevja, kije v disciplini 8 x 100 lučajev podrla 3306 kegljev. Sledijo: GG Postojna 3273, GG ,3155> GG Brežice 28 36. Med Dolenjci je bil najboljši Kajfež (Kočevje), kije podrl 434 kegljev. N. G. SEVNICA - Na občinskem ekipnem prvenstvu osnovnih šol je nastopilo 15 ekip, najboljši pa so bili sevniški pionirji. Rezultati: st. pionirji: Sevnica 8, Šentjanž in Blanca 6; st. pionirke: Krmelj 7,5, Šentjanž 3,5; ml. pionirji: Sevnica 16,5, Bo-štanj 15,5, Loka 11 itd.; ml. pionirke: Sevnica 3,5, Loka 0,5. (B. D.) u ! 5 S ! S s s ! * N s * * m* tisti; hip 5 „KJE SO ŽE KLEŠČE? “ — Domači muc vneto nekaj išče v zmedi orodja, kakor da bi želel pomagati pri menjavi kolesa ali kakšni drugi „zamotani“ stvari. Ta nenavadni avtomehanikov pomočnik je zbudil pozornost Zorana Pešiča, ki je hitro zapazil, da je prizor vreden fotografske kamere. Pritisnil je sprožilo in kasneje mu je v temnici nastala fotografija, ki jo objavljamo danes. Zoran Pešič je član foto krožka na osnovni šoli „Katja Rupena“ v Novem mestu; njegovo fotografijo smo prejeli skupaj z ostalimi, ki bodo prišle na vrsto kdaj kasneje. 4 4 \ * * * * * \ ’■ 1 T l| > INJ5KILIST • prc id 20 leti • Kot kri rdeči nageljni ZAGORELI BODO kresovi, zaplapolale rdeče prvomajske zastave. Od hriba do hriba bo segal njih sij, vabil, združeval in objemal. In prek meja bo šel, spojil bregove oceanov in odmeval v tisočerih pesmih: prvi maj - človek - delo - sreča - svoboda — pravica ... Sredi prazničnih obrazov, zvokov godb, sredi veselih, sproščenih, polnih navdihov, bodo rdeči prameni z mlajev pozdravljali delovne ljudi vsega sveta. Mlado zelenje okoli njih bo kot rožmarin ob nageljnih, rdečih kot kri, ki je tekla, da je na žuljih milijonov lahko zrasla žlahtna roža svobode. Ne še za vse. Še žive narodi, uklenjeni v spone kapitalističnih držav, v trhle vezi propadajočih imperijev, v katerih pa vedno bolj vre in prekipeva. NAPOL DOGRAJEN zadružni dom; skozi desno polovico stavbe še vedno piha veter, na strehi pa čepi glava šivalnega stroja, izdelana iz črne pločevine. To je MIRNA na Mimi — podjetje za izdelavo in popravilo šivalnih strojev. POSTATI MORA tudi naravno in samo po sebi umevno, da se mlad človek, ki v Partizanu doseže določeno stopnjo znanja, lahko vključi v športno društvo in se uveljavlja ne samo v splošni telesni kulturi, ampak tudi v tekmovalni areni. Prav Partizan lahko veliko pomaga, da v tekmovalnem sistemu in praksi prevladajo elementi zdrave telesne vzgoje na škodo profesionalcem, klubaštvu in nemorali. VSAKDO VE‘, da je osnova celotne kmetijske proizvodnje poljedelstvo, ki nam daje pridelek za potrošnjo in predelavo ter za živinorejo. Na Dolenjskem v zadnjih 50 letih kakšnega posebnega napredka v poljedelski proizvodnji nismo opazili. Rodovitnost tal se zmanjšuje, vzporedno s tem pa pada tudi blagovnost. To so posledice deset in desetletnega nepravilnega izkoriščanja njivskih in travniških površin, na katerih je bilo vseskozi premalo krmnih rastlin. (IZ DOLENJSKEGA LISTA 1. maja 1957) SVETU OKOLI UMETNINA- Ce je kdo do sedaj podcenjeval zidaije, jih mora poslej občudovati. V londonski umetnostni galeriji je namreč kipar Carl Andre postavil umetnino, ki ni nič drugega kot dve z ometom povezani vrsti opek — stvar, ki jo vsak zidar opravi lepše in popolneje. Od kritikov j e imel najtehtnejšo pripombo k novi umetnini tisti časnikar, ki seje razjezil nad kiparjem, češ zakaj ni uporabil domače, angleške opeke. ELEKTRONIKA- Epohalen izum je za sejem izumov prijavil iznajditelj iz Nuernberga. Razstavil j e elektronsko mišelovko, ki deluje na fotocelice ter elektronske alarmne naprave. Ko miš v to čudo tehnike pomoli glavo, prekine svetlobni žarek, kar povzroči zaporo mišelovke; ta sproži alarm in posebna naprava miši prelomi hrbtenico. Od mehanike je brez vgrajenih elektronskih delov le košček sira, ki naj privabi miš. Pa še nekaj: kaj nismo že videli nekaj podobnega, a veliko bolj preprostega? PO ZGLEDU POTEMKINA- Londončan Len Quenton je imel veliko želj o, da bi si postavil lepo hišo, a malo denarja. Kljub temu je čez čas stala na željenem mestu prekrasna „hi-ša“, kateri ni manj kala niti lepa kovinska kljuka — vendar pa ji je manjkalo vse, razen pročeija. POROKA PO ITALIJAN SKO— Poročno kosilo italijanskih zdomcev v Zahodni Nemčiji sta mladoporočenca Cala-bro lepo začela. Restavracija je bila krasno urejena, gostov seje nabralo skoraj 80. A vroča južnaška kri je opravila svoje. Ko so se hoteli vsi skupaj fotografirati ob poročni torti, je izbruhnil prepir, ki se je žalostno končal. Gostje so se začeli pretepati, letele so steklenice, pokale mize ter stoli, cefrali se prti..,. Lastnik restavracije je moral poklicati pomoč. Policijske marice so kmalu zaključile poročno kosilo. Del gostov je prepir nada|eval na policiji, del pa je okušal blagodejni mir bolnišnice. Punt je dosegel grozen obseg (Kakor) se poroča iz Slavonije, je zlobno delo socialističnih voditeljev prineslo grozno nesrečo za tamošne kmete. Ti so jih pripravili do pravega punta, ki je dosegel grozen obseg. Da se je upor zadušil, je bilo treba tri stotnije vojakov iz Osjeka in veliko orožnikov. Ko so prišli vojaki, so kmetje vanje streljali. Cerkveni zvonovi so bili v plat, rakete so švigale v zrak v znamenje sosednim vasem, ker vse so bile v zvezi. Vojaki so bili napadeni od vseh strani, vendar so se branili samo z bajoneti, streljati jim poveljniki niso pustili. Ko so se kmetje prepričali, da imajo pred seboj redno vojsko - ne samo sovražene žandarme, so se umaknili. (Iz Novega m e s t a.) V soboto pred belo nedeljo priredilo j e Dolenjsko pevsko društvo kot vsako leto svoj pomladanski koncert. Zanimivi in obširni vspored nam je podal poleg treh že znanih točk, štiri nove. Vse pevske točke so se proizvajale s preciznostjo, kakoršne smo vajeni pri pevskih zborih in solistih Dolenjskega pevskega društva, odkar mu je pevovodja g. Igli. Hladnik; vidi se, da se g. pevovodja v zvezi s predsednikom in celim odborom resno trudi povzdigniti svoj zbor kolikor mogoče pri naših razmerah. (S u ž n o s t) v Afriki ni še odpravljena; po angleških listih se piše, daje med 200 milijonov Afrikancev 50 milijonov sužnjev. Na otokih Zanzibar in Pomla, ki so pod angleško vlado, je še 200 tisoč sužnjev. Stariši še vedno prodajajo sužnje, ravno tako dolžnike in hudodelnike v sužnjost prodajajo. Porabljajo jih namesto vprežne živiine za prevažanje blaga. Nosači in spremljevalci po Afriki potujočih trgovcev in ptujcev so sužnji. Ni še upati, da bi bila kupčija s sužnji kmalu odpravlj ena. (IZ DOLENJSKIH NOVIC 1. maja 1897) Kriv je polonij Število umrlih za rakom, predvsem tistih z rakom na pljučih, skokovito narašča: v Združenih državah jih je bilo lani kar za 7 odstotkov več kot prejšnje leto. Do nedavnega so bili vzroki za to naraščanje neznani. Glede pljučnega raka je sicer obstajal sum, da gre krivdo pripisati obstoju radioaktivnih delcev v cigaretnem dimu. To so domnevali številni znanstveni raziskovalci z univerze John Hopkins in ustanove National Science Foundation. Radioaktivni delci naj bi imeli pri nastanku pljučnega raka odločilno vlogo. Da kajenje cigaret bistveno povečuje verjetnost nastanka pljučnega raka, je sedaj že dokazano. Ni pa še odgovora na vprašanje, katera snov v tobaku ali njegovih produktih izgorevanja je pravi povzročitejj. Že pred 11 leti je sum padel na enega od redkih elementov, ki ga zasledimo tudi v skrajnih pljučnih vejah, kamor prodre s cigaretnim dimom — na radioaktivni po-lonjj. Radioaktivni polonij je razpadni produkt svinčevega radioaktivnega izotopa. Tobak ove rastline ga vsrkavajo iz zraka ali pa iz zemlje. Tega odkritja dolgo let niso upoštevali. Raziskovalci so bili mnenja, da so količine radioaktivnega polonjja, ki se pojavljajo v človeškem organizmu, veliko premajhne, da bi bile škodljive. Ameriški raziskovalec Edward A. Martell, ki se ukvarja s proučevanjem radioaktivnih snovi, je to odločitev raziskovalcev označil za „tragično zamudo“. Kajti medtem je postalo jasno, da tudi najmanjša količina radioaktivnih snovi v pljučih po daljšem razdobju postane aktivna. Radioaktivni svinec, ki ga vdihavamo s cigaretnim dimom, je, kot so dokazali najnovejši izsledki, neod-stranljiv. Medtem ko razpada v polonij, pljučno tkivo še leta „bombardira“ z alfa žarki. Ameriška študenta razvrščata smeti. Sociologija v kantah za smeti V ameriškem mestu Tucsonu v Arizoni že štiri leta 60 študentov, katere vodi ugledni arizonski antropolog VVilliam Rathje, proučuje način življenja prebivalcev Rucsona na dokaj nenavaden način: študentje brskajo po kantah za smeti in preiskujejo njihovo vsebino. V belih haljah, z gumastimi zaščitnimi rokavicami ter z masko na obrazu ure in ure razvrščajo najdene smeti, vse pa sproti beleži elektronski računalnik. Ta leta so že dala nekatere zanesljive podatke o navadah meščanov. Študentje so ugotovili predvsem, da so ameriški meščani (Tucson ni v ničemer izjema) strahovito razsipni. Vsak dan najdejo v kantah za smeti skoraj nove čevlj e, obleke in druga oblačila v odličnem stanju, zrezke, na katerih je očitno, da se jih zobje nisoHhiti dotaknili. Za leto 1975 so Rathje in njegovi študentje ugotovili, da je 400 tisoč prebivalcev Tucsona vrglo v smeti več kot 10.000 ton hrane, vredne od 20 do 25 milijard starih dinaijev. Največ so zavrgli še uporabnega kruha in mesa ter zelenjave. Po približnih računih bi lahko samo z mesom, ki ga odmečejo v smeti mestne restavracije, nahranili vsak dan vse pse v mestu in ne bi bilo potrebno, da gre za pasjo hrano v konzerve na tone in tone drugače uporabnih beljakovin. Prav zanimivo je, daje ob vseh smeteh še največ praznih konzerv za pasjo hrano! Med zanimivostmi še ne povsem opravljene analize gotovo sodi tudi dejstvo, daje v kantah za smeti revnejših slojev opaziti več časopisov in revij kot v tistih iz bogatili predelov mesta. Krompirjevci Dandanes marsikateri Slovenec daje kmete v nič. Tudi delavce nerad poveličuje, zato pa bolj tiste šolane škrice, ki sedijo v toplih izbah in ob kavici ter tobaku urejajo papirje. Nihče od teh ne poreče: „ Veliko dela sem opravil,“ marveč je slišati: „Imam dobro službo. “ Torej ima delo z malo truda in velikim kupom novcev. Najbrž se zavoljo tega reže tako tanek štipendijski kruh kmečkim in delavskim otrokom Najprej jih polovica ne dobi ničesar, akoravno bi jim vsak novec prav prišel Le tisti z najboljšimi uspehi dobijo nekaj obljub. Če imajo veselje do šolanja, se vpišejo, potlej pa ob kruhu in vodi čakajo, da jim bodo poslali obljubljene novce. Zdaj se je zima po pratiki že zdavnaj prevesila y pomlad, ko poštarji prinašajo novce šele za februar. Tudi vreme se obrača po teh slabih navadah. Akoravno je že vse ozelenelo, vsak dan ugotavljamo večjo škodo, ki sta jo povzročila sneg in pozeba. Ljudje bolj poti- hem kot naglas tarnajo, ker ne bo pridelka, vendar nič ne pomaga. Povem vam, da so bolj potrpežljivi kot tisti, ki imajo še zdaj polne kleti krompirja- . „Krf)ane, brž nam pomagajso mi poslali pošto iz nekaterih krajev Dolenjske. Obiskal sem s kobilico te reveže, pa jih najprej povprašal, kje jih čevelj žuli, da po-morem zgolj tistemu, ki je pomoči potreben. „Clej, polno klet krompirja imam, pa ga ne morem prodati ne za male ne za velike novce," tarna eden in drugi. „Čemu ga niste prodali v jeseni, kajti zdaj je že ves v kaleh in komaj čaka, da ga posadiš v zemljo? “ Priznali so, da ga y jeseni nisp hoteli prodati po tri novce in pol, ker so računali, da bo spomladi veliko dražje. lte Jernejčkov To-niaž je bil tiho, ker ga je v leseni še pol vagona dokupil. Pa naj kdo reče, da ima neumen kmet najbolj debel krompir - neprodan v kleti. MARTIN KRPAN „Žuželka” zoper radioaktivnost Majhna naprava, ki odkriva izvore žarčenja Samousmerjena »žuželkai , novost na svetovnem kibern skem trgu, je hipoma Posaa ena najbolj občudovanih tovrstnih „igračk“. Njena posebnost je v tem, da omogoča d°kaJ tančno orientacijo v polju -klearnega žarčenja, saj do med drugim tudi center, iz terega izhaja žarčenje, hkra Y izbira najbolj šo pot za Lzho nevarnega območja. Ideja za tovrstno naPraV0 je porodila nedavno, tesno p* F povezana z našim čutilo1" ha. Zakaj? Človeška ušesa Rešitev prejšnje križanke B gjR ^7*. uii; 5 gl >£> i K O RiA Ar" N “ l N R fc aTš rJt n t- Spo R.11 '■ G. R t' A Št Q S\ mrnrr: tp zm za velike ideale, mora Pozabiti nase. A. FEUERBACH Frilizovalec je senca bedaka. T. OVERBURY nA?160 Z- ^ičem dela proge, rec z jezikom razbija kosti. Sirahova knjiga DL NDUANSKA TROFEJA DRHAL 300ELEK RIM. LEGIJE MCNJAKl DL TROPSKI KOPITAR FR. KOMIK SPOROČILO OGRAJA BOGINJA JEZE JAR DROBIŽ OBRI TRINOG DEL EL. STROJA SUSICA > GR. BOGINJA NESREČE VRSTA SOCVETJA BARVITOST AMMIME DRAGULJ PREPLAH HRV. MESTO M.IME Mimi mm TEČAJ GR.CRKA LIKAR PETER DOLGOVI VONJ MESTO V BOKI KOTORSKI VRTNA CVETICA DL DEL DNEVA NEREAL- NOST DEL POHIŠTVA IML DOMAČE 2.IME fr POKRIVALO PLANINSKA STAJA DL ČRNA PTICA Samousmegena ,,: ven škatla vžigalic za vo. ločena in prejemajo ra^.m močne dražljaje, z obrac J, glave pa lahko dosežem P“ žaj, v katerem je jakos P tih dražljajev z obeh str ^ polnoma enaka. Podobn J^ di lastnost „žuzelke , , detektorja sta s pomočjo p ne napravice nenehno v P j„ ko sprejemata en<*o m»« valove žarčenja. vc ^ ima „žuželka“ vgrajen g gonski mehanizem, v ^ delovati s pomočjo impulz ’ y mu ga posreduje dete • ’ soodvisnosti od zveze n . gonskim mehanizmom m -torjem je zatem B*banJe ” “ra ke : ali se oddaljuje od g, žarčenja ali pa se mu PJ,1 ktjV. Primer: če bo jakost ladioak^. nega izvora močnejša i ; strani, bo detektor na J ^ , prejemal močnejše unp na. se bo „žuželka“ ponutej fa sprotno smer, torej o žarčenja. , V času, ko je čenje že domala del . ragka vsakdanjika, bo takš^ sfe. zelo dobrodošla. Lju j čujemo z vse pogostej ^)0_ ri tovrstne nevarnosti, . ^ usmerjena „žuželka P 0jas-rala takšne možnosti p no preprečiti. f ztrajna borba s skalo in morjem Japonci grade največji železniški predor na svetu — Trikrat daljši od sedanjega prvaka Simplona — Največji sovražnik graditeljev je morje edtem ko Evropejci še vedno samo sanjarijo o podmorskem JaD 0n-’ ^ naJ ki povezal Veliko Britanijo in Francijo, pa so ponči s podobno zamislijo že blizu uresničitve. Z obeh naj-membnejših otokov japonske države, s Honšua in Hokaida, se je Vec *et zapored posebne delovne skupine inženirjev, miner-J > vrtalcev ter drugih delavcev spopadajo s težavami, ki jih pnnaša vsakdanji delavnik pri gradnji največjega železniškega Predora na svetu. Predor Seikan je japonski narodni sen, ponos, °Kaz, kaj Japonci zmorejo. »lof0*?!33 0 ve'ikem podmorskem tunelu se začeria v ski c«1 i0tu P° v°jni, ko so japon-ko n/°*covnjaki kovali načrte, ka-dL° n°Vltl Porušeno in uničeno nio -ni°' Mladi inženir za grad-kL, . ezn>škili prog Hayao w\JC,pr&1 na da bi po ponvi, Hokaido z ostalo Jašku™-0 S Povodnim tunelom. Po-HoifQ?,iVrta^a v nl°rsko dno med zal i ,?0m m Honšujem so poka-taWi’n i>PjC^or n* sanio stvar fan-d(.J„i' , d plastjo skrivalcev leži kamni- st 28°ščenih vulkanskih ki 11 ^ katere so strokovnja- vamn ’ ^ pomenijo najbolj Japonc u močan argument za djm w kl 5(2 tako rekoč vsak «« srečujejo s potresu 1155 2RTEV ZA PREDOR 0d&r ,so Kasuyevo zamisel onoTnr i’ °kler ni velika nesreča •la, da je zares potrebno resneje računati na veliki predor. V morskem prelivu med obema otokoma je v viharju potonil trajekt Toya Maru, z njim vred pa je šlo na dno 1155 potnikov. Tega, 1954. leta je državna komisija odločila, da je gradnja Seikan tunela tehnično možna ter okvirno določila trajanje gradnje ter ceno: 10 let in 3600 milijonov dinarjev. Vse do danes namreč poteka promet med Hokaidom in ostalo Japonsko le z letali in trajekti. Slednji potrebujejo za plovbo do otoka štiri ure in pol, pa še sama plovba ni najbolj vama, ker je ta predel moija dostikrat zavit v meglo ali na njem divja neurje. Otok Hokaido pomeni s svojimi 20 odstotki od celotne površine Japonske „zeleno upanje* za deželo vzhajajočega sonca, katero pesti že vrsto desetletij pomanjkanje svežega mesa in pridelkov. Z vspostavitviio čvrste povezave bi Hokaido lanko kmalu postal glavni dobavitelj svežih pridelkov in mesa za industrializirani del Japonske. 15 METROV NA DAN Maja 1964 so začeli vrtati predor z obeh strani hkrati. Skozi plasti skrilavcev so se stroji hitro prebili, ob trdi črni vulkanski kamenini pa seje prodiranje močno upočasnilo. Velika stroja z gigantskimi svedri sta vsak s svoje strani rila v skalo ter na dan naredila v najbolj šem primeru le 15 metrov. Vendar tudi oba največja vrtalca predorov na svetu ne bi nikamor prišla, ko bi njune poti ne spremljale stalne eksplozije dinamita. Največje težave pa so nastopile, ko so začeli vrtati v plasteh globoko pod morskim dnom. Vulkanska kamenina je namreč kljub izredni zgoščenosti za vodo porozna. Tako so se graditelji hitro srečali z največjim sovražnikom Seikanskega predora - morjem. Decembra 1968 je silen pritisk vode izsilil pot v predor. Morski hudournik je zalil predor, kolikor so ga že izvrtali. Pet mesecev je trajalo, preden so z ogromnimi črpalkami izvrtani tunel posušili. Luknjo so zalili s posebnim hitro sc strjujočim betonom. Poslej so graditelji vdore vode doživljali kot vsakdanjost, saj so odkrili učinkovito sredstvo za boj z njo: takoj ko morska voda prodre v predor, zalijejo luknjo z betonom. Zadnji hujši vdor vode v enega od predorov (Japonci istočasno vrtajo pomožni predor, drenažm } in ventilacijske rove) se je pripetil meseca maja 1976. PREVOZ Z AVTOMOBILI PREPOVEDAN Ko bo predor dograjen, bo postavil vrsto rekordov. S svojimi 54.716 metri bo najdaljši železniški predor na svetu. Prav tako bo najgloblji, saj poteka del njegove trase 240 metrov globoko pod površino morja. Skozi Seikan bodo vozili najhitrejši vlaki na svetu, sloviti japonski brzci, ki zmorejo okoli 250 kilometrov na uro. Samo 50 minut vožnje bo ločilo otok od ostale Japonske. Kot posebnost predora postavljajo japonski graditelji vgrajene seizmografe, ki bodo sproti beležili najmanjše premike zemeljskih gmot; poseben ventilacijski sistem, ki bo popolnoma izmenjal ves zrak v predoru vsakih 30 minut; gigantske črpalke, ki bodo izčrpale 3.178.000 litrov vode na minuto. Med posebnosti pa sodi tudi prepoved vožnje z avtomobilu Še tako dober ventilacijski sistem namreč ne bi mogel očistiti zraka v predoru, če bi skozenj vozili avtomobili. Edina pot za avtomobile bo torej le na posebnih železniških vagonih. 3600 japonskih delavcev dela noč in dan v treh izmenah, stroji grme, električni vlakci odvažajo tone in tone nakopanega vulkanskega kamenja, tone in tone betona gre za protivodne obliže ... Tunel gradijo že več kot 10 let, njegova ocena pa se je že za petkrat povečala od predvidene. In vendar ostaja Seikan ponos in sen Japoncev. ■ '-^<5 t • ••• . i / m £2 'I Poglavarjevaj* hiia sicer zelo skromna i» P se ’ .?a '‘endar toliko razumljiva, d Ki sporazumeti. s,,a ?:r£h Jas: v * je pripeljalo v ge*e e. poglavar jima je pa “"JjLfli l“dijailCe‘ k®*uanSCi,.3 od skupine Pcr“(itiJSlli Pregani .kl 80 Pred leti zašli kot P° Janci v prago- zdove. 164 Po tem pomenku ju je poglavar povabil ■vojo kočo, kjer ju je pogostil in jima obljubil prost odhod. O belih ljudeh, ki nabirajo kavčuk, je tudi on Že slišal, a videl jih še ni. Povedal jima je tudi, da se reka, po kateri sta priplula, izteka dva dni hoda dalje v Rio Pu-rus, kamor sta bila namenjena, da najdeta svojega očeta. Tako sta naposled izvedela, da sta na pravi poti. VASA ZGODBA Oleandrovo listje Odprto okno v večer, tih in otožen kot vsi jesenski večeri. Dekliški obrazek na njem nasmejan zre v sivino porajajoče se noči in ne čuti jeseni. Smeje se čričku, ki tu in tam na polju, izropanem plodov, nežno poje „čri, čri“, smeje kresničkam, ki s svojimi svetlečimi zadki plešejo svatovski ples, smeje se vsemu, kar je okrog nje in v njej sami, smeje z očmi, polnimi sreče. Z roko se rahlo dotakne ustnice, kot da se boji zbrisati prvi poljub. Iz zamišljenosti jo zdrami jok, a tih in obupan glas nekomu toži: „Vse sem storila, pa prav vse, še pest oleandrovih listov, na črnem vinu prekuhanih, sem izpila, a nič ne poma-ga.“ Deklica se skloni in vidi sosedovo Anico, ki se ihteče naslanja na vitkega fanta. Tiho ji je nekaj govoril, jo objel okrog ramen — njen jok, njegov glas in njun korak, vse je zamrlo v mehki in vlažni travi med drevjem. Vida je še dolgo razmišljala o Anici, njenem joku in njenih besedah, a ni razumela ničesar, zato je zaprla okno in se vrnila svojim sanjam in tihi sreči. Dve leti pozneje. Zopet jejesen, tudi črički pojo in kresničke plešejo. Ne manjka niti deklica na oknu, le da se sedaj ne smeji, ne vidi lepote polj in vrtov, ne čuti poljuba, a oči, nekdaj polne sreče sedaj še večje, obupano strme v večer. „Kaj naj storim, le kaj? “ Z glavo udari ob okenski okvir, a ne čuti bolečine. Pod oknom otroški jok in sosedova Anica, ki miri svojega sinka. Vido prešine spomin. Vrta v njem in besede, nekdaj nerazumljive, so jasne. Ne razmišlja več. Ona nima roke, ki bi jo objela kot Anico nekoč, nima nikogar, ki bi delil z rjo strah in bolečino. Obleče plašč in zdirja po stopnicah. Ve, pred katero hišo rastejo oleandri. Nihče je ne sme videti. Kot tat se splazi v bližino, prisluhne, osmuka pest listov in zbeži. Pa se vrne. V spominu kljuje: „Pest oleandrovih listov, pa ni pomagalo! “ Morda je bilo premalo? Pa smuka in smuka, da ima polne žepe. Noč, trda, mrzla in neizprosna! Vse spi, Vida pa pije črno, gosto tekočino, solz nima več, le oči so večje in večje. Minila so desetletja! Siva žena na oknu molče zre v jesenski večer. Sama, brez ljubezni, brez strahu, brez sreče in hrepenenja. Smeje se z veselimi, joka z žalostnimi, njeno srce pa je zaprta knjiga. Goji cvetje, mnogo cvetja, toda med njenimi rožami bi zaman iskal cvetoči oleander! (Avtor prispevka seje odrekel nagradi za objavljeni prispevek v korist sklada za nakup dragih medicinskih aparatov.) MMaaahhnaa •••• & L flGonPoT — Saj am motim vaš« fena pri kubi, tovariš FacNT ■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■H 'Ggž ■■■■■■■■■ ■■■■■■■■ V poglavarjevi koči sta Bojan in Zoran opazila nekaj, kar ju je pritegnilo z nepoto-lažljivo radovednostjo in nič manjšim začudenjem. Na steni sta namreč viseli dve človeškim popolnoma podobni glavi, a komaj za dobro moško pest veliki. Nista si mogla kaj, da ne bi vprašala poglavarja, kaj sta tisti dve tako nenavadni stvari. Mož ju je brez besed snel s stene in jima ju pokazal. Brez besed 1>0TA m sui? Dežurni poročajo IZGINIL IZPOD KOZOLCA -Jožetu Mraku s Sel pri Ratežu je prejšnji teden nekdo ukradel železni plug, ki je stal pod kozolcem. Oškodovan je za 4.500 dinarjev. NI PRIŠEL DALEČ - Alojz Bele iz Zameškega je 19. aprila zvečer pustil kolo z motorjem na dvorišču hotela Kandijr og 21. ure je hotel domov, u>_ pa je, da mope- da ni več. Drugi ra i so njegovo vozilo našli v Kettej .vem drevoredu. TAT V SPALNIC' - 22. aprila popoldne je bil z» .Kavt na obisku pri Ivanki Brulc v Bršljinu. Iz spalnice ji je zmanjkalo 2.000 dinarjev. SPET GRANATA! - 22. aprila so v gozdu med Meniško vasjo spet našli ostanke zadnje vojne. Granato, ki je ležala v smrečju blizu gozdne steze, je našel Janez Horvat iz Dol. Toplic. Za uničenje nevarne najdbe so že poskrbeli. VLOM V BARAKO - V noči na 24. april je bilo vlomljeno v barako odreda Gorjanskih tabornikov na Otočcu. Ugotovili so, daje nekdo vdrl v stavbo skozi podstrešje, v hišici prenočil, nato pa odšel Storilcu so ze na sledi. PODLEGEL POŠKODBAM 22. aprila dopoldne se je Alojz Šantl peljal na kolesu s pomožnim motorjem j>o Cesti krških žrtev v Kiškem, pri Agrokombinatu pa je izza stoječega tovornjaka ob cesti prečkal cesto 71-letni Rudolf Kerin iz Lomnega. Kolesar je Kerina zbil po cestišču, nakar so ga s hudimi poškodbami prepeljali v bolnišnico. Dan kasneje je Kerin umrl. V SMRT ZARADI CIGARETE 19. aprila zvečer so v Trebnjem v Ulici talcev našli mrtvega 49-letnega Adolfa Longarja, zaposlenega pri podjetju Varnost. Komisija je ugotovila, daje bila vsega kriva cigareta. Ko je v dremežu kadil cigareto, je moral ogorek i na obleko in ta je začei. Ooreti. Dobil je tako hude opekline, da j im je podlegel. Samovoljno na dopust Sodišče združenega dela ni dalo prav delavki iz BETI V trdni veri, da seji godi krivica, je Vida Frakelj, zaposlena v Beti-tozd Konfekcija v Metliki, predložila v presojo sodišču združenega dela svoj primer glede uporabe letnega dopusta oziroma plačila dopusta. Vložila je zahtevek do TOZD Konfekcija, češ da ji morajo plačati 2.333 dinarjev. Utemeljevala je s TOVORNJAK SE JE V2GAL 24. aprila zvečer je Vojin Diurič prikoli- KRPANJE LUKENJ! — Pretekli četrtek je bil stari novomeški most popoldne zaprt za ves promet, ljudje pa so ugibali, zakaj. Nekaj ur zapore za promet (ne za pešce) so izkoristili za krpanje hikenj na gornjem sloju vozišča. (Foto: R. Bačer) nji po Karteije' vzdol proti Mačkovcu je videl, daje v motorju nastal ogenj. Takoj je ustavil in poklical na pomoč gasilce. Še preden so ti utegnili priti, je kabina ze zgorela. Cenijo, daje ogenj na vozilu naredil za 300.000 dinarjev škode. Predrzno vtuja stanovanja Po vaseh in krajih na našem območju je bilo vlomljeno in odneseno, v Celju pa razprodaja blaga, dokler niso storilcev zasačili 37-letni Alojz Vrdejja, doma iz okolice Klanj ca, vendar brezposeln klatež, in njegov pomočnik Anton Čelešnik, star 42 let, doma iz Trnovelj pri Celju, sta pred novomeškim okrožnim sodiščem dajala odgovor. Prvi zaradi vrste vlomov, drugi zato, ker je ukradeno blago razprodajal. Vrdelja se je lani začasno nastanil pri kolegi Čelešniku, od tam pa hodil v Posavje in v okolico Škocjana na tatinske poti. Prvič je 14. avgusta lani prišel v Orešje, stopil v nezaklenjeno hišo Ivana Vebra, v kuhinji vzel magnetofon s kaseto in izginil. Čez dva meseca se je pojavil v Orehovem. Tam je pod okno hiše Jožeta Papeža podstavil gajbo, splezal v sobo in iz suknjiča, obešenega prek vrat, odnesel 1500 dinarjev. Isto noč je v isti vasi skozi klet prišel še v stanovanje Marjana Šalamona. Na polici v kuhinji je snel tranzistor, odnesel salamo in 8 mark. SE GASILCEM SE ZGODI 19. aprila zvečer je Novomeščan Slavko Bezjak vozil osebni avto NSU 1200, last Zavoda za požarno varnost iz Novega mesta, proti Dobruški vasi. Pri Dragi je opazil, da se je iz motorja v zadrjem delu vozila, začelo kaditi. Takoj je ustavil in s sopotniki pričel gasiti. Na pomoč so prišli še poklicni gasilci, ki so požar na avtomobilu udušili. Sopotnik Janko Savec iz Novega mesta pa se je pri gašenj u laže opekel. Nastalo je tudi za 10.000 din materialne škode. Videl je, da mu gre dobro od rde, potemje novembra 1976 storil vrsto vlomov tako rekoč vsak dan. 11. novembra je v Sevnici iz avta Stanka Urbančiča vzel računalnik, dva dni zatem pa znova obiskal Orehovo. Vlomil je v hišo Karla Završnika, zagrabil dežnik in stopil še v spalnico po boljši plen, vendar sta se gospodar in njegova žena zbudila in ga prepodila. Takoj naslednji dan, 14. novembra lani, je prišel v Šentjurje. Iz hiše Jurija Kosarja je izmaknil tranzistor in 10 dinarjev. V vasi Pečovnik pa je Vrdelja 24. novembra lani skozi odklenjena vrata stopil v hišo Konrada Kranjca, Iger je iz predala v kuhinji vzel 3 zavojčke cigaret, uro in 1910 dinarjev. Naglo prišel, naglo izginil. K Čelešniku je prinašal ukradeno blago, ta pa je 24. novembra lani v celjski restavraciji Pošta prodajal Šalamunov tranzistor in Kranjčevo uro. Bil pa je zaloten in miličniki so prišli k njemu na stanovanje, Iger so našli Vrdeljo in še večino vseh nakradenih stvari. Medtem ko je Vrdelja na sodišču vse priznal, oporekal je le krajo 80 nemških mark, pa je spremenil zagovor. Sprva je rekel, da je Celešni-ku po pravici povedal, od kod toliko predmetov, kasneje pa je hotel prijatelja spraviti iz kaše in je trdil, da V Jugoslaviji krijejo gozdovi približno 33 %, v Sloveniji 41 %, v novomeški občini pa celo 5 3 % celotne površine. Zato so dejavnosti, s katerimi se zagotavlja ohranitev in gqj itev gozdov ter njihovih splošnih koristi (gospodarske, zavarovalne, hidrološke, klimatološke in dr.), dejavnosti posebnega družbenega pomena. Gozdarstvo je torej zelo pomembna gospodarska panoga in v gospodarskem razvoju upravičeno uvrščena v primarni sektor gospodarstva. Upravljalci gozdov, to so predvsem gozdna gospodarstva, posvečajo veliko požari, kršilce pa tudi kaznovati. V zakonu o ljudski obrambi so določbe, ki obvezujejo vse občane, da javljajo tudi o požarih najbližji postaji milice ali stalni civilni zaščiti ali gasilski enoti. Občani so dolžni sodelovati pri zaščiti in reševanju; za odgovorne osebe, ki se ne bi ravnale po odredbi pristojnega organa o obveznem sodelovanju pri zaščiti, je zagrožena kazen do 3 let zapora. Zakon o varstvu pred požari ima določbo, da mora vsakdo pogasiti požar, če to more storiti brez večje nevarnosti zase ali za je za gospodarski prestopek s kaznijo od 3.000 do 1.000.000 din. Sedaj še veljavni kazenski zakon ima med kaznivimi dejanji zoper splošno varnost ljudi in premoženja — taka določba je predvidena tudi v slovenskem kazenskem zakonu - tudi povzročitev nevarnosti za življenje * in premoženje precejšnje vrednosti s požarom. Za to kaznivo dejanje je predpisana zaporna kazen. Podobno kazenskopravno varstvo je tudi v zakonu o varstvu, gojitvi in lovu divjadi ter uprav- Kazenskopravnovarstvo gozdov skrbi negi in obnovi gozdov ter bi bili njihovi uspehi brez dvoma še veliko večji, če ne bi bilo toliko gozdnih požarov. Tako je bUo npr. samo lani v belokranjskem in novomeško-trebanjskem območju nad 40 požarov in je pogorelo več kot 120 ha gozdov, med temi skoraj polovica mlade-ga intenzivnega nasada. Škoda, ki nastane zaradi požarov, je ogromna. Največkrat je moči pripisati odgovornost za škodo malomarnemu ravnanju ljudi z ogljem, npr. kurjenje v gozdu, požiganje suhe trave ob robu gozda ali na travnikih, odmetavanje žarečih cigaretnih ogorkov ali vžigalic in podobno. Malomarnost pa je oblika kazenske in odškodninske odgovornosti. Zato je razumljivo, da si prizadeva družba s pravnimi predpisi varovati gozdove pred drugega; če pa tega ne more, pa takoj obvestiti najbližjo postajo milice ali gasilsko enoto. Kdor tega ne stori, se lahko kaznuje za prekršek z denarno kaznijo do 10.000.-Zakon o gozdovih obvezuje gozdnogospodarske organizacije in druge uporabnike gozdov, da zavarujejo gozdove pred požari in da morajo imeti pravilnik o požarnem redu. Poostreni varstveni ukrepi so določeni za gozdove, ki so posebno ogroženi od požarov. V požarno ogroženih gozdovih se lahko prepove taborjenje, zadrževanje in ustavljanje vozil ali pa predpišejo drugi varstveni ukrepi. Posameznik, ki ne bi upošteval teh prepovedi, se za prekršek lahko kaznuje s kaznijo 500 do 10.000 din. Ce pa se organizacija združenega dela ne ravna po teh predpisih, se kaznu- ljanju lovišč. Ta predpis je sicer v prvi vrsti namenjen zaščiti divjadi, vendar daje posredno varstvo tudi gozdovom. Prepovedano je namreč zažiganje suhe trave, zemljišča, žive meje in podobne površine, saj se pogosto ravno pri takih požigih ogenj razširi na gozdne površine. Posameznik, ki je ravnal v nasprotju s tem določilom, se za prekršek kaznuje s kaznijo od 100 do 2.000 din. Ogenj je splošno nevarno sredstvo, zato je potrebno z nj im posebno skrbno ravnati. Ce bi se tega občani vsaj malo bolj zavedali in v taki zavesti tudi uporabljali ogenj, bi se s tem občutno zmanjšala škoda, ki nastaja zaradi požarov na družbenem in zasebnem premoženju. ŠTEFAN SIMONČIČ ta ni vedel, za kako pridobljeno blago gre. Čelešnikje pred senatom, ki mu je predsedoval Janez Kramarič, vse zanikal. ^Prodajal sem, da bi naredil Vrdep uslugo, nisem pa vedel, da je bilo ukradeno ...“ Tega mu niso verjeli. Sodišče je prisodilo Vrdelji 2 leti in 2 meseca zapora, Čelešniku pa 7 mesecev zapora. Oba sta že bila kaznovana, vendar je Vrdelja specialni povratnik. Oškodovancem morata plačati škodo, kolikor še ni bila povrnjena. Izrečena sodba pa še ni pravnomočna. VEČ POBEGOV Prometni podatki iz minulega leta, kijih obdelujejo z vseh plati, so pokazali tudi to, da smo imeli na Dolenjskem precej več nesreč s pobegi. Bilo je 87 takih primerov, medtem ko jih je bilo leta 1975 samo 58. Pri teh nesrečah je bil 1 mrtev, 16 ranjenih in 70 nesreč z materialno škodo. Vse hujše nesreče, s telesnimi poškodbami in večjo škodo, so bile raziskane. Glede na kraj nesreče, od koder je voznik izginil, pa kaže, da je največ takih primerov v novomeški občini (56), v trebanjski jih je bilo 22, medtem ko j e bilo v Beli krajini vsega 9 takih nesreč. Tat pod posteljo Razburljiv nedeljski večer so 24. aprila doživeli v hiši Martina Jurekoviča v Rosalnicah. Nekaj je bilo slišati v sobi, potem so šli domači s sosedi v spalnico in tam vse preiskali: pod posteljo je ležal neznan moški. Potegnili so ga ven, poklicali miličnike, ti pa so ugotovili, da gre za starega znanca, 25-letnega Marjana Hudorovca iz Coklovce. Ker šobili Jurekovičevi okradeni - zmanjkalo je namreč 2.320 din — so kraje osumili skritega tujca. Pri njem so denar tudi našli. Toda še preden so Hudorovca pripeljali na postajo milice, je pobegnil. Daleč pač ne bo prišel... OBA STA PREHITEVALA 23. aprila popoldne je bila v vasi Boršt huda prometna nesreča, v kateri je bil ob življenje 35-letni Alojz Ilc iz Račje vasi. Ž osebnim avtomobilom je Ludvik Kuhar vozil od Cerkelj proti Brežicam in v Borštu nameraval prehiteti kolesarja pred seboj, ta pa je ravno takrat prehiteval parkirani osebni avto. Avtomobilist je kolesarja Ilca zbil, in ta je dobil tako hude poškodbe, da mu ni bilo več pomoči. Na mestu je bil mrtev. tem, daje bila lani najprej na bolniški, potem na porodniškem dopustu, ki se je iztekel 16. januarja letos, takoj zatem pa je nastopila redni letni dopust za preteklo leto. Ni ga v podjetju zahtevala, nihče ji ga ni odobril. Da ostaja doma in da naj ji pišejo dopust, je sporočila kar po sodelavki ______________ Predstavniki delovne organizacije so na obravnavi ugovarjali zahtevku, češ da ji pravica do dopusta za lani sploh ne gre, ker ni nič delala, v tovarni dopusta tudi ni zahtevala, marveč kar ostala doma. Ko so pregledali in prebrali, kaj glede tega piše v samoupravnem sporazumu, so člani senata ugotovili, da Frakljeva nima prav. >5 en zahtevek so zavrnili. Tudi glede 135. člena samoupravnega sporazuma, na katerega seje predlagateljica sklicevala, so menili, da nima prav. Piše sicer, da delavec, ki zaradi bolezni ali delavka, ki zaradi nosečnosti in poroda ni mogla izrabiti letnega dopusta v tekočem letu, ta dopust lahko izrabi na svojo zahtevo v naslednjem koledarskem letu do 31. marca. Vendar pa Frakljeva dopusta ni uradno zahtevala, marveč si gaje vzela in ostala doma. Odločba o zavrnitvi predloga še ni pravnomočna, morda pa bo ta primer še za koga poučen. Odgovarjali bodo Občinsko javno tožilstvo v Novem mestu je v preteklem letu obravnavalo 20 ovadb zoper 20 storilcev zaradi kaznivih dejanj v zvezi z nesrečami pri delu. Kot storilci nastopajo direktorji tozdov, vodje obratov, izmenovodje, delovodje m tudi delavci. Ugotovitve kažejo, da so tem nesrečam botrovali predvsem že znani vzroki. Delovna mesta so bila neure-ena za varno opravljanje službe. Bi-a so pretesna, založena z materialom, tako da je bilo gibanje oteženo. Delovni stroji in druge naprave niso imeli ustreznih zaščitnih naprav, ki bi preprečevale posege na nevarna mesta. Med subjektivne vzroke pa je predvsem šteti preslabo poučenost ali sploh nepoučenost o varstvu pri delu. Seveda je pri nekaterih nesrečah bil vzrok tudi neprevidno ravnanje prizadetih. ir »Kaj mi pa morejo..." Veijetno so si ta napev požvižgavali vozniki na naših cestah, pa so ob nenadni kontroli prometnih organov lahkomišljenost plačali. Na območju štirih dole 15 skih občin so marca letos miličniki zalotili 76 voznikov brez vozniških dovoljenj , 47 jih je vozilo neregistrirana vozila, 42 je bilo vinjenih, 25 jih je vozilo s preveč obrabljenimi gumami, lijih ni imelo vozniških dovoljenj pri sebi, 27 jih je bilo brez prometnega dovoljenja in 21 voznikov je imelo preobremenjena vozila ah nepravilno naložen tovor. Med kršitelji je zadnje čase vse več traktoristov, saj so jih 21 dobili pri vožnj i na cestah brez registracije vozila, 8 občanov je vozilo traktor brez izpita, 3 so dovolili voziti drugim brez opravljenega vozniškega dovoljenja, 14 traktoristov pa je imelo nepravilno opremljen vprežni voz, ki so ga vlekli s sebq. Med vozniki, ki so morali odpreti denarnice in odšteti denar, je bilo 453 takih, la niso upoštevali prometnih znakov, 118 jih je plačalo kazen zaradi tehničnih p°-manj kij ivosti vozila, 39 zaradi prehitre vožnje in 54 zaradi pretesnega prehitevanja. Miličniki so 247 kršiteljev samo opozorili, 128 voznikom pa so preprečili nadaljevati vožnjo. Med temi je bilo 50 vinjenih, 62 utrujenih itd. Kontrole v prometu se nadaljujejo in bodo bolj pogoste, bolj ko se bo bližala turistična sezona. Nepoučenost, malomarnost, neprevidnost pa drago plačajo predvsem prizadeti, ki jim je stroj poškodoval roko, nogo, obraz. Tudi gmotna škoda je precejšnja in z bolniško vred znaša težke denarce. To plačamo vsi. Delavske kontrole bi se' lahko „pozabavale“ s takimi stvarmi, toda prej, preden pride do nesreče. OBA V BOLNIŠNICI 24. aprila nekaj čez polnoč je Ja nez Zdovc iz Zaloga vozi1 oseon-avto iz Krškega proti domu. Na ma gistrali pri Stranjah je zapeljal vo„ takrat pa ji naproti pnpelj* Beograjčan Radomir Zivanič. Pri je do trčenja, nakar je Zdovčev zaneslo še v osebni avto Italijan Maria čiappela. Hudo ranjenega . nika Zdovca in njegovo ženo M J so odpeljali v bolnišnico. Avtoxin~Lx razbit, celotna škoda pa znaša kot 50.000 dinarjev. MALI SLATNI K: PEŠCA JE ZBIL - 18. aprila zvečer je Anton Vrtačič z Rateža vozil tovornjak iz Šentjerneja proti Novemu mestu. Na Slatniku je dohitel 52-letnega pešca Ignaca Brajdiča, ga zadel in zbil na bankino. Brajdiča so ranjenega prepeljali v bolmšnico. ŠMIHEL: ODBILO GA JE V ŽIVO MEJO — 19. aprila dopoldne je Ivan Šalinger iz Regerče vasi vozil osebni avto iz mesta proti Škrjan-čam. V Šmihelu je opazil na cesti avtobus in začel zavirati, toda prepozno. Trčil je v zadnji del avtobusa, pri tem pa je osebni avto odbilo, da je pristal v živi meji ob cesti. Škode je za 2.500 dinarjev. DOL. KAMENCE: VZVRATNO NA CESTO - Alojz Jurak z Dol. Kamene je 19. aprila popoldne vzvratno zapeljal kamion z dvorišča NOVO MESTO: BOČNO V NA^ SIP - Anton Miklič iz N o vegasta je 21. aprila.zvečerv^ebm avto po Ragovski Pro° na tankistu, med potjo pa zapeljal . no. Volan e obrnrio. nakar jr avto prevrnil m bočno drsel d ^ pa. Gmotne škode je za 2 - .. j. narjev, voznik pa ima laž)e Po5tco° be. KOT: TRK MED Sff£££eciz - 23. aprila se je Pav^®* m Blaževccv pri Starem trgu P J Kol| kolesu z motoijem proti .pe_ pri kamnolomu pajc^ap Rorn|j,jZ Hal z osebnim avtom Bor Kočevja. Med ^.f^^Ljkodovan štefanec pa je hudo P v obležal pri nasipu. Odpeljali so ga bolnišnico. na cesto, takrat pa je mimo pripeljala z osebnim avtom domačinka Marija Brezovar. Pri trčenju je bilo za 1.500 dinarjev škode. POLJANE: TRIJE RANJENI -Marjan Fiklak Iz Radovljice je 20. aprila zjutraj vozil z osebnim avtom po magistrali proti Ljubljani. V poljanskem klancu je zapeljal na levo, Učil v betonsko ograjo, opazil živo mejo in obstal na levi strani coste. Voznik in sopotnik Sulejman Mcr-danovič sta se poškodovala in sc zdravita v novomeški bolnišnici, nekaj prask pa ima tudi sopotnik Mu-hamed Merdanovič iz Radovljice. V flčku ni bilo varnostnih pasov, škode pa je za 7.000 dinarjev. LOČNA: MOTORIST JE RANJEN - 21. aprila popoldne je Milan Zajc iz Mirne peči vozil avto iz Ločne proti mestu. Pri bencinski črpalki je dohitel motorista, ki je nenadoma zapeljal proti črpalki in tako zaprl pot osebnemu avtomobilu. Prišlo je do trčenja. Motorist Janez Gorenc iz Hotinje vasi je padel in se poškodoval, gmotna flcoaa pa znaša 3.200 din. SMRT POD traktorjem 22. aprila popoldne se je blizu Kala pri Sevnici zgodila huda traktorska nesreča, kije terjala Življenje 61-letne Marije Bregar iz Kala^ Do nesreče je prišlo, J. 27-letni Ivan 1 nnkavs voa traktor, na katerem je w pripet še voz. Ker se je m potjo na vozu odpela liica, je ustavil in popravi*, medtem pa je začel traktor drseti po strmim. f>lo j vedno hitreje, končno pa se je traktor prevrni, kotaJl'Pd pobočju in pokopal p seboj Bregarjevo, ki je gra^ la listje. Bila je tako poškodovana, da je umrla na kraju nesreče. EETRTK0V INTERVJU Priti hočejo na četrto mesto Malce pobešenih glav so šent-jernejski iskraši dočakali konec lanskega leta s 85-odstotno izpolnjenim planom, kar za ta kolektiv ni navada, so pa toliko boljše volje letos. Prvi trije meseci dajejo slutiti, da bo letošnje leto rekordno. O letošnjih načrtih, ki zagotavljajo tudi grad- Ludvik Simonič: „Letos maja začnemo graditi in prihodnje leto uvajati novo proizvodnjo.44 njo nove tovarne, je tekel pogo-V°u Z ^udvik°m Simoničem, direktorjem Iskre v Šentjerneju. - Kaj vas je v letošnjem Prvem tromesečju postavilo na noge in vam vlilo optimizem za nadaljnje načrte in napredek tovarne? , >>P0segli smo za polovico ogše uspehe kakor v tem času *• Ni sicer tolikšnega finanč-"ega učinka, ker je šlo 85 odst. °tne proizvodnje v izvoz po Prenizkih cenah, vendar napredi J6' ^ letošnjem letu imamo konca septembra proizvodnjo e razprodano in računamo, da letošnje leto za nas rekordno. ls veno večji bo izvoz. Predvi-evamo, da bomo iztržili 8 mili-nov ameriških dolarjev, kar bi as uvrstilo na četrto mesto iz-ozrukov v občini. Na večjo pro-ajo pa zatrdno računamo tudi vai^’ ^ vsem tem namera-na novo zaposliti le 25 lju- di, produktivnost pa povečati za 40 odstotkov." Povečanje produktivnosti bomo dosegli največ z racionalizacijo proizvodnje. - Kakšna pa je perspektiva vaše delovne organizacije in kako ste jo zastavili v srednjeročnem obdobju? „Doslej smo povečevali proizvodnj o z malo vlaganj i, letos pa gremo v večjo investiego 80 milijonov dinarjev. Gradili bomo tovarno potenciometrov, ki nam bo omogočila enkratno povečanje tovrstne proizvodnje. Potenciometre sicer že delamo, vendar dobivamo sestavne dele od kooperantov, s katerimi so težave. V novi tovarni bomo v glavnem delali sami tudi sestavne elemente." - Nova velika tovarna v Šentjerneju bo vsekakor vzbujala občudovanje, vendar: ali bo občudovanja vreden tudi izdelek, ki ga boste iz teh prostorov dajali na trg? „V novih prostorih bomo začeli uvajati nove, sodobnejše programe za proizvodnj o debelo-plastnih hibridnih vezij. To je novost, kij o skušajo sicer uvajati še lg e drugje, vendar bo izdelek v proizvodnj i prvi pri nas. Pri tej novosti gre v glavnem za najnovejše tehnične izsledke, ki jih lahko uporabimo namesto klasičnih sestavnih delov za elektronske naprave. Hibridno vezje je z miniaturnimi sestavnimi deli nekajkrat manjše kot klasična izvedba, hkrati pa je zagotovljeno bolj zanesljivo delovanje.** - Lahko poveste še kaj več o bodoči tovarni? „Graditi bomo začeli letos maja. Poslopje bo imelo 6.000 m2 površin in bo stalo ob desni strani pri hmeljišču, v bližini stare tovarne. Delovne sile bistveno ne bomo povečevali in ravno to, da bomo z malo ljudmi veliko naredili in dajali na trg kvaliteto, nam bo prineslo ugodne poslovne uspehe. Tovarna bo dograjena v letu 1978, ko bomo začeli uvajati novo proizvodnj o.“ R. B. HEROJ V DOMU — V četrtek zvečer je bila gost dijaškega doma Majde Šilc v Šmihelu najmlajši narodni heroj Slovenije Albinca Mali, ki jo poznamo po njenih herojskih dejanjih v NOV. Dijakom, ki so ji pripravili lep sprejem s programom, je pripovedovala svoje spomine. (Foto: Janez Pavlin) Suhokrajinski drobiž PRVA LETOŠNJA SOLIDARNOSTNA DELOVNA AKCIJA v žu-žemberški krajevni skupnosti je bila v nedeljo, 24. aprila, pri gradnji vodovoda Gornji Kot - Doljni Kot. Trasa je v večini kamnita, zato zahteva veliko naporov. Tamkajšnji krajani jih sami ne zmorejo. V nedeljski akciji je sodelovala mladina iz Novolesa in iz dvorskega mladinskega aktiva. Krajani, ki so bili z mladimi skupaj na delu, so bili z opravljenim delom zelo zadovoljni in so mladini hvaležni, da jim je priskočila na pomoč. Za 14. ali lS.rnaj predvideva krajevna skupnost Žužemberk večjo solidarnostno delovno akcijo pri tem vodovodu. V ŽUŽEMBERKU bo kmalu zopet odprta pekarija, ki več kot leto dni ne obratuje. Tako bo izboljšana oskrba s kruhom, ki ga sedaj vozijo iz Novega mesta. Kvaliteta kruha je sicer dobra, težava pa je, ker pripeljejo konec tedna v petek zadnjikrat kruh, nato pa šele v ponedeljek. M. S. Naj bi jutri gradnje ustavili? Skupščina otroškega varstva ni mogla končati seje, delegati pa so bili enotni v zahtevi: naš investicijski dinar ne sme biti prizadet! 20. aprila sklicana skupščina otroškega varstva v Novem mestu je dala nekaj bistvenih pripomb k samoupravnemu sporazumu o temeljih planov družbenega varstva otrok za srednjeročno obdobje na območju Slovenije. Novomeščani se čutijo prizadete. Znano je, da v novomeški občini hudo primanjkuje mest v vrtcih in da smo zadnji dve leti pospešeno gradili otroškovarstvene ustanove in pripravili vse potrebno še za nove gradnje. Občani in delovne organizacije so zaradi velikih potreb še posebej združevali denar v ta namen. Ce pa bi obveljala merila v republiškem sporazumu (imenovan po domače), bi bili vsi naši načrti postavljeni na glavo. Delegati so poudarili, da se v splošnem s predlaganim sporazumom strinjajo, ne morejo pa pristati na izračune, ker temeljijo na stanju iz leta 1975, niso pa upoštevane kasneje težko priborjene nove zmogljivosti. Ravno v zadnjih dveh letih smo v Novem mestu največ naredili za napredek otroškega varstva. Skupščina je naročila dvema delegatoma, naj v skupščini republiške skupnosti za- stopata to mnenje. Če bi se zgodilo, da naših pripomb ne bi upoštevali (verjetno pa jih bodo imeli še drugi), bomo morali dati za financiranje temeljnega programa otroškega varstva tudi denar, namenjen za investicije. Potemtakem bi morali vse grad-nj e vrtcev čez noč ustaviti. Skupščina tretje točke dnevnega reda sploh ni mogla končati in bo delo nadalj evala v kratkem, ko bodo stvari bolj jasne. Predvidena je bila obravnava in določitev samoupravnega sporazuma o otroškem varstvu za srednjeročno obdobje. R. B. P. S.: Izvedeli smo, daje naš delegat Zvone Šušteršič v Ljubljani svojo nalogo dobro opravil. Pripombe No-vomeščanov so bile sprejete, torej se nam za gradnje vrtcev ni bati. 55 otrok brez staršev Rejništvo in posvojitve so za nekatere otroke odrešitev od muk, ki jih prestajajo v lastnem domu Puščico obrniti v drugo smer Komi 'S|ja za ugotavljanje izvora premoženja ni kriva za težave, zaradi katerih je lahko obravnavala malo primerov — Ce ni tožnika, ni sodnika! ^rila1^*10^0*'4^11' z^or novomeške občinske skupščine je 25. tavli-.«- '!Več Poz°mosti posvetil poročilu o delu komisije za ugo-Je izvora premoženja. Komisij; in je doslH k °d novcmbra 1972 rov, vcndm nri waVna.Vala 14 Primo' uyedbo pos,‘k m bilo razlogov za dokončno T-,P^a' primer še ni Pa je bil uvm' m 5 primerov ?a Pritožbeni »n P°?,0Pelc. k> pa se čal po prcsoji '-°Pnjl -ni -cdno kon- n‘ vfdetfleSl?^k5m,sije- Vsc skuPaj od bj.e::“P°5tevamO' kaj VSe Smo Od WnmT"-UF°SlCVam0' K3J Pričakovali; N Je V prVcm mahu gra pa za nedelav- Žel e sodelovati 2a,Poteklo delo Plan vse pohva- ne nedosegljiv. Iani doma jla i V- 1 sejm dvo' občinskega n,u, iqa dclcgatskcga Delegati 1 . *a R K Novo mesto. fvnih skupnosti jU’j° bi‘° 12 kra’ lo “i finančni ~ ,S° P^g^dali dc-Prctekleni letu P var^e odbora v Za leto 1977 m Spre^* Program tcklenuetu iv'0 aktivnost v Prc-Priznanje ten, občinskl odbor Rezultati deb ‘ 83 °dbora RK letošnjem int v P™001 tromesečju &°ko LS d°ka^o, da zelo ranju vseh ni n? plan ob anga*i-rani“ Prispevkn 8lj'V' AkciJa zbi' skc ‘nstrumenteVl mcdicin' mev. i . J unela ugoden od- nost članov, marveč za druge težave. Mimo tega, da je zadnje čase komisija brez tajnika, je njeno delo odvisno od števila prijav. Teh pa ni! Doslej so prijavili sumljive lastnike večjega premoženja le UJV oz. davčna uprava, in nihče drug. V razpravi so menili, da dosedanje izkušnje iz dela komisije povedo, da velika večina občanov, ki imajo na primer hiše ali drugo vidno premoženje, tega niso pridobili na nepošten način. Največja težava in ovira za še uspešnejše delo komisije je, ker se vsa prizadevanja ustavljajo na formalnopravnih zadevah, katerim člani - laiki niso kos. Delegati so menili, da taka usmeritev dela ni pravšnja, in so predlagali, naj bi v bodoče delo komisije potekalo drugače: naj ne bi čakali predlogov in prijav organov UJV ali drugih, marveč naj bi komisija imena sumljivih sporočala pristojnim službam, ki se strokovno pečajo s preiskavami in pregonom na nezakonit način pridobljenega imetja. Ena izmed slabih strani dela komisije pa jje po mnenju razpravljal-cev tudi v tem, ker s svojim delom ni seznanjala občanov. DEŽURNA ZOBOZDRAVNIŠKA SLUŽBA V NOVEM MESTU Občani iz Novega mesta in okolice so pogosto iskali ob nedeljah in praznikih pomoč zobozdravnikov na domovih zaradi zobobola. V zdravstvenem domu so se nedavno tega dogovorili, da uvedejo zobozdravniško dežurno službo, kot jo imajo v večjih mestih. , Tako bodo poslej dobili pacienti pomoč v soboto do 20. ure in v nedeljo od 8. do 20. ure, če sc bodo oglasili v Zdravstvenem domu (Jenkova ul. 1) pri dežurni sestri osebno ali po telefonu na št. 22—124. Tako kot ob nedeljah bo nujna zobozdravnika pomoč zagotovljena tudi ob večjih praznikih (1. maju, 29. novembru in pod.). Če otroci po smrti staršev ostanejo sami, če so v družini neurejene razmere, v katerih vzgoja staršev ali enega od roditeljev ni primerna, je najbolje otroka dati v drugo okolje. Ker je po ocenah strokovnjakov za otroka bivanje v družinah primernejše in ceneje kot bivanje v domovih, smo tudi v novomeški občini razvijali rejništvo. Postalo je ena stalnih in dobro razvitih oblik pomoči otrokom in družinam. Zakonci brez otrok pa se zelo zanimajo za posvojitve. Lani je bilo v reji 55 naših otrok. Od tega je bilo na novo odvzetih staršem in danih rejnikom 8 fantičkov in deklic. Zgodi se, da morajo komaj rojeno dete odvzeti materi, ker se ve, da za otroka ne bi skrbela. Puščala bi ga samega, dokler ga ne bi izhiranega in pol živega rešili sosedje. Taki primeri so že bili V reji je 6 otrok v starosti od enega do treh let, vseh skupaj pa j e 9 predšolskih rejenčkov. Kar 37 rejencev obiskuje v raznih krajih osnovno šolo, 8 pa jih je na šolanju v Zavodu za slušno in govor- 8. MAJA NA JAVOROVICO V nedeljo, 8. maja, bo ob 10. uri pri spomeniku na Javorovici komemoracija v počastitev obletnice padlih borcev IV. bataljona Cankarjeve brigade. Pokroviteljstvo je prevzela tovarna Rašica, v programu pa bodo po govoru nastopili šolarji in pevci ter godbeniki iz Šentjerneja. Na prireditev so prisrčno vabljeni borci, njihovi svojci in tudi vsi drugi, ki žele počastiti spomin padlih za svobodo. no prizadeto mladino v Ljubljani. Rejništvo je v nekaterih predelih novomeške občine že tradicionalno, medtem ko zlasti v mestu socialna služba zelo težko dobi družine, ki bi bile pripravljene tujega otroka sprejeti pod streho in mu nuditi dom. Lani je znašala rejnina v naši občini od 900 do 1.100 dinarjev, odvisna pa je bila od otrokove starosti. V več primerih morajo starši prispevati svoj del stroškov, če so plačila zmožni. Strokovnjaki menijo, daje posvojitev ena najboljših oblik vzgoje, varstva in nege otroka, ki je ostal brez staršev ali kateremu se starši odpovedo. Lani je center za socialno delo opravil štiri posvojitvene postopke. Dva dečka in dve deklici so dobili nove starše in urejen dom. Enega od teh otrok so našli, trije pa so imeli take matere, da so se jim že ob rojstvu odpovedale. R. B. Smo tako bogati? Predvsem v občinski zdravstveni skupnosti razsaja med delegati uporabnikov kronična bolezen; nesklepčnost. 22. aprila sklicana seja obeh zborov skupščine je bila zaradi premajhne udeležbe delegatov iz zbora uporabnikov spet nesklepčna. Spet pravimo zato, ker to ni bil prvi primer. Res je, da so bile v regiji vse seje občinskih zdravstvenih skupnosti zadnjega sklica nesklepčne, še posebno pa je pogostna prevelika odsotnost v novomeški skupnosti. Tako je bila 11. seja skupščine šele ob tretjem sklicu sklepčna, in še to komaj. Tokrat na 12. seji, pa so navzoči delegati zahtevali, naj se manjkajoče delegacije javno opomnijo, da tako ne gre več. Delegacija IMV ni poslala nikogar, iz delegacije Novoteksa, Laboda, Beti in Roga je bil samo po en sam član. Iz treh Isker je bil en delegat. Trgovci niso poslali nikogar, od gostincev ni bilo nobenega. Ti so po statistiki zlasti radi odsotni. Prav tako ni bilo nobenega iz delegacije komunal-cev, vodovodarjev, Dominvesta in Vodne skupnosti. Od 15 delegatov krajevnih skupnosti pa so prišli na sejo samo trije, in sicer: iz Brusnic, Podgrada in Dol. Toplic. Da dnevni red ni bil zanimiv, najbrž nihče ne bi mogel očitati, ker je šlo za obravnavo skupnih temeljev planov zdravstvenih skupnosti v Sloveniji za srednjeročno obdobje, kot za predlog sporazuma o planu občinske zdravstvene skupnosti. Šlo je za načrtovanje zdravstva in njegovo porabo, torej za denar, ki ga delovni ljudje združujemo za zdravstvo. Smo mar tako bogati, da nikomur nič mar, kako bomo ta denar obrnili in kam namenili? So morda gradiva preveč kom plicirana, da jih delegati ne razumejo? Ce je tako, bi morah reči bobu bob. Pristojne strokovne službe bi v tem primeru lahko prosili za pojasnila še pred zasedanjem skupščine. Tako namreč dela delegacija Pionirja. Ker pa na sejo, kjer se vsaj pol ure čaka na sklepčnost, navadno pride večina delegatov iz zbora izvajalcev, se pravi iz zdravstvenih ustanov, nam tudi ne bi smelo biti vseeno, če ti ljudje tja v dan zapravljajo svoj dragoceni čas. RIA BACER ŠE DVA ZBORA V torek, 26. aprila, sta bili sklicani zasedanji zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti občinske skupščine Novo mesto. Dnevni red ni bil preobsežen, glavne točke pa so bile obravnava poročila občin-skegajavnega tožilstva in obravnava poročila komisije za ugotavljanje izvora premoženja. Razen tega je bilo na dnevnem redu še nekaj sklepov in sprejemov odlokov. Novomeška kronika Štiriindvajsetim gredo čestitke mev, nekat Pričakuj ugoden od- “CRaterimi hAh ?a Sc’ da bo ll:tos z mana akciia t kT Ukrupi ,a hu‘ moiiu in vri J Zaživcla- Na tosPočitni- Martuljku bo le-CaClPrCŽ,VCl00k^Mso-DO ^k.l, otrok. Javnosti v t , razprav|jal' ‘udi o de-7'doi4 iv"11 RK- ki bo letos od jamo mi'r™ja pod 8e*»om ..Ustvar-ncka‘«ih W|rVSC sveUl“. o fazPravahje b Vpra5aniih- v lja Po tešili ™)Cno občutna že-} družbenem V!-**1? in s°dclovanju Jan,i. posebn m' °rganizaci- co SZDL. Z občinsko konfete,!- Na svečani podelitvi letošnjih priznanj Osvobodilne fronte v torek popoldne v Domu JLA so za letošnjih štiriindvajset nagrajencev razglasili občane, ki jih je izbrala žirija in potrdila občinska konferenca SZDL. Po mnenju le-teh so bili med več kot 50 kandidati najbolj upravičeni že letos priti na vrsto za to visoko priznanje. Skoro vsi letošnji nagrajenci so sodelovali v NOV, opravljali so odgovorne dolžnosti v letih povojne graditve in so še zdaj aktivni družbenopolitični delavci. Priznanja OF so prejeli: Ivan Avbar (53 let) iz Dol. Kamene; Anka Avguštin (49 let) iz Novega mesta; Franc Brajer (59) iz Mirne peči; Henrik Cigoj (67) iz Novega mesta; Anton Cvelbar (74) iz Dobrave; Rudi Hrovatin (50) iz Irče vasi; Emil Jakše (63) iz Novega mesta; Štefan Jaklič (50) iz Rumanje vasi; Franc Kump (55) iz Dolenjskih Toplic. Justin Kranjčič (48) izNo-mesta; Terezija Kožar vega (64) iz Novega mesta; Štefan Kovač (58) iz Vavte vasi; Franc Plantan (66) iz Stranske vasi; Ivan Slapnik (60) iz Novega mesta; Jože Strugar (51) iz Novega mesta; Alojz Škrbec (59) iz Šentjerneja 85; dr. Tone Šaveli (53) iz Novega mesta; Ivan Šporar (58) iz Poljan; Joža Škufca (47) iz Otočca; Marija Šmajdek (49) iz Novega mesta; Karlo Šmid (60) iz Novega mesta; Erno Šali (60) iz Vavte vasi; Ivan Virant (69) iz Gor. Straže in Brane Vovk (59) iz Cegelnice. IZ ATEISTOV KATOLIKI - Strokovnjaki novomeškega gradbenega podjetja Pionir so morah pred odhodom v Libijo izpolniti tudi „ru-briko" o verski pripadnosti. Tako se je zgodilo, da so nekateri „nekda-nji“ ateisti postali katoliki, morda tudi muslimani. Papir pač vse prenese .,. . ZA LAS MIMO NOVE KATASTROFE - Nepričakovano neurje v noči od nedelje na ponedeljek je mnogim kmetovalcem znova pognalo strah v kosti. Na srečo nas hudo neuije, ki je tisto noč zasulo Ljubljano in okoliške kraje s točo, ni „obiskalo“. VENDARLE ANANAS - Novomeške gospodinje, ki so dalj časa tarnale nad pomanjkanjem ananasa v trgovinah, so si vendarle oddahnile: priljubljeni južni sadež se je po daljšem premoru znova pojavil v naših trgovinah, čeprav je bila njegova zunanjsjost marsikje nekako ,.čudno*, zelena. TRIJE DEČKI - V novomeški porodnišnici so pretekli teden rodile: Janja Kastelic Nad mlini 44 — Jerneja, Alenka Sobar iz Ragovske 16 - Matjaža in Ljubica Vertuš, Majde Šilc 19 - dečka. OBILO SADIK - Vrtičkaiji so v ponedeljek na novomeški tržnici našli marsikaj zase. Veliko je bilo sa- dik, ki so jih prodajali po zmernih cenah, pa tudi ostali kupci se nad izbiro niso pritoževali. Kilogram solate je veljal 16 do 20 din, pomaranče so bile po 12 din kilogram, korenje po 8, špinača po 20, za kilogram paradižnika je bilo treba odšteti 43 din, za papriko pa 60. Branjevke so jajčka prodajale po 1,70 do 2,00 din, merica sirčka pa je veljala 1 din. Ena gospa je rekla, da so zadnje tedne funkcionarji v interesnih skupnostih ure in popoldneve, včasih pa tudi noči, presedeli ob pripravah planov, pa ugotavljajo da zaman. Kar so izračunali, je bilo nekajkrat čez noč postavljeno na glavo Ker so prišla drugačna navodila od zgoraj. Prijave sprejema splošna služba TOZD Papirkonfekcija 15 dni po dnevu objave. Stanovanj ni na razpolago. letovanja za mlade PORTOROŽ N0U1GRAD POREČ R0UIN3 PULA MEDUL1N TROGIR SOLARIS KORGOLA 8ASKA VODA DUBROVNIK HUAR KOTOR BUDVA ULCINJ PROSTA DELOVNA MESTA! VA V!ATO n 3F beogradska banka: TEMELJNA BANKA LJUBLJANA Odbor za delovna razmerja objavlja naslednja prosta delovna mesta za POSLOVNO ENOTO V NOVEM MESTU: 1. VODJA POSLOVNE ENOTE Pogoji: — višja ali srednja šola pravne ali organizacijske smeri in najmanj pet let delovnih izkušenj 2. LIKVIDATOR GAJNE DINARSKE VALUTNE BLA- Pogoji: — srednja ekonomska ali druga ustrezna štiriletna srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj z opravljenim tečajem za šalterske delavce 3. BLAGAJNIK GAJNE DINARSKE VALUTNE BLA- Pogoji: — ekonomska srednja šola ali druga ustrezna štiriletna srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj z opravljenim tečajem za šalterske delavce. Prijave z dokazili o izpolnjevanju objavljenih pogojev pošljite na naslov Beogradska banka — temeljna banka Ljubljana, Ljubljana, Titova 40 - v 15 dneh po dnevu objave. GOSTINSKO PODJETJE „FIGOVEC' LJUBLJANA, OB LJUBLJANICI 24 objavlja prosta delovna mesta za nedoločen čas: 3 KV TOČAJK, 2 KV NATAKARJEV, 2 KV KUHARJEV. p.o. Nastop službe zaželen takoj. Prosimo, da se kandidati osebno oglasijo na upravi podjetja. Indija - Singapur : 14 dni, 24. maja Varšava- vikend 29. aprila, 4 dni, cena 2.390 din LETNI ODDIH DOMA: 32 krajev z lastnim prevo- zom ali z letalom iz Ljubljane in Zagreba. LETNI ODDIH V TUJINI: tedenski odhodi, RODOS od aprila do novembra PORTUGALSKA od aprila do oktobra ŠPANIJA - KANARSKI OTOKI, MALLORCA COSTA DEL SOL, COSTA BRAVA: od aprila do novembra TUNIS: od aprila do oktobra 1977. PROSTO DELOVNO MESTO Tovarna celuloze in papirja „Djuro Salaj", Krško, TOZD PAPIRKONFEKCIJA, KRŠKO objavlja prosto delovno mesto MATERIALNEGA KNJIGOVODJE Za zasedbo tega delovnega mesta se lahko prijavijo kandidati, ki imajo dokončano srednjo ekonomsko šolo, administrativno srednjo šolo ali temu sorodno srednjo šolo a i ustrezno nepopolno srednjo šolo s triletno oziroma 5-letno prakso. Poznati morajo strojepisje in strojno knjiženje, tehniko materialnega poslovanja, vrste surovin in izdelkov, tehniko knjiženja in vodenje materialne evidence ter predpise o obracu nu Delovna skupnost gostišča PRI GRADU, Brežice razpisuje vodilno delovno mesto DIREKTORJA gostišča (reelekcija) Pogoji: kvalificiran gostinski delavec smeri natakar ali kuhar. Kandidati morajo imeti zraven splošnih pogojev še: — najmanj 10-letno prakso v gostinstvu, — najmanj 4 leta na vodilnih delovnih mestih v gostinstvu, — predložiti morajo program dela in razvoja del. organizacije, — biti moralno-politično neoporečni. Stanovanje ni zagotovljeno. Pismene prijave z opisom strokovne usposobljenosti, dosedanjih zaposlitev in dokazila po razpisnih pogojih pošljite Gostišče PRI GRADU, 68250 Brežice, Ulica prvih borcev 2, do 10. maja 1977, dokler velja razpis. POČITNICE ZA VSAK ŽEP od 650 do 2.060 din v 37 hotelih ob obali -ANKARAN - PORTOROŽ -SAVUDRIJA -UMAG -POREČ - VRSAR - ROVINJ -PUNAT na otoku KRKU - KALI na otoku UGLJANU - VODICE pri Šibeniku - MAKARSKA RIVIERA - HERCEGNOVI To in še več vam je na voljo v Viatorjevem počitniškem programu „MORJE 77". Prijave m informacije: VIATOR Turistična agencija Trdinova 3, Ljubljana Telefon: (061) 314-544, int. 007 in (061) 316-871 Izleti za 1. maj BOVEC, PORTOROŽ, POREČ, ROVINJ, PULJ, MEDULIN, NJIVICE. PRIJAVE IN INFORMACIJE: J Titova 25 -(v kozolcu), tel. (061) 320-852, s 327—792, Naš nedeljski iztet ISKRA-AVTOMATIKA, TOZD TOVARNA NAPAJALNIH NAPRAV, NOVO MESTO, BRŠLJIN 63, telefon: (068) 21-050 ELEKTRIČNI PASTIR ..KEKEC" BO NAMESTO VAS PASEL ŽIVINO IN ČUVAL POLJA PRED DIVJADJO. Kupite ga lahko v vseh specializiranih trgovinah s kmetijskimi stroji, z lepotno napako ohišja pa tudi v tovarniI \ / Muzej v Železnikih (Foto: L. Hribar) Med prvomajskimi prazniki se boste verjetno podali ne samo na enodnevne ampak na večdnevne izlete, saj vam Turistične agencije nudijo obilo možnosti. Tistim, ki boste prvomajske praznike preživljali na Gorenjskem, in tistim, ki se boste vseeno odločili za enodnevni izlet, priporočamo, obisk Krope in Železnikov. Kropa je oddaljena 10 kilometrov od Radovljice, Železniki pa 17 kilometrov od Škofje Loke. Oba kraja sta znana kot stari železarski obrtni središči. Indu strijski razvoj je kovaško obr potisnil v ozadje, tako da dane v obeh krajih lahko vidimo I. maloštevilne kovačnice. vsem si v muzejih v obeh krajih lahko ogledamo makete kovaških delavnic, izvirna orodja, „slovensko peč", leta 1901 ugasli plavž, čipke in druge zanimi: vesti. Oba muzeja sta za nas toliko bolj zanimiva, ker je bilo tudi na Dolenjskem nekoč razvito fužinarstvo. Toda razen nekaj podrtij nas ničesar več ne spominja na te čase. 68000 NOVO MESTO GLAVNI TRG 7 Tel. 068 22 55S p.p.: 48 NOV DIREKTOR Vsi pristojni organi so za novega direktorja mokro-noške Iskre — tozd Elektroliti imenovali domačina Toneta Hočevarja. Hočevar je kot inženir organizacije dela trenutno zaposlen v Donitu - tozd Tesnila v Veliki Loki. Novo delovno dolžnost naj bi nastopil konec maja. posedanji direktor inž. Dušan Pivka iz Ljubljane ima mnogo zaslug za utrjevanje sedanj ega obetavnega proizvodnega programa in tudi predvideno naložbo, ki naj bi bila izvedena v tekočem srednjeročnem obdobju. Vrednost teh naložb bo znašala okrog 40 milijonov di- SPET NA TAPETI Komisija za ugotavljanje izvora ■,^]*2.ozenja v trebanjski občini je v P eteklosti in tudi sedaj dobivala ti?3*6 za Pregled imetja skoraj iz-Jucno v lasti zasebnih obrtnikov, Podobno je tudi drugod. Pred ne- Kljub letom nepogrešljiv Kmet Alojz Jarc iz Vrbovca še vedno predan dolžnostim BO TO SPOMENIK NEIZPOLNJEVANJA OBVEZNOSTI? Pionir je kot izvajalec del pri dozidavi trebanjskega zdravstvenega doma lepo ujel korak kljub precejšnjim zamudam ob začetku del. Če bodo dogovorjene obveznosti poravnale delovne organizacije v občini in še nekatere krajevne skupnosti, bi bili prepotrebni prostori lahko nared do konca junija. (Foto: Železnik) Gradnjo bi bilo škoda ustaviti Povečanje prostora za zdravstveno službo v Trebnjem je nujno. Vsi organi, ki se neposredno ukvarjajo s temi vprašanji, so se še pravočasno lotili te naloge. Nikakor ni mogoče reči, da se je zajemalo z veliko žlico, saj je dozidava predvsem zaradi pomanjkanja denarja razdeljena na dve fazi. Kmet Alojz Jarc iz Vrbovca pri Dobrniču kljub bližajočim se 71 letom še vedno z vso vestnostjo opravlja troje pomembnih družbenih dolžnosti v dobrniški krajevni skupnosti. Je član sveta krajevne skupnosti, dolga leta je predsednik borčevske organizacije in že 15 let predsednik poravnalnega sveta. Koščeni obraz kaže izredno delavnega človeka. V so sprejeli sklep za uvedbo Postopka proti enemu Tako trenutno Pionir gradi prostore, Iger bodo ordinacija za medicino dela, ordinacija za šolske in predšolske otroke in fizioterapija s pripadajočimi pritiklinami. Skupna površina tako prizidanih prostorov bo znašala 390 kvadratnih metrov. Med predvidenimi viri za ta dela so tudi sredstva delovnih organizacij trebanjske občine, TREBANJSKE KOVICE Dvakrat toliko glasbe željnih Trebanjska glasbena šola je v zadnjem letu podvojila število učencev drugih organizacij in občanov v višini 1,7 milijona dinarjev. Največ v tej postavki pomeni udeležba združenega dela, ki naj bi to obveznost poravnalo po lanskem zaključnem računu. To obveznost so začasno premostili s posojilom izvajalca in denarjem trebanjskega Zdravstvenega doma. Vrzel pa je nastala 15. aprila, ko bi morala biti manjkajoča sredstva zbrana. Če to Na sobotnem poimenovanju trebanjske osnovne šole po naroden heroju Jožetu Slaku — Silvu je drugič nastopil novi orkester k bene šole. Učenci se vestno pripravljajo za javni nastop v začetku maja. b Matoš, ki uspešno vodi tre-Hisko godbo, dosega tudi v glasbe-soli vse bolj razveseljive uspehe. V ebnjem imajo za delo na voljo nov k mo, harmonike in druga glasbi-> na mirenskem oddelku ravno ta-j,- P°“Cujejo klavir, kitare in pihala. .$ si zastavljajo raširiti glasbe-izobraževanje še izven središč, ^dvsem v Mokronogu in Velikem Največ ja ovira v delu šole je pomanjkanje prostorov. Vodstvi osnovnih šol v Trebnjem in na Mimi ji uvidevno nudita streho, vendar raztresenost dejavnosti'na več prostorov otežuje skupno delo z učitelji. V jeseni se nameravajo še kadrovsko okrepiti. Zanimanje učencev za posamezna glasbila je različno. Največ se jih za- pihala in trobila. V pripravljalnih letnikih se ukvarjajo tudi s piščalkami, na Mirni celo že predšolski otroci. Glasbena šola uspešno pomlajuje tudi trebanjsko godbo. Mladinsko godbo so združili s starejšo. Mladi uspešno izpopolnjujejo vrzeli, ko marsikateri starejši član ne more nastopiti zaradi službe. Ob slovenskem kulturnem prazniku je prvič nastopil še novi orkester glasbene šole. V njem igra 12 harmonikarjev in 10 klarinetistov. Tudi bodoči učitelji iz pedagoškega oddelka v Trebnjem se zanimajo za glasbo. Nekatere dija- nima za klavir, sledijo harmonika, e so opravile diferencialne izpite in nameravajo šolanje nadaljevati. ne bo nemudoma storjeno, bo treba po obstoječih predpisih gradnjo ustaviti in nadaljevati dela šele takrat, ko bo na voljo ves denar. Občinski izvršni svet je podpisane samoupravne sporazume združenega dela v občini vzel resno, zato je dal Pioniiju tudi jamstvo za premostitveno posojilo. Tega očitno niso vzeli povsod dovolj resno. Po podatkih, ki smo jih dobili na oddelku za skupne in družbene službe pri občinski skupščini v Trebnjem v sredo, 20. aprila, dogovorjenih obveznosti niso poravnali: SOZD Kolinska za tozd Tovarno za predelavo krompirja na Mirni, brežiško Gozdno gospodarstvo za tozd v Puščavi, ljubljanska Tehnika za tozd Industrijo gradbene keramike v Račjem selu, ElektroNovo mesto, Veterinarska postaja Trebnje, bencinski servis ljubljanskega Petrola v Trebnjem in naj večji delovni organizaciji v občini — trebanjski Trimo in mirenska Dana! Ob poravnavanj u obveznosti po raznih občinskih samoupravnih sporazumih se je kot na belo vrano dostikrat kazalo na IMV — tozd Tovarno opreme na Mimi. Tokrat je kolektivu potrebno izreči vse priznanje, svojo obveznost je poravnal. Ravno tako jo je poravnal KPD Dob, čeprav je kot proračunska ustanova imel s tem nemajhne težave. ALFRED ŽELEZNIK soboto, 16. aprila,'ga j e ob spravilu lesa iz gozda dodobra namočil dež, revmatizem gaje naslednje dni položil v posteljo, vendar je že prve dni poležavanja silil na piano. Očitno izvira zbadanje po sklepih še iz časov partizanščine. „Da, mlad človek prestane vse. Bili smo večkrat lačni kot siti,“ se spominja tistih časov. Otovorjen z nahrbtnikom in brzostrelko si moral dostikrat kreniti vse tja do Litije in nazaj. Na domu v Šahov-cu je za las ušel smrti, ko sta bila poleg njega padla dva, štiri pa so sovražniki zajeli. Fašisti so kar naprej iskali njihovo TV-4, a se jim niso dah. Kmet Jarc je bil po vojni prvi predsednik obdelovalne zadruge. „Ni šlo,“ se spominja tistih časov, pravzaprav časi niso bili zreli za zadružništvo. Ni bilo niti elektrike, da o traktorjih in dru- gih strojih, ki so danes po gospodarstvih, ne govorimo. Mislili smo preveč na hitro. Ni bilo ne orodja ne denarja. Časje prinesel svoje. Kdor je danes delaven, napreduje. Kar poglejte, kako rastejo nova gospodarska poslopja!11 Njegova preudarna beseda ima težo tudi v poravnalnem svetu. Kdor živi na vasi, ve, koliko je vredna sloga, ki pa jo včasih rušijo povsem odvečni spori za razna pota, meje ali kakšna preveč pikra na račun časti tega ali onega. „Naš poravnalni svet je imel dosti uspeha. Kar smo naravnali na poravnavo, je tudi uspelo. Kdor se ni strinjal z našim nasvetom in je trmoglavil na sodišče, je tam tudi propadel.41 Zadnje čase njihov svet nima več toliko dela. Menda ljudje še za jezo nimajo več toliko časa ob skrbeh na delu v tovarni in še doma. Spominja se, da so v začetku zasedali tudi po trikrat na teden. Nič ne kaže, da bi se kmet Jarc rešil družbenih dolžnosti. Žena je že kar navajena, da ga vedno kam kličejo. Letos naj bi v vasi dobili vodovod. Tod se bodo morale izkazati mladinske brigade v okviru letošnje delovne akcije v Suhi krajini. To pridobitev uvršča med največje uspehe. Pravzaprav je gradnja vodovoda v trebanjski Suhi krajini naj večja akcija v zgodovini teh krajev. Kljub denarju, ki gre za to iz samoprispevka, udeležba domačinov pri gradnji v denarju ni nič marjša kot drugod. V izbi ima na častnem mestu red dela s srebrnim vencem. V soboto se je temu visokemu odlikovanju in medalji za hrabrost pridružilo še občinsko priznanje Osvobodilne fronte. A. ŽELEZNIK S "■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■**■■■■■■■■■■■ in nameravajo šolanje nadaljevati. ALFRED ŽELEZNIK <~wwwwvwwn/wwwwwvwwn^vwwvwwww\/ww ] Terezija Šetrajčič j Kolinska naj reši čimveč krompirja 20. aprila smo v Mokro-n°gu pospremili na zadnji P°ti Setrajčičevo mamo. j*edka je mati, ki bi dala pet orcev za našo narodnoosvobodilno borbo, in tudi sama sodelovala od začetka do onca. Na njeno težavno živ-Jenjsko pot je le malokrat Posijalo sonce. Rodila je desetero otrok, v rani mladosti j3 dva umrla. S skromnimi °nodki moža, invalida iz Prve svetovne voj ne, je spra-. a h kruhu pet sinov in tro-Je hčera. Ob sovražnikovem j^padu na našo domovino j e a <*la Šetrajčičeva druži-03 na strani tistih, ki so med prvin^i prijeli za orožje. Sinova Ferdo in Ernest ta odšla v partizane med P^imi na Dolenjskem. Tova-5 Ferdo je spomeničar, Ernesta pa so že leta 1942 ?qJfP3t°rji ustrelili. Leta 43 je odšel v partizane ko-Wai 12-letni sin Pavček postal eden najmlajših borcev. Sin Ludvik in hči Olga sta bila 1942 aretirana in poslana v taborišči Rab in Gonars, po razpadu Italije pa sta se pridružila partizanom. Setrajčičevo mamo so fašisti 1943 aretirali in jo vodili iz zapora v zapor. Leta 1948 je postala vdova. Šetrajčičeva mama je bila vzorna žena in mati, kije dala družini vse, kar je mogla, domovini pa je žrtvovala še več. Šele v novi Jugoslaviji ji je na zadnja leta vendarle bolj posijalo sonce zadovoljstva. V imenu vseh preživelih borcev in aktivistov se naj-prisrčneje zahvaljujem Še-trajčičevi partizanski mami za vso pomoč, ki jo j e iz vsega srca dajala borcem in aktivistom. Hišica v Bruni vasi naj bi ostala večen spomenik partizanske družine. JOŽE JERIČ Prednost tovarne za okolico: prevzeli vse pogodbene količine - Tovarna si prizadeva za dohodkovne odnose tovarna v glavnem prevzela že vse pogodbene količine, sedaj naj bi pomagala še drugim. S tem si seveda nalaga breme velikih zalog pireja, kjer ji bodo Zaradi znane slabe ocene lanske letine krompirja na trgu se je nazadnje izkazalo, da je tržišče še marsikje zasičeno z njim. To je poslovno skupnost za krompir pred nedavnim prisililo, daje odstopila od sprejetega pravilnika prometa s krompirjem, kar enostavno pomeni, da se naj vsak znajde, kakor ve in zna. Ocene o še vedno razpoložljivih količinah krompirja pri pridelovalcih v državi navajajo številko 50.000 ton. V Sloveniji naj bi se kmetje otepali še s 4.000 tonami! Marsikje že obstaja bojazen, da utegne iz tega ostati le gniloba. Domžalski Helios je celo spet pognal naprave za pridobivanje škroba. Za to predelavo odkupujejo krompir po 92 par kilogram. Tovarni za predelavo krompirja na Mirni je naloženo predelati čim več krompirja, dokler bo ta primeren za predelavo. Pri tem je treba poudariti, da je OB RAMI - Mladi godbeniki uspešno nastopajo v trenem pihalnem orkestru. UVIDEVNI OBRTNIKI V akcijo zbiranja prispevkov za dozidavo trebanjskega zdravstvenega doma se je vključilo tudi trebanjsko združenje samostojnih obrtnikov. Konec minulega leta so na zbirni račun pri občinski skupščini nakazali 68.810 dinarjev, januarja pa je še sedem obrtnikov prispevalo 12.600 dinarjev. Lepo so se izkazali nekateri posamezniki: Ignac Škoda - 10.000 dinarjev, Franci Opara 5.500, Božidar Metelko 5.000, Alojz Zupančič 3.500, Jaka Agnič 3.000 in Otmar Meglič 2.500. Od vseh 71 članov združenja je svoje obveznosti izpolnilo 57 članov, 14 pa jih je ostalo ob strani kljub prizadevanjem združenja. KROMPIR TUDI NA DRUŽBENIH POVRŠINAH V Tovarni za predelavo krompirja na Mirni si letos marsikaj obetajo od proizvodnje krompiija na družbenih površinah. Prednosti pridelovanja na večjih površinah bi morale biti očitne. Novomeška zadruga je tako zasadila deset hektarjev s krompirjem, Kmetijsko gospodarstvo Slovenska vas pa šest. Z novomeško Kmetijsko zadrugo so skupno kupili mehanizacijo. v_______________________' NESKLEPČNA SEJA Zadnja seja skupščine te-lesnokulturne skupnosti v Trebnjem je bila zaradi neudeležbe nekaterih delegatov preložena na kasnejši datum. Do sklepčnosti je manjkalo sicer le še nekaj delegatov, vendar je izvršni odbor ravnal povsem pravilno in sejo odložil. Zaostriti nameravajo vprašanje odgovornosti delegatov iz raznih društev, ki bodo morala opravičiti takšno nesprejemljivo ravnanje. morale priskočiti na pomoč tudi državne materialne rezerve. Mirenska tovarna je predlagala kmetijskim zadrugam, da bi vendarle naredili korak naprej v vzpostavljanju dohodkovnih odnosov. Predvsem naj bi se predhodno dogovorili za nižje odkupne cene. Če bi pire uspeli bolje prodati, bi dohodek poračunali naknadno. Te, tako imenovane akontacijske cene pa zadrugam prav nič ne dišijo. Komisi a pri poslovni skupnosti za krompir se že ukvarja z oceno stroškov pridelovanj a krompirja in njegove prodaje iz nove letine. V sedanjih razmerah, ko dohodkovni odnosi še niso urejeni, je za tovarno pomembno, kakšno bo razmerje med jedilnim krompirjem in tistim, ki bo namenjen za predelavo. Po ne- katerih izračunih naj bi bil industrijski krompir za okrog deset odstotkov cenejši. Kot nam je dejal direktor mirenske tovarne inž. Miha Krhin, razmišlja tovarna o minimalni odkupni ceni. Le-ta bi seveda morala biti znana že pred letošnjim sajenjem. O tem se želijo odkrito pogovoriti s kmeti v maju, na že tradicionalnem sestanku v tovarni. Predvsem želijo določiti ceno, ki bo sprejemljiva za vse. Kmetje bi morali v tovarni videti sodelavca tudi v dolgoročnejšem smislu, ne le v tem, kako bodo sproti vnovčevali pridelek. Težave, ki jih imajo sedaj s krompirjem po skladiščih na Gorenjskem in Štajerskem, naj bi bile nauk, kako se ne sme delati. ALFRED ŽELEZNIK Sl 1 17 (K48) ★ - 28. aprila 1977 NOVO SKLADIŠČE — Mostarski Soko bo predvidoma do konca maja dogradil novo skladišče za krompir ob mirenski tovarni za 5.000 ton pridelka. Iz nove letine naj bi tovarna predelala 10.000 ton. Novo skladišče nameravajo izročiti namenu ob občinskem prazniku. Letošnji 27. april je v zgodovini brežiških opekarjev nadvse pomemben mejnik, saj so na ta dan odprli novo tovarno silikatne opeke. Stroji v stari opekarni so se za vedno ustavili 12. novembra lani. V njej so izdelali po pet milijonov opečnih enot na leto, toda zaradi zastarele tehnologije ter izčrpanih zalog kakovostne gline so •že dolgo komaj životarili. Nova sodobna opekama izdeluje silikatne zidake, njena letna zmogljivost pa je 30 milijonov enot. Za surovino uporablja pesek iz Globokega in z Bizeljskega. Dnevna poraba je 400 ton. Tovarna silikatne opeke v Brežicah je tozd organizacije združenega dela Salonit Anhovo. Za kolektiv in za občino pomeni ta obrat veliko pridobitev. Vrednost investicije je 120 milijonov dinarjev. Delovni proces je popolnoma avtomatiziran, zato bo stalno zaposlenih le 60 delavcev, prej pa jih je v sezoni (trajala je šest mesecev) delalo po 88. Količina izdelkov se bo torej ob manjšem številu zaposlenih šestkratno povečala. Tovarno so začeli graditi oktobra 1975. Še isto leto so dobili prvo pošiljko opreme iz tujine ter del opreme iz tovarne Djuro Djakovič. Februarja 1976 so uvoženo opremo že montirali in takoj nadaljevali z gradbenimi deli ter montažo jeklene konstrukcije. Maja lani so zaradi pomanjkanja denarja prekinili gradnjo ter jo spet nadaljevali konec julija. Najpomembnejši izvajalci so bdi SGP Pionir — tozd foško, Djuro Djakovič, Metalna Maribor, Kovinarska foško in Inštalacije Škofja Loka. Opreme so uvozili za 46 milijonov dinarjev. RAČUNI PORAVNANI. Kaže, da le ni vse tako črno, kot so nekateri domnevali. Občinska Turistična zveza bo delovala še naprej, ker je vendarle dobila prvo akontacijo, s katero poravnava neplačane račune. Nekaj od tega bo ostalo tudi za redno delo. NOV VRTEC. V novi stolpnici ob Bizeljski cesti so konec tedna odprli oddelek otroške varstvene ustanove, v katerega bodo sprejeli predvsem mlajše varovance. V zadovoljstvo zaposlenih mater organizirano varstvo otrok zadnji dve leti hitro napreduje v vsej občini, zlasti pa v mestu, kjer potrebe po varstvu hitro naraščajo. V osmih krajevnih skupnostih je trenutno v varstvu okoli 450 otrok. DVA KONCERTA. Brežiška glasbena šola je priredila dva javna nastopa za občinstvo, prvega 14. aprila, drugega 21. aprila. Z njima je počastila tridesetletnico plodnega dela. BREŽIŠKE VESTI Do tovarne so zgradili tudi novo industrijsko cesto, ki se v Brežini priključuje cesti Brežice — Globoko. Cesta do Opekarne je dolga 530 metrov in so jo že asfaltirali. To j e obenem dostop do celotne industrijske cone na tem območju. Pred tovarno so asfaltirali tudi parkirišče in ji tako dali pečat urejenosti. JOŽICA TEPPEY VEČ PRESTOPKOV, VEČJE DELA V Posavju že nekaj let opažajo naraščanje kriminalitete. To povzroča vrsto težav, ker javno tožilstvo z nepopolno zasedbo težko zmaguje povečan delovni obseg. Lani je občinsko javno tožilstvo v Brežicah dobilo 928 ovadb za polnoletne storilce kaznivih dejanj in 81 ovadb za mla-. doletnike. Tožilstvo je razen tega prejelo tudi 276 ovadb zoper neznane storilce. Lani so jih odkriti 5 3. Za razna kazniva dejanj a je bilo v minulem letu obtoženih 616 oseb, od tega 382 na podlagi vloženih predlogov in 234 na podlagi obtožnic. Obe številki sta večji kot leto poprej. IMOVE ORGANIZACIJE V brežiški občini so pomnožili število osnovnih organizacij Zveze komunistov. Na novo sojih ustanovili pri Zavodu za kulturo, pri Projektivnem biroju „Region“, pri osnovni šoli v Pišecah in v oddelku kovinske opreme tovarne avtomobilov IMV Novo mesto. Ta obrat posluje ločeno od tozda za prikolice, kamor so bili člani do sedaj vključeni v organizacijo. V njem je zaposlenih 46 delavcev. Od tega j ih je v Z K pet, vendar bodo to število kmalu povečali. USPEŠEN OBRAMBNI DAN — V soboto, 23. aprila, je več kot 800 dijakov Šolskega centra v Brežicah v koloni krenilo na sedem kilometrov dolg pohod v Dobravo. V gozdu so si uredili tabor in se po uspešno opravljenih nalogah zbrali na mitingu. Na pohodu so sodelovali člani profesorskega zbora, vojaki in predstavniki ZRVS. (Foto: Jožica Teppey) Novo v Brežicah Jubilejni prireditvi dokazujeta izredno prizadevanje za glasbeno vzgojo mladega rodu. Trem najboljšim učencem so ob zaključku podelili zlato liro, najvišje priznarje šole po uspešno dokončani nižji stopnj i. VSEM NA OČEH. Opekarna v Brežicah že od konca minulega leta ne izdeluje več zidakov iz žgane gline. Od konca januarja letos teče poskusna proizvodnja silikatne fasadne opeke, kakršno uporabljajo za novo solidarnostno stolpnico in stolpnico JLA ob Bizeljski cesti. Ti zidaki še niso iz brežiške tovarne, ampak iz Pule, iz tovarne Siporeks. V Jugoslaviji izdeluje to vrsto opeke samo še Luka v Brčkem. KDAJ SPET CVETJE NA OKNIH? Krajevna skupnost, Hortikulturno društvo in turistični delavci opozarjajo prebivalstvo mesta, naj tudi letos poživijo in polepšajo okna s cvetjem. Maj je pred vrati, zato si morajo občani pravočasno oskrbeti sadike. Hvala prav vsem Dober odziv krvodajalcev Aprilska krvodajalska akcija je bila doslej ena najboljših. Na odvzem krvi je prišlo v brežiški zdravstveni dom 496 prostovoljcev, vendar so jih 56 odklonili. Kri je darovalo 440 občanov. Odzvalo se je zelo veliko mladine, pa tudi delovne organizacije so bile dobro zastopane. To je rezultat uspešnega povezovanja občinskega odbora Rdečega križa s sindikalnimi organizacijami in društvi, zlasti z AMD. Organizatorji so zadovoljni tudi z odzivom kmetom in gospodinj, želijo pu, da bi segel njihov glas prav v sleherno hišo, saj v Brežicah že nekaj let ne dosegajo planiranega odvzema krvi. Na proslavi, ki bo 3. junija za krvodajalec brežiške občine, bodo večkratnim darovalcem izročili priznanja za njihovo nesebično pomoč ljudem v nesreči. Za to slovesnost pripravljajo tudi kulturni program. Občinski odbor RK bo tudi letos poskušal organizirati skupen izlet za krvodajalce. V tednu RK od 7. do 14. maja bodo v občini pomnožili vrste mladih članov Rdečega križa s sprejemom pionirjev iz prvih razredov osnovnih šol. V mesecu maju je napovedano tudi tekmovanje ekip prve pomoči, za katero se usposabljajo učenci sedmih razredov osnovnih šol. V istem mesecu bodo preizkusile znanje iz prve pomoči tudi ekipe civilne zaščite. J. T. PRIZNANJA - S seje družbenopolitičnih organizacij v počastitev 27. aprila in 1. maja v Brežicah, na kateri so podelili občinska priznanja OF, srebrne znake sindikatov in priznanja komunistom za tridesetletno delo v ZK. (Foto: J. Teppey) UNIČENI OBETI — V nasadih krškega Agrokombinata je pozeba napravila ogromno škodo. Največ jim je vzela breskev, v vinogradih pa skoraj vso vinsko letino. (Foto: Jožica Teppey) Počastitev 500-letnice je preložena na 10. september Do takrat bo nared tudi trg pred delavskim domom in hotel ob njem — Zbornik v zaključni fazi foško je spre merjeno v veliko gradbišče: tu gradijo, tam obnavljajo, asfaltirajo, vsepovsod pa hitijo, da bi dobilo mesto v jubilejnem letu kar najlepšo podobo. Izvajalci si izredno prizadevajo, da bi pravočasno dokončali glavni objekt in pridobitev za petstoletnico, to je delavski dom, vendar ga do prvotnega roka ne bo mogoče popolnoma dokončati, zlasti pa ne bi mogli zadovoljivo urediti okolice. Zaradi tega je odbor za pripravo proslave sklenil pomakniti osrednjo prireditev od 7. junija na 10. september. V starem delu mesta ta čas asfaltirajo Bohoričevo ulico, pod strokovnim vodstvom Zavoda za spomeniško varstvo v Ljubljani pa so začeli obnavljati Komu letošnja priznanja? S podelitve v Krškem Minuli ponedeljek so na slavnostni seji članov občinske konference SZDL in občinskega sindikalnega sveta podelili občinska priznanja „Osvobodilne fronte14 in srebrne znake sindikatov. Priznanje OF so tokrat prejeli po ena delovna organizacija in društvo ter trije posamezr niki. Tovarni celuloze in papirja „Djuro Salaj44 so ga podelili predvsem za njen prispevek k splošnemu družbenemu in ekonomskemu razvoju občine, Gasilskemu društvu iz Leskovca pa ob njegovi 85-letnici za dosedanje uspehe in aktivno vključevanje članstva v vsa pomembnejša dogajanja in načrte v krajevni skupnosti. Lojze Večko s Senovega je dobil priznanje OF za dolgoletno družbenopolitično delo v sindikatih, ZK, Zvezi borcev in drugih organizacijah ter društvih, Edo Zajel-šnik iz Brestanice za uspešna prizadevanja za razvoj šolstva v kraju in občini ter za delo v krajevni skupnosti, Antonija Ahnič iz Kostanjevice pa za zasluge, ki jih ima kot ustanoviteljica Društva prijateljev mladine v tem kraju ter kot dolgoletna članica in aktivistka v družbenopolitičnih organizacijah. Srebrne znake sindikatov so na slovesnosti prejeli tile prizadevni sindikalni delavci: Angela Kofol, Anica Zak-šek, Slavka Mikolavčič, Marija Novak, Jože Arh, Ivan Grabnar, Tone Unetič, Martin Zagorc, Anton Planinc, Fridi Klanjšček, Jože Lesjak, Ciril Puntar, Zoran Dular, Anton Molan in Maks Pogačar. Razen naštetih posameznikov sta si prislužili srebro tudi osnovni organizaciji sindikata Tovarne ce luloze in papirja v foškem in Elektrarne v Brestanici. hišna pročelja. Za obnovo fasad daje posojila Stanovanjska skupnost. V kratkem bo dobila novo fasado Valvasorjeva hiša, vzporedno s temi deli pa se bodo začela spomeniškovarstvena in obnovitvena dela na drugih kulturnozgodovinskih objektih. Tudi priprava zbornika gre h koncu. To bo najcelovitejše pisano delo o foškem skozi stoletja. Avtorji sestankov so znani PREDNOST PRODUKTIVNOSTI Tiste organizacije združenega dela v krški občini, ki so lani poslovale z izgubo ali pa so se lovile na robu rentabilnosti, niso mogle upoštevati določil družbenega dogovora o razporejanju dohodka, zato so sredstva za osebne dohodke večinoma oblikovale neodvisno od doseženega dohodka in družbenega proizvoda in se prilagajale rasti življenjskih stroškov. Ti so se lani povečali za okoli 13 odst. Letos bodo morali razmerje popraviti in se predvsem truditi za večjo produktivnost in dosledno uresničevanje stabilizacijskih programov. Poprečni mesečni osebni dohodek na delavca se je v občini lani povečal za 15 odst. in je znašal 3879 dinarjev. NADOMESTNE VOLITVE NOVA IMENA V ZK Minula konferenca občinske organizacije ZK, ki je bila ponovitev prejšne nesklepčne, je potrdila predloženi letošnji program konference, komiteja in njunih komisij, bila pa je tudi volilna. Tako so za namestnika sekretaga komiteja OK ZKS izvolili J ožeta Peterkoča s Senovega, za predsednika častnega razsodišča Marjana Žibreta in za člana Dušana Žuniča, nova člana komiteja pa sta Budimir Ilič s Senovega in Božo Gorjup iz foškega. slovenski zgodovinarji, publicisti in strokovnjaki z raznih področij. Zbornik bo obsegal oko- li 600 strani. Pripravljen je tudi scenarij za filmski zapis o foškem. Koordinacijski odbor za izvedbo prireditev ob petstoletnici mestnih pravic foškega je skupaj s finančno komisijo pripravil merila za zbiranje sredstev, s katerimi bi pokrili stroške obsežnih priprav. Predvideno j e, da bi delovne organizacije v krajevnih skupnostih foško in Leskovec prispevale za te namene po 350 dinaijev na zaposlenega. V kolektivih izražajo pri-prav| enost za sodelovanje, saj bo dala petstoletnica mestu trajen pečat z vrsto novih pridobi- ^______________________________£T. NUJNA HITRA POMOČ O nujnosti obnovitve dvorane in poslopja kulturnega doma v Kostanjevici smo že večkrat pisali m se posebej poudarjali, kako je potreben v kraju ..Dolenjskega kulturnega le-stivala44. Žeje, da bi objektu zagotovili osnovne pogoje za boj »udol> ne“ filmske in gledališke predstave ter številne prireditve, so pnceu uresničevati v lanskem decembru. . Z denarjem, ki sta ga prispevali republiška kulturna skupnost m krška občinska skupnost - vsega J bilo 450 tisoč dinarjev - so ze uredili centralno ogrevanje in se pripr ' vili na obnovo dvoranskega P°”’ sten, na potrebno novo strešno Kri • no in še kaj drugega. Zal pa J® uresničitev vsega tega že z™31?."!, denarja. Kot so nam povedali, bi p trebovali še kakih 300 tisočakov. _ Ob tem, da že več mesecev v a rani ni kino predstav in daje v tajcu razmerah težko pričakovati, da do uresničili program gledaliških g stovanj v okviru 22. prireditev lenjskega kulturnega festivala , “ Kostanjevici morali čimprg Pns* čiti na pomoč. Seveda moram podporo tej želji zapisati še to, aa krajani že prispevali in še boa? kajšnje število prostovoljnih de* nih ur in da so pripravljeni dati obnovo svojega doma tudi enod ni zaslužek. Krške novice ZA OCENO - Igralska skupina na kostanjeviški osnovni šoli je minuli ponedeljek v režji tovarišice Sketo-ve uprizorila na odru domačega kulturnega doma znano pravljično igro „Carovnik iz Qza“. Z njo so se vključili v tradicionalno revijo posavskih amaterskih gledaliških skupin, tako da je predstavo ocenjeval tudi republiški selektor. ZA NOVO SPREJETE - Četudi so pred časom v ZK krške občine sprejeli sklep o obveznih uvajalnih seminarjih za kandidate za sprej em v partijske vrste, je očitno, da tega ne morejo uresničiti. Ob upoštevanju objektivnih vzrokov se je komisija za idejnopolitično izobraževanje odločila, da bodo bolj primerni ponovni seminarji za novo sprejete člane. Prvega naj bi pripravili že prihodnji mesec. POMEMBNA DOPOLNITEV -Po razstavi monotipij Borisa Kobeta, ki je bila uvodna prireditev 22. sezone kostanjeviškega „Dolenjske- ga kulturnega festivala44, je na šolska „Gotjupova galerija va obogatila svojo po vsej Jugos J znano zbirko. Zanjo so namreč kupili 12 Kobetovih del iz ciKia Martinu Krpanu. POSLEJ ŠE TESNEJE -timstvo krške občinske skupše občino Bajina Bašta v Srbiji je * prineslo podpis posebnega dog ra, ki sta ga sklenili obe konfer socialistične mladine. Z njimi ustanovili skupno delovno brig za sodelovanje na zveznih aKcij\ • To leto naj bi v akciji ..Beograd _ sodelovalo tudi 25 mladih iz Kr občine, poleg tega pa so se dogo rili še za sodclovaije Bajibaštanov akciji „Suha krajina 7744. DELA NE ZMANJKA r V okvi- ru programov za 500-letmco krških mestnih pravic opažamo v Kraju dneva v dan večjo delovno vnle1m9 vrsto novosti. Prav ta čas zaključujejo pripravljalna dela za aaaltiranj nekaterih ulic in ..vpadnic na de nem in levem savskem bregu. Silikatni zidaki iz Brežic V novi tovarni šestkrat večja proizvodnja kot v stari - Za zidake uporabljajo pesek iz Globokega in Bizeljskega — Poizkusno obratovanje že od februarja letos soboto občinske slTifi . ^ACIM OBČINSTVOM — Po uspelem koncertu, kije bil pred nedavnim v sevniški Lutrov-P rt ^ s^*)’ se b° oktet Boštanjski fantje v soboto ob 19.30 predstavil doma, v dvorani TVD ^°^tar5u' ^ot ve^no doslej bo ta večer lepo doživetje za vse ljubitelje naše pesmi. (Foto: Bolj potrebnim večji regres Občinski sindikalni svet je sprejel stališča do letošnje sindikalne liste aprila • s*n<^a*n' svet v Sevnici je na seji v ponedeljek, 18. jP “> sprejel tudi stališča o uveljavljanju letošnje sindikalne liste, lih /?sn°Vno izhodišče in vodilo pri tem delu, posebno pri določi-nat •k'*6 mo8°^e dogovarjanje, so se odločali za kar največ alter-1Vn*h predlogov, ki predvsem omogc tivi m se zavzemajo, da kolek-pjjc.rnars*katere določbe jasneje za-Naiv°*V mteme samoupravne akte. loč CC kriteriJev 50 postavili pri dota i?nju.regresa za dopust. Sklad za nizi ^ a naJ bi se v delovnih orga-nave’^' V oblikoval v višini c‘c 1.300 dinarjev na zaposlene-Pres IStemu’ ^i v preteklem letu ni hodk£e* PovPreonega osebnega do-v gospodarstvu (le-to znaša dinaijcv) naj bi se izplačal re-mu !zn«ku 1.000 dinarjev. Tiste-_> ki ni presegel dvakratnega po-SD„ ,Cne8a osebnega dohodka v gorstvu, bi se naj izplačalo 900 omogočajo pravičnej še rešitve. dinarjev, ostalim pa po 8 00 dinarjev. Sindikat podpira tudi prizadevanja Društva prijateljev mladine. Za organizirano letovanje otrok naj bi se plačevali stroški letovanja za vsakega otroka, če le-ti prejemajo otroški dodatek. Za to so določili posebno lestvico: pri cenzusu 1.100 dinarjev na družinskega člana naj bi se stroški letovanja krili v višini 90 odst.; pri družinah od 1.100 do 1.300 dohodka na člana 76 odst., pri 1300 do 1.750 63 odst. in pri tistih do 2.000 dinarjev dohodka na člana naj bi se krila le polovica stroškov letovanja. Zi ostale otroke se upošteva: na otroka 200 dinarjev dodatka za regres, ‘Samohranilci pa naj bi1 bili' upravičeni do dodatka 400 dinarjev. Posamezni kriteriji se medsebojno izključujejo. Računajo, da bo nekaj denarja tudi ostalo. Ta denar naj bi po sindikalnih organizacijah namenili za zdravljene delavcev, potrebnih zdraviliškega zdravljenja in za socialno šibke. Te predloge morajo pripraviti osnovne sindikalne organizacije ob upoštevanju mnenja zdravstvene službe. Pri tem ne bi smeli iti tudi mimo težjih delovnih pogojev. A. ŽELEZNIK SEDMERO PRIZNANJ OF Na proslavi v počastitev dneva OF v Sevnici so v torek podelili letošnja občinska priznanja OF. Med družbenimi organizacijami je to priznanje prejela krajevna konferenca SZDL Boštanj za prizadevanje pri izgradnji socialističnih odnosov v tej krajevni skupnosti. Med posamezniki so priznanja prejeli: Drago Bizjak za dolgoletno ' delovanje v društvih in organizacijah, posebno v TVD Partizan v Sevnici, Dominik Culleto iz Rečice, Franc Hribar iz Pijavic, Ani-ca Simončič iz Krmelj a, napredni kmetovalec Alojz Tomažin iz Dolnjih Orl in Franc Zorko iz Blance". ie v jedilnici Industri- v s f0?He konfekcije Jutranjka visok'h'C-' Pro^ava v počastitev Dl» . jubilejev naše partije in So ^dnika Tita. Tovarišu Titu >jn j Proslave poslali posebno Vani ravno Pismo. O prazno-sek>!?*V’soktf1 jubilejev je govoril ]an ®r sveta ZK v Jutranjki nez Zagrajšek. Prepeljejo 2.300 ljudi Avtobusi celjskega Izletnika prevozijo v sevniški občini 1.056 km na dan, v glavnem po najslabših cestah Poslovalnica celjskega Izletnika v Sevnici ima med drugim na skrbi šolske in delavske prevoze v občini. 13 avtobusov vzdržuje osem delavskih prog iz vseh vetrov. stanku se mora avtobus namreč umakniti s ceste, postajališč pa ni niti ne morejo obračati na Glavnem Nekateri pravijo, da so nekatere ceste primerne samo za buldožerje, in vendar se po njih prebijajo veliki avtobusi z mnogimi potniki. Mnogi dostikrat omenjajo, da bi bilo nujno vpeljati v Sevnici mestni promet. Zal to onemogočajo predvsem neurejene prometne razmere. Ob po- »S£“-v ™ Sevniški paberki Novi cestni tem* ^avo k° Pono<-* še lep čas ta«, č«Prav . Je na ..nJem P^Stavt * • ''VP1U' jv na kar devet svetilk na Repuh|1.' javne razsvetljave. naWč ~ skupnost za ceste je ni tjp, "J}ed gradnjo ugotovila, da ji ta p"1 financirati osvetlitve, ker le-tega - Podpisih ni obvezna. Zaradi benoJ H bilo spremenjeno celo grad-da ... °Votienje. Izgleda torej, kot obfinjjj0 kandelabri na čtno. V teJitJ t n>so prišli do salamonske sveUn^ k° te luči pripraviti do tia na-*!’- Ponudbi laškega Elek-narjev m Pri^>uček stal 234.497 di-denar' .! še jasno, od kod dobiti ta Mrk »>nitl *cc’° bo plačal tokovino. Potna^j^svetljave odločno kaže na 'vo dogovarjanje ob na vi-p P1 ostem vprašaju. Posio?0 ZE v NOVEM - V novi ni stanovanjski stavbi blizu zdravstvenega doma v Sevnici je konec minulega tedna prodajalna Peko že zasijala v vsem novem sijaju. To je lepa pridobitev za to trgovino, ki se je doslej stiskala v dokaj neprimernem malem prostoru v starem delu mesta. Pred prvomajskimi prazniki naj bi v novih prostorih pričela delati tudi sevniška pošta, ravno tako je nameščena že oprema za špecerijo kmetijskega kombinata. NE MARAJO ZA METLE - Cestarji bodo morali stopiti na prste pešcici zasebnih prevoznikov, ki po Boštanj u in Sevnici divjajo s prepolnimi tovornjaki zemlje in gramoza, tako da izdatno trosijo tovor čez rob kesona po ulicah. Minuli teden so nesnago, ki utegne biti tudi nevarna za druge udeležence v prometu, še čistili cestarji. Bodo prevoznikom poslali račun za to pt...„l«u.jv? trgu. Težave imajo tudi zaradi neusklajenih delovnih sobot po sevni-ških kolektivih. Ker ne delajo vsi naenkrat, dostikrat vozijo prazni, kar pomeni kakšno soboto tudi po 25.000 dinarjev izgube. Pereče vprašanje je tudi avtobusna postaja v Sevnici. Po občinskem odloku so jo dolžni zgraditi. Minuli četrtek je bil lokacijski ogled. V poštev sta prihajali enačici ob železniški progi blizu tovornega skladišča in zemljišče med železniškim in novim cestnim mostom. Kot je ta rešitev morda primerna za daljšo prihodnost, je videti neprikladna za prva leta, ker tod še ni pravega življenjskega utripa. Vsak dan, razen ob prostih sobotah, prepeljejo po 1.000 šolarjev, ravno toliko delavcev in okrog 300 ostalih potnikov. CVIČEK JE CVICEK Odbor društva vinogradnikov iz Tržišča seje na zadnji seji zavzel, da se ime za cviček ne krasi še z raznimi pokrajinskimi pridevki, kar pomeni predvsem neupravičeno širjenje območja, kjer uspeva. Gre predvsem za nekatere pobude vinogradnikov z Bizeljskega območja. Stvar se jim zdi prav tako neumestna, kot bi bil npr. „dolenjski merlot" ali kaj podobnega, za kar vemo, da uspeva na drugem koncu Slovenije. Ponosni na velike dogodke Konec minulega tedna se je v trebanjski občini zvrstilo več prireditev, tesno povezanih s proslavami v počastitev 40-letnice KPS, jubileja prihoda tovariša Tita na čelo naše partije in njegovega visokega življenjskega jubileja. V soboto dopoldne so na trebarjskem zdravstvenem domu odkrili spominsko ploščo v spomin la sejo članov ob !lpriPravfcSmo vodili ga i,, 1 Avalo ;n &a smo si t0v z ® inielfl0* neznane- več razgovo. Ss^iSss?*je biia se £°b STi P°P°ldne, je p3 ^dnjih la se je zače- V1V H dv0rPN ? pred POžd,.., .liniji, š+afp/ ato smo Pte^.izSloveS110 Palico s P° Dr„ ,niku Tit,^ Sem Predal k btu fai> sonammenda tretji- ^; okr«Pm?PH0vedali’ da °silcev v o e n°ben ^ v govoru ob pre- daji ni zmotil; čeprav je tudi res, da smo imeli vsi tremo. Tovariš Tito nas je nato povabil v Beli dvor, Iger smo zadnji nosilci sedeli z njim in tovarišico Jovanko pri posebni mizi. Okoli pol ure smo se nato z njim pogovaijali. Takrat je tovariš Tito predlagal, naj bi v bodoče predajal njemu štafetno palico le eden od mladincev. Nadalje je menil, da bi bil 25. maj dan mladosti, Titova štafeta pa naj bi se preimenovala v štafeto mladosti. Vsi ti predlogi so bili kasneje sprejeti in že naslednje leto tudi ta zamisel uresničena. Razen tega štafetne palice niso več predajali tovarišu Titu v Belem dvoru, ampak na stadionu. Vse te novosti veljajo še danes. Spominjam se, da so bili takrat na večerji prisotni vsi naši najvišji voditelji. Posebno se spominjam zdaj že pokojnega Moše Pijade, s katerim se je predsednik Tito pošalil, oziroma ga v šali imenoval mladinca. Naša miza je bila zelo bogato obložena, vendar si skoraj nismo postregli. Potem smo šli v avtomobile in se peljali za tovarišem Titom na stadion Partizana. Tu smo sedeli v častni loži skupaj s predsednikom Titom in ostalimi voditelj i ter gledali telovadni nastop in atletski program. Nato smo se vsi skupaj za slovo fotografirali s predsednikom Titom, se poslovili in odpeljali domov/1 , TITOVI OBISKI Predsednik Tito je po vojni zelo rad zahajal na Kočevsko, oziroma prihaja sem rad še danes. Po napornem delu se razvedri v kočevskih gozdovih, kjer nabira nove moči za odgovorno delo. Pogosto krene s puško na rami v kočevske gozdove na divjad. Seveda se včasih ustavi tudi v Kočevju. Govorov v Kočevju res še ni imel, razgovarjal pa se je s predstavniki občine in občani, pa tudi nekatere delovne organizacije je obiskal. „Novi-ce“, ki so taikrat izhajale v Kočevju, so 12. aprila 1963 poročale, da je 8. aprila ob 12.30, uri obiskal Kočevje predsednik SFRJ Josip Broz-Tito. Najprej je kosil v hotelu, Iger seje razgovarjal z direktorjem hotela, nato pa se je pogovarjal še s predsednikom občinske skupščine Dragom Benčino. Zanimal se je za priprave na proslavo 20-letnice Kočevskega zbora. Precejšen del razgovora je bil posvečen gostinstvu in turizmu, predvsem pogojem za posojila, številu zaposlenih in osebnim prejemkom, kočevskim specialitetam, kijih ni, in j e nato predlagal, naj si kakšno omislimo, abonentski prehrani in ceni obrokov itd. Predvsem paje poudaril, da bo nova asfaltna cesta Škofij ica-Kočevj e pripomogla k večjemu dotoku turistov na to območje in da bi bilo dobro to cesto spojiti z Delnicami. Po kosilu je obiskal kočevsko kemično tovarno, kjer se je zanimal za tehnološki postopek, pohvalil je lepe in raznovrstne končne izdelke ter zaželel ko- lektivu veliko uspehov pri nadaljnjem delu. Tudi v Dolenjskem listu 1. junija 1967 smo poročali, daje predsednik Tito po praznovanju svojega rojstnega dne obiskal med drugim tudi Kočevje, Iger ga je pričakalo okoli 3.000 ljudi. Tovariša Titaje takrat v imenu občanov pozdravil predsednik občinske skupščine Miro Hegler, v imenu pionirjev pa ga je pozdravila in mu še enkrat čestitala za rojstni dan učenka 6.b osnovne šole Kočevje Milica Koleta, ki mu je izročila tudi šopek cvetja. Po krajšem postanku in pozdravu z občani je Tito s spremstvom zapustil Kočevje. . ZLATO JELKO NAJDRA2JEMU TOVARIŠU Tovariš Tito je bil vedno najdražji gost Kočevja in Kočevske. To so delovni ljudje in občani pokazali ob vsakem njegovem obisku. Prav na njihovo pobudo in pobudo družbenopolitičnih organizacij mesta Kočevje je izvršni svet krajevne skupnosti 7. februaija letos sklenil podeliti najvišje priznanje KS kipec „Zlata jelka“ in zlato plaketo mesta Kočevje tovarišu Josipu Brozu-Titu, ki praznuje letos 85-letnico rojstva in že 40 let uspešno vodi KP oziroma ZK. To priznanje bo predala Titu oziroma njegovemu zastopniku delegacija KS. V njej so Vladimir GaSparac, Lojze Hočevar, Edita Junc, Stane Letonja in Stane Otoničar. Točen datum predaje še ni določen. KS Kočevje-mesto podeljuje za svoj krajevni praznik 4. maj svoja priznanj a. Doslej so na ta dan, ko je bilo leta 1945 osvobojeno Koče\je, podeljevali najzaslužnejšim občanom kipce „Bronasta jelka“ ter zlate, srebrne in bronaste plakete. Letos bodo prvič podelili kipec „Zla-te jelke“ in prvega bo dobil prav tovariš Tito. JELKA IN PLAKETA Avtor kipcev zlate in bronaste jelke ter plaket je domačin, akademski kipar Stane Jar m. Kipec jelke simbolizira s svojo mladostjo in vitkostjo hitro rast in povojni razvoj mesta Kočevje, ki je bilo med vojno skoraj popolnoma porušeno. Hkrati predstavlja mlade neuklonljive ljudi, ki žive v kraju, obdanem s širnimi gozdovi. To so novi, po mislih in čustvih mladi naseljenci iz vseh krajev Jugoslavije, ki so našli svoj življenjski prostor na Kočevskem, kije tudi zibelka slovenskih partizanov. Jelka je shranjena v deblu breze. Kot so med vojno kočevski gozdovi varovali naše borce, tako zdaj deblo breze varuje zlato jelko. Les pa je tudi osnovno bogastvo Kočevske. Gozdovi so osnovno bogastvo teh krajev, ki so po vojni omogočili razvoj Kočevju, pa tudi drugim krajem Jugoslavije. Plaketa mesta Kočevj a pa je povzeta po mestnem grbu, kije bil Kočevju podeljen leta 1471 skupaj z mestnimi pravicami. Plaketa v današnji izvedbi je delo Staneta Jarma. KIPARJEVO DELO Če na kratko predstavimo še avtorja zlate jelke Staneta Jarma, naj povemo le, da se je rodil 1931 v Osilnici, da je končal likovno akade-mj o 1954 in da zdaj kot likovni pedagog vpliya na likovno preobrazbo mladega rodu in uresničevanje gesla »Človek - delo - kultura . Vodi tudi kočevski Likovni salon. Med drugim je doslej ustvaril spomenik v Osilnici, spomenik padlim profesorjem in dijakom kočevske gimnazije, skupino kipov ..Žalujoče vdove“ v Kostanjevici (Forma viva), grobnico padlim borcem v Kočevju in več drugih del, ki so javno prikazana na območju od Slemen do Kolpe. Med njegove najuspešnejše stvaritve sodi »Deklica s piščalko**, kije postavljena kot vodomet v središču Kočevja. Razstavljal je v domovini in tujini. Je tudi nagrajenec Prešernovega sklada in dobitnik druge nagrade republiškega odbora SR Slovenije ob proslavi 20-letnice revolucije. OBLJUBA »Trudili se bomo, da bomo tudi v bodoče delali tako, kot nas je učil in nam dajal vzgled tovariš Tito. Utrjevali bomo socialistične samoupravne odnose, bratstvo in enotnost naših narodov, saj je vse to zrastlo iz revolucionarnih idej in tradicij NOB, ki ga je spet vodil tovariš Tito,“ je poudaril predsednik izvršnega sveta KS Kočevje-mesto Stane Otoničar, nekdanji aktivni oficir JLA, sedaj rezervni podpolkovnik. JOŽE PRIMC KOČEVSKE H0V1GE * MlfA.tlritči *>no •' *«• M* ^\<>{ IvI.lNa /A..vri < iiut M t lMTA K mulativna tekstilna industrija, . Kritična je le izguba v Novo-teksovem tozdu, saj ta znaša 5.606.000 dinarjev in je ena največjih v gospodarskih organizacijah v metliški občini sploh. Sicer pa je metliško gospodarstvo lani doseglo 754.813.000 dinarjev celotnega dohodka, kar je za 25 odst. več kot v 1975 in 4 odst. nad planiranim; družbeni proizvod znaša 184.255.000 dinarjev in je v primerjavi z letom 1975 za 9 odst. višji, vendar za 13 odst. pod planiranim. Dohodek znaša 155.008.000 dinarjev ali 8 odst. več kot v letu prej in 14 odst. pod planiranim. Ostanek dohodka je sorazmerno majhen in znaša 3.892.000 din. Tako je akumulacija gospodarstva za 83 odst. nižja kot v 1975 ter 87 odst. pod planirano. Bruto OD so porasli za 17 odst. in znašajo 117.248.000 dinarjev ter za 2 odst. presegajo plan. Neto OD pa so se zvečali za 14 odst. — izplačanih je bilo 80.735.000 dinarjev in so pod planirano višino. Povprečni neto OD na zaposlenega je v lanskem letu znašal 33.389 din. , V občini je bilo lani v gospodarstvu zaposlenih 2418 delavcev ali en odst. več kot leto poprej; stopnja zaposlovanja je 3 odst. pod planom. Zmanjšale so se zaloge gotovih izdelkov, saj so bile 31. decembra 1976 za 19 odst. manjše kot leto poprej. Vrednost zalog je na ta dan znašala 38.447 tisočakov. Delovne organizacije so lani izvozile za 51.928.000 dinarjev blaga; vrednost izvoza se je tako povečala za 19 odst. in presegla planirano za 16 odst. Uvoz je ostal na ravni leta 1975, kar kaže, da gospodarstvo uspešno izvaja stabilizacijske ukrepe na področju uvoza in izvoza; vrednost uvoženega reprodukcijskega materiala, strojev, naprav itd. je.lani znašala 100.08,1.000 dinarjev. . Čeprav je gospodarstvo lani investiralo v razširjeno reprodukcijo 53.763.000 dinarjev ali 6 odst. več kot leto poprej, je to še vedno 9 odst. manj kot so planirale OZD. Produktivnost se je povečala za 6,7 ekonomičnost pa za 23,8 odst. Kljub nekaterim ugodnim rezultatom (visok porast celotnega dohodka) je zaskrbljujoče padanje akumulativnosti gospodarstva. Glavni vzroki za to so visoka rast cen reprodukcijskega materiala ter zakonske in po- ZAKLJUČEK POLITIČNE ŠOLE Prejšnji četrtek se je v Metliki končala dvomesečna občinska politična šola, ki jo je obiskovalo 25 slušateljev iz delovnih organizacij. Na testiranju so slušatelji pokazali solidno znanje, saj so preizkus znanj a vsi uspešno opravili. O osnovah teorije marksizma in aktualnih nalogah so slušateljem predavali domači predavatelji. Življenjski mejnjj Na slavnosti v Gradcu je 20 novih kofl»un prejelo članske izkaznice ___^ Na slavnostni seji občinske konference ^^ifdvais^'31 tek, 22. aprila, je član IK CK ZKS Ludvk Golo°u novosprejetim članom Zveze komunistov podelIU kaznice. Med temi, ki so se v Gradcu Pri , 100.000 članom ZK v Sloveniji, je večina nrta“*y ^ žensk, 12 neposrednih proizvajalcev, dva toneta, nagovoru je tov. Golob poudaril, da je sprgetn munistov še posebej za mladega človeka pomem na njegovi življenjski poti, saj se je s tem zavestno bo vse svoje delo in znanje posvetil napredku svjej?* in razvoju socializma. Na vprašanje, kaj jim pom® v ZK, so štirje izmed njih takole odgovorili. 24, 85 h »5 CaSoii 6 dt 5®ja c »04 »liv, 'svohj P0SV6 *ita t ?cje Nz: 1 ko praznujemo velike °{0^ Zveze komunistov ^Jf Tita- Z* 5ZTKomet". ^ gala OO ZK vKoiro Spazili in ocenili moje ° ^ Zdenka Stajdohar, učenka poklicne šole Beti: ,,Najprej moram reči, da j e to zame velika čast Zavedam pa se, da sem s tem, ko sem postala članica Z K, sprejela večje naloge in večjo odgovornost. V ZK meje pripeljalo moje dosedanje delo v mladinski organizaciji, kjer aktivno delam že od osnovne šole. Tudi vnaprej si bom za interese ZK prizadevala predvsem v okviru naše osnovne organizacije ZSMS." M delo v samouprav"*^ gi#! občinskem pre^^tfO«, t^b.^semu.d.0^^ nik. Sprejem v tfSBFSgr članstvo v - svoje Branko * pri TGP: »D°£ y seb' e volj dozoreli nisem bil Prpr® jem. v ZK Seda) P® oSti ^V r, S 33!{si lavec in borec so^jrf* podjetju m za^ £m kot na delovnem^« prizadeval za s r rilnost in razvoj odnosov.' hKI Božidar Malešič, monter centralne kurjave iz Metlike: „Zame je to velika prelomnica. Vem, da bo vse moje delovanje poslej imelo večjo težo, saj bodo tudi drugi moje delo sedaj ocenjevali bolj strogo. Pripravljen sem se spopadati z raznimi protislovji današnjega življenja in prepričan sem, da se bom znal trdno postaviti in zastopati svoja stališča." Ljudmila Cindrič, šivilja v Kometu: „Se posebej sem vesela, da sem člansko izkaznico dobila na tej slavnosti v Gradcu, ♦♦♦ Kolikor let, toliko ur vožnje J 25 letih delovanja avtošole pri AMD Bela krajina so za izpit pripravili nekaj tisoč kandidatov — Vedno več mladih, prevladujejo ženske ŠTAFETA V RIBNICI — Mladinec Bojan Novosel je v Ribnici prinesel štafetno palico s pozdravi predsedniku Titu. (Foto: Glavonjič) Štafeta svečano sprejeta Ribniška mladina je prevzela letošnjo štafeto mladosti od kočevske mladine 20. aprila na Jasnici. Na poti skozi ribniško občino je bila povsod svečano sprejeta. Okoli 13. ure je prispela pred dom JLA, Iger j oje pričakalo okoli 1.000 občanov, mladine, pionirjev in pripadnikov JLA. Štafetno palico j e prinesel mladinec Bojan Novosel, ki jo je po svečanosti tudi odnesel prvi del poti proti Sodražici. V vasi Podklanec so jo nato od ribniških mladincev prevzeli mladinci iz Notranjske. Na svečanosti pred domom JLA je zbranim spregovoril predstavnik občinske skupščine Danilo Mohar. Poudaril je predvsem vlogo predsednika Tita pri uveljavljanju partije in socialističnega samoupravljanj a. Pri tem je poudaril, da je pot partije tudi edina pravilna pot delovnega človeka. Predsednica osnovne organizacije ZSM Ribnica Meta Pakiž je nato prebrala! pozdravno pismo delovnih ljudi in občanov, v katerem so Titu izrazili najlepše želje^a njegov rojstni dan. V bogatem kulturnem progra- mu so nastopili godba na pihala, učenci glasbene šole, mladinski pevski zbor osnovne šole, pripadniki JLA, mladinci, in orkester SMB. M. GLAVONJIČ Za lepšo Grmado Grmada nad Ortnekom je najlažje in najhitrejše dostopna pešcem in motoriziranim turistom iz Ortneške in Dobrepoljske doline. Vendar dostop še ni tak, kot turisti želijo, pa tudi sam dom bi bil lahko lepši in boljši. Naša dolžnost je, da potegnemo vse stare načrte z zaprašenih polic in ponovno poizkusimo uresničiti vsaj tisto, kar se s skromnimi dohodki naše Grmade da. Prepričan sem, da nam bodo pomagali tudi naši zvesti obiskovalci in delovne organizacije, katerih člani radi obiskujejo Grmado. S samoprispevki smo že veliko naredili. Morda bi tudi za Grmado uvedli „gradbeni dinar". Prispeval bi vsak po svojih močeh. Prepričan sem, da bi nam uspelo. Razgrnimo pred našimi zvestimi prijatelji in obiskovalci Grmade svoje načrte! Turistično društvo naj letos razmisli o naših predlogih in začne urejati Grmado. Uresničili naj bi tudi zamisel o postavitvi razglednega stolpa. V. P. Prispevek za boljši sprejem V Ribnici je bil pred kratkim posvet o izboljšanju televizijskega sprejema na območju občine Ribnica in akciji za pridobitev možnosti sprejema na tudi drugega programa RTV Ljubljana. Posveta so se udeležili predsedniki krajevnih skupnosti, krajevnih organizacij SZDL ter drugi. Ugotovili so, da so na območju občine že vzpostavljene mreže pretvornikov, z izjemo na ort-neškem gradu, kije še v gradnji, in bi bilo treba financirati le pretvomiške aparature z antenami. To bo stalo okrog 636.000 din. V zameno bi na območju vse občine lahko gledali II. program RTV Ljubljana. To pomeni, da bi lahko gledalo drugi televizijski program 2085 televizijskih naročnikov, kolikor jih je ■trenutno v občini. Ker je uresničitev omenjene investicije vezana na prispevke, ki jih morajo zbrati občani sami, so na posvetu sprejeli sklep, da bi sleherni televizijski naročnik prispeval po 200 din, naročniki na območju Loškega potoka (veja za tiste, ki še niso poravnali osnovnega prispevka za gradnjo televizijskega ZASTAVA NA STOLPU Kar so obljubili, so tudi opravili. Novi televizijski pretvornik pri Ortneku v ribniški občini je 16. aprila dobil 28 m visok stolp, na njegovem vrhu pa že vihra zastava kot znak nove delovne zmage. Zdaj morajo le še tehniki opraviti zadnja dela in pretvornik bo začel 1. maja delati poizkusno, 25. maja pa redno GREMO V KINO V kinu doma J LA v Ribnici bodo na sporedu naslednji filmi: 28. aprila „Ujetnik Druge avenije11, 30. aprila in 1. maja „Derviš in smrt“, 4. in 5. maja ,,Obtožnica za uboj študenta". Matineja 30. aprila in 1. maja »Napadite, pridaniči!". M.G-č pretvornika v Loškem potoku) pa še 500 din več. Del sredstev naj bi se natekel tudi iz sklada o združevanju sredstev za financiranje programov in planov razvoja v krajevni skupnostih. Prepričani smo, da lastniki televizij skih aparatov ne bodo odklonili plačila prispevka za dokončno ureditev televizijske mreže, saj si bodo tako omogočili boljši sprejem in gledanje II. programa RTV Ljubljana. To pa bo brez dvoma lepa pridobitev za vse občane. —m Za obletnice Družbenopolitične organizacije občine Ribnica se vključujejo v letošnja praznovanja jubilgev Zveze komunistov in tovariša Tita. Občane in delovne ljudi vabijo na nasledrge prireditve: PETEK, 29. APRILA, ob 17. uri: odkritje kipov „Kurir-čka" in „Ribniška pesem" pred osnovno šolo Ribnica ter sprejem kurirčkove pošte. SOBOTA, 30. APRILA, ob 17. uri: sprevod nastopajočih skozi Ribnico in ob 17.30 v let-nem gledališču v gradu osrednja svečanost - politično zborovanje in revija pevskih ■ zborov (moški in šolski pevski zbori ter Slovenski oktet). SOBOTA, 21. MAJA, ob 19. uri: v Dolenji vasi v DC 16 tretja revija pevskih zborov iz občine Ribnica. SREDA, 25. MAJA, ob 9. uri: v letnem gledališču v Ribnici sprejem pionirjev osnovnih šol v občini v Zvezo socialistične mladine, srečanje mladih s predvojnimi komunisti iz občine in svečan zaključek bralne značke. NEDELJA, 31. JULIJA, pri partizanski bolnici Ogenca pri Loškem potoku odkritje spo-, minskega obeležja padlim v tej bolnici. PRESELILI SO SE Pred kratkim je bilo drugo zasedanje skupščine SIS za komunalno in cestno dejavnost ribniške občine. Na njej so razpravljali o landcem delu, o delovnem programu za letos, o srednjeročnem načrtu sofinanciranja asfaltiranja in obnovi občinskih cest do leta 1980, finančnem načrtu skupnosti za letos in še o nekaterih drugih zadevah. Več o tem bomo še poročali. Tokrat naj omenimo, da se ie uprava te skupnosti preselila na Seškovo 50, kjer je že samoupravna stanovanjska skupnost. Ribniški zobotrebci GALLUS V RIBNICI - Oktet Gallus iz Ljubljane se je pred kratkim predstavil Ribničanom. Najprej so nastopili za učence osnovne šole, nato pa še za odrasle. To je bila ena boljših prireditev, ki so jih Ribničani poslušali zadnja leta. ŠE EN KIP - Poročali smo že, da kipar Saša D. Mandič izdeluje kip narodne junakinje Majde Šilc. Zdaj je delo v glavnem dokončano in ga bo kmalu poslal odlit v Zagreb. Zvedeli pa smo, da je isti kipar začel izdelovati še kip kulturnika iz Dolenje vasi Franceta Zbašnika (po mojem ima KUD iz Dolenje vasi tudi ime). Kipar pravi, da bo tudi ta kip kmalu dokončal in ga poslal odlit hkrati s kipom Majde Šilc. VELIKA ŠKODA - Kmetje pravijo, da je aprilski sneg in mraz povzročil precej škode in da se obeta zato letos zelo slaba letina. Mraz je uničil cvetove sadnega drevja, povrt-nin in drugih zgodnjih poljščin. Največ škode je v višinskih območjih občine, Iger se je sneg najdalj zadržal. Zdaj je žal vsem kmetom, ki so verjeli lepemu vremenu v februarju in marcu ter so začeli saditi in sejati. Kaže, da bodo kmetje izkoristili prvomajske praznike, da bi nadoknadili, kar so izgubili zaradi slabega vremena. PLEŠEJO V DVORANI - Nesporazum, kije nastal ob začetku dela folklorne skupine v Dolenji vasi, je zdaj odstranjen. Mladi folkloristi že vadijo v dvorani DC-16. Prej so imeh vaje v prostorih bivše gostilne Kozina. SPET ROKOMET - Ko so si Potočani uredili pri osnovni šoli rokometno igrišče, je tudi njihova ženska ekipa tekmovala v dolenjski ligi. Rokometne tekme so bile tudi osrednje razvedrilo domačinom. Potem je ekipa razpadla, ker so se dekleta razkropila po raznih šolah in službah. Tako eno sezono niso tekmovale, zdaj pa bodo spet tekmovale namesto ribniške ekipe. ob&an vprašuj« odgovarja — Kako pa si se spomnil, da si kupil sir? — Ker sem se vozil po luknjasti cesti od Žlebiča proti Sodražici. ~ 28 aprila 1777 Stran uredil: J02E PRIMC ČEUSI Mi smo Titovi, Tito je naš” 'ero geslom je izzvenela svečanost ob sprejemu zvezne štafete mladosti v Kočevju _™j ji1- 80 aPfila zelo svečano sprejeli letošnjo štafeto fcjstni <4n mvesec nosi pozdrave predsedniku Titu za njegov Mr«* vecan°st se je začela z nastopom delavske godbe, S.iev osnovne šole, nastopom harmonikarjev ter recita- 1 “osnovne sole in gimnazije. svobode> kjer tekla ki, ’ Je najprej pri- tOiti v nK-- raJevne skup-12.25 •cmi Kočevje. Ob •0d^znStnaznanile Pri' ,e Pr*esla i6 P^-kijo 11» mladinka Vesna Me- 24 a °B KOLPI svečano činti? Možnosti ' 0 P°što. Se2PM sSt?r^dsednik ob-repuhijfif Podelil tudi čatl5lrePubliška ^DMga ocibora za ?zaslužnim ol> STe- preriva* tudi svečana S0 film 0 Titu taliva Ja *n ZK“ ”SaZV0-) de&vske-Kvoh, •• elovamu z M S° orSaniz‘-Poi01^ iz 2uhr qem ljudske ftl>b%rZKRaZfaVa je zacs« ^'letnip; . . m tovariša dobnnv E8orrg i u organi- NivV^osoor« dolini- Po-So „ ^oviii šni; ^ ^|anizu:ali te dni V^^ENUI ob 17- «i “ pdMi razstave, rU,Zeju v Ko' ^ika >e4er>a ie »sT *° v Slove' obistu Tl*a. Na !; • etmci Pred-fen Titav-%S0 Prikazani obis]>* je iv Sl?veniji. Pose- SX <4R*, ^tiju ,,,s° organi?;. Kočevski. v sodel°-iane, m ‘Judske revolucije Večtisočglavi množici je ob tej priložnosti spregovoril sekretar občinske konference SZDL Peter Šobar, kije med drugim poudaril, da v idejah predsednika Tita vidimo vsi Jugoslovani pa tudi napredni ljudje vsega sveta kažipot k napredku in bratstvu. Poslušalce je spomnil tudi na odgovornost za razvoj občine, uresničevanje ustave in zakona o združenem delu, priprave za bližnja kongresa ZK in nove volitve. Omenil je tudi skromno priznanje, ki ga bo Titu letos podelila krajevna skup- nost Kočevje-mesto in ki pomeni vsaj majhno oddolžitev tovarišu Titu za vse njegovo delo, izraža pa tudi veliko ljubezen vseh naših občanov do tovariša Tita. Nato je povedal, da tudi občani Kočevske podpirajo predlog, naj bi tovarišu Titu za njegov 85. rojstni dan podelili že tretjič red narodnega heroj a. Nato so mladinci prebrali svoje čestitke, želje in pozdrave tovarišu, učitelju in voditelju Titu. Člani Društva za varstvo in vzgojo ptic Kočevje pa so za zaključek svečanosti spustili več sto golobov—pismonoš in tako na svoj način počastili to svečanost, ki je bila v zadnjih letih ena najlepših v Kočevju. J. PRIMC ŠTAFETA V KOČEVJU - Mladinka Vesna Metelko je prinesla štafetno palico pred spomenik Svobode v Kočevju, kjer je bila osredja svečanost ob sprejemu štafete. (Foto: F. Brus) Radi bi ribiško družino 'CERKVI osrkvj °b °ef orUož usklajevalnega odbora KD Kočevje, Svetu krajevne skupnosti Osilnica sem dolžan odgovoriti na kritiko mojega članka pod gorkim naslovom (DL št. 15 dne 14. 4. 1977), ker mi pripisuje neresnico in kompromitiranje KS Osilnica. Obenem se bom dotaknil zapisa s sestanka usklajevalnega odbora RD Kočevje, inv i t0^nih del in lovske družine ? so j^ajev^^^Po okoliških Vne>ili m&nostl kresovi, ^Dtinlvr i z območja “Pnostj, Nov j". A. ARKO A^V0DNlK| V WUde.leženci tečaja ^avC1 taborn‘ški 2nan Pltc' \C eoictič ne in &t, een5>je in Vs so pokazali od- ^ razaIje ^orlu vfu° opravili metoma jsak odgovar- kko vprašanj. JEM ^ letos ^'4Sekd°„0l8ani"^ano sprejeti v ,0v vseh J1 UCenci sed- ■ 25. bo na Bazi •■%. k°8u na dan mla- 'ti“ježoVe na’ reki Kolpi11), ki je obravnaval probleme, ki sojih načeli osilniški ribiči. Pojasniti moram, daje del nesporazuma tudi v tem, ker si je uredništvo DL dovolilo spremeniti naslov „Ali Lahko osilniški ribiči razpravljajo o ribiških problemih? “ in dalo novega ,,Radi bi ribiško družino11. Usklajevalni odbor RD ni mogel zavrniti „osilniškega predloga'1 o lastni RD, ker ga ni bilo, kar se lahko RD Čabar in Kočevje prepričata iz prej etega zapisnika sestanka osilniških ribičev. To je bilo razvidno tudi iz mojega poročila s sestanka ribičev. Razveseljivo je, da so RD kot KS Osilnica začele razpravljati o problemih, ki so jih obravnavali osilniški ribiči, kar se jim lahko šteje le v dobro. Ribiči so razpravljali o samoupravljaj u in obveščenosti v RD Čabar, ki ni zadovoljivo. Kako more svet KS Osilnica skleniti brez sodelovanja ribičev, da je gospodarjeve RD v redu (zapisnik sveta z dne 18. 3. 1977)? Koliko rib so vložili na področju RD Čabar, je še vedno ne- f°!>ne iz Kočevja SV*,'’1 7 Tehnični p?slal v Kočevje Romano^! 3 r5: ° W3?la podatke, pri Kočevar" podatke V: Sv°je Praznovala obiskov°arltVe’pabi W ? Poli, .X cem tudi je ™l CC' M^?0snelPri nas 'h ^ nftf>fre kratkim iji' ^•>°szdlC^nje ~ m drugih 'te tlWsKiani ohv„xP-rav’ da bi V ^ v Ča«i? • en*» sai ie ^So>0obSzeiomal°- kh nimau ?nov> k'" n- >^AnchiVSebmo vitrina . omaric vitrinah visela ^a. obvestila, I ^jo dru- NOVO GLASILO - Pri Zidarju, gradbenem podjetju v Kočevju, so izdali prvo številko svojega glasila. Njegov glavni urednik je Albin Košir. Ta obveščevalec bo izhajal četrtletno v 1000 izvodih, tiskala pa ga bo kočevska tiskarna. Glasilo je za kolektiv zelo pomembno in potrebno, saj ima SGP Zidar gradbišča in delovišča širom po Sloveniji in v drugih republikah. Zdaj bo lahko ves kolektiv bolje obveščen o dogajanjih v podjetju oziroma na posameznih gradbiščih. Želeli bi, da bi redno izhajal in da bi ga pošiljali tudi svojim upokojencem. BIROKRACIJI SO ZRASLE PERUTI - Birokratizem se je po kočevskih društvih in organizacijah že tako razpasel, da je videti, kot da so člani društev in organizacij zaradi društvenega upravnega odbora in ne obratno. To se dogaja skoraj po vseh društvih, pa če opravljajo administrativno delo amaterji ali profesionalci. V obeh primerih bi bilo nujno spoštovati vsaj najskromnejša določila, ki so v vseh društvenih pravilih med uvodnimi členi in predvidevajo socialistični odnos do svojih članov in sočloveka. znano, ker so za tistih 160.000 din rib vložili na področju vseh treh RD, to pa je 70-80 km voda (Kolpa s pritoki). In nihče ne more trditi, da je na osilniškem področju veliko rib. O onesnaževanju rek ne bi razpravljal, ker lahko vsakdo vidi onesnažene bregove, če gre do reke. To potrjuje tudi izjava tajnika turističnega društva Čabar, „da je veliko smeti prinesla proti Osilnici in naprej Čabranka iz Čabra. Zdaj pa je občinska skupščina Čabar odločila, da občani lahko odlagajo smeti le na določena smetišča" („Turizem rešitev za podeželje", DL št. 15). Kolikor mi je znano, so do sedaj očistili Čabranko gimnazijci iz Čabra (1975 ali 1974?), lani pa je RD Čabar sklenila, da bodo ribiči očistili bregove; ne vem pa, če so to izpeljali. Zakaj naj bi bil ribiški sestanek „politični problem na terenu"? Ali zato, ker so povabili nanj ribiče s te in one strani Kolpe, ali pa, „ker ga ni sklicala krajevna skupnost" (zapisnik sveta z dne 18. 3. 1977). Ker so sestanek proglasili že vnaprej za „politični problem", se nekateri ribiči niso udeležili sestanka ..,. Opravičujem se, če sem narobe razumel ter interpretiral razpravo o ribištvu in RD (zbor delegatov KS Osilnica dne 13. febr. 1977), v kateri je bil proti le delegat Stanko Nikolič, in še ta je nazadnje sam izjavil, daje RD že tako in tako v načrtu KS. Sam sem sodeloval pri pripravi načrta razvoja KS in v njem je bila tudi RD, kar je bilo sprejeto 16. februarja 1975! V bodoče ne želim razpravljati na ta način, temveč sem pripravljen pogovoriti se odkrito, če bo to hotel sprejeti svet KS. JOŽE OŽURA Kumrovška 21 Ljubljana SKUPNA PROSLAVA V Kočevju je bilo te dni več svečanosti v počastitev obletnic ZK in tovariša Tita. Med drugim so 25. aprila SZDL, sindikat, krajevna skupnost in ZK praznovali dan OF, praznik dela in dan osvoboditve Kočevja. Na prireditvi so nastopili Slovenski oktet, recitatorji ljubljanske Drame in pevski zbor iz pobratene občine Dolina. Istega dne so zaslužnim sindikalnim delavcem svečano podelili srebrne značke sindikata, razen tega so prvič podelili bronaste znake OF, ki jih je dobilo 48 zaslužnih občanov z območja krajevne skupnosti Kočevje. PRAZNIK MESTA 4. maja ob 17. uri bodo v Kočevju svečano proslavili svoj krajevni praznik, se pravi dan, koje bilo leta 1945 osvobojeno Kočevje. Tega dne bo v Seškovem domu svečana akademija, posvečena tudi jubileju Z K in tovariša Tita. Kulturni program za to priložnost učenci osnovne šole Ko- čevje. Na proslavi bodo podelili najzaslužnejšim občanom letošnja priznanja krajevne skupnosti. REŠETO OBVESTILO! 7.A JELOVICO NUDIMO VAM: — okna in balkonska vrata — JELOBOR 76 — notranja vrata — vhodna in garažna vrata — senčila (polkna, rolete, žaluzije) montažne objekte KREDIT DO 30.000 DIN PRODAJNA MESTA Posavje—Brežice, Mercatorjeve poslovalnice v Šentjerneju, Trebnjem in Metliki JELOVICA, Škofja Loka, tel. (064) 61—361 VOZNIKI! ZAŠČITITE SVOJE VOZILO PRED KOROZIJO- ZUNANJJ IN NOTRANJI PREMAZ Z „VALVOLINE TECT-YLOM" VAM OPRAVI PETER PERDEC AVTOMEHANIK POD TRŠKO GORO 90, TELEFON 068-22-372 GARANCIJA ZA OPRAVLJENO DELO! TECTVL CENTER OBRTNIKI Nudimo vam trajno sodelovanje v proizvodnji panjev za čebele in drugega čebelarskega pribora. MIZARJI, LIVARJI, KLEPARJI in KLJUČAVNIČARJI, ki želite sodelovati na tem področju izdelovanja, se pismeno ali osebno zglasite na upravi MEDEX, Ljubljana, Miklošičeva 30. r CRADtTClJt, IG M »SAVA« KrŠk* 2A VAS!// •\> -t. • r- •' ' — Vrtni robniki dimenzij 5 x 25 x 100 cm so izdelani v ene kosu, so lahki in so izredno uporabni za urejanje poti vrtovih, dvoriščih itd. VSE ELEMENTE NUDIMO FCO NALOŽENE NA KAMION! Nudimo vam tudi ostale storitve našega podjetja, o načrta za hišo, materiala in izdelkov do prevoza montaže. \ INFORMACIJE: Po telefonu na upravi podjetja: (068) 71-035 in 71-733 a v obratu cementnin, Brege. TRAVNATE PLOŠČE dimenzij 60 x 40 x 10 cm so po svoji obliki skonstruirane tako, ua omogočajo čim večjo ozelenitev tlakovane površine. Prenašajo vse obtežbe vozil, zato so primerne za tlakovanje dvorišč, dovozni!) poti v garaže, parkirnih prostorov in za oblaganje brežin. TLAKOVALNE PLOŠČE dimenzij 50 x 50 x 5 cm izdelujemo v zaribani in v kulir izvedbi ter služijo za tlakovanje raznih površin: dvorišč, poti, za oblaganje spodnjega dela fasade... CESTNI IN VRTNI ROBNIKI — Cestne robnike izdelujemo v dveh dimenzijah: veliki — 15x 25x 100 cm in mali 12 x 20 x 100 cm. Namenjeni so za obrobo cestišč, ureditev pločnikov, ureditev uvoznih poti na dvorišča in za zaključke dvorišč . .. - • KDO SME GRADITI SPOJNE KANALE IN OPRAVLJATI PRIKLJUČKE NA KANALIZACIJO Komunalno in gradbeno podjetje „Novograd" Novo mesto, TOZD Vodovod in kanalizacija, še vedno ugotavlja, da posamezni graditelji brez dovoljenja in osebno ali po drugih nestrokovnih osebah gradijo spojne kanale in opravljajo priključke na kanalizacijo brez posebnega dovoljenja. Po členu 11 odloka o upravi, uporabi in vzdrževanju kanalizacije v občini Novo mesto (Glasnik št. 18/64) in spremembah odloka z dne 27. 9. 1966 sme spojne kanale graditi delovna organizacija, ki izpolnjuje pogoje nizkih gradenj, ali obrtnik, ki ima ustrezno obrtno dovoljenje. Po členu 4 istega predpisa mora lastnik stavbo ali stavbno zemljišče na območju kanalizacije priključiti na kanalizacijo, čim je ta zgrajena, najkasneje pa v 6 mesecih od dneva, ko je dana možnost za priključek spojnega kanala. Priključek na kanalizacijo opravi praviloma TOZD Vodovod in kanalizacija. Če ga opravi druga delovna organizacija ali obrtnik, se morajo taka dela opraviti pod strokqvnim nadzorstvom že imenovane TOZD. Pri nepravilnih gradnjah in priključkih se pojavljajo napake, ki otežujejo brezhibno delovanje naprav za odplakovanje fekalij in odpadnih voda. Nasprotno ravnanje, kot ga določa predpis, pomeni prekršek, ki se kaznuje. Vsi lastniki zgradb, ki so že opravili priključke na kanalizacijo brez dovoljenja, so dolžni priključitev najkasneje v 15 dneh po tej objavi priglasiti TOZD Vodovod in kanalizacija, ki skrbi za vzdrževanje spojnih kanalov. Da se izognejo vnevšečnostim, ki bi sledile, naj poslej občani zadeve pravočasno urejajo pri pooblaščeni temeljni organizaciji. KGP„NOVOGRAD" TOZD Vodovod in kanalizacija ŠTIPENDIJE ..SLOVENIJALES—STILLES" tovarna stilnega pohištva in notranje opreme SEVNICA OBJAVLJA za šolsko leto 1977/78 naslednje kadrovske štipendije in £ učna mesta: 1. ŠTIPENDIJE: 1 na ekonomski fakulteti 1 na fakulteti za arhitekturo 1 na biotehnični fakulteti — lesarski oddelek 3 na tehniški šoli lesne stroke 3 na srednji ekonomski šoli Prosilci naj pošljejo pismene prošnje na naslov delovne organizacije v roku 15 dni po objavi. Naknadno boste predložili še potrdilo o šolanju oz. vpisu, prepis zadnjega šolskega spričevala, potrdilo o premoženjskem stanju in lastnoročno napisano izjavo, da ne prejemate druge štipendije. Štipendije bodo podeljene po merilih samoupravnega sporazuma o štipendiranju. 2. PROSTA UČNA MESTA: 6 za pohištvene mizarje Pogoj: uspešno dokončana osemletka in zdravstvena sposobnost za opravljanje poklica. Pismene prošnje pošljite na naslov delovne organizacije v roku 15 dni po objavi, prepise spričeval o končani osemletki boste predložili naknadno. Vsak četrtek - LICITACIJA! „SOP" Krško, specializirano podjetje za industrijsko opremo, TOZD OPREMA, n.sub.o. Krško, razpisuje licitacijo za prodajo: kombibus IMV 1600 super — letnik 1971, v voznem stanju — izklicna cena je 8.000,— din. Licitacija bo 6. 5. 1977 v novi hali v Žadovinku: — za družbeni sektor ob 8. uri — za privatni sektor ob 9. uri UVODNI TAKT V GLASBI ZAGORSKO M. ime [OBZIRNOST SVETA GORA ETIOR JEZERO OTOK PRI ZADRU AZ.DRZAVA BERITE DL KARTA PRI TAROKU IGRALKA ECKBERG KRAJ PRI LJUBLJANI ORODJE ŽANJCEV REZULTAT ZGODAJ ZRELO SADJE AVSTRIJA ZEN.GLAS MEJNA Pokrajina med sz lil IRANOM! KRADLJIVEC RADIOAKT. iLEMENTl FiSlMi ČETVORKI LEGENDARNI BIKnBORSKI ■VZKLIKI KING COLE GENtRA NAELEKTREN OELtC V VSAKO HISOBL RAZGRA JANJE top POŠKODBA mm ŽREBEC nOMffl PAN TOSEUENCEV AVSTRAL. MEDVEDEK GLASBILO OTOK V SVETOPIS- OSEBA NAUK O LEGI IN SESTAVI ZEMELJSKIH PUSTI TROPSKA OVIJALKA OSVEŽILNA PIJAČA FR. REKA INDONEZ. OTOK DOMICELJ TOMAŽ PRIČA V rnrni PRITOK SAVE GR.CRKA VRSTA UMETNEGA VLAKNA SESTRIN ■MOZI TROJICA ŽIVAL, KI LETI Slikarka KOBILCA a oiW MAZILO ZELO TRDA KOVINA ŽIVEL 1. IGRALEC ZOBER PECIVO SOL OCETNE KISLINE POŠKODBA JAILZIlIL BERITE DL NIČ STROJ RUDAS LASZLO CAST ČEŠKA PRITROIL- NICA OL DEL ROKE OBUJEK SLOV. OBMORSKO MESTO SVETLO PIVO DEL LUKE VMESNA STENA w ERICH 'TEinr OREL HOJA ANGL.FILNI. ORODJE ZA PREKOPAVANJE VEČANJE OSNOVAMNO Gl H BARV JEZERO V UVAFRIKI VATA VRSTA ElEK MOC POSTAVA KRAJ PRI KIJEKl KIT.UTEŽ. mera TEKMEC KOROBAČ ir KVART HUS HUDIČ NAS PISATELJ (PREVOD muu Nakovalo AFR. DRŽAVA DL SašmrT I REŽA SPANJE GEOLOOBA mmr (PLUNKA) REDKEJŠE Ž.IME JADRNICA ORODJE i&MML PAST FOSFOR ATLETSKI KLUB 3,14159.. MORSKA ŽIVAL (LOVKAR) PEVKA TADIO BLAGAJNA ZVIJAČA ST.GR. PESNIK ZAPOR POTOMEC GLAS PREDVOJNA PROFASIST. or MESTO OB SKAORSKEM JEZERU ZEMLJIŠKA KNJIGA MIT. RIM. POOZEMUE HIMALAJ. OKONČINA NAGRADNA PRVOMAJSKA KRIŽANKA Bližnje prvomajske praznike vam želimo narediti prijetnejše tudi z nagradno križanko. Na reševalce, ki jim bo sreča naklonjena, spet čaka pet denarnih nagrad v skupni vrednosti 1.500 din. Pogoj je seveda pravilno izpolnjena križanka, ki mora biti poslana na uredništvo Dolenjskega lista do vkyučno srede, 11. maja. Nagrade so naslednje: GL.MESTO ALŽIRIJE RIM-VARUH OGNJIŠČA 1. nagrada 2. nagrada 3. nagrada 4. nagrada 5. nagrada 500.00 din 400.00 din 300.00 din 200.00 din 100.00 din Reševalci naj izpolnijo še naslednja navodila: rešitve je treba poslati na naslov Uredništvo Dolenskega lista, 68000 Novo mesto, p.p. 33, na kuverti pa mora biti v spodnjem levem kotu obvezna oznaka: KRIŽANKA. Naslov reševalca naj bo napisan na belem robu križanke, ki je hkrati kupon za udeležbo pri žrebanju. Prijetne prvomajske praznike vam želi vaš DOLENJSKI UST magm ■Hi ^ammm u__' • 7'...........• tii^BS!SalSSŽ \mm§^ * ? % MUff mmmm TEDENSWjlE 553 Četrtek, 28. aprila - Vital Petek, 29. aprila - Robert Sobota, 30. aprila - Katica (•»»Nedelja, 1. maja - Praz. dela Ponedeljek, 2. maja - Boris Torek, 3. maja - Aleksa Sreda, 4. maja - Florijan Četrtek, 5. maja - Miran LUNINE MENE 3. maja ob 14.03 uri - ščip BREŽICE: 29. in 30. 4. ameriški barvni film Ljubimci gospe Fany 1. in 2. 5. amenški barvni film Zadnja igra smrti. 3. in 4. 5. angleški barvni film Golgo 13. 6. in 7. 5. ameriški barvni film Neustrašni Valdo Peper. 8. in 9. 5. ameriški barvni film Let nad kukavičjim gnezdom. 10. in 11. 5. ameriški barvni film Lovci na premoženje. ČRNOMELJ: L 5. ljubosumnost. 5. 5. francoska SLUŽBO ISCE VZAMEM v varstvo tri otroke, od 2. leta starosti dalje. Naslov v upravi lista (1340/77). V VARSTVO sprejmem otroka. Šegova ulica 18, stanovanje 11, Novo mesto. STAREJŠI FANT išče zaposlitev pri starejših zakoncih ah vdovi (delo na vrtu ali kaj podobnega). Ponudbe pod šifro: ,.Priden in pošten". SLUŽBO DOBI TAKOJ sprejmem samostojno kuharico, ki bi po potrebi delala tudi za šankom. Stanovanje v hiši, plača po dogovoru. Oglasite se od 15. ure dalje. Košmrlj, Žabja vas 11, Novo mesto. VAJENCA ali priučenega delavca potrebujem takoj za izučitev za avtomehanika. Naslov v upravi lista (1375/77). TAKOJ sprejmem pleskarja in priučenega delavca. Plača po dogovoru. Viktor Matjašič, Metlika. * POTREBUJEMO žensko za čiščenje gostinskega lokala. Delo traja 4 ure zjutraj. Plača 2.000,00 din. Naslov v upravi lista (1385/77). STANOVANJA OPREMLJENO SOBO oddam fantu. Naslov v upravi lista ljubezenska drama Vlak. 8. 5. ameriški vestern Pravi kavboj. KRŠKO: 30. 4. in 1. 5. jugoslovanski film Pasijon po Mateju. 4. 5. ameriški film Rešite tigre.7. in 8. 5. ameriški film Šerif iz Tennesyja. 11. 5. nemški film Moj prijatelj Heintje. NOVO MESTO - KINO KRKA: Od 28. do 30. 4. francoski barvni film Neznanec je prišel z dežjem. 1. in 2. 5. ni kinopredstav. Od 3. do 5. 5. ameriški barvni vilm Blišč in beda Hollywooda - dan kobilic. Od 6. do 9. 5. ameriški barvni film Lovca na doto. 8. 5. ameriška barvna risanka - matineja Rojstni dan Miki miške. 10. in 11. 5. nemški barvni film Klovnovi pogledi. 12. 5. gostovanje Tržaškega gledališča (abonma) Benečanka. SEVNICA: 30. 4. in 1. 5. italijansko-francosko-nemški film Od Ardenov do pekla. 4. 5. angleški film Škandali neke lady. 7. in 8. 5. ameriški film Kraljičina ogrlica. 11. 5. italijansko-francoski film Veliki revolveraši. RIBNICA: 30. 4. in 1. 5. ameriški barvni film Zlomljena puščica. 7. in 8. 5. ameriški barvni film Strah je ključ. TREBNJE: 30. 4. in 1. 5. danski barvni erotični film Avtocesta v postelji. 7. in 8. 5. nemški barvni kriminalni film Izginila brez sledu. oa IŠČEM VEČJO SOBO ali sobo s kuhinjo v Sevnici. Ponudbe pod „Nujno potrebno**. Motorna vozila FIAT 850, odlično ohranjen, prodam. Janez Škabar, Novo mesto, Nad mlini 22. PRODAM dva traktorja Zetor (55 KM in 35 KM), pogon na vsa štiri kolesa, oba v odličnem stanju. Niko Jurgl, Žirovnica 12, Loka pri Zid. mostu. UGODNO prodam dobro ohranjenega spačka 2 CV 6. Prijave na telefon 21-864. SPAČKA, letnik 1974, prodam po ugodni ceni. Avto je strokovno pregledan in ocenjen pri Slovenija avtu. Registriran je do aprila 1978. Ogled možen v petek ali po T praznikih. Stokanovič, Jerebova 20, Novo mesto. UGODNO prodam tovorni avto Mercedes 322 kiper, registriran do konca leta. Možno tudi delo. Ponudbe pod šifro „PREVOZI". PRODAM VW 1500, starejši letnik, dobro ohranjen, generalno popravljen motor in registriran do aprila 1978. Naslov v upravi lista. Ogled v popoldanskem času. PRODAM ŠKODO, letnik 1971. Krka 19, Novo mesto. PRODAM traktor Pasquali, vprežni okopavalnik in psa čuvaja. Lesjak, Ragovska 5, Novo mesto. PRODAM ZASTAVO 101, letnik 1974. Informacije na telefon ^ 21-110 (dopoldne), 22-293 * (popoldne). PRODAM osebni avto Fiat 125 (italijanski), letnik 1970. Naslov v upravi lista (1387/77). PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1969, na novo registriran. Jože Unetič, Gorica 19, Leskovec, telefon 71-989. PRODAM R 8, letnik 1965, registriran do konca leta. Krhin, Pod Trško goro 53, Novo mesto, telefon 23-538. PRODAM traktor Zetor (25 KM) s priključki. Karel Pave, Gor. Brezovica 16, Šentjernej. PRODAM HAT 750, letnik 1972. Naslov v upravi lista (1310/77). PO UGODNI CENI prodam VW 1200, letnik 1964, registriran. Ogled vsak dan pri Ivanu Pircu, Zaloke 6, Raka. UGODNO PRODAM zastavo 750, letnik 1968, registrirano do februarja 1978. Naslov v upravi lista (1323/77). PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1971, prevoženih 61.000 km. Anton Rifelj, Lešnica 5, Otočec. PRODAM TRAKTOR Fent 14 KM, letnik 1961, s koso in hidravliko, v odličnem stanju, cena primerna. Franc Meserko, Sp. Pohanca, PRODAM ZAPOROŽCA, letnik 1975. Ogled od 16. do 19. ure. Sila, Rimska 20, Trebnje. PRODAM AUSTIN 1300 v zelo dobrem stanju. Milan Herakovič, Slinovce 17, Kostanjevica na Krki. UGODNO PRODAM traktor Corora 45 KM, pogon na štiri kolesa, odlično ohranjen. Sela 4, Lavrica. PRODAM skoraj nov MZ 150 KM. Zdravko Gusak, Hrastje 17, Šentjernej. PRODAM kosilnico BCS in 2 kravi pred telitvijo. Sevno 8, Otočec. MOPED APN 4, skoraj nov, ugodno prodam. Kristanova 39, Novo mesto. AMI 8 prodam, letnik 1972. Marko- 8 pi vič, Podturn 6, Dolenjske Toplice. PRODAM ŠKODO 1000 MB v voznem stanju, letnik 1968. Ogled možen popoldne. Jože Fink, Mala Cikava 8, Novo mesto. PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1972-73, ter kosilnico BCS 127. Medle, Brusnice 47. UGODNO PRODAM ZASTAVO 750, letnik 1971, registrirano do marca 1978, prevoženih 52.000 km, za 18.000,00 din. Šmihel 42, Novo mesto. ZASTAVO 750, registrirano do februarja 1978, prodam za 7.000,00 din. Pavlič, Črmošnjice 3, Stopiče. PRODAM traktor Ferrari 18 KM s priključki, plug, brane, prekopal-nik, plug za jarke in 2-tonsko prikolico. Franc Novak, Trnje 4, Velika Loka. PRODAM škodo. 1. 1972. Tramte Tone, Družinska vas 14, Šmarješke Toplice. pripadajoče kable. Ogled vsak dan zvečer. Jože Bevc, Dol. Dobrava 10, Trebnje. PRODAM kosilnico Figaro, malo rabljeno, po ugodni ceni. Naslov: Jože Staroveški, Floijanska 11, 68290 Sevnica. PRODAM malo rabljeno kamp prikolico Brako. Vinko Pirc, Kočevje, Trata VII/20. UGODNO prodam stroj za izdelavo cementne strešne opeke s kapaciteto 600 kosov na uro. Naslov v upravi lista (1390/77). PRODAM skoraj novo koso, grablje in brano za traktor Pasquali. Janez Kobetič, Mali Nerajcc 6, 68343 Dragatuš. PRODAM traktorske brane in mlin. Somrak, Kal 2, Novo mesto. POCENI PRODAM otroški voziček, kostim z dolgim krilom št. 42 in raztegljivo mizo 140 x 80 cm s stoli. Miklič, Nad mlini 42,Novo mesto. PO UGODNI ceni prodam štiri tro-delna okna dimenzije 180 x 140 cm. Ogled vsak dan. Ivan Pirc, Zaloke 6, Raka. PRODAM ostrešje in gumi voz (14 col), skoraj nov. Gričar, Ločna 27, Novo mesto. PRODAM frezer, silokombajn, plug, obračalnik za seno in traktorsko kosilnico. Janez Brolih, Hote-maže 31, Preddvor. PRODAM garažo. Slobodan Novakovič, Mestne njive 11, Novo mesto, telefon 21-710. UGODNO PRODAM 1300 sadik za živo mejo. Dragomir Pokomy, Novo mesto, Drejčetova pot 11. PRODAM novo prikolico za osebni avto, ki je skonstruirana tako, da se lahko demontira in garažira v kleti. Naslov v upravi Usta (1342/77). PRODAM trodelno sobno omaro in moped T 12. Romih, Kettejev drevored 39, Novo mesto. PRODAM 9 mesecev brejo kravo, staro 7 let, sive barve. Kristina Abunar, Črmošnjice 12 pri Stopičah. PO UGODNI ceni prodam dolgo belo poročno obleko št. 40. Krivec, Kettejev drevored 49, Novo mesto. PRODAM semensko visokorodno rusko ajdo. Mirko Uršič, Reber 21, Žužemberk. KUPIM KUPIM lahki gumi voz (14 ali 15 col). Jože Slak, ?rečna 34, Novo mesto. KUPIM Ferrari 30 KM, nov ali malo rabljen. Franci Penič, Žagaj 12, Bistrica ob Sotli. PRODAM PRODAM grablje Sonce 3. Ivan Senica, Gor. Polje 10, Straža. PRODAM spalnico po ugodni ceni. Rasema lirič, Kristanova 2, Novo mesto. PRODAM kosilnico Alpina. Karel Krajnc, Klenovik, Škocjan. PRODAM motorno žago Stihi 0,41, malo rabljeno. Anton Muhič, Mali Podljuben 2, Novo mesto. PRIKOLICO za prevoz čolnov (za Pasaro) prodam. Naslov v upravi lista. PRODAM pevsko ozvočenje Davoli 100 W, ojačevalec z mešalno mizo in ecnom, dve zvočni skrinji, stojala, dva mikrofona FBT, dve stojali za mikrofon ter vse PRODAM majhno hišo z gospodarskim poslopjem in vrtom, z vodo in elektriko v Trebežu ob glavni cesti, 5 minut do trgovine m do lokalnega avtobusa. Mihael Simo-nišek, Trebež 10, p. Artiče pri Brežicah. V ČRNOMLJU ugodno prodam hišo v tretji fazi v velikosti ]1 x 13,50, pripravljeno za dvostanovanjsko. Informacije: Rudi Adlešič, Semiška cesta 6, Črnomelj. PRODAM 1 ha in 11 arov obdelovalne zemlje, novo hišo, zgrajeno do pod strehe. Dovoz je možen do hiše z vsakim avtom. Zemlja je v Bučerci, 4 km oddaljena od Krškega. Interesenti naj se zglasijo na naslov: Kristina Mesojedec, Senovo 73. PRODAM 5 ha gozda blizu Tržišča na Dolenjskem. Informacije pri Leopoldini Ribič, Kvedrova c. 20, 68290 Sevnica. ZEMLJIŠČE (okoli 5 do 10 arov) v bližini Cateških Toplic, ugodno za postavitev karavan prikolice, na mirnem mestu kupujem. Zaželena je možnost priključka elektrike in vode. Ponudbe pod šifro „KARAVAN“ ali telefon (041) 419-979. JREKLfCI^ OPOZARJAM JOŽEFO GRIČAR, Mikote 7, p. Raka, da želim samo mir in nič drugega. Tinca' Razpotnik, Mikote. OPOZARJAM nekatere svoje sorodnike in druge ljudi, da se njihove ugotovitve o vzrokih bolezni moje matere ne skladajo z zdravniškimi ugotovitvami in izvidi, zato so neresnične in zlonamerne. Če bodo z neresničnimi in obrekljivimi govoricami nadaljevali, jih bom sodno preganjal. Edo Amf, Družinska vas. KLUB ZA KONJSKI ŠPORT V ŠENTJERNEJU prepoveduje vsakršno vožnjo in pašo na celotnem območju dirkališča v Šentjerneju. Kršilce te prepovedi bomo sodno preganjali. NEŽA KAPUSIN-KAPLAN, Klo-šter 1, Gradac, opozarjam vse, da nima nihče pravice sekati po mojih gozdovih in delati kakršnokoli škodo, ker sem še vedno lastnik jaz. V nasprotnem primeru bom vsakogar sodno preganjala. ^OBVESTILA I Cenjene stranke obveščam, da bo z 10. majem 1977 odprt ženski salon ,,DANICA“ v Šmihelu 13 pri Novem mestu. Za obisk se priporočam! Danica Mihalič, Brod 39, Novo mesto. Hitro, poceni, kvalitetno in z 2-letno garancijo vam vgradim rolete in žaluzije. Roletaistvo Lojze Medle, Novo mesto, Žabja vas 47, telefon 23-673. RAZNO Kmečki fant, star 28 let, želi zaradi pomanjkanja časa preko oglasa spoznati sebi primerno dekle. Ponudbe pod šifro „Bodoča žena“. POROČNI PRSTANI! Če želite osrečiti in razveseliti svoje dekle, ženo ali nevesto, ji kupite lep prstan! Dobite ga pri Otmarju Zidariču, zlataiju v Ljubljani, Gosposka 5 (poleg univerze). - Z izrezkom tega oglasa dobite * 10 odst. popusta! sfiicinia Ob nepričakovani izgubi drage mame in stare mame FRANČIŠKE KOVAČ se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, vaščanom, ki so nam stali ob strani, ter kolektivoma Iskra Mokronog in IMV Novo mesto za izrečeno sožalje in vence. Žalujoči: otroci Ani, Francka, Slavka, Fonzi, Mari in vnuki. Po dolgi in mučni bolezni nas je za vedno zapustil dragi mož, oče, stari oče ter brat NIKOLA HODANOVAC Iskreno se zahvaljujemo vsem zdravnikom ter ostalemu medicinskemu osebju kirurškega oddelka novomeške bolnice, ki so mu v težkih trenutkih nudili pomoč in sc trudili, da bi mu ohranili življenje. Hvala vsem sorodnikom, znancem ter ŠCG Novo mesto za podarjene vencc ter vsem, ki so ga spremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Mara, sinovi, hčerke ter drugo sorodstvo ING. ŽESUNU in njegovi ekipi se za strokovno pomoč in kvalitetno delo pri gradnji naše hiše najlepše zahvaljujemo. KOROŠČEVI. ZA HVA LA Ob nenadni in boleči izgubi dragega moža, očeta, brata in strica VIKTORJA JUREJEVClCA se toplo zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu spremili na zadnjo pot ter mu poklonili toliko lepega cvetja in vencev, nam pa osebno ali pismeno izrekli sožalje. Posebno se zahvaljujemo sosedom za izkazano pomoč, oiganizaciji Zveze borcev NOV, upokojencem in gasilcem. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Vlasti Pertot, dr. Starcu in osebju bolnice Novo mesto. Hvala tudi govornikom za tople poslovilne besede. Žalujoči: žena Olga, hčerka Jolanda, brat Jože ter sestri z družinama in drugo sorodstvo DRAGEMU očetu VLADU KOVAČU z Dvora pri Žužemberku iskreno čestita za 65. rojstni dan hčerka Slavka z družino. LJUBI ZVONKI NOSAN, ki te dni praznuje 18. pomlad želi vse najlepše in izpolnitev vseh želja mož Slavko. Dragima JOŽETU IN FANIKI KRIVEC za obletnico poroke mnogo zdravih in srečnih let ter veliko razumevanja želi družina Bartolj. STRAJNARJEVI MAMI iz Ledece vasi pri Šentjerneju iskreno čestitajo za njeno 90-letnico z željo, da bi bila še dolgo zdrava med nami, hvaležni otroci Jože, Mici, Tončka, Pepca, Rezka, Albin, Fani z družinami, 22 vnukov, 13 pravnukov, brata Francelj in Janez in sestre Tončka, Pepca, Rezka, Ančka in drugo sorodstvo. V maju 1977 praznujeta 50-letnico skupnega življenja MATIJA in MAGDALENA ČEMAS, roi. Ivanovič, iz Zilj 24, Vinica. K temu zlatemu jubileju iskreno čestitajo brat Stanko z družino, sin Stanko z družino, hči Marica Čadonič in vnukinja Anica Sta-nešič z družinama, vsi iz Toronta v Canadi. Želimo jima, da bi ta zlati jubilej vesela dočakala ter ga praznovala v krogu svojih domačih. To so naše srečne želje vseh iz Toronta, posebno pa brata Stanka Čemasa. ZAHVALA Ob nenadomestljivi izgubi moža in očeta FRANCA RUKŠETA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in prijateljem za pomoč v teh težkih trenutkih in za izrečeno sožalje. Posebej se zahvaljujemo darovalcem cvetja in vencev, vsem in vsakemu posebej, ki ste spremili v tako velikem številu dragega pokojnika do njegovega preranega groba, Novolesu za vso skrb in nesebično pomoč, vsem njegovim sodelavcem, Labodu, VVZ, godbi, pevcem in govornikoma, osnovni šoli Grm in č. g. Mateju za opravljeni obred, dr. Hadlovi in strežnemu osebju za vso skrb in nego in vsem, ki so se trudili, da bi nam ga ohranili pri življenju. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: žena Vera, hčerka Sonja, sinova Bojan in Branko, mama, brata, sestri in drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi drage žene, mame in stare mame LUCIJE ZUPANČIČ iz Črmošnjic 6 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in Gozdnemu gospodarstvu Črmošnjice za izraze sožalja ter podarjene vence, župniku za opravljeni obred ter vsem ostalim, ki.so jo pospremili k zadnjemu počitku. Žalujoči: mož Karel, sin Drago, hčerka Ivanka in sin Ivan z družinama ZAHVALA Ob boleči in nepričakovani smrti naše drage mame, stare mame, sestre in tete MARIJE LIPAR se iskreno zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, sosedom, vaščanom in sodelavcem za izraze sožalja, darovalcem vencev, cvetja in za spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala za plemenite besede, pevcem za poslovilno petje in župniku za lepo opravljeni obred. Prisrčna hvala tudi zdravnikom nevrološkega oddelka novomeške bolnice. Še enkrat vsem iskrena hvala. Žalujoči: hčerke Martina, Ida in Marica z družinami, sinovi Emil, Dane, Mirko in Jožko z družinami in sestre Angela, Lojzka in Nežka ter drugo sorodstvo DOLENJSKI LIST IZDAJA: Časopisno založniško podjetje DOLENJSKI LIST, Novo mesto - USTANOVITELJ LISTA: občinske konference SZDL Brežice, Črnomelj, Kočevje, Krško, Metlika, Novo mesto, Ribnica, Sevnica in Trebnje. IZDAJATELJSKI SVET je družbeni organ upravljanja. Predsednik: Slavko Lubšina. UREDNIŠKI ODBOR: Marjan Legan (glavni in odgovorni urednik), Ivan Zorim (namestnik glavnega in odgovornega urednika)^ Ria •jan Bauer (urednik F “ Bačer, Andrej Bartelj, Marjan Bauer (ure Janez Pezclj, Jože Primc, Jožica Teppcy valeč Priloge Peter Simič. Ekonomska pr Priloge), Milan Markelj, in Alfred Železnik. Obliko-Priloge Peter Simič. Ekonomska propaganda: Janko Saje, Marko Klinc. IZHAJA vsak četrtek - Posamezna številka 5 din - Letna naročnina 169 dinarjev, polletna naročnina 84,50 din, plačljiva vnaprej -Za inozemstvo 340 din uli 20 ameriških dolarjev oz. 49 DM (oz. ustrezna druga valuta v tej vrednosti) - Devizni račun: 52100-620-107-32000-009-8-9. OGLASI: 1 cm višine v enem stolpcu 89 din, 1 cm na določeni strani 119 din, 1 cm na prvi, srednji ali zadnji strani lista 178 din. Vsak mali oglas do 10 besed 39 din, vsaka nadaljnja beseda 3 din. Za vse druge oglase in oglase v barvi velja do preklica cenik št. 8 od 15. 10. 1976. Po mnenju sekretariata za informacije IS SRS (št. 421-1/72 od 28. 3. 1974) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometajproizvodov. TEKOČI RAČUN pri podružnici SDK v Novem mestu: 52100-601-10558 - Naslov uredništva: 68001 Novo mesto, Ulica talcev 2, p.p. 33, telefon: (068) 23-606 - Naslov uprave: 68001 Novo mesto, Glavni trg 3, p.p. 33, telefon (068) 23-611. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo - Časopisni stavek, filmi in prelom: CŽP Dolenjski list, Novo mesto - Barvni filmi in tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. ZAHVALA Za vedno nas je zapustil dragj mož in oče JOŽE ČUČNIK iz Dol. Stare vasi pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo sosedom, sovaščanom, sorodnikom in znancem za pomoč, cvetje in vence. Hvala vsem, ki ste ga Pospremili na njegovi zadnji poti, ter delovnim organizacijam iskn Šentjernej, Elektro Ljubljana-mesto, IMV Novo mesto in '-varni Union ter župniku za lepo opravljeni obred. Iskrena Žalujoči: žena Marija, hčerka Marija z družino, sinova Jože in Francelj z družinama ter Slavko z Irmo ZAHVALA Ob boleči izgubi naše zlate žene, mame in stare mame MARIJE JERAK roj. Pirc, iz Površja 3 pri Raki ščano161« zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sova-/aHn •so j* darovali cvetje in vence in jo pospremili na njeni pntw P0Q' Hvala župniku za obred in poslovilne besede. Še enkrat vsem iskrena hvala! Žalujoči: mož Jože, sinovi in hčerke z družinami, sestre, brat in drugo sorodstvo ZA HVA LA Ob nenadomestljivi izgubi našega dragega moža, očeta, sina in brata TONETA TOMCA se . iz Primostka št. 15 znancem11^ zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in trenutkih P arjeno cvetje, izrečeno sožalje in pomoč v težkih Pevrološkeoa “ehju Zdravstvenega doma v Metliki, inštituta v i m- • a bolnice v Novem mestu in onkološkega ba, easilslrtmj «*' Prisrčna zahvala tudi organizatoijem pogre-IMV Novo m drustvom Primostek, Otok in Dobravice, kolektivu ma za ,^Vez> rezervnih oficirjev Metlika ter govomiko- vsem Vi .t„° ,ne. besede. Hvala župniku za opravljeni obred in -^te Pokojnika spremili na zadnji poti. ’*• žena, hčerka, sin, mama in drugo sorodstvo Žalujoči: ZAHVALA Po daljšem trpljenju nas je v 77. letu starosti zapustila naša mama, stara mama, sestra in teta angela kurent pi no roJ- GRIČAR LURJANOVA MAMA iz Šentruperta 77 Iskn na Dolenjskem ‘Morena hvai* j° v tako so sočustvovali z nami, ji podarili cvetje in hvala neVsw»m,em, stevilu spremili na njeni zadnji poti. Posebna varju za poslovil Z0 Svoboda Mirna, govorniku Bojanu Brczo-Piku za onnvi e besede, cerkvenemu pevskemu zboru in žup-skrbno zdravnlšk' d- enkrat sc zahvaljujemo dr. Jakliču za ‘rgovskem 'LU uv‘galo, Kolinska TOZD Mirna, 5GP 1 rzič, Parski Krškn "Prvi junij" Trbovlje in BPT Tržič ter Kovi- sosedom in „^Za.V,encc in udeležbo na pogrebu. Hvala znancem, Prijateljem za izrečeno sožalje. Niko*°f' m°D ^aks’ otroci Majda, Mili, Florjan, Geli, Penca inl?2, ?ter’ Maks’ Tonca, Ciril z družinami, sestri rancka, svakinja Tončka in drugo sorodstvo urcic med dvema poloma TELEVIZIJSKI SPORED SOBOTA, 30. APRILA: 8.00 Colargol — barvna lutkovna serija (Lj) - 8.15 K. Grabeljšek: Moje akcije - barvna oddaja (Lj) - 8.30 V znamenju dvojčkov (Lj) - 8.50 A. Ingolič: Mladost na stopnicah, barvna nadaljevanka (Lj) - 9.20 Narava Japonske, barvni film (Lj) - 9.50 Prva pomoč — barvna oddaja (Lj) - 10.10 Po sledeh napredka -barvna oddaja (Lj) - 10.40 Dokumentarna oddaja (Lj) - .... P. Heriat: Boussardelovi, barvna nadaljevanka (Lj) — 17.15 Poročila (Lj) — 17.20 Rezerviran čas (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj) — 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Pozdrav prazniku — prenos (Bg) - 20.50 4 dni do smrti - barvni film (Lj) - 22.15 625 (Lj) - 22.25 Zabavno glasbena oddqa (Lj) NEDELJA, 1. MAJA: 8.30 Praznični zvoki: Pihalni orkester štorskih železarjev, barvna oddaja (Lj) - 9.00 Poročila (Lj) - 9.05 625 (Lj) - 9.30 Kapetan Mikula Mali - mladinski film (Lj) - 11.00 Naj živi pesem — prenos iz Čačka (Bg) - 11.58 Mozaik (Lj) - 12.00 Kmetijska oddaja (Bg) - 12.45 Poročila (do 12,50) (Lj) — 14.30 Cesarjev slavček — barvna oddaja (Lj) - 14.50 Medved, barvna oddaja (Lj) - 15.05 Veseli tobogan: Ravne (Lj) - 16.05 Okrogli svet (Lj) -16.20 Poročila (Lj) - 16.25 Sladka Irma - barvni film (Lj) - 18.45 Od vsakega jutra raste dan: Benečija, I. del barvne odd. (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19. 20 Cikcak (Lj) -19. 30 TV Dnevnik (Lj) - 19.50 Tedenski gospodarski komentar (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) -20.00 Morava 76, barvna nadaljevanka TV Beograd in TV Ljubljana (Lj) — 21.00 Tito, generalni sekretar KPJ, dok. oddaja TV Beograd (Lj) - 21.45 TV Dnevnik (Lj) - 22.00 Intervju: Pepel in kri, barvna oddaja (Lj) -22.35 Športni pregled (Zg) PONEDELJEK, 2. MAJA: 9. Poročila (Lj) - 9.05 Naša pesem (Lj) - 9.20 H. de Balzac: Blišč in beda kurtizan, barvna na dalj. (Lj) - 10.20 Sezamska ulica, barvna oddaja (Lj) - 11.20 Pesem izpod Bohorja, barvna oddaja (Lj) - 11.50 Poročila (do 11.55) (Lj) - 15.05 Križem kražem (Lj) - 15.20 Morda vas zanima: Mi mladi raziskovalci, barvna oddaja (Lj) - 15.50 Narava Japonske — serijski barvni film (Lj) - 16.20 Železna Kapla - barvna oddaja (Lj) — 16.50 Poročila (Lj) — 16.55 Dunaj: SP v hokeju, barvni prenos srečanja ČSSR: ZDA (EVR) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Štandeker-Grabnar: Rudnik je naš, barvna TV drama (Lj) — 21.30 Propagandna oddaja (Lj) - 21.35 Mozaik kratkega filma (Lj) - 22.05 TV Dnevnik (Lj) - 22.20 Odrske luči, zabavno glasbena oddaja TV Zagreb (Lj) TOREK, 3. MAJA: 16.50 Šolska TV: Vulkani, barvna oddaja iz cikla Geografija za srednje šole II (Lj) — 16.25 Mucin rojstni dan - oddaja iz cikla V znamenju dvojčkov (Lj) -16.40 Pan Tau - serijski barvni film (Lj) — 17.10 Koncert na Salašu -barvna oddaja (Lj) — 17.40 Obzornik (Lj) — 17.55 Mozaik (Lj) - 18.00 Sledovi srca v pesku -balet v barvah (Lj) - 18.40 TV trimski test (Lj) - 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) — 20.00 A. J. Cronin: Zvezde gledajo z neba, barvna nadaljevanka (Lj) - 20.50 Barvna propagandna oddaja (Lj) — 21.00 Košarka Jugoplastika: reprezentanca Evrope - 22.30 TV Dnevnik (Lj) SREDA, 4. MAJA: 8.10 TV v šoli: Elektronika, Kulturni spomenik, Slovnica (Zg) - 9.00 TV v šoli: Kocka, kocka, Boj za obstanek (do 10.05) (Bg) — 14.10 TV v šoli — ponovitev (do 15.00) (Zg) - 16.40 Deklica Delfina in lisica Zvitorepka - barvna odd. (Lj). - 16.55 Dunaj: Svetovno prvenstvo v hokeju na ledu — barvni prenos srečanja ... (EVR) — v 1. odmoru TV Obzornik (Lj) - v II. odmoru Propagandna oddaja - 19.15 Risanka (Lj) — 19.20 Cikcak (Lj) — 19.30 TV Dnevnik (Lj) - 19.55 Propagandna oddaja (Lj) - 20.00 Film tedna: Ljubi domek - barvni (Lj) - 21.35 Propagandna oddaja (Lj) - 21.40 TV Dnevnik (Lj) -21.55 Včeraj, danes, jutri - Evropa v naših rokah: Velika Britanija -barvna oddaja (Lj) — 22.40 Nogometni finale za pokal UEDA - ZAHVALA Za vedno nas je zapustila naša draga, dobra mama, stara mama ih sestra FRANČIŠKA ŽULIČ iz Dol. Vrhpolja pri Šentjerneju Iskreno se zahvaljujemo vaščanom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, cvetje in vence ter za vso pomoč. Zahvaljujemo se dr. Baburicu, organizaciji ZZB ter njenemu predsedniku za poslovilne besede, tovarni ISKRA, šentjernejskemu oktetu in godbi iz Šentjerneja, gasilskemu društvu Gor. Vrhpolje ter vsem, ld ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči: hčerki Fani in Ljudmila z družinama, sinovi Vinko, Franc in Jože z družinami ter drugo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti našega dragega moža, očeta in starega očeta EDVARDA SMUKA upokojenca iz Trebnjega se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin podarili cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala dekanu in tov. Japlju za poslovilne besede, pevcem m godbi za ganljive žalostinke. Vsem, ki so našega očeta spremljali na zadnji poti, naša iskrena hvala. Žena Angela in otroci Trebnje, dne 25. aprila 1977 posnetek (Lj) ČETRTEK, 5. MAJA: 8.00 TV v šoli: Avstralga, Pravljica, Računalniki (Zg) - 9.00 TV v šoli: Francoščina (Sk) - 9.30 TV v šoli: Reportaža, Risanka (do 10.2&) (Bg) - 14.00 TV v šoli - ponovitev (do 15.00) (Bg) - 15.00 Šolska TV: Vulkani, barvna oddaja iz cikla Geometrija za srednje šole II (do 15.20) (Lj) - Colargol -burleska (Lj) — 18.10 A. Ingolič: Mladost na stopnicah, barvna nadaljevalca (Lj) — 18.45 Tito - barvni film (Lj) 19.15 Risanka (Lj) - 19.20 Cikcak (Lj) - 19.30 TV Dnevnik (Lj) -19.55 Propagandna oddaja (Lj) -20.00 Variacije, barvna nanizanka TV Beograd (lj) - 20.30 V živo .... (Lj) - vmes poročila ZAHVALA ob izgubi dragega moža, brata in strica JOŽETA RAUHA iz Kočevja se zahvaljujemo sorodnikom, sosedom in znancem za podarjene vence, izrečeno ter njihovim razrednikom, OS Trebnje ter znancem in prijateljem, ki ste pokojnika zadnji poti, enaka hvala župniku za opravljeni obred. Posebna hvala podjetju PTT TOZD Kočevje za podaijeni venec. Žalujoči: žena Justi, sin Tone, hčerke Mojca, Slavi, Darja z družinami. ZAHVALA Vsem, ki ste spremili na zadnji poti našo drago ženo, mamo, staro mamo, sestro, teto, taščo in svakinjo L ANGELCO JANISE roj. ČUČNIK iz Kostanjevice na Krki se iskreno zahvaljujemo. Še posebno zahvalo smo dolžni darovalcem vencev in cvetja ter vsem za izraze pismenega in ustmenega sožalja in spremstvo na zadnji poti. Posebno se zahvaljujemo domačemu zdravniku dr. Vjekoslavu Frlanu za večmesečno zdravljenje, skrb in nego, na internem oddelku bolnice Novo mesto pa dr. Starcu, sestri Metki in vsem osebju. Hvala govornikom za plemenite besede slovesa, pevcem ter godbi za izvedbo žalostink. Vsem in vsakomur posebej še enkrat naša iskrena hvala. Žalujoči: mož Jože, sinova Jože in Vlado, hčerki Zdenka in Dušanka z družinami, mama, brata in sestri ta- drugo sorodstvo ZAHVALA Ob boleči izgubi našega ljubega moža, očeta, brata in strica LOJZETA KEKA iz Pluske pri Trebnjem se najiskrenejc zahvaljujemo vsem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, z nami čustvovali in nam pomagali. Prav lepo se zahvaljujemo osebju kirurškega oddeUca bolnice Novo mesto, ki se je trudila iztrgati smrti življenje našega ljubega očka. Posebna hvala sosedom za vso pomoč, Gasilskemu društvu Občine in ostalim gasilcem. Posebno se zahvaljujemo trebanjskemu župniku in dekanu za spremstvo in lep pogrebni obred in v srce segajoče poslovilne besede, sopevcem in pihalni godbi Trebnje za lepe žalostinke tei vsem govornikom za ganljive besede. Hvala učencem osnovne šole Trebnje in dijakom pedagoške gimnazije v Novem mestu ter njihovim razrednikom OS Trebnje ter znancem in prijateljem, ki ste pokojnika v tako velikem številu obiskali, darovali cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Justi, sin Tone, hčerke Mojca, Slavi, Darja in Anitka, bratje in sestre ter drugo sorodstvo Okoli njega je bilo nekaj starih, nekaj novih znancev. „Ste li že čitali današnje večerne liste? “ vpraša eden došlih, suknjo obešaje. „Ne, kaj novega z bojišča? “ vpraša Lok. „Nič takega. Ali Kralj je imenovan za sodca. , Titulus bibendi!" oglasi se majhen možiček z zabuhlim obrazom; moral je biti človek uradne številke. ,.Kralj? Zatorej je te dni vselej tako zamišljen sedel tu za mizo kakor koklja na jajcih. Gotovo je že prej kaj vedel, a nič povedal." „To je, da je vedel! Ženska protekcija! Njegova druga žena, katero je lani takoj pol leta po smrti prve vzel, ima nekove zveze zgoraj, ne vem že kake," reče tretji. „A kje je zdaj tista sestrična njegova, ki je pred štirimi leti še tako na glasu bila? vpraša Prvi- ..Sestrične on ni nobene imel,“ popravlja drugi. ..Tista je bila sestrična njegove prve žene. Ni več tu. Bogve kod se klati. Enkrat je bilo slišati, da sojo na Dunaju videli v ne prav častni družbi." „ Ljudje so hitro pripravljeni kako vi ženski dobro ime vzeti. Morda pa ni res," primetne Lok. „Oho, to pa nekaj pomenja," roga se tretji. „Ona bi bila imela vzeti tistega Kolodeja, ki je tudi včasi prihajal pred leti. Kje je pa tisti? Ti moraš vedeti, doktor. Vidva sta bila prijatelja." „Najbrž ga že več ni," odgovori Lok. „Kakoto? “ „Ko je doliv slovanskem jugu boj počil, šel je tudi on dol. Od početka sem dobil eno pismo od njega; zdaj že dolgo nobenega. Sodim, daje padel, kajti z življenjem je bil že tako prej račune sklenil." „In s premoženjem baje." ,.Nekaj je že pustil, ali večidel je po potovanjih in igrah šlo rakom žvižgat. Vendar bi bil še lahko opomogel si, ko bi bilo mogoče govoriti z njim pametno." „Ženske so ga bile izpridile,," oglasi se eden. „Sam, sam se je!“ priloži drugi. „Bil je tudi s hčerjo nekega kmeta zaročen, a ona je vzela rajši nekega čisto kmetskega človeka." „S katerim ima v treh letih že tri sine," doda doktor. „Nu, če je padel doli za slovansko stvar, storil je vredno in lepo smrt, zato jaz predlagam, da ga pijemo vsak pol čaše na njegovo ime," končuje ta razgovor starejši pivec. Steklene čaše zažvenkljajo. KONEC Ves razpet in razdan Mali gozd dimnikov in televizijskih anten, ostro zarisan v mlečno sinjino aprilskega neba, in pod njim golobje s kljuni pod perutmi mimo čemeči na slemenu najnižje ..rotovške" strehe. To je svet, ki ga vidiš skoz okno delovne sobe prof. Jožeta Škufce. Svet brez hrupa, naglice. Oaza romantike in vendar resničnost, pa čeprav komaj doumljiva izza mize, za katero opravi Škufca pisarniški del svoje službe. Škufca je pedagoški svetovalec in že šesto leto prihaja v to sobo. Seveda, kadar ni na terenu, se pravi v šoli, ali na sestanku. Vanjo se često vrača pozno popoldne, ob nedeljah in praznikih, kajti tudi opravilo pedagoškega svetovalca je ukleščeno med roke. Čas je neizprosen, delo zahtevno. Tako pa je bilo vselej do zdaj. Eno samo tekanje je imel Škufca pred dvema letoma, ko je moral biti „cel mož“ na svojem delovnem mestu, se pravi v novomeški organizacijski enoti Zavoda SRS za šolstvo, in osem mesecev „obrobni“ ravnatelj na gimnaziji. Za spoznanje lažje mu je morda bilo v zdravstveni šoli, kjer je ravnateljeval šest let. Pred tem je okusil kruh učitelja slovenskega jezika na učiteljišču. Svojega prvega delovnega mesta na osnovni šoli v Vavti vasi se spominja le toliko, kolikor lahko primerja sedanje z nekdanjimi odnosi v izobraževalnih ustanovah. Odnosi, kakor z eno besedo pravimo ravnanju z ljudmi in med ljudmi, so tisti del politike, ki Škufco najbolj zanima. Kdaj mu je ta politika zalezal v žile, se ne spominja, ve le to, da je moralo biti zelo zgodaj, najkasneje pa v študentskih letih, ko so v njem dozorevala nekatera temeljna življenjska spoznanja o sreči in kruhu. Spoznal je, da ne sme človek ničesar prepustiti naključju, a si vendarle ne zna razložiti, zakaj je slavist, ko je po maturi na novomeški gimnaziji vendar hotel nadaljevati gozdarski študij. Sebi v porog sicer pravi, da se je na filozofsko fakulteto vpisal zato, ker jo je v Ljubljani prej našel kot gozdarsko, to pa lahko razumemo le kot anekdoto, manj kot „opravičilo“. A če bi se zgodilo, kakor se je bil, kot pravi, nameril, bi bilo Novo mesto za marsikaj prikrajšano: za poznavalca literarnega dela Mirana Jarca, za dobrega slavista, za sposobnega ravnatelja in pedagoškega delavca itd. Predvsem bi bilo nenehno v zadregi, komu zaupati pripravo najrazličnejših akademij in drugih prireditev. Kajti neizpodbitno drži, da to Jože Škufca zna. Ko bi ne omenili, kako je ves razpet in razdan med dejavnosti, da utriplje njegovo srce enako odgovorno za delo, s katerim si služi kruh, in tisto, ki mu jemlje „prosti“ čas, bi bil pričujoči portret hudo nepopoln in v bistvu pomanjkljiv. Pri tem do potankosti izpolnjuje gre-gorčičevsko naročilo, da „kar more, to mož je storiti dolžan", ne da bi za to pričakoval priznanje, nagrado. (Še celo tako se je zgodilo, da je nekajkrat priznanja zavrnil). To naročilo je prvič resneje vzel že v mladosti, kajti vojna je tudi Suhi krajini zapustila tako globoke brazde pustošenja, da so bile potrebne tudi roke kratkohlačnika. Čeprav je vprežen od jutra do večera, dejaven vselej in povsod, pa ga „no-bena sredina ni toliko premamila, da se ne bi še vedno rad vračal med svoje Suho-kranjce." Nanje in na svoje rodno Malo Lipje, kjer je kot najstarejši od devetih otrok p hiši malega kmeta prišel na svet dovolj zgodaj, da je še „ujel deset dni prave Aleksandrove diktature" v stari Jugoslaviji, je ponosen kot malokdo. Kako bi tudi ne bil! „Tu, in nikjer drugje na svetu ne doživiš takega garaštva in takega veselja!" I. ZORAN --V '2*! ♦ Dražbeni boben ne okleva * Za zarubljeni avto gostilničarke Čolnarjeve predvidena javna dražba 13. maja — Pošteni obrtniki odobravajo ZA NAGRADO EELE KRAJINE - Drzne vožnje čez drn in strn vsako leto za 1. maj privabijo ob stezo v Dragovanji vasi pri Črnomlju na tisoče gledalcev. Dirka čez drn in strn 1. maja dirka v motokrosu v Dragovanji vasi r Prvega maja bo steza v Dragovanj i vasi pri Črnomlju že četrto leto zapored prizorišče ogorčenih bojev drznih dirkačev v motokrosu, ki se bodo pomerili za nagrado Bele krajine. AZALEA NI POZEBLA Azaleje (azalea pontica) nad Boštanjem so že v bujnem cvetju. Izgleda, da je imela sicer izredno občutljiva rastlina zadostno zaščito pred mrazom pod drevjem v gozdu. Rastlina je zaščitena po republiških predpisih o redkih rastlinah. Tisti, ki bi cvetje trgali ali kako drugače poškodovali grme, se izpostavljajo nevarnosti, da se bodo znašli pred sodnikom za prekrške. BETON GA JE STISNIL 25. aprila okrog 7. ure zjutraj se je na gradbišču Pionirja v Krškem smrtno ponesrečil 46-letni Anton Deržič iz Cundrovca. Nanj je padla betonska plošča v velikosti 3x3 metre in ga stisnila tako hudo, daje bil na mestu mrtev. Nesreča se je zgodila, ko so delavci, med katerimi je bil tudi Deržič, uskladiščili betonske plošče na stojalo, ki pa ni bilo pravilno nameščeno. Zložene plošče so se podrle in ena je stisnila Deržiča. RIBNIČANI IZPADLI V polfinalu radijskega kviza ..Spoznavajmo svet in domovino" so gostje iz Lesc pri Bledu pred kratkim premagali mladinsko ekipo Ribnice z rezultatom 7:5. Kljub porazu zaslužijo Rib-ničanje priznanje, saj so se visoko uvrstili, razen tega so po mnenju večine gledalcev imeli smolo, ker so potegnili težja vprašanja. Tekmovanje je bilo v domu JLA v Ribnici in ga je prenašal direktno tudi radio. Dvorana je bila nabito polna. Oddajo sta vodila Vili Vodopivc in Mi-lanka Bavcon, nastopila pa sta še revijski orkester RTV in pevka Sonja Gabršček. Ekipi Ribnice, ki ni imela sreče pri vprašanj ih s področja književnosti, j e v tolažbo, da so za 5 pravilnih odgovo- rov dobili nagrado 2.500 din. STRELA UDARILA V KOZOLEC 24. aprila okrog 23. ure, ko je škim in okolico divjala huda nad Krškim in okolico divjala huda nevihta, je strela udarila v kozolec Marije Pirc iz Krškega. Požar je naredil za 50.000 dinarjev škode, kljub temu da so domači in okoliški gasilci prihiteli na pomoč. Zgorelo 1500 kg slame in ves gornji del £ :ozolca. NE BODITE VENDAR SMESNI! — A da bo prišel? Me veseli. Veste, je zelo nerodno brez vode. Menim, da bo treba zamenjati le tesnilo. — Jutri vam pošljem inštalaterja. Sem si zapisal na koledarju. Mirno lahko spite. — Tesnilo bo prinesel s seboj, ne? — Seveda, seveda, pa orodje tudi. Brez skrbi bodite. Jutri se boste že umivali. — Saj razumete, ne? Vrag je biti brez vode. Verjemite mi. - Verjamem. Povejte mi vaš naslov, da bo obrtnik vedel, kam priti. - Ob Zeleni reki dva in dvajset. — Ste rekli dvaindvajset? — Da, dvaindvajset sem rekel. Ob Zeleni reki dvaindvajset, da. In kdaj bo prišel? — Dopoldne, se razume. Boste doma, kajne? — Za jutri bom že kako uredil, ni problem. Mi lahko poveste vsaj približno uro? — Reciva — ob desetih. — Velja, jutri ob desetih. Mi poveste, s kom sem govoril? — S tovarišem Opečnikom. — Aha, vi imate pisarno na Modrem trgu, kajne? — Ne, ne, tam so pisarne komunalnega podjetja. Stano- vargska skupnost ima svoje prostore na Cesti večnosti. — Tam pri tisti veliki lipi, kajne? — Da, lipa je blizui — A v stavbi, ki ji manjka že več kot leto dni dva metra žleba, da voda pocga po steni, ko lije z neba? — Da, tam. — Aha, razumem. Gotovo ni denarja za popravilo, kajne? — Ne, to ne. - Kaj pa j e potem? - Ne bodit lite vendar smešni! Mar mislite, da padajo obrtniki z neba? TONI GAŠPERlC Za to mednarodno dirko v kategoriji 125 ccm seje prijavilo 11 znanih tujih tekmovalcev iz Avstrije, Švice in Nemčije, med njimi tudi stari znanec in večkratni zmagovalec Helmut Goetz; udeležba Nemca Manfreda Kreutza zagotavlja, da bo tudi letos borba za prvo mesto nadvse zanimiva. Poleg tujih dirkačev se bo na stezi pomerilo tudi 15 jugoslovanskih, ki so v lanskem državnem prvenstvu zasedli boljša mesta. Dirka v kategoriji 50 ccm šteje za republiško prvenstvo, med 30 mladeniči bo startal tudi lanski državni prvak, Činomaljčan Božo Štukelj. Lani si je dirke ogledalo okoli 8.000 gledalcev, saj ima ta zanimivi šport pri nas vedno več privržencev in občudovalcev. Marsikdo bo ogled dirk združil s prvomajskim izletom v sončno Belo krajino. Začetek dirke bo v nedeljo, 1. maja, ob 15. uri, uradni trening pa bo dopoldne od 10. do. 12. ure. V zadrgi številki našega časnika smo pisali o zaplembi avtomobila gostilničarke Olge Čolnar iz Boštanja pri Sevnici zaradi neporavnanih obveznosti pri sevniški davkariji. Kot vse kaže, bo avto prišel na javno dražbo, ki bo predvidoma 13. maja. Z davkarijo ni šale. Do rubeža seveda ne bi prišlo, če bi gostilničarka poravnala zapadle obveznosti na davčni upravi, ki so na dan 13. aprila, ko ji je bil predočen rubežni zapisnik, znašale že 128.96 3,20 dinarjev. Čolnarjeva tega ni storila niti po osmih dneh. Kot nam je v ponedeljek dejal načelnik sevniške davčne uprave Jože Žveglič, seje pritožila na republiški sekretariat za finance tudi zaradi rubeža, podobno, kot se je prvotno zaradi naknadne davčne odmere. Pritoževanje v takih primerih pa ne more biti razlog za odlaganje plačila v nedogled. V Sevnici so tudi prepričani, da v nobenem primeru s pritožbo ne bo uspela. Ves ta čas Čolnarjevi neusmiljeno tečejo zamudne obresti. Za vsak dan narašča tudi račun za. garažo, kjer je do prodaje stuaig . avto. Prav gotovo bodo na Čolnarjeve šli tudi sttoski za vozfl_ vlečne službe iz Krškega, ki J rala avto dobesedno prenesti činsko garažo, ker gostilničarka mji miličnikom ni hotela boči« m čev od avtomobila. Skratk , trmoglavljenje in izvijanje odp&c obveznosti ne morejo draŽbc- A. ŽELEZNIK IŠČEJO OČIVIDCA NESREČE 25. aprila popoldne je imel na magistrali blizu Krškega hudo nesrečo Marko Simič iz Slav. Broda, začasno na delu v Nemčiji. Z avtom BMW je vozil proti Ljubljani in začel prehitevati tovornjak s prikolico, tedaj pa ga je po zdaj znanih podatkih zaneslo na bankino. Avto se je prevračal čez rob ceste in obstal na travniku. Med prevračanjem so padli iz vozila trije sopotniki. Voznikova žena Manja in 10-letni sin Stjepan sta bila hudo ranjena in prepeljana v bolnišnico, voznik in hčerka Ružiča pa imata lažje po-- - - - • ■ 130.000 škodbe. Gmotne škode je za 1 dinarjev. Za pojasnitev poteka ne zgode prosi UJV " Novo mesto voznika osebnega avta Zastava 750 svetlo-rdeče barve, ki je takrat vozil od Čateža proti Dobruški vasi, naj se kot očividec zglasi na najbližji postaji milice ali na UJV Novo mesto. Kubanski košarkarji pri nas 4. maja se bodo v Novem mestu pomerili z Dolenjsko Nosilci bronaste medalje z muenchenskih olimpijskih iger, Košarkarski spektakel, ki ga domači košarkarski delavci pripravljajo v letošnjem mesecu mladosti v počastitev praznika dela, obletnice ustanovitve OF ter Titovih in partijskih jubilejev, bo imel zaradi pomoči domačih delovnih in družbenopolitičnih organizacij tudi sprejemljive cene: vstopnice na tribuni bodo po 20 dinarjev, v parterju pa po 30. J. S. Iz svojega žepa! Sevniški raketarji državnem prvenstvu Splitu tretji Predanost in volja članov raznih društev je pogostokrat neizmerna. Lep dokaz za to je etap sevniškega astronavtično-raKe- 1— n.iho Vp.pa. ki se je M z' I »J i seviiisRcga «v/— — tarskega kluba Vega, ki se udeležila odprtega državnega prvenstva raket s padali m n*? to plani v Splitu 16. in 17. aprfB-Člani tega kluba in tudi gih sekcij organizacije za tenni no kulturo so v soboto, 16. ap la, nosili precejšen delež v organizaciji prihoda zvezne H štafete na Lisco. Štafeta je zamudo, fantje so za pot v p komaj ujeli letalo v Za#e“jp Karte in ostale stroške so iz svojega žepa. Tone Kranj J. dosegel v tekmovanju z rake a® odlio drugo mesto, Drago ^ šek pa peto. Celotna ekipa, kateri sta bila še Marjan Zidaj in Marko Motore, je ob n konkurenci zasedla Vetjem Financiranje celotne tehn dejavnosti v sevniški občini_ spet zastalo, čeprav je v_vdfi samoupravni sporazum. Z ženimi uspehi bi sevniški tarji lahko sodelovali let0L uj na Balkaniadi v BolganjL P« so sodelovali domala na javni prireditvi, trenutno p celo brez goriva za pogon ra* nili modelov. Nekaj ^cna^,eta bo morda nateklo do kraja žal pa ga ni sedaj, ko bi ^ lahko dejavnost na vrhuncu^ ^ mavrahi PRI POSTAJI Pri avtobusni postaji v pri Kočevju je zraste večjakoii^ gob mavrahov. Našli so J gob mavrahov. Našli so J p 10 m od postaje pri ga«*™* Kavščka. Mavrahe pred jar )4, našli prvič 2. aprila, drugič p» aprila. Spet spektakel pod koši v novomeški športni dvorani sedmoplasirani v Montrealu, košarkarji Kube bodo gostovali v novomeški športni dvorani v sredo, 4. maja, ob 18.30. Bolj privlačnega zaključka ob koncu letošnje košarkarske sezone v Novem mestu si prav gotovo ne bi mogli želeti! Kubanci, ki so gostovali v Jugo-slavgi žc večkrat, so na vseh igriščih dobrodošli gostje, saj sc njihova košarka odlikuje po hitrosti, domiselnosti, sorazmerno majhno rast pa nadomeščajo z veliko borbenostjo in odlično telesno pripravljenostjo. V Novem mestu sc bodo Kubanci ustavili na letošnji poti po Evropi, v okviru Interkontincntalnega pokala. Kubanski reprezentanci sc bodo v Novem mestu zoperstavili reprezentanti Dolenjske, ki so v tej sezoni z drugim mestom v slovenski ligi, še bolj pa z vse kvalitetnejšo igro, predvsem v obrambi, nedvomno dosegli največji uspeh v zadrg ih letih. Dolenjsko reprezentanco bo okrepil vrsok center. Organizatorji, domači košarkarji, se pogovarjajo za nastop reprezentančnih centrov Vinka Jelovca (Brest) oziroma Andra Knegc (Cibona). Načelno z njunim nastopom ne bi bilo problemov, vendar pa sc morata 4. maja javiti v Beogradu na trening reprezentance Jugoslavije; igun nastop bo tako odvisen od dovoljenju selektorja Acc Nikoliča. VEČER RUDOLFOVEGA - V petek zvečerkJfSjjj PnHnlfnvn v innrtni dvarnni V NoVCITI ITICStU p Rudolfovo v športni dvorani v Novem mestu F" ... sorazmč^"l - me glasbe je navdušU_^ veliko podkev, tefnv j| M. * « ‘ Utoh. A Enourni program njihove izvirne veliko poslušalcev, čeprav je res, (k večje število obiskovalcev. Če smemo govori il to veljalo le za samo sestavo večera, v kate, :e Večji de* predstavilo svojo novo ploščo ter svojo ^več g^sn reditve pripadel ansamblu Prizma in ”V1 Tomažu Domicelju. (Foto: Marko Klinc) /V se odločbi'$00 KOLESARJI-TURISTl: kolesi in nujno opremo prekoiesaig” posnei prevoženih kilometrih ustavijo v Bukar gorjanskih serpentinah. (Foto: Pavlin) prave za srednje težko gasilsko peno že v letu 1971, ko je Umek na Kavškovo pobudo začel postopek za patentno zaščito. Že prve serije so se na tržišču izkazale z boljšo kvaliteto od uvoženih, predvsem pa večjim dometom ročnika, kar je ob požarih hudo vnetljivih tekočin in snovi velikega pomena. Prvotni prototip z 200 kubiki pene na minuto je bil pravi velikan v primerjavi s sedanjimi s 30, 15 ali le 2,5 kubika na minuto, ki so lahko sestavni del zaščitnih požarnih omaric, medtem ko bi bilo treba prvotni prototip voziti na posebni prikolici. V nasprotju z običajnimi gasilskimi aparati Umkov izum po potrebi bruha lahko ob sorazmerno majhni porabi penila ogromne količine pene, ki lahko v hipu zaduši še tako trdovraten požar. Ob naraščajočem številu vnetljivih snovi na vsakem koraku segajo po tem aparatu zlasti poklicne gasilske enote, zadnje čase pa tudi močnejša prostovoljna gasilska društva. Predlani so uporabo te naprave prikazali na veliki gasilski vaji v Škocjanu, lani pa na Mirni. V nekaj sekundah so na Mirni zadušili divje plamene 200 litrov neuporabnih lakov, ki so znani po vnetljivosti. Pena iz teh aparatov se zaleze v špranje do enega milimetra, ravno tako premaguje vzpone do 15 odstotkov. Ob tem pa je neškodljiva za kožo gasilcev ali obleko, ravno tako ne poškoduje notranjosti in občutljivih naprav kot npr. težka pena. Umkov izum je dobil nagrado Kidričevega sklada povsem po naključju. Sodelavci sklada so se letos mudili na Dobu, da bi na kraju samem preverili, kaj so v tej delovni organizaciji naredili s posojilom sklada za sistem otroškega pohištva. V avli uprave so na eni strani razstavljeni izdelki kovinskega obrata, ki ga prištevajo med največje izdelovalce gasilske opreme v državi, na I drugi strani pa so na ogled izdelki lesnega obrata. Pozornost Dušana Marinška iz te strokovne skupine je pritegnila bleščeča naprava iz nerjaveče pločevine. Začudil se je, da aparat kljub v decembru priborjenem jugoslovanskem patentu ni našel poti na Sklad Borisa Kidriča. Na njegov nasvet so to le storili in uspeli. Kot vodja konstrukcijskega oddelka Umek ne zamudi pomembnejšega sejma svoje stroke v Skandinaviji ali na Nemškem. Tudi pri tem je deležen velikega razumevanja kolektiva. Ob vsem delu se ne odteguje družbenopolitičnemu delu. Na Mirni je med drugim predsednik izredno aktivnega društva TVD Partizan. Med tako imenovanimi konjički ga že mnogo let pritegujejo smuški skoki. Navsezadnje je tudi republiški sodnik za alpske teke in skoke. Tudi na letošnji planiški prireditvi je bil sodnik za merjenje dolžin. Videl je edinstveni Norčičev polet do znamke 181 metrov. Meni, da so prizadevanja našega mednarodnega sodnika Svetozarja Gučka za priznanje tega poleta kot polet brez padca popolnoma upravičena. Mednarodna pravila glede opredelitve padca so namreč dokaj pomanjkljiva. Podrsanje z rokami je nekaj drugega kot pravi padec. Umek pri svojih snovanjih in delu s sodelavci ne miruje. Vsako leto spravijo na trg po štiri ali pet novih gasilskih armatur, za katere sicer ne iščejo patentne zaščite, gasilci pa jih s pridom uporabljajo. Bela pena iz Umkovega mešalnika in snežni top imata skupno le belino, čeprav bi si kot smučarski delavec ob že kroničnem pomanjkanju snegi. v dolenjskih zimah želel tudi to kvaliteto, da bi se po njej dalo dričati. Njegova velika želja je, da bi na Mirni prišli vsaj do manjše skakalnice iz plastike. Ciljev, za katere je vredno delati, torej ne manjka. ALFRED ŽELEZNIK krotilec SgECEGA petelina DOBER DAN, DOLENJCI DOLENJSKI LIST „Vre, vre, vre, mi smo Rib'nčanje" je na številnih gostovanjih oktetova himna. Tone Kozlevčar je z njo kot solist nastopil že več kot tisočkrat. Zato je bil pred leti imenovan za častnega občana Ribnice, letos pa je ob občinskem prazniku prejel tudi Urbanovo nagrado. Rib'nčan Urban je himna, ki vžge na vseh koncih sveta. Ploskanja ni ne konca ne kraja. Ko so jo peli v Oslu na Norveškem, je drugi dan pisala kritika: „Ko je bil koncert že proti koncu, je eden tako zapel, da smo mislili, da bo streho odneslo. /' Tone Kozlevčar, čeprav te vsi dobro poznamo po glasu, se vseeno predstavi! „Ja, star sem 63 let, rojen sem bil v Šentvidu pri Stični, doma nas je bilo 18 otrok, jaz najstarejši, oče pa šuštar. S petimi leti sem šel služit v Polakovo graščino, prvo čitanko pa mi je požrla krava na paši. S 17 leti sem pel pri zboru „Sava", ki ga je vodil Venturini. Leta 1944 sem bil interniran v Ribnici, kjer sem moral Nemcem kopati bunkerje, pa sem ušel in si tako rešil življenje. Ribničani so fejst ljudje, ker so mi sestradanemu dajali hrano. Pa še to! Brez okteta ne bi bil nič!" Rib'nčana doslej še ni nihče tako zapel kot ti. Kako sta se našla z Urbanom? „Ko sem bil star štiri leta, me je mati bosega peljala k maši in nato na semenj v Šentvidu. Tam sem zagledal Ribničana, ki je prodajal suho robo in kričal, da ga je bilo slišati povsem trgu, kot bi hotel reči: ,,Punce, ženske, babnice, kupite, kupite ..,.!" Ta podoba mi je po skoraj 60 letih še zmeraj živo pred očmi." In kako, da se po 25 letih, ko si bil vseskozi oktetov duhovni vodja, zdaj poslavljaš od njega? v . „Čeprav sem z oktetom zraščen z dušo in telesom, moram mlajšim prepustiti mesto; oni naj zgrabijo, na njih je bodočnost in uspeh." Dragi Tone! Gotovo si pred več kot polstole-tjem, še bosopet, niti v sanjah ne bi mogel pred^ stavljati, da boš postal v resnici Urban, svetovni ambasador malega slovenskega naroda. Pa se je vendar zgodilo, da so ti sredi vročega dne na trgu svetovnega živžava prisluhnili milijoni in milijoni — od Islanda na severu do Južne Amerike; od San Frančiška na zahodu do Tokia in Pekinga na vzhodu zemeljske oble. Prerinil si se s krošnjo na rami v sredo te gomazeče množice na svetovnem semnju in vsi so napeli ušesa, ko so zaslišali: „S'm Rib'nčan Urbaaan, rajteee, brienteee ...". Iz enega samega debla, ki je raslo med tisoči dreves v naših gozdovih, si ustvaril čudovito krošnjo-spomenik duhovne podobe naroda, ki ima toliko skupnega z večino delovnih ljudi po svetu. Res je, na glasbenem področju ima človeštvo mojstrovine, katerih zvoki vzbujajo ljudem mogočno voljo do življenja in silo, ki potolaži se tako tradicionalnega kulturnika in umskega pohlepneža. — Toda v Urbanu se izživi in m*J prisluhne tudi vsa tista ogromna večina, ki je se na poti do mogočnih spoznanj človekove ustvarjalnosti, ki jo poleg drugega pesti skrb za vsakdanji obstoj, za kruh, ki ima žuljave roke m raskav glas in pravo domovino dostikrat skrito prav na dnu srca. Pehanje te ogromne množice | ni poniževalno ali oderuško, nasilno ali gangstersko, temveč je odkrito, s širokom srcem, možato in ljudsko kot Krpan ... „rajteee, brienteee, vs'ga šientaaa ...". Ko človek zasliši te glasove, kot da se na obzorju razliva mogočna luč, h kateri se premika ta ogromna večina, ki v znoju nepretrganega delavnika počasi zaseda vse višja in višja mesta na odru svetovnega dogaja-nja. Tako čuti občinstvo pri nas in na tujem, kadar posluša Slovenski oktet, zlasti kadar zadoni Ribniška himna. To je tvoj mogočni bariton, to si ti Tone — Urban. Še en gromovit m dolg aplavz oktetu in tebi od nas vseh. Tone Kozlevčar bo v petek, 29. aprila, za slovo od Slovenskega okteta izročil mladim pev' cem Ribniške doline simbol oktetove himne" Ribničana Urbana. Al/ JANEZ DEBELJAK „Grški ogenj" so metali z obzidja s pomočjo katapultov in velikih samostrelov. Na morju pa so uporabljali tudi ladjice, napolnjene s skrivnostno snovjo. Prižgali so netilno vrvico in ladji-' ce ob ugodnem vetru spustili sovražnemu lacje; vju nasproti. Menda so s Krete nekoč posla zoper saracensko brodovje kar 2000 zažigalm čolničev. nevarna DRU2INA S kakšnimi puškami je oborožena Jugoslovanska ljudska armada? Najprej bi omenili staro, dobro M—48, ki je vsekakor ena najbolj znanih neavtomatskih pušk. Izdelana je pri nas po sistemu mauser. Danes se umika sodobnejšim in nekoliko lažjim polavtomatskim in avtomatskim puškam. Kljub temu velja M-48 še vedno za eno najboljših in najbolj zanesljivih pušk klasične konstrukcije. V okvir gre 5 nabojev kalibra 7,9 mm. Dalje imamo v naši oborožitvi polavtomatsko puško M 59/66. Izdelujemo jo doma, in sicer po sistemu simonov. Njene glavne lastnosti so velika ognjena moč in natančnost. Najboljše rezultate dosežemo na razdaljah do 400 metrov V okvir gre 10 kratkih nabojev kalibra 7,62 mm, praktično lahko naša polavtomatska puška izstreli 30 nabojev v minuti. Puška ima bajonet na preklop in nastavek za tromblo Narečji domet krogle je 2700 metrov. Se večji dosežek na področju puškarstva J družina avtomatskega orožja (FAZ) ',z}°va[ , Crvene zastave. To so avtomatske puške P kalašnikov. Naši konstruktorji so jih izP0P0!.n'^ predvsem prožilni mehanizem. Družino r predstavljajo: avtomatske puške M64. M64A i M64B ter lahki puškomitraljezi M65Ain Mb • Vsa ta orožja so v resnici avtomatske, jurl j’ puške v različnih izvedbah. Izraz ^rzostre namreč velja samo za avtomatska orožja s kop tom, ki uporabljajo pištolske naboje. Družina FAZ uporablja (tako kot matska puška M-59/66) kratki naboj ka i 7,62. V okvir avtomatske puške gre 20, v Sane lahkega puškomitraljeza pa 30 nabojev, u mitraljezi imajo nožiče, kar omogoči ve(jJ° tančnost streljanja na večje razdalje, puška M64B se od modela A razlikuje po kov skem zložljivem kopitu. Model A ima na lesenega. Velika prednost družine majhna teža, zanesljivost in natančna'z . ;e;0 Orožja delajo v vročini in mrazu, ne jim blato, prah, sneg in voda.. Pr*k'' ™ v mi-streljanja avtomatov je okoli 120 na Ql . huti. Z vsemi našimi avtomatskimi pu$k lahko izstreljujemo tudi tromblonske mi TONE KOZLEVČAR Slovenski oktet je bil ustanovljen pred dobrimi 25 leti z namenom, da kot izbran, priročen vokalni ansambel obudi najboljše tradicije slovenskega zborovskega petja v mali zasedbi in da svojo kvalitetno pesem ponese ne samo po domovini, ampak tudi med najbolj oddaljene rojake, ameriške Slovence in druge izseljence po raznih kontinentih. To nalogo je oktet častno izpolnjeval in opravil v 25 letih kulturno poslanstvo, s kakršnim se lahko ponaša le malokatera skupina v slovenski in jugoslovanski kulturni zgodovini. Našo pesem je ponesel v svet tja do Severne in Južne Amerike, Azije in Avstralije. Še posebej pa je zaslužen zaradi tega, ker je krepil zavest naših izseljencev, zdomcev in zamejcev. Od leta 1952 je opravil blizu 1800 nastopov, od tega 450 v zamejstvu in na tujem. Nič kolikokrat je zapel tudi pred predsednikom Titom, ki vseskozi kaže izreden posluh za ljudsko pesem in kulturo in je zato kljub državniškim obveznostim prevzel pokroviteljstvo nad jubilejem Slovenskega okteta. „Zadostujeta dve magični besedi — Slovenski oktet — da se dvorana Kulturnega doma napolni do poslednjega razpoložljivega prostora, da se delavnik spremeni v praznik, da se nekaj lepega, bogatega, plemenitega naseli v nas, ko poslušamo glasove teh osmih slovenskih mojstrov-pev- Ni res, da je kemično orožje izum 20. stoletja. Poleg zastrupljenih puščic, ki so ponekod še danes močno orožje, velja iz davnine omeniti predvsem tako imenovani „grški ogenj". Izumili so ga bojda Saraceni in z njim potapljali krščanske galeje. V bistvu so bili to sodčki, napoljeni z neko mešanico, katere glavna sestavina je bila nafta. Sodčke so čez branike lučali s pomočjo posebnih metalnih naprav. Ognja ni bilo mogoče pogasiti ne s peskom ne z vodo ne s konjskim gnojem. Zatrjevali so, da voda celo pomaga gorenju. To čudo od orožja seje v 7. stoletju razširilo tudi v Evropo. Zviti Sirec Calinicus, kije bil po poklicu arhitekt, se je nekako dokopal do skrbno čuvane skrivnosti in jo posredoval bizantinskim vladarjem. Dejstvo je, da je prav „grški ogenj" podaljšal obstoj Vzhodnega cesarstva, saj mu bizantinski vladarji dolgujejo marsikatero pomorsko zmago. Zato so zelo čuvali, da jim ne bi skrivnost sestavljanja ušla iz rok. Izdelovanje vnetljive snovi so zaupali enemu samemu inženirju, ki pa ni smel nikamor iz Carigrada. Enaka usoda je namenjena tudi marsikateremu sodobnemu učenjaku. V zelo dolgi zgodovini bizantinske države je menda en sam človek prekršil pravilo molčanja. Leganda pravi, da je izdajalca takoj doletela božja kazen: z neba je švignil ogenj in ga požrl. Kakšen je recept za „grški ogenj? " Vsekakor so ga sestavljale razne vnetljive snovi, ki jih je bilo, ko so začele goreti, težko pogasiti. V starih bukvah sicer piše, iz katerih snovi je starinski napalm, vendar ni navedeno, koliko delov posamezne sestavine je treba zmešati. Snovi pa so smole, nafta, žveplo, kolofonija, soliter... cev. Znova ste nas prepričali, da je naša pesem tista velika, skoraj edina sila, ki združuje ljudi in krepi njihovo zavest o narodni pripadnosti..." (Trst, 1959) „Oktetova narodna glasba prinaša žive vtise o značaju dežele in njenih prebivalcev in od njenega poslušanja imate skoraj toliko, kot če bi potovali v njihovo deželo..." (New York, 1963) „Poznamo pač zbor Donskih kozakov, z mnogo više stoječo pevsko umetnostjo te jugoslovanske skupine — z oktetom — pa nismo bili še nikdar v stiku ..." (Nizozemska, 1954) „Ti jugoslovanski umetniki posredujejo svoj program senzacionalno. V njihovih pesmih se zrcali resničnost življenja. V naši deželi bi zaman iskali ansambel takih kvalitet../' (Kitajska, 1956) Tako piše tuja kritika in tuja kritika nikomur ničesar ne podari. Dr. De Bakey, slavni kirurg, pa je ob poslušanju Slovenskega okteta izrazil tole: „Nekaj nenavadnega, neki silno močan karakter slutim v vašem, čeprav tako majhnem narodu. Res ste se v zgodovini obdržali zgolj zaradi svoje kulture, ne zaradi sile; a mislim, da je tak narod nepremagljiv, kajti sleherni nasilnik ve, da si ga podrediti ne more; morda bi ga lahko izbrisal, a potem nima več komu vladati .,." VOJAŠKI KOTIČEK GRŠKI OGENJ KUHALNICE OB PRTENIH HLAČAH Bili pa so tudi veseli in obilja polni dnevi in o njih je danes govor. Ob praznikih so namreč naši predniki v prtenih hlačah in krilih znali okusno zasukati kuhalnico. Bile so ure, ko so se mize šibile od jedi in pijač. Kaj in koliko so ob takih priložnostih jedli stari Dolenjci, je pred dnevi pokazal novomeški gostinski šolski center, ki je gostom, gostinskim predavateljem iz vse Slovenije, dal na pokušnjo kar 50 dolenjskih, belokranjskih in posavskih kmečkih, torej domačih jedi. Vsako jed je, ko so bili krožnički prazni, pozdravilo gromovito ploskanje za novomeške kuharje. Od ploskanja rdeče dlani je imela tudi Olga Markovič, Ljubljančanka, ki kuha za Maršala, kadar je na državniških potovanjih po tujini. Umetnost pripravljanja jedi, recimo jim kar dolenjske, je predstavila Milka Češarek, predavateljica za kuharstvo pri novomeškem gostinskem šolskem centru. „Recepte za stare domače jedi smo zbirali že pri nekdanjem gospodinjskem centru," pravi Če-šarkova. „Tudi zdaj velja na naši šoli pravilo, da mora vsak učenec — večina jih je s podeželja — ..kuharsko" zaslišati stare tete, babice in prababice, kaj in kako so nekdaj kuhale. Tako dobimo množico receptov; večina je seveda neuporabnih, ker vsebujejo celo (samo za primer) čokolado, za katero vemo, da je nismo izumili na Dolenjskem. Nekaj pa le ostane. In tako imamo zdaj v arhivu recepte za okoli 150 pravih domačih jedi." ČEBULA ALI SIDRO? Kaj je domača jed? Milka Češarek pravi, da je turist človek, ki hoče spremeniti okolje in hrano. V Parizu naj mu postrežejo s pariškim, na Dunaju z dunajskim zrezkom, od nas pa pričakuje, da mu bomo postregli z našimi jedmi. Ob tem velja zapisati, da čevapčiči in ražnjiči niso dolenjska jed. Češarkova pravi, da je bilo v začetku težko, celo poklicni kolegi so jih zbadali, da Dolenjci ne znamo jesti in pripraviti drugega kot žgance in kislo repo. Pa se je stvar obrnila, zato tudi že omenjeno ploskanje. Značilno za dolenjske domače, kmečke jedi je enostaven toplotni postopek, njihov okus ni pikanten, ker uporabljajo mojstri ognja in kuhalnice samo domače začimbe. Češarkova pripoveduje, da so bile težave tudi z dekoracijo jedi. Na Dolenjskem ne rastejo limone, zato so vsega hudega navajeni Dolenjci okrasili jedi s šopom čebule, koruznim strokom, jedi so servirali v lončenih posodah, ki so stale na lanenih prtih, okrašenih z barvnim vbodom, ki ga strokovnjaki imenujejo tkaničenje. Pri tem so seveda sodelovali etnologi, da se ne bi podtaknilo kaj v smislu kiča. V začetku so Novomeščani želi s koruzo, lon-čevino, prtički itd. na slovenskih kulinaričnih razstavah vsesplošno muzanje, kasneje pa se je v frake oblečenim strokovnjakom le posvetilo, da je to „tisto pravo". Naslednje leto bo srečanje slovenskih učiteljev v gostinstvu nekje v Primorju. Nihče se ne Do smejal, če bodo gostitelji v sredo bogato obložene mize postavili sidro. Vemo pa, da je sidro precej manj užitno kot čebula. Casi se, hvala bogu, bi rekel dolenjski kmet, spreminjajo. Kaj je torej dolenjska domača kuhinja? Če gremo po sestavinah, so to ribe, raki, žabe, polhi v paci in prekajeni, gobe ob vsaki priliki in ob vseh letnih časih (posušene), cvrtje iz šoj, polhov, okusna sta tudi jazbec in divji zajec. Svinjina ni samo dolenjska ljudska jed, precej težje pa se je v današnjih časih mastiti s kozličkom ali jagenjčkom. Med meso so šteli naši pradedje tudi jajca, govedino in teletino pa so pobožno kupovali pri trgovcih. ZA ŽIVLJENJE SE LAHKO ZAHVALIMO KAŠI Med žiti nastopajo proso, ajda in koruza; pšenice v tistih časih skorajda ni bilo. Jedli so celo krompirjev in sadni kruh. „Moka" je bila iz stolčenih češpelj ali hrušk. Velikanski delež, da so predniki sploh preživeli - živ dokaz smo mi — so prispevale kaše: ajdova kaša, ječmenčkova kaša, prosena kaša. Našim življenjem se imamo zahvaliti tudi zaradi leče in fižola, krompir pa je bil v takratnih dolenjskih kmečkih hišah bolj redek gost Saj veste, amerikanska novotarija. Sestavni del jedilnika pa sta bila zelje in kisla repa. Če je noter padel kakšen kos svinjine ali koštruna, so se lesene žlice stegovale še bolj vneto k skledi, ki je bila sredi mize. Ko sliši Ljubljančan neki dokaj nedefiniran izraz, ki mu je ime Dolenjska, mu v mislih klokoče cviček v sodčkih. Da je cviček dober tudi za Dolenjce, so vedeli tudi očetje naših očetov. Zato so njihove, bolj kot današnje poslušne ženice znale skuhati mesnine tudi v vinu. Do danes so se nam ohranili recepti za številne jedi, ki jim da okus ravno cviček, na primer polhom v obari s cvičkom. Nekaj posebnega so tudi dolenjske sladice. Močnate so, velikokrat bolj slane kot sladke. Slovita je predvsem prsna in tovorna potica (furmani!), znameniti pa so tudi zeljnati in mesni nadevi. Ste že kdaj poskusili drobljen kruh z ocvirki? In vse te dobrote so se pekle v kmečki peči, v glinenih ali pa kvečjemu železnih posodah. Ob receptu dolenjske pojedine, ki ga objavljamo v okviru, je imela poleg Milke Češarkove besedo tudi Štefka Malnar, vodja kuhinje šolske restavracije „Na Bregu". Štefka je tudi predavateljica kuhanja v novomeškem gostinskem šolskem centru. IZROČILO NE SME BITI PRIKRAJŠANO „Res je, da imamo recepte," pravi Malnarjeva, vendar je treba starino prilagoditi današnjemu okusu. In to tako, da staro izročilo ni nič prikrajšano. Ko dobim nov (star) recept, se zgodi, da je zadeva najbolj okusna prvič, ko se je komaj učim kuhati; drugič pa je potrebno nekaj več loncev in truda. Še sreča, da sem doma s podeželja, stare mame in tete naših učencev namreč navajajo mere v firkelcih, žlicah, najbolj natančna mera pa je ščep ali ščepec. Vse to je treba preračunati v dekagrame in grame. Vsaj za začetni- ke, dober kuhar se namreč rodi, dobra kuharica pa natančno ve, kaj in koliko je treba vsuti v jedačo." Zakaj ves ta cirkus okoli ene same dolenjske gostilnske razstave? Prvič zato, ker je dolenjske domače, kmečke jedi moč naročiti v šolski restavraciji „Breg" - tako je vsaj s svojo kuhalnico prisegla Štefka Malnar — drugič pa zato, ker nekako velja, da zdrava prehrana, če jo uživate, mimogrede navrže kakšno leto življenja več. K prvemu, k naročilu kmečkih jedi na „Bregu", je treba pripomniti, naj gostje vsaj kakšen dan prej naroče jed, ki bo vsebovala, recimo, proso. Razlog je preprost: prosa skorajda več ni; ko so novomeški gostinci pripravljali razstavo, jim je zmanjkalo celo kostanja. Vsak osnovnošolec ve, kaj jekostanj;za njegovega učitelja, čeprav uči usmerjeno biologijo, pa nismo ravno prepričani, da ve, kakšno je izven učbenikov videti proso. O kakšnem letu več, ki vam ga navrže zdrava, čeprav kmečka prehrana, pa je govoril Marko Ivanetič, ravnatelj novomeškega gostinskega šolskega centra. „POLKVALIFICIRANA" HRANA ..Prehrano," pravi Ivanetič, „bi morali opazovati s širšega vidika. To, da bomo jedli kot naši pradedje, nas ne bo rešilo, čeprav je v njihovih receptih penekatera iskra modrosti, do katere smo se danes prikopali tudi z znanstvenimi metodami. To, da maščobe niso preveč zdrave, so na podlagi izkušenj vedeli že naši pradedje, pa naj so bili še tako lačni. Zato so nekatere mastne dela prašiča vrgli proč, oziroma jih varčno ponudili svinjskemu kotlu. Danes se premalo zavedamo, da so od hrane odvisni človekovo zdravje, razpoloženje, delovne in kreativne sposobnosti. Vemo, da se v obratih družbene prehrane danes hrani okoli 4 milijone ljudi. Kakšno hrano uživajo? Tudi od hrane je odvisna rast bodočih rodov, ki nas bodo hranili, branili, ki bodo skratka - za nami. Če zdaj povem misel s primerom, se ve, da je vsako, najbolj preprosto zdravilo pred serijsko proizvodnjo natančno stehtano in preskušeno. O zdravilu, o najbolj nedolžnem aspirinu so pred uporabo neskončne razprave doktorjev znanosti. Kako pa je s hrano? Naravnost veseli smo, da nam malico kuhajo (po svoji vesti in okusu) vsaj polkvalificirani kuharji. Potem pa ..nastopajo" milijardne izgube zaradi čirov na želodcih in podobnih okvar, ki jih rodi nezdrava prehrana. Ali ne bi bilo ceneje dati nekaj dinarjev za prehrambno izobraževanje ljudi? Kuharji, ki dopoldne hranijo nekaj milijonov Slovencev in Jugoslovanov, pa naj bi bili vsaj kvalificirani in ne pobrani s ceste!" BODO CIVILIZACIJO PREMAGALE HRENOVKE? Marko Ivanetič pravi, da je ob razstavi, ki ji lahko rečemo ..Dolenjska na mizi," prvič lahko javno, čeprav simbolično razgrnil gnev zaradi nezdrave prehrane dolenjskega, slovenskega in jugoslovanskega ljudstva. Dolenjske jedi na eni mizi so bile torej samo vzrok, da vsaj zastavimo ne tako ^nepomembno vprašanje: ..Kako se hranimo? Zelja je, da ne tako kot neka ugledna, akademsko izobražena in sploh „oh in ah" Novo-meščanka, ki je v nekem zdravilišču zabrusila kuharju, zakaj heki ji je prinesel štruklje. „Ali nimate hrenovk? " so vprašali gospa. Če bi bilo po njenem mnenju in okusu, bi se vsa človeška civilizacija in kultura, katere skromen, vendar pomemben del je tudi kuhinja, skrčila v usedlino na dnu lonca, kjer bi se za prestiž borili hrenovka in salama, ki ji pravimo pasja radost, ščepec žačimb pa bi bil neznanje in neumnost Nevednost namreč danes ne bi smela veljati za poper. MARJAN BAUER ženski i'nar ,rani° Baž je ugotovil, da so naši 9*1 namrp? dolenjski kmečki predniki (dru- Vseni rrioč0 •r?ln?amo* v srednjem veku jedli pred-Prosen r> 01 • 'z ovsene in prosene kaše, ovsen, p'r-0d'moen 'n k°'!uzni fižol, repo in krom-r‘^e in žah^^K u*.'va*' meso raznih ptičev, polhe, °b slovesn'K .avi,no> kozletino jn svinjino pa le telečje m Pr|l?žnostih in praznikih. Goveje in žličke sn5016 bi!°.na tožniku zelo poredkoma, dra9oceno P|°^a)ali. a,i vzrejali, krave so dajale a*' pluq T u a''- pa skuPaJ z volmi vlekle voz s*c' 9ozdn;a skr?!T1ni jedilnik so popestrili sezon-kar s belili pa so naši predniki jedi kom,' J.m ^ižem" (nezabeljeno) ali pa z mle-krat pa Jl™ .,0)em, redkeje z maslom, največ-nadomešča|Vln)S-k° mastJa sladkor je bil redek, Zelenjave <; ^ Je n?ed' vendar le kot poslastica. ?° Poznali n Pra<^ec*je uživali malo, od začimb pa *e bilo Dnma|Vf S0*' čebulo in česen. V prehrani ^icional 6 no ^di suho sadje — krhlji. Te °hranila si?6 ,posebnosti je ljudska prehrana teh Časov «°r-aj do tr(desetih let tega stoletja. Iz cejlu lejtu"6^8 ohranil ^di rek: „Post je pr' nas H čeprau ' se danes zmrdujemo nad pečeni-^ dodat" ^on/ekcijskimi" piščanci, velja mor-ljudje cm i ,? kita 1816 tako huda lakota, da Ne, r^i . ukal.' trnove jagode, bukovo mlado d°* ki sicpr. Si marsikdo utešil glad z lobo ,cer velja za njivski plevel. |ahkokeank^eiiarek ° do nw>Ktn^aV0 Prepražimo, zalijemo in ku- * 0 čisto • v®93, Pretlačimo in precedimo. Do-ukelic» ~i °' Vanjo vložimo pečene mesne i, ^OLEm xhamo surove. fUh *drohi ŠTRUKLJI Z ŽAJNOFOM: Bel rri° na o.?/ Srobe drobtine in jih prepraži-!al iCO 'n skuhamo v slanem kropu. Za-£btinicami- L°*°litao ^RBET: Hrbtu odstranimo kosti, Oren0rn’ pre,aknemo z nageljnovimi žbicami, kiin ce,im poprom, prelijemo z h? Maščob m m pu$*'mo dve uri. Polijemo z vro-#*°, DriH„° 10 Pečejo, dodamo še lovor in ku-k<20po,'vamo. /^Pirjen, pe*enko obložimo s polnjenim nii»io * ' po*nienimi hruškami. Krompir na- hi^rat s r,lesri'm nadevom, hruške pa s skuto. nekO|f?reka'0no slanino najbrž ne bo pro- . to ;e ° drugače pa je s koruzno baslama- J^no lu , za kar morate pripraviti redko i ^^irni 8T10 testo, ki ga oplemenitite z na- ■^••dje^, ^k°^ičenimi suhimi slivami in sve- ’ ‘Pecite n * ,kuPaJ stresete v model, ko vzha- ,Vij t'j at0 Pa potresite z nadrobljeno skuto. |0 receDtihna,Vet' *° najbrž odveč, vi ali jaz po ni*keg np Kr.« ,■_____________________________ S3 včasih vsaj naročili in s tL^ega |!„ T k°mo znali narediti bogatega doti ° ^tein.11 If* nas ie> *e smo že tako kuhar- ki ti moramo: sončni kolektor je edina naprava, * več prinese, kot pa sama stane. Nobenega p vanja elektrike, pristojbin, davkov, drugih 3J tev! Sončna energija je zaenkrat še zastonj._ Drugod po svetu so sončni projekti ze vsakdanjosti. Japonci že dolgo časa sončno energijo za ogrevanje stanovanj, ko jo v Sovjetski zvezi uporabljajo tudi za - • ° jevanje. Takšne programe ima danes še 1odrt^ Tako znanstveniki fizikalno-tehničnega insti iz Turkmenske SSR pretvarjajo toploto v hlajtjJL in ohlajujejo prostore v puščavskem predelu# n . delajo. Iz pripeke delajo senco! Sončni hladi pač postajajo del nas. _ . jj. Na Japonskem se pripravljajo na serijsko i lovanje hiš, ki jih bo grela sončna toplota, M tem ko zahodnonemška firma Neckermann prodaja montažne hiše s sončnimi kolektorji-lastnikom tudi pri oblačnem vremenu °rno^0,gt0i prihranek do 1.500 litrov kurilnega olja na Danes stane takšna naprava 53.000 din, v® strokovnjaki pričakujejo, da bo ob množični P izvodnji cena znatno nižja. V Avstraliji so šli še dalje. Zgradili so tova^ni konzerv izključno na enem samem viru - so" energiji. Podobni primeri so tudi v ZDA in se toda kako je s tem pri nas? SONČNA NASELJA TUDI PRI NAS j. Tozd za energetiko beograjskega 'n®tituta ^'avo i rilo Savič" je nedavno objavil gradivo za ra_ ^ o izkoriščanju sončne energije v jLigos(avl^teg8# nutno je ta program le znanstvena vizija . ^ kar bi se moralo zgoditi in se lahko z9°“!’ cije so velike. Vprašanje, če tudi uresnič ji • ^ Tako bi v nekaj letih moralo somJq85pabi ogrevati že okoli 100 stanovanj, v letu .8|jej« njihovo število naraslo kar na 216.000. govor tudi o prvih sončnih naseljih, j|0 pre-petnajstih letih, ko bomo sončno ®neg|e| dobil na zueriškem sejmu zlato me ^ igOl le, da so Višnarjovi primeri v na naključje. navzlic V.» Toda upokojeni inženir 'z. , ® me nek«) P vztraja, mogoče zaradi gorenjske '^oč s0 prav gotovo zaradi tega, ker verja C3. pl^ „Zakaj bi motili toplotni cik^s n^8 je ta? " se sprašuje. „Nekje sem sli - za$ilnfl9* ogromna vesoljska ladja, ki pa 1 hoda. No izkoriščajmo je, ne obr ^ P njenega življenja. Vzemimo to, K p0$oj« n nuja. In sonce prav gotovo »odi * ‘ evoo toploto, ki pa mu jo z nokajurn ni P mudo vračamo - skozi stene, o 'ta|in, poao|e Kajt. KAJ JE SONČNIKOLEKTOR? Začnimo z vrtnarsko toplo gredico. Steklo prepušča sončno sevanje na temno podlago zemlje, ki tako dobiva želeno toploto tudi |X>zimi. Na takšnem znanju je zgrajen tudi sončni kolektor, naprava, o kateri je govor v našem zapisu. Če namesto črne ploskve (zemlje) pod steklo postavimo črno pobarvan radiator, takšen, ki ga danes uporabljajo ponekod za centralno ogrevanje namesto rebrastih, in skozenj spustimo vodo, imamo preprost sončni kolektor. Seveda bomo zaradi večjega učinka enojno steklo nadomestili z dvojnim, zadnjo stran radiatorja pa oskrbeli s toplotno izolacijo. Problem pridobivanja toplote je torej rešen. Postavlja pa se nov, še težji. Zbrano toploto je vsekakor potrebno ohraniti. Najenostavnejši akumulator toplote je pač voda sama. Za toplotni akumulator bo zadostovala velika posoda, ki pa jo moramo prilagoditi razmerju, da bo že en sončen dan segrel vodo v navedeni posodi do želene temperature. Višnarjeva rešitev je takšna. Akumulator toplote naj bo odprta posoda, v kateri je voda kot toplotni akumulator. Ta voda kroži v smeri: rezervoar-sončni kolektor-rezervoar. V slednjega potopimo kotliček, skozi katerega bQ pod pritiskom tekla voda iz vodovoda na mesto uporabe. S takšno rešitvijo smo piišli do zadnjega vprašanja, kako bo voda krožila iz „Pri nas je podnebje mnogo ugodnejše kot na primer v Severni Evropi. Pa vendar so tamkaj na področju izkoriščanja sončne energije prišli mnogo dalje. Nekatera naša podjetja pa že stikajo za licencami v naši severni sosedi Avstriji." Da je to podcenjevanje in zanemarjanje lastnega inovatorskega dela, ki mu družba želi dandanes dati čimvečjo razsežnost, naj potrdi opis naprave, ki jo Drago Višnar že toliko časa s pridom uporablja. Še več. S skromnimi napotki (verjetno bodo zadostili že naši), bo spreten amater z nekaj pionirskega duha takšno napravo postavil tudi v svoj dom. i2°braževan!!T° Prj!*' s Pr'Pravarni na usmerjeno Posavju ie hii °*eniskem, v Beli krajini in n'štvo boleniL^„ma, 0kr°9le mize> ki je ured‘ Novem mesti! 7 3 pr!red'10 sredi aprila v natelje srerlniih ..so9°v omike smo povabili rav-rie"o izobraW^ ^dsednike komisij za usme-druge. an)e. družbenopolitične delavce in izobraževanip8^ 'abko 2aPišemo, da usmerjeno v°rojenček am3 obrn°čju dolgo ni več no-n°9e. Okroala n?3 otr?k< ki mu pomagamo na ska 'n posavska a--Pa Je P°kazala- da sta dolenj-s°delovali. Zan/89-13 Pr'tem med seb°i Premalo r°dil sklen n 11« Se med sogovorniki precej po-n° razreševanip fnovvitvj skupne komisije za enot-Sfednjega šolstva PraSan^' ki jih nalaga preobrazba skrajšanl obnk!8^enCeV okr°9*e m'ze objavljamo v 9rn'l ^ocen i r u Vax*a V dolen)ski re9'ji ie raz- ^bo n !jk°Troha' "Gre za "°v° sPre- kot do zda? 7 rj^JU .'zobraževanja, ki naj še bolj Te so razviHnQa^°VOlj' potrebe združenega dela. ^e> da sn c -Z Posebne analize, ki med drugim združeneoa !f razviiale Precej mimo potreb liza ie korak aSt ,e bila tore* stihijska. Ana-9r°bem vemn napre| v tem smislg, da zdaj vsaj v la< GosnortI° trenutne Potrebe združenega de- dnih potrphV* ,namre^ ne P°zna svojih dolgove načrtovati Pa m'mo tak'b P°treb ni mo- H^isel »"“«!» v t0. da čimprej uresničimo za-Stv°- da se ipr)enem.izobraževanju? Najprej dej-Zatem vse 271ani^al osip na osnovnih šolah, Hotkov miJ!- ,a po znaniu' sai hoče kar 80 'ahko rečemn h06 na.šole dru9e stopnje. Mirno 0 kos tudi a 9rad'mo tako izobraževanje, da J potrebam občin. SOLA BODOCNOSTb KI BI MORALA BITI ZE VČERAJ ln kakšn 7 e am občin-*e.^'h so prerij! nai b}. imeli Poslej? Poleg obsto-?!Čn'h usmerit in. P°trebe po šolah teh- '< farmacevti ** *k°vinar.ii. elektrotehniki, kemi-nutn° pa ‘ 9radbeniki, ekonomisti itd.). Tre-ekonomsko-aH .a.tua'ne nasledke usmeritve: !?hn'*ka ,rir3"lstrat'vno-upravna, pedagoška, v'|ska. Te Z"!8* kmetijska in gostinsko-f^Pak tudi u h6 • bi,e 33,110 v Novem mestu, 'tekstilna dpnio, ob^'nah dolenjske regije posavsk0 ' etliki)-" Loi»pP6* u usmerjeno izobraževanje je na-I^^bčinskem c' ov®dal i®- da so na pobudo ^'sii° za to noH ^ta ustanovili posebno ko-,kliuči|j tudi _.„.ro^e' naredili analizo, kamor so !' s Podatki nicre zdru*enega dela, vendar pa vmu so lahkr., ° m°9.,i vel'ko pomagati. Kljub fIVe'e Še nanroi nai bi vse dosedanje šole ^ trgovsko „ Qen, z d°Polnjeno vsebino. Po-°b|ači|ne V%Q 8fežicah, tehniške v Krškem in **9?io kadrou ^n,C'ubl potrebovali tudi šole za arie in kadrp , fU pr°filov, predvsem papirni-..Na posavci,aJ)?trebe iedrske elektrarne. ?°*dai?S,h Š°!ah" *et’ Pr'Prav'i enoten projekt za V’tefn nač 8 V Posaviu 'n na Dolenjskem, o celo-stanku ddl ovaniu Pa so razpravljali tudi na se-n° 'zobra> 0)5 'n Posavske komisije za usmerje-°^ine, s()LVanle' so Potom poslali projekt v "' Orej na nani Posavske odgovorile negativno. I*0 Projekt n' preosta|o drugega, kot da priredi-letif *a dolenjske potrebe," je pristavil Pi- ; t. 1 „Usmerjeno izobraževanje ne more biti zgolj občinska ali regijska stvar, ampak oboje," je menil Jože Škufca. Po njegovem smo se do zdaj vse preveč vrteli v zaprtih krogih, vse preveč je bilo subjektivnih vplivov. Tega pa se, žal, zavedamo šele zdaj — pet minut pred dvanajsto. Škufca je obelodanil tudi tale paradoks: na eni strani govorimo o potrebah po kadrih, na drugi pa učencev, ki se hočejo šolati, ne moremo spraviti „pod streho". Tembolj boleče je, da ni šol za vzgojo tako imenovanih deficitarnih poklicev. Združeno delo je v zadnjem času sicer nekoliko bolj zainteresirano za reševanje teh vprašanj, premalo pa se zaveda, da se to ne da doseči samo z besedami. Gre torej za materialni temelj — če ga ne bo, bodo učenci na cesti, združeno delo. pa bo ostalo brez strokovnjakov. To je po mnenju Veljka Trohe huda reč, saj gospodarstvo računa z 8-odstotnim naraščajem zaposlenosti letno, med zaposlenimi predvsem na šolane delavce. Da problematika ni izvita iz trte, pove posavski primer, ko na tamkajšnji koncept usmerjenega izobraževanja iz gospodarstva ni bilo nikakršnih pripomb. Lojze Štih se je vprašal, ali je ob takem odnosu združenega dela še moč govoriti o „tesnem" sodelovanju gospodarstva s šolstvom. Po mnenju Franca Hočevarja je dolžnost šolnikov ponuditi združenemu delu organizacijo usmerjenega izobraževanja, kar pomeni, da se je treba dogovoriti, katere šole in koliko naj jih ima npr. Novo mesto, kakšne naj bodo v Krškem, Brežicah, Črnomlju itd. Jože Škufca se je s tem strinjal, poudaril pa je, da bo združeno delo našlo pravšno in krajšo pot do teh šol oziroma do ..izvajalcev" šele z ustanovitvijo posebnih izobraževalnih skupnosti. Prva naloga le-teh pa bo ugotoviti dejanske potrebe po kadrih. Rudi Piletič je dodal, da to ne bo tako lahko, saj so za načrtovanje uporabni le podatki do leta 1980, za kasnejše obdobje pa delovne organizacije svoje potrebe samo predvidevajo. Na tem področju pa bi lahko marsikaj bolj dognali in laže ugotovili dejanske potrebe, če bi zaživele skupnosti za usmerjeno izobraževanje (za tako j e samoupravni sporazum v Novem mestu že podpisan). Gospodarstvo naj bi poslej ne skrbelo samo za gmotne razmere šol, prevzelo naj bi tudi del pedagoških obveznosti. Dragica Nenadič se je zavzela za to, da bi morali usmerjeno izobraževanje organizacijsko in vsebinsko načrtovati skupaj z združenim delom, ne pa ločeno od njega. Tako že zaradi tega, ker je pomembna sestavina svobodne menjave dela tudi cena. Če npr. vemo, koliko je vreden hladilnik, bi morali vedeti tudi, koliko velja šolska ura. Tega pa ne bo, če združeno delo ne bo poznalo (in cenilo) pedagoškega dela, šolstvo pa ne njegovih potreb oziroma problematike. Skoraj praviloma velja, da odgovorni v združenem delu kaj malo poznajo šolski sistem, kar se vidi iz takihle izjav: „Dajte nam kader, ki ga potrebujemo!" Ker ni skupnega Jezika", šole „odgovarjajo" tako, da izobražujejo kader, kakor „pač vedo in znajo ..." Da so šolniki do zdaj večkrat izobraževali bolj po svojem posluhu kot v skladu z dejanskimi potrebami združenega dela, je omenil tudi Jože Senica in pristavil, da so za usmerjeno izobraževanje doslej tudi v Posavju največ naredili sami šolniki, se pravi izvajalci. Načrtovanje so zastavili v skladu s potrebami, ki so za to območje še posebno specifične. Posavje ima namreč to „smolo", da leži med dolenjsko in celjsko regijo, obe sta željni posavskih kadrov in posavskih učencev. Senica je podčrtal, da Posavcem ni bilo in tudi vnaprej ne bo vseeno, kje se bodo šolali njihovi otroci, zato so tudi samostojno načrtovali usmerjeno izobraževanje. Seveda pa niso proti pametnemu dogovoru z dolenjsko regijo, po katerem bi Dolenjci in Posavci urejali vprašanja usmerjenega izobraževanja izza skupne mize. Tako Senica kot že pred njim Štih sta se navdušila za to, da bi že kar na okrogli mizi osnovali skupno komisijo ali vsaj iniciativni odbor za usmerjeno izobraževanje. O neobhodnosti sodelovanja združenega dela pri načrtovanju usmerjenega izobraževanja so kajpak govorili tudi drugi udeleženci okrogle mize. Ob tem so našteli vrsto potreb posameznih občin oziroma krajev, kjer šole že delujejo. Ta del pogovora bi lahko strnili v eno samo ugotovitev: usmerjeno izobraževanje se ne sme zapirati v občinske pa tudi ne v regijske meje, ampak ga je treba zasnovati skladno s srednjeročnimi in dolgoročnimi potrebami združenega dela: Dolenjskega, belokranjskega in posavskega. Pri tem bodo v veliko pomoč skupnosti usmerjenega izobraževanja, ki jih geografska razmejitev ne bo motila ... Več sogovornikov se je dotaknilo sedanjih razmer v šolstvu. Ugotavljali so, da srednje šole niso v najbolj zavidljivem položaju, saj jim manjkajo ustrezni prostori in učitelji. Tako smo slišali podatek, da je bila zadnja srednja šola na Dolenjskem zgrajena pred več kot desetimi leti, da mnoge nimajo kabinetov, da o učiteljih ne govorimo. Jože Škufca je med drugim navedel, da opravijo srednješolski učitelji nekaj manj kot polovico vsega šolskega dela v nadurah, mnoge šole pa da so nujno vezane na zunanje sodelavce (npr. šola za zdravstvene delavce v Novem mestu). Se posebno primanjkuje učiteljev za strokovne predmete. Če Dolenjci in Belokranjci tarnajo, da jih pesti hud kadrovski primanjkljaj, se Posavci lahko pohvalijo z dokaj dobro zasedbo. V Brežicah, denimo, opravijo v nadurah le še 20 odstotkov pouka, v Krškem pa je kadrovska zasedba na šolah celo nadpovprečna. Če bomo hoteli usmerjeno izobraževanje resnično izpeljati, ne bo dovolj preskrbeti le manjkajoče število učiteljev, ampak graditi tudi nove šole. Znano je, da načrtujejo v Novem mestu nove prostore za več šol druge stopnje, saj skoraj nobena od dosedanjih — to pa velja tudi za druge občine - ni v celoti usposobljena za prehod na usmerjeno izobraževanje. V naslednjem obdobju bodo naložbe v šolski prostor in opremo ena od prvih nalog širše družbe, še posebej pa združenega dela. Kot smo že prej navedli, bo morala svobodna menjava dela obsegati tudi zagotovitev materialnih pogojev šolstva. S tem seveda nikakor nočemo trditi, da je bilo združeno delo do zdaj gluho. Primer, ki to potrjuje, je doma v Krškem, kjer je gospodarstvo, kakor je navedel Lojze Štih, samo v zadnjih letih namensko prispevalo šolstvu nad 6 milijonov dinarjev. Zato Krčani toliko bolj pogumno in z nemajhnim optimizmom načrtujejo nov šolski center. Če bomo učencem dali mizo in stol v šoli, jim bomo morali tudi posteljo. Vsi namreč nimajo te sreče, da hi imeli šolo pred svojim pragom, ampak :jo stanovati pod „tujo" streho, zlasti učenci i oddaljenih krajev. V mislih imamo torej neobhodno graditev dijaških domov. Znano je, da bo Novo mesto nov, prostoren in sodoben dom dobilo že v naslednjih letih, Brežice pa malo kasneje. Posebno pereč problem za dijaška stanovanja je v Novem mestu, kjer je tudi največ srednjih šol. Kdaj lahko realno pričakujemo prehod na usmerjeno izobraževanje? Veljko Troha je prepričan, da ne prav kmalu, nikakor pa ne žejutri. Preden se bo začelo obdobje preobrazbe, bo treba streti še prenekateri trd oreh. Gre predvsem, za vsebinsko in organizacijsko podobo usmerjenega izobraževanja, saj le-ta, kot je poudaril Troha, še na republiški ravni ni dovolj dognana. Slovenijo namreč pestijo prav taki problemi in dileme, kakršnim smo prisluhnili tudi za našo okroglo mizo. Ni prostorov in ne kadrov. Ali uresničevanje zamisli o usmerjenem izobraževanju pretirano kasni? Marjan Pavlin misli, da je tako. Po njegovem kasnimo zato, ker se je združeno delo kot enakopravni partner pri oblikovanju šolske preobrazbe prepozno in premalo zagreto vključilo v razprave. ,.Zamujamo, a hkrati ne zamujamo," je posegel v razščiščevanje zakasnitvene dileme Veljko Troha. ..Moramo vedeti, da gre za brušenje samega koncepta, ki bo prilagojen našim razmeram. Kajpak je gospodarstvu to manj razumljivo, saj še vedno misli samo na klasičnega srednješolca, kije tako ali drugače usposobljen za delo. Problem pa vendarle ni tako preprost. Opozoril bi, da usmerjeno izobraževanje ne ponuja samo strokovnjaka, marveč notranje obogateno in samoupravno izoblikovanega mladega človeka. Usmerjeno izobraževanje je nekaj takega, kar oblikuje tako učenca kot učitelja. Tudi učitelj se bo moral spremeniti." Marsikatera delovna organizacija pričakuje, da je usmerjeno izobraževanje taka hiša učenosti, ki daje strokovnjake, napisane na njeno kožo. To pa je dokaj zmotno, saj vemo, da ni nikjer na svetu šole, ki bi bila sposobna ustreči taki zahtevi. Kaj lahko pritrdimo mnenju Jožeta Škufce, da se bo strokovnjak oblikoval in zares do konca izšolal šele v zaposlitvi — ob delu. Pri okrogli mizi o usmerjenem izobraževanju so sodelovali: Veljko Troha, predsednik komisije za usmerjeno izobraževanje pri skupščini skupnosti dolenjskih občin, Lojze Štih iz Šolskega centra Krško, Jože Škufca iz novomeške organizacijske enote Zavoda za šolstvo SRS, Rudi Piletič iz Zavoda za izobraževanje v Novem mestu, Franc Hočevar iz novomeške gimnazije, Jože Senica iz Šolskega centra Brežice, Jože Pavlišič iz Črnomlja, Marjan Pavlin, predsednik medobčinskega sveta ZSMS za Dolenjsko, Dragica Nenadič iz Metlike, Vlada Eržen iz Zdravstvene šole Novo mesto, Maks Starc iz ČC KS Novo mesto, Marta Povh iz Doma Majde Šilc (Novo mesto) ter novinarja Marjan Bauer in Ivan Zoran. lep,čeprav bode Kaktusi veljajo zaradi svojih oblik in načina* življenja v rastlinskem svetu za posebneže. V obeh Amerikah, ki sta domovini tega skromne-ža med rastlinskimi nezahtevneži, jih poznajo kar 6000 vrst Na kratko povedano: kaktus je zelena rastlina, ki ima namesto listov bodice, njegovo življenje pa je odvisno od količine hranilnih snovi, ki se nakopičijo v mesnatem telesu. Zanimivo je, da kaktus preživi zelo hude zimske suše, takrat v njegovem telesu odmre splet koreninic in žilic, kaktus lahko takrat izpulimo iz zemlje in ga shranimo na popolnoma suhem mestu. Preživel bo! Življenje v tem posebnežu obudi voda. V spomladanskih in poletnih mesecih mu lahko daste toliko vode, kot je lahko popije. Popije pa je veliko. Kaktusi so kot nalašč za začetniške ljubitelje cvetja. Prenesejo skorajda vsako napako. Če jih pozabite zaliti, ne bodo oveneli; (ne)zalivanje pa je pri začetnikih najbolj pogost greh. Kaktus gojimo v glinenih ali porcelanastih posodah, zadnje čase pa so v modi tudi kadičke iz stekla, ki vam jih s silikonskim lepilom po vaših merah in zamislih sestavi vsak steklar. Ker je kaktus skromna rastlina, ga ne posadite v bogato zemljo! Da ne bo kaj narobe, raje obiščite bližnjo cvetličarno, v vsaki je na prodaj posebna zemlja za kaktuse. Letošnja moda ne prinaša nekaj povsem novega in vsega do zdaj veljavnega ne postavlja na glavo, vendar ima nekaj značilnosti, ki nam v prvem hipu povedo, da je obleka letošnja, in ne lanska. Lahko pa je stara dvajset let... Ozkim, oprijetim krilom je odzvonilo. Nova krila so široka, bodisi rezana počez, še več pa je nabranih v pasu ali na bokih, ali pa imajo razne gube. Sončni plise je doživel ponovno uveljavitev in letos ga bomo videvali na krilih iz enobarvnega gabardena, kot na oblekah in krilih iz lahkega poletnega blaga. O dolžini ni več dilem: krila so obstala pod kolenom in jih niso mogli premakniti navzgor še tako zavzeti privrženci mini mode. Novo pri letošnjih spomladanskih in poletnih ženskih oblekah je, da je veliko dvodelnih ali celo trodelnih. Obleka in jopa iz istega blaga; krilo in bluza ter blazer iz istega blaga; ali pa krilo z bolerom; krilo s plaščem — so kompleti, ki so spet na prvih straneh modnih časopisov. Da pa takle komplet ne bi deloval dolgočasno, imajo lahko ovratnik in žepi obrobo druge barve. Možnih je veliko kombinacij, vendar se moramo zanje preudarno odločiti, kajti bolj kot je zadeva videti enostavna, več okusa je potrebnega, da dosežemo dober v.tis. RIA BAČER Cilka Novljan Ena izmed domačih jedi, ki so nekdaj za večje praznike pomenile slasten priboljšek kmečkim otrokom, so orehovi štruklji. Danes še malokje pripravljajo to jed, a nanjo niso pozabili v znani Novljanovi gostilni v Mirni peči. Gospodinja Cilka Novljan pravi, da imajo orehove štruklje kaj radi ljubljanski yosije. Pripravlja jih takole: „Zamesim testo iz moke, malo vode, jajca in ščepca soli. Pustim ga stati najmanj 30 minut, potem ga razvaljam in razvlečem. Medtem pripravim nadev iz domače segrete topljene smetane, mletih orehov, jajca in žličke drobtin, prepraženih na maslu. Z nadevom namažem testo, ga zvijem in štruklje skuham v slani vodi. Navadno rahlo vrejo kakih 30 minut. Kuhane odcedim in *?^ijev z drobtinami. Zraven š imajo nekateri radi so*at0j_af1ko pa kumarično omako- ^ pa jih pripravimo tudi mostojno sladko jed. ^ igjjkor-tresemo s cimetom m jem, potem pa zabelimo tinami na maslu." Kaktusi imajo med mnogimi še eno dobro lastnost Niso preveč dragi, vsaj običajne vrste ne. So pa tudi vrste, ki terjajo posebno nego. Ti zahtevajo natanko enake pogoje kot v domovini: vlago, prst, sonce itd. Te vrste so precej dražje, saj gre za ..aristokrate" med bodljikavci. Za začetnika niso primerni. Velja tudi, da je treba s kaktusi ravnati dobesedno „v rokavicah". So lepi, vendar bodejo. Torej previdnost, iglice se zaderejo globoko v kožo. Boli. V zgodovini je zapisano, da so kaktuse prinesli v Evropo nizozemski pomorščaki v 16. stoletju. Pri nas so se hitro udomačili, tako v domovih kakor tudi v naravi. Nekateri celo mi- slijo, da na primer opuncija, ki jo srečujemo Dalmaciji, že od nekdaj uspeva na s sonC obsijanem krasu. Zanimivo je tudi, da ne poz mo samo kaktusov-ljubiteljev toplote, so vrste, ki dobro uspevajo celo v kanadski ZIIH!' Andih pa raste kaktus celo do nadmorske vi i 4000 metrov! Toliko za začetnike. Sicer pa je o kaktusih ^ voljo precej domače in tuje literature. Ce J1 boste vzljubili, če želite nekaj cvetja in zelenj na sicer sterilno betonskih balkonih stanovanj skih kasarn, boste gotovo segli po knjigah# bodo vaše znanje in izkušnje s to skromno i"aS linico še razširile. cesmu Češmin je prišel k nam iz Afrike in je od 1 — 3 metre visok grm z močno rumeno korenino, iz katere zrastejo stebla z mnogimi dolgimi, visečimi vejami. Grm je sivkasto rjav, drobno trnasto nazobčani listi so brani v šopkih in pod vsakim šopkom je trn. Iz srede šopkov poženo dolgi viseči grozdi, polni svetlo rumenih dišečih cvetov. Iz njihovih plodnic se v avgustu razvijejo škrlatno rdeče kisle jagode. Češmin cvete od aprila do ju- nija, raste pa po živih mejah in parobkih ter ljubi apneno zemljo. Lubje s korenino nabiramo spomladi, jagode pa avgusta ali septembra. Korenina ima to lastnost, da draži sluznice dihal in krvožilni sistem ter pospešuje izločanje žolča. V preveliki meri zaužit pa lahko povzroči celo smrt. Jagode vsebujejo precej sadnih kislin in sladkorja. Češmin je zdravilo pri nerednem delovanju jeter, zastoju žolča in kamnih. Iz jagod pa pripravljajo si- • na plF rup, ki yd dajejo bolnim n čih{ jetrih in želodcu. fPi Caj iz korenine (1 d° . njr skodelico vode) oziroma > ^ ne skorje pospešuje iz* ^di žolča in seča, pomaga P3 pri zaprtju, revmi 'n.Pr ed^ Namesto samega češmin31 ujti bro pri oteklih jetrih uP*Ltj3i mešanico češminovega rmana, poprove mete, pelina in regrata. Odtega^^ nice damo ščepec v sko vode, kuhamo 10 minut i ^0. mo dvakrat na dan po et1 delico čaja. brez besed SO* odli ian 'ih lev $kc kar Črn JERZY FLISA* Poljska »it( fnai Ultli °Pr laka j?? "Šentpeter" Juša Ko- VbiH? ,V četrt0 kot 17-'*snsl(e L .lof|lske zbirke Iz slo-i°izdaj,, *,Ur.ne zakladnice, ki tottnn, ® °žba Obzorja. Pisec ^načuie de Janez Mušič •“seske i/?n?an kot pripoved °ih k0: poti, epidemije J) sinrtj č OVekovega rojstva i °2akov ne-^a 2načilen čisto Hje v uc_u ,n manifestira živ-^nkih sv°jih poglavitnih V ..°*akov ,,Šentpeter" .Nkljivo^ nekaterim po-^iill ^ln[l. ^eti za pravo Smiljan Jl,9° Je ilustriral in nez Vidic. opozoriti na ranljive točke v razpravljanju o slovenskem pro-tenstantizmu, ko se dotika problemov Trubarjeve lutrovske usmerjenosti, teološke misli in teološke terminologije. Gre za delo Jožeta Rajhmana „Prva slovenska knjiga v luči teoloških, literarnozgodovinskih, jezikovnih in zgodovinskih raziskav". Avtor torej skozi več plasti prodira do jedra pojava, ki ga Imenujemo prva slovenska knjiga, ter z njo neločljivo povezanega Trubarja. Knjigo je odlično opremil oblikovelec Janez Suhadolc. *4 ske „razrahljanosti" so občutne tudi na področju vzgoje otrok. Staršem je vzgoja otrok dandanašnji trd oreh, katerega si ne upajo streti brez iskanja nasvetov vsepovsod, tudi tam, kjer bi ne bilo treba. Med številnimi priročniki, ki dajejo napotke za vzgojo otrok, so si v svetu pridobila poseben ugled dela ameriškega pisca dr. Benjamina Spocka. Benjamin Spock na poseben način rešuje to problematiko. Prepričan je, da so ljudje že po naravi nagnjeni k vzgoj i ter da za dobro vzgoj o ni potrebna kdove kakšna učenost. Kljub temu pa v svoji knj igi „Vzgoja otrok v težavnih obdobjih" ponuja odgovore na vprašanja, na katera prej ali slej nalete starši pri odraščanju svojih otrok. Knjiga je pred kratkim izšla v slovenskem prevodu pri Mladinski knjigi. Koristna bo tudi našim ljudem, da bodo znali ločiti vzgojne probleme, ki so značilni za našo družbo, od problemov visoko razvite kapitalistične družbe, čeprav je res, da avtor zanemarja povezave med družbenim dogajanjem in družinsko vzgojo. Kljub temu pa je v knjigi nadrobljenih veliko koristnih spoznanj in misli. t- Ciri*° let ie Pretek- i *a Slovence tako 1 S ^ Z 'eta 1550< ko je ka! Hga k e<^a prva sloven->7ri je p£Ltekizem' knjiga, v ti 'da ie Trubar doka' Kn-V pisati in misli- D?9afeiahfar.Skem" i«iku. Hi«?-? ^asu n° le' ker je v doJ' VeidarraVi mož Pravilno ^5»? te9a velikega 'ie 11 ali &>r,-^asa Slovenci ni- ostajg, Trubar'tiiQtDolga stoletja špol'0 2nan0 |° nj egov o delo ZaPisai >ltatu nekakšen >iiožu TJav°r§ek v J Je C'niČn0 strokJ>rju k J'gi ° Pri' lali J nJaki kasneje so naši to oKw°testanti>anstven 0 obde' C>55S'-“todaie Pr' d°kai „ Ze kar usta-knjied kratkih vit0 podobo. /C °b £ ie Partizanska 9o i^0sti Slo^.?6'. Kulturne m- tres 1 Prinaša n,Je izdala knj i-'jcO slovetr^ovne |°V kritični pre-Z ski knli erature o prvi * ter poskuša Med vohuni ima še vedno mesto pri vrhu priljubljenosti dr. Richard Sorge, saj je tako s svojim delovanjem kot življenjem dolgo pomenil nerešeno uganko. Sele novejši časi so odkrili, kdo je bil in za koga je v prvi vrsti delal Sorge. O njem je bilo napisanih že veliko podlistkov, knjig in pripovedi, gotovo pa se založba Borec ni odločila napačno, ko je za prevod v slovenščino izbrala roman „Sorge" Hansa Otta Miessnerja. Meissner je bil namreč med drugo svetovno vojno na nemškem veleposlaništvu v Tokiu šef protokola in se je s Sorgejem osebno poznal. Bil je tudi priča številnim odločilnim dogodkom, zato je znal v romansirano pripoved vnesti pristna doživetja in nadrobnosti takratnega življenja na Japonskem. Roman je prevedel Janko Moder. Utrip sodobnega življenja je razr-val in zrahljal družinske vezi, zato je družina v moderni družbi manj čvrsta in manj povezana skupnost, kot je bila nekdaj. Posledice družin- Roman „Sončni žarek" Norme Klein je doživel v ZDA velik uspeh, prav tako tudi film, ki so ga posneli, saj sta oba prekosila celo razvpito ..Ljubezensko zgodbo". Obema, tako filmu kot romanu, je za osnovo služil resničen dogodek: smrt mlade ženske, ki je morala zaradi raka umreti v najlepših letih. Mlada Američanka Helton je v času pred smrtjo zabeležila na magnetofon svoja številna opažanja, misli, spomine. Magnetofonsko gradivo je koristno porabila pisateljica Norma Klein in tako napisala pretresljivo pripoved, po kateri bodo radi segli tudi slovenski bralci. Nedolgo tega je roman ..Sončni žarek" izšel pri Pomurski založbi. Pft£l»CTAVUMTK> VMTI Mladinska knjiga nadaljuje z izdajanjem priljubljene knjižne zbirke Zlata knjiga, ki se od drugih podobnih zbirk loči po tem, da program izdajanja knjig oblikujejo mladi bralci sami kot tekmovalci za bralne značke. Prvih let knjig letošnjega letnika je že izšlo. Zanimivo je, da imajo večino v izboru domači pisci. Tako je med prvimi petimi knjigami le dvoje knjig tujih avtorjev: Anne Frankove „Dnevnik" in Marka Tvvaina ..Prigode Toma Sawyerja". Ostale tri knjige so: Antona Ingoliča ..Tajno društvo PGC", Leopolda Suhodolčana ..Deček na črnem konju" ter Rada Murnika ..Lepi janičar". Avtorji ilustracij, s katerimi so vse knjige opremljene, so priznani slovenski ilustratorji. prebrali smo Državna založba je izdala zanimivo slovensko novost „Mira-kel o sveti Neži" pesnika Ervina Fritza. Gre za ..igro v sedmih slikah", napisano v „šepastih verzih in oglati prozi", kot je navedel avtor v kratkem navodilu ali pojasnilu, ki ga smemo šteti za sestavni del Mirakla, saj Fritz ni napisal besedila, ki naj dokončno zaživi šele na odru, ampak tekst s povsem bralnim značajem. Besedilo je lahkotno, posmehljivo, robato, vzvišeno, igrivo, banalno, pomenljivo. Avtor je znal čudovito ujeti slog starih zapisov o življenju svetnikov (v nekaterih primerih je kar prepisal dele naukov, molitev in podukov iz starih slovenskih nabožnih in vzgojnih knjig) ter arhaični jezik pomešati z vulgarno govorico današnje ulice. Podobno je premešal tudi zgodnjekrščansko askezo in sodoben pogled na spolnost, zanesenjaštvo in treznost, vzvišenost in banalnost ipd. Vse to zagotavlja besedilu nenavadno dinamičnost in komičnost. Vendar je legenda o sveti Neži, kakor jo je zapisal Ervin Fritz, več od smešeča in poigravanja. V posameznih slikah udarja na dan alegoričnost celega besedila; ne gre več za sveto Nežo, kateheta, angela, rablja — vse dobiva značaj pojavov sodobnega sveta. V igrivost besed tonejo mrke besede o zgodovini, ki jo prikrajajo, o človeku, ki ga v bogu utemeljene strukture drže v stiski, o grmadah nestrpnosti, ki bodo (so) gorele. Če bi po antičnem zgledu v Miraklu o sveti Neži iskali katarzo, bi jo lahko našli: Fritzov Mirakel osvobaja človeka, daje mu nazaj človeško naravo — in zaprta kura znese jajce! MiM komentar Mala plošča novomeške skupine Rudolfovo, ki je nedolgo tega izšla pri Helidonu, je zanimiva z dveh plati. Prvo in naj- pomembnejše je, da je plošča s tako glasbo sploh izšla. Doslej namreč ne beležimo podobnega dogodka za območje Dolenjske. Izhajale so sicer male in velike plošče dolenjskih ansamblov, vendar je šlo v vseh primerih za tako imenovano narodno glasbo, ki dokaj upravičeno uživa zgolj komercialni sloves. Vse do plošče rudolfovcev nismo imeli Dolenjci ..materialnega" dokaza o tovrstni glasbeni ustvarjalnosti. Drugo plat predstavljajo posnete skladbe same: Grem domov (besedilo Drago Vovk, glasba Rudolfovo) in Gorjanska bajka (besedilo Severin Šali, glasba Cveto Šali). Če bi morebiti smeli glasbi sami, posebno tisti pod naslovom Grem domov, očitati nedograjenost, pomanjkanje notranje vezalne moči in razdrobljenost, moramo po drugi strani priznati, da znajo 'rudolfovci tuje vzore vpeti v prostor, v katerem žive. T o daje njihovemu početju dovolj trden pečat izvirnosti. Prav mogoče je, da je to tudi edina smer nj i-hovega razvoja, če nočejo utoniti v sivem povprečju jugoslovanske rock glasbe. Slovenskim rock skupinam se je tržišče odprlo: gramofonske hiše imajo več posluha za skupine in njihova prizadevanja. Vendar je napačno soditi, da to počno le iz ljubezni do tovrstnega domačega ustvarjanja. Plošča je še vedno predvsem tržno blago. Tega se morajo rudolfovci zavedati! Vendar pa bi podleganje izoblikovanemu splošnemu okusu plačali z dragocenim lastnim iskanjem, v končni posledici pa prav gotovo tudi z neizrazitostjo. M. MARKELJ napoj vsehl ^ '° Slikari' Za požene riL,nSko in “razno fe a4i4. Svoiih del- Janez , r ne vern, koliko časa bom še kljubovala tr delu. Zal pa mi je za gostilno, za °ce ^ delom. Lahko bi dajala kruh še naslednji ^ neracijam, zlasti zato, ker se vino v njej P' ka čez 70 let. Vrata gostilne so bila z takoj po vojni, in sicer za štiri leta. Vse P ^ šteje pa jih zapiram tudi sedaj. Mia i namreč za težko obrt ne more odloči h gre v tovarno. Opravi osem ur in k°ne • točilniškim pultom pa delavnik krojijo g . Pri nas je že bila navada, da smo vedno vrata." - h e stari Tako sta v Novem mestu ostali se v gostilni — Perova in Košakova. Obe I wseeno bujeta, a se nič več ne ženeta za gosti. -g imata obiskovalce. Ti so navadno ljudje. V gostilniške prostore ne prid1ej° zaradi dobre kapljice, pač pa zav0J°,.P, pre-rov in gospodarjev. Iz prvih še vedno j teklost, drugi pa jim s toplim kramljanj magajo za nekaj časa oživiti minule dni. kramljanje za hip oživi Miren in preudaren kakor je, ima človek občutek, da je pravkar prišel iz sadovnjaka ali kje iz sončne Dolenjske iz tistega svojega Blata pri Grosupljem. Iz stare graščine, kjer je bil nekoč doma, kjer se je rodilo veliko otrok. Najstarejši brat Lojze je postal slavni ameriški pisatelj Louis Adamič. France pa je navezan na svojo zemljo, na domače gozdove in sadovnjake. Na jablane, hruške, orehe, češnje ... In prav sadnemu drevju je v svojem bogatem življenju posvetil največ premišljevanja in delovne energije. Za svoje delo j e pred kratkim prejel Kidričevo nagrado. Dr. France Adamič, redni profesor na biotehniški fakulteti v Ljubljani in vsestranski znanstveni delavec, je objavil sam ali v soavtorstvu sedem samostojnih publikacij, čez 40 znanstvenih, čez 80 strokovnih in več kot sto raznih drugih člankov, ima v rokah vse niti pomologije ali vede, ki obravnava sadne sorte in plodove, proizvodno sposobnost in rodovitnost, kvaliteto, hranilno in tehnološko vrednost plodov za izdelavo raznih izdelkov, kot so: suho sadje, sokovi, marmelade, konzerve, dodatki in pripravki za izdelavo bombonov, sladoleda in tako naprej. Še posebej pa je zavzet za modernizacijo sadovnjakov, ki je bistvo sadjarstva. Je eden od pionirjev nizke vzgoje s pravilnim razmikom in rednim vzdrževanjem krone, pravilnim gnojenjem in zatiranjem škodljivcev. V pomoloških raziskavah, ki vključujejo vrednotenje sort in tipov pri nas razširjenih sadnih vrst, je vnesel znanstven koncept. Raziskuje vpliv različnih načinov oskrbe zemlje in stanje mineralne prehrane in rast jablan. Prvi v Jugoslaviji je uvedel metode foliar-ne analize v sadjarstvu. Postavil je mejne standarde za jablane v odvisnosti od raznih ekoloških dejavnikov. Ko je pred desetletji slovensko sadjarstvo prešlo iz kmečkega ekstenzivnega na intenzivno plantažno pridelovanje sadja, je bilo potrebno postaviti tehnologijo in sadni izbor na novo podlago. Prof. Adamič je izdal številne publikacije, s katerimi je širil sodobne tehnološke koncepte, oplemenitene z rezultati osebnih raziskav. Je vodilni pomolog v Jugoslaviji. „Dolenjsko sadjarstvo je v prejšnjih stoletjih zaostajalo za razvojem sadjarstva v drugih slovenskih pokrajinah. Veliko zaslug za uvajanje novih sort in tudi načinov pridobivanja sadja imajo razne graščine in samostani, v kasnejšem obdobju pa župnišča in šole." Prof. Adamič zelo ceni vse dosežke v sadjarstvu: predhodnike svojega dela Dra-gina Pipšla, ki je deloval v Posavju z vitezom Gut-mansthalom iz Radeč, Ivanom Beletom, Martinom Humekom in drugimi, da ne pozabimo na grmsko šolo in njenega prvega ravnatelja Riharda Dolenca ter predavateljev Josipa Skubica, Franja Kafola, Antona Flega in drugih. Čas bi bil, da dolenjski sadjarji pregledajo svoje sadovnjake in izločijo vse, kar je ostarelo, in drugo sadje, ki ga ni več mogoče s pridom izkoriščati. Življenja sposobno drevje pa je potrebno oči- . stiti, razredčiti krone, oskrbeti z novo zemljo in gnojenjem in vzdrževati nasade s pogostimi krošnjami. Perspektiva sadjarstva na vasi je v organizirani proizvodnji opreme in delovne sile v okviru vaških skupnosti. Na tržišču je preveč alkohola in premalo naravnih sokov." In res je sadja, ki izhaja s podeželja, na pode- j želju vse manj. Otroci so rahitični in ponekod komajda poznajo jabolko. France Adamič sodeluje pri preizkušanju novih sort in pri križanju ter vzgoji novih vrst. Na ta način so vzgojili že vrsto jabolk, breskev orehov. ,,Na Dolenjskem imamo preko petsto raznih vrst. Irt v plantažnih nasadih je potrebno gojiti tiste, ki so najbolj donosne. Pri nas je sadjarstvo že od nekdaj tipično blagovna proizvodnja, saj smo že v prejšnjih časih s sadjem zalagali Dunaj, Trst, Reko in širši jugoslovanski prostor, dokler niso sadjarstva razvili tudi drugod. Razvoj sadjarstva se usmerja predvsem v podravski bazen, Posavje, Savinjsko dolino, Goriško in v obmorski pas. Predelava sadja seje v zadnjem času izredno povečala, v bodočnosti pa računamo na še večji izvoz." Adamič predava tudi uvod v kmetijstvo in živilstvo. Zanimajo ga zgodovinski dogodki in pojavi ter razvoj, kot ga načrtuje dolgoročni razvoj za kmetijstvo in živilstvo Slovenije. Zbira in piše bibliografije pomembnih delavcev s tega področja. Sodeluje pri ustanavljanju muzeja kmetijske mehanizacije v Bistri pri Vrhniki, bil je eden od ustanoviteljev vinskega muzeja v Kostanjevici na Krki, je urednik Zbornika občine Grosuplje in dela pri slovarju tehniške terminologije. Bil je član sveta za znanost SRS, član zveznega sveta za koordinacijo znanstvene dejavnosti ter pri Skladu Borisa Kidriča. Udejstvuje se tudi v mednarodnih okvirih kot član jugoslovanske nacionalne komisije za sodelovanje s FAO, pri ECA v Rimu in pri OECD v Parizu. Dr. France Adamič je ves predan svojemu delu. Ljubi naravo in naravne plodove, gozdove in gore in še posebej svojo Dolenjsko. „Na Dolenjskem so bile zelo cenjene in uspešne dolenjska voščenka in razne renete, med hruškami dolenjska maselnica, postrvka in razne zgodnje muškatne sorte, med slivami zeleni ringlo in domača sliva. Med češnjami brusniške sorte. Med novejšimi sadnimi sortami pa pride na prvo mesto jonatan. Jonatan je prišel v prvem desetletju tega stoletja iz Amerike in je zanj značilna izredna rodnost, kvaliteta in trpežnost. Med hruškami naj omenim viljamovko in kleržo, ki so bile preizkušene že v Mariboru in Gorici." V plantažnih nasadih v Leskovcu, Kostanjevici, Pleterjah, Sevnici in Brežicah rastejo mlada, od strokovnjakov preizkušena drevesa in med temi strokovnjaki je na prvem mestu ime profesorja Franceta Adamiča.