jcmrmfcv
zMifoc/
Številka 54 Leto Vil. 15. X. 1967
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI TEKSTILNE TOVARNE »SVILANIT« KAMNIK
DVAJSET LET TOVARNE SVILANIT IN NJEGOVA GOSPODARSKA RAST
Menim, da ne bi bilo odveč, če se ob tovarniškem jubileju spomnimo na razvoj in nastanek tovarne Svilanit. Podjetje je nastalo v letu 1948 z nacionalizirano tkalnico svile v Mejtinjah.
htevala tudi večje proizvodne stroške..
Ob proslavi 10-obl,etnice delavskega upravljanja 4. VI. 1960 je bilo predvideno, kakor je poročal takratni predsednik DS, da
godek, ki ga je kolektiv svečano proslavil. V tem času, posebno pa v zadnjih petih letih, je podjetje proizvodnjo preusmerilo na tkanje, frotirja in svilenih tkanin ter izdelovanje kravat. Proizvodnja frotirja in svilenih tkanin je bila v letu 1966 za 100 % večja kot leta 1960, saj je bilo* natkanih cca 2,073.000 m2. To je velik gospodarski napredek, posebno* še če pogledamo na ogromno investicijsko vlaganje in nakup sodobnejših tekstilnih strojev ki nam bodo omogočili ustvariti večjo in
ceneno proizvodnjo kar je rezultat truda delovnih ljudi Svilanita.
Za znižanje lastne cene je podjetje kupilo v Italiji široke frotir statve in ostale naprave, ki pogojujejo večjo proizvod, z manjšo delovno silo*. V barvarno se je v preteklem letu in letos vložilo precej sredstev. Ta vlaganja še zdaleč ne zadostujejo, niti niso zaključena. Spričo povečanih potreb po barvanju preje pa vzporedno nastaja problem pomanjkanja vode. Za odpravo teh pomanjkljivosti bo potrebno tudi v prihodnje vlagati še večja sredstva, če hočemo v korak s sodobno proizvodnjo. Povečano* proizvodnjo pa nam nalagajo* tudi konkurenčni činitelji, kajti v pogojih gospodarske reforme tekstilna industrija ni na zavidljivem mestu.
DNEVI OKTOBRA KI 80 PRETRESLI SVET
Tovarna v izgradnji
Leta 1952 sta bili priključeni Svilanitu, še, Šmarca in Jugopamuk, Zaprice. V Šmarci se je* proizvodnja gladkih tkanin preusmirila v proizvodnjo frotirja šele leta 1957. To leto so bile zamenjane ročne statve z mehaničnimi. Vsa ta proizvodnja je bila organizirana bolj na obrtni kot industrijski način. Delovni kolektiv si je v tem razdobju ustvaril toliko sredstev, da je lahko* pričel z večjo investicijsko izgradnjo*. V letu 1954 sta se začela graditi dva večja objekta in to prostori za novo tkalnico in oplemenitilnico s tiskarno na Pe-rovem, kjer je sedaj skoncentrirano podjetje.
Ekonomska rast podjetja se je iz leta v leto večala. V letu 1950/52 je bilo zaposlenih 50 ljudi na 15. statvah. V letu 1958 je delalo že 330 ljudi na 90 statvah. Brutto dohodek v letu 1952 je znašal 62,000.000.-, proizvedenih pa je bilo cca 104.000 m2 tkanin. Leta 1960 se je povečal na 870,000.000,- din proizvedenega je bilo 900.000 m2 tkanin. Strojni park je bil sicer zastarel, čeprav se je 6-kratno povečal. To je bila ena glavnih ovir. da se konstantni kapital (osnovna sredstva) niso* hitreje večala in modernizirala. Večje investicijsko vlaganje pa je bilo* potrebno tudi z ozirom na perspektivni razvoj podjetja in združitev vseh obratov. Razbitost proizvodnih obratov je nujno za-
se bodo v letih 1963,64 združili vsi obrati na Perovem in da bodo tako združeni obrati dvignili proizvodnjo od 1 milijona m2 celo na 2,5 milijonov m2 tkanin. Ta predvidevanja so se postopoma tudi uresničevala. V letu 1961/62 se j-e pričela graditi nova tkalnica bombaža. Ž,e med gradnjo se je v novi hali pričela proizvodnja frotirja na Thielejevih strojih. Bruto proizvod je že v mesecu oktobru 1962 dosegel prvo milijardo. To je bil v resnici velik do-
Minilo je 50 let od velike sovjetske oktobrske, revolucije. Iskro revolucije je zanetil Lenin s svojo delavsko partijo, katere člani so bili delavci, kmetje in vojaki. Pol stoletja zgodovine je kratko obdobje. Ne glede na to, pa je le po zasludi oktobrske revolucije nastalo* v tem obdobju toliko sprememb in je prineslo toliko dosežkov, kakršnih v človeški zgodovini do takrat ni zapisanih. Ti veliki dosežki pomenijo prelomnico* v tej zgodovini. Z zmago rdeče zastave je človek doživljal tudi hude preizkušnje in momente. ki so spremenili njegovo življenje ter odprli nove perspektive za njegovo* prihodnost. V tem pol stoletju so v svetu nastale velike spremembe. Delavski razred si je na izgledu oktobrske revolucije priboril neizmerno več kot je imel pred njo, ne glede na to. v kakšni družbeni ureditvi živi. Te pravice so mu zagotovljene v delavski zakonodaji. Popolne eman-cijacije pa delavski razred ni do^ živel niti danes, zlasti ne tisti, ki
so pod kolonijalno* upravo imperialističnih sil.
V tem obdobju je človeštvo doživelo drugo svetovno vojno. Zanetile so jo fašistične sile, ki so hotele zavrteti kolo zgodovine v srednjeveško suženjstvo. Odločilni prispevek k zmagi nad močnimi silami fašizma je dala Sovjetska zveza. Z zmago naprednih sil nad fašizmom se je razmerje sil spremenilo. Nastale so nove socialistične države, ki si gradijo svou jo. novo družbeno ureditev — socializem. Dne 7. novembra 1917 so topovske salve iz križarke »Avrora« pretresle takratni kapitalistični svet. Oznanile so zmago proletarske revolucije v Rusiji. Oktober j© prižgal revolucionarnega duha v srcu stotih milijonov delovnih ljudi po vsem svetu in kapitalistični oligarhiji zamajal temelje buržoazne družbene izkoriščevalske ureditve.
Ideje Marksa in Engelsa so* se pod Leninovim vodstvom začele spreminjati v stvarnost o osvoboditvi delovnega človeka, ki je bil zatiran in izkoriščan. Delavski razred je predvsem v Sovjetski zvezi takrat postal nosilec oblasti in usmerjevalec novih družbenih odnosov.
Zmaga oktobrske revolucije je odjeknila po vsem svetu. Nastala je nova Sovjetska socialistična država. Obstoj prve dežel© socializma in plejnenite ideje marksističnega nauka so vsestransko in nenehno vplivale na sodobno zgodovino sveta, kakor tudi naše dežele. Oktoberski dogodki so mnogo prispevali k hitrejšemu združevanju delavskih organizacij. Nastajale so nove revolucionarne organizacije mladine v u-stanavljanju dijaških organizacij v srednjih in višjih šolah. Revolucionarne ideje o*ktobra pa je bilo naprej čutiti v vrstah delavskega razreda.
Tovarna danes
RAZGOVOR S TOVARIŠEM KONČNIKOM
Tov. Končnik je eden od najstarejših članov delovne skupnosti. V podjetju je od 2. 1. 1949. Dela v tkalnici svile kot vodja izmene. Ko je prišel v Svilanit, ki se je sestajal iz edinega obrata v Mekinjah, je bilo zaposlenih kakšnih 30 delavcev, delali pa so na 6 predpotopnih svilenih tekstilnih statvah. Med razgovorom mu je bilo postavljeno vprašanje: Kaj mu je ostalo v dosedanji zaposlit-
vi v podjetju v naj lepšem spominu in kaj ga je razočaralo? Odgovoril je: »Kot udeleženec NOV sem se zavzemal za pravične delovne odnose in za dober poslovni uspeh. Kljub temu, da tudi o-stali niso stali ob strani, pa vendar je pripeljalo do tega, da je * li
DNEVI OKTOBRA, KI SO
PRETRESLI SVET
Delavci so v tovarnah organizirali stavke, zborovanja in povorke, na katerih so vsklikali velikemu Leninu in revoluciji. V nekaterih krajih Slovenije, kot npr. v Vinici so kmetje sklicali Sovjetsko viniško republiko. Razvoj revolucionarnega gibanja v naši deželi in populariziranje rezultatov sovjetske oblasti in razširje-vanje marxistične literature je povzročilo, da se je začela komunistična partija Jugoslavije ravnati in izpopolnjevati na leninskih načelih. Te ideje so prinaša-
li v domovino rdeče-armejci Slo» venci, Hrvatje in Srbi, ki so se iz raznih okoliščin takrat nahajali v Rusiji. V enotah rdeče armade je bilo formiranih več jugoslovanskih odredov in polkov, ki so se borili v njenem sestavu za sovjetsko Rusijo. Komunistična partija Jugoslavije se je učila in gradila na izkušnjah sovjetskih komunistov ter Marxovih in Leninovih idejah.
V narodno osvobodilni vojski je KPJ uspešno izpolnila svojo vlogo tako, da je narode Jugoslavije organizirala v borbo proti okupatorju in domačim izdajalcem in jih vodila do končne zmage nad fašizmom. Z enako vnemo kot v vojni, so se delovni ljudje naše domovine oklenili svoje partije, ki jih je vodila v obnovo domovine in jih vodi v socializem. Čeprav so na tej poti razne ovire, kljub temu uspešno korakamo v socialistično družbeno ureditev.
podjetje v letu 1956 prišlo pred prisilno upravo. To so bili najbolj črni dnevi za člane podjetja, ko mu je bila vzeta samoupravna pravica, zmanjšan OD. poleg tega pa je podjetje izgubilo na dobrem imenu. Najboljši časi v Svilanitu pa menim, da so bili v zadnjih treh letih s tem, da izključim leto 1967. Za obrat svile kot sedaj kaže, niso nič kaj dobri izgledi, saj obratuje 6 statev, kakor takrat, ko sem stopil v podjetje.«
Na vprašanje, kako gleda na razvoj in vlogo organov upravljanja nasploh in konkretno v podjetju je imenovani odgovoril: »Na delavsko in družbeno upravljanje gledam pozitivno, če bi se, te ideje v življenju vsaj relativno uresničile. Menim, da naši delovni ljudje niso še dozoreli v taki meri. da bi to svojo samoupravno funkcijo v celoti izvrševali. Za organe upravljanja našega podjetja pa se mi zdi. da včasih radi preveč pokimajo. Več bi morali razpravljati o problemih kot sicer, da se Pa teh izognejo, pa se. je najboljše vdati u-sodi, kar pa menim, da ni povsem prav. Gradivo za seie delavskega sveta ie po moiem mnenju dobro pripravljeno. V tem našem samoupravljanju vidim še nekaj napak in sicer te, da mora vsako leto polovico članov rotirati. Delovni liudie nimaio tako širokega razgleda v poslovnost, investicijsko politiko itd., in komaj se malo spozna s temi problemi. ga že zamenja drugi.«
Na vprašanie kako gleda na strokovne službe podjetja in v kakšni meri nudijo proizvodnim enotam svoio' strokovno pomoč pove: »Službe podietia so do mojem mišljenju premalo med seboj povezane. Njihovega voliva v proizvodnji ni kaj prida čutiti. Se največ ima stika s proizvodnjo proizvodno^tehnična služba, sicer pa mora kot taka delovati tudi po svoiem namenu. Nekateri problemi se rešujejo daleč od proizvodnje in ko so ti navidezno rešeni, se pa v praksi povsem drugače obnesejo.«
Na vprašanje kako gleda na razvoj podjetja v dneh gospodarske reforme ima tov. Končnik naslednje mišlienie: »Govori se. da bodo nekakšne spremembe v enoti svile. V kakršnikoli smeri
V pogledu barvane preje se pojavljajo pri nas še vedno nezaže-Ijeni primeri in to v takem obsegu, da bo treba začeti resno misliti na odpravljanje in to predvsem zaradi njihovih posledic, ki se odražajo v organizaciji proizvodnih procesov, predvsem pa na kvaliteti proizvodov. Po službeni dolžnosti je naloga kontrole, da opozarja na negativne faktorje že med samim procesom, vendar se opozorila največkrat ne jemljejo resno in ostane še naprej vse po starem. V tem primeru gre predvsem za postopke, ki bi se z dobro organizacijo in malo volje dali odpraviti.
1.	Pri predpisu barv za poedine barvne tone s strani razvojnega oddelka se dogaja, da si v razvojnem oddelku izbirajo tone barv, ki morajo biti sestavljeni iz več barvnih kombinacij. Vzorec sestavljen na papirju z akvarel barvo, se dostavi laboratoriju. Vzo-
se te spremembe pripravljajo, bi bilo nesmotrno ukiniti proizvodnjo svilene tkanine. Če hočemo biti objektivni je ravno- obrat svile postavil bombaž na to mesto, kakršno zavzema danes. Za časa konjunkture svilenih izdelkov je tkalnica svile dajala vse od sebe, nazaj pa ni sprejemala ničesar ali pa le malo-. Mislim, da bi bilo posvetiti več skrbi za razvoj svilene kravatne tkanine, kajti dobre in lepe kravate se ne brani noben moški.«
Glede prodajne politike ima tov. Končnik kritičen pogled in pravi, da tudi na tem področju ni storjenega toliko kolt bi lahko bilo. Med drueim pravi, da v kamniških trgovinah sploh ni Svi-lanitovih kravat, ne glede na to ali so slabe ali dobre. Čudno je, da tega problema ne vidi prodajna služba. Če. uspe konkurenca prodajati slabe- kravato v Kamniku mislim, da imamo tudi mi toliko dobrih kravat. da tih lahko po- isti ceni nudimo- občanom Kamnika. Graie vredna pa je tudi naša trgovina, sai bi morala biti ko stalen razstavni pavi!ion z vsemi nainoveišimi proizvodi, razstavljene pa ima artikle, kot so kravate, in frotir izdelki, ko- se že menda zdavnai ne proizvaiaio. Mislim, da bi vsak. pa tudi naš delavec rad kupil kakšno novo kravato, ker pa te ne vidi. čeprav imamo lepe. kupuje pri drugih proizvajalcih. Priporočal bi prodal n emu sekt orlu, da tudi v naši trgovini postavi 1 stojalo za kravate, na katerem bi morale biti naše natnoveiše kravate po najnovejšem kriku mode.
Tov. Končnik med drueim pravi. da naša reklama v časopisu TV 15 ni nič kaj pohvale vredna. TV še vedno propagira kopalne obleke iz frotirja, ko na vid-mo. da je že zdavnai konalne sezone konec. Mislim, da tako- reklama ni učinkovita. n-V na zaoravlia-nie denaria. Uredništvu TV 15 oa je vseeno, če pripoveduie tudi stare vice. glavno je da ima plačan oglasni prostor. Napake in problemi so sicer povsod, kier smo liudie. moramo se pa zavzemati. da iih snro-ti odpravi iamo-.
Tako ie tov. Končnik na kratko odgovoril na vprašanja, ki ga teže v skrbi za čimboljši napredek in razvo-i podjetja.
rec navadno ne odgovarja nobeni barvi na skali standardnih barv naših dobaviteljev kolekcij in barv. Laboratorij je s takim načinom postavljen pred dejstvo: »Stvori, rodi«. Kajti papirnat vzorec je zakon in barvni ton barvane preje se mora ujemati z naročenim. Laboratoriju po- več dnevnih preizkavah uspe skoraj vedno sestaviti odgovarjajoč ton barve iz več kombinacij, težave se začenjajo v barvami, kjer pri kombiniranih barvah vpliva na spremembo tona vsaka razlika v temperaturi in času pri posameznih fazah barvanja. Poleg tega So še vplivi kemikalij in vode pri postopku barvanja. Rezultati raznih vplivov so kolobarjasta in migrirana preja ter veliko odstopanje v tonih med posameznimi partijami.
Predvideva se, da bo zamenjana polovica barvne karte z vmesnimi toni, ki bodo sestavljeni iz
kombinacij več barvnih tonov. Nastane vprašanje, če bo barvarna to zmogla. Če upoštevamo, da imamo težave še vedno z barvami iz nove barvne karte in to traja že dve leti, potem prehod na vmesne tone z idigozoli ne bo lahek, predvsem zato, ker bodo kapacitete zaprtih kotlov premajhne, na drugi strani pa je vprašanje, v kakšnem času bo barvarni uspelo kvalitetno barvanje po novem načinu.
Brez vmesnih tonov vsekakor ne bo šlo. Priporočljivo pa bi bilo, da bi jih bilo čim-manj, da bi Se poizkušalo najti rešitev z nadomestkom standardnih tonov katerih je na zalogi precejšnja izbira.
2.	Na kvaliteto barvanja vplivalo razni novi postopki že pri izprobanih barvah. Dogaja se. da se prinese iz inozemstva predlog za nov postopek, ki je dosežen v drugih okoliščinah kot jih imamo pri nas. Taki in podobni postopki se začno pri nas masovno izvajati ne glede na posledice. Rezultati tega pa so da nam ti postopki p-ns+aviio barvanje na glavo, da rrei-e odnosno barve, ki so že dali časa nrihaiale iz barvarne brez napak, prihajajo po novem postopku z zelo slabo pralno obstoinos+io in z velikim odstopanjem v tonih, poleg tega pa so še kolobariaste. Po podatkih zadniih mesecev ie v barvami rekordna količina prej raznih odstopani. To ne vodi k nobenemu napredku. Prišlo ie že tako daleč da pred temi anoma-liiami ni bila s strani kontrole nobena preia dovoli strogo oce-niena za. obratovodstvo tkalnice. Sedal pa ie obratno: tudi preie z nd«topaniem nai bi še bile dobre. Tn ie razumiiiro. ker se nabora že večla količina preie Z odstopaniem na skladišču in ie že porušeno sorazmerje, dobro barvane preje na primanjkuie.
3.	Tudi v tkalnici ne gredo s+vari vedno kot bi pričakovali: mislim na vzorce odn. artikle ki se izdelujejo v ena-ena tehniki. Ti artikli so zelo zahtevni tako. d n se ie do sedal izdelala mani-ša količina komadov v prima kvaliteti, kot nri ostalih mani zahtevnih artiklih. Pri. vezavi ena-ena se poznalo vsi pretrgi votka in osnovnih niti. poleg tega se pri privezovaniu in vnelia-vaniu potrganih niti podereie oz. izvlečeio zankice katerih nitk se dnt.akne tkalka z roko. Do pretrgov pride skorr* r>ri vsakem iz-dejkii in vcak izdelek i° ve* ali mani defekten, ker gre tu pred-
TTS°m Za izdnlke tež ie pramaturo
in s tem v zvezi tudi za izdelke Pri katerih se doseže višia cena. Treba bo odpraviti pomanjkljivosti. ki se daio odpraviti.
Predvsem ie treba dobiti za te izdelke kvalitetnejšo pnejo, da se zmanišaio pretrgi. Same pretrge bo treba reševati tako, da tkalka ne bo iskala pretrgano nitko z roko. temveč z zato prinravliemm vdevačem. Na ta način ne bi prišlo v toliki meri do nodirania ženk. Fazumliivo ie. da bi se morale tkalke novemu načinu vde-vania in vezania priučili. Če bi tu zaradi novega načina, ki bo vezan tudi na čas dobivalo dodatek no kvaliteto, bi se še vedno izplačalo ker stroški škarta daleč presegalo proizvodne stroške navedenih izdelkov.
Nakazani problemi so boleči za proizvodnjo in tudi za naše žepe in bi bilo treba o njih razmišljati in iste odpraviti.
S. K,
PROIZVODNI - KVALITETNI PROBLEMI
PRAZNIK PODJETJA
Dne 14. oktobra bomo s svečano sejo delavskega sveta in raznimi prireditvami praznovali Dan podjejtja. Posebnih otvoritev raznih novih oddelkov, kar je bilo v navadi v preteklih letih ne bo, ker bomo nove stroje za tkalnico frotirja dobili šele v decembru, lahko si bomo pa ob tej priliki čestitali, da smo z vstrajnost-jo in velika prazadevnostjo vseji članov kolektiva prebrodili krizo'.
ki je nastala v mesecu februarju zaradi zunanjih vplivov reforme. Ob tej priliki bo članom kolektiva, ki so bili zadnje mese,ce prizadeti pri prejemkih izplačana razlika v osebnih dohodkih, članom kolektiva, ki so do letos 10 let požrtvovalno opravljali svoje dolžnosti na različnih področjih dela, pa bo podeljena izredna pohvala in običajno darilo;
Letošnji jubilanti so:
1. Balantič Andrej	OE 20	20.	Matičič Vinko	OE 20
2. Balantič Betka	OE 13	21.	Menčak Pavla	OE 14
3. Bremšak Marija	OE 13	22.	Mišič Danica	OE 30
4. Burja Ana	OE 10	23.	Močnik Slavka	OE 13
5. Cimprič Ignac	OE 20	24.	Mokos Dragutin	OE 31
6. Dolinšek Frančiška	OE 13	25.	Plahuta Štefka	OE 10
7. Flerin Marija	OE 14	26.	Poljanšek Slavko	OE 10
8. Golob Kristina	OE 10	27.	Poravne Štefka	OE 10
9. Grilj Olga	OE 13	28.	Repnik Francka	OE 10
10. Homar Rozahja	OE 13	29.	Roseč Alojzija	OE 13
11. Hribar Anton	OE 31	30.	Sedušak Tončka	OE 13
12. Jeglič Marija	OE 14	31.	Serko Jožefa	OE 13
13. Jurjevec Štefka	OE 10	32.	Slevec Olga	OE 14
14. Kladnik Ivanka	OE 13	33.	Šmidrovnik Marija	OE 10
15. Klemenc Peter	OE 20	34.	Štrajhar Zinka	OE 12
16. Korošec Fani	OE 13	35.	Tratnik Ljudmila	OE, 13
17. Kregar Vera	OE 11	36.	Vegel Ana	OE 10
18. Luštrek Ivanka	OE 11	37.	Vehar Anica	OE 30
19. Maleš Ana	OE 13	38.	Žohar Albina	OE 13
Kadrovska služba
V razpravi je pravilnik o
varstvu pri delu
V razpravo je bil dan pravilnik o varstvu pri delu in pravilnik o higienskih in varstvenih ukrepih pri delu v podjetju. Delovne organizacije so dolžne, po zveznem temeljnem zakonu o varstvu pri delu in republiškem zakonu o varstvu pri delu vskla-diti svoje samoupravne akte s temi predpisi.
Vse večje nesreče in poškodbe delovnih ljudi na delu so narekovale, da se sprejmejo ustrezni predpisi, ki ta vprašanja ostreje obravnavajo. PO statističnih podatkih SR Slovenije je v razdobju od 1954 — 1963 leta umrlo nasilne smrti 8.200 prebivalcev Slovenije. Od navedenega števila je smrtnih nesreč pri delu oz. nesreč z motornimi in drugimi prometnimi vozili 2,210.
Ob sprejemu v delovno razmerje oz. razporeditvijo delavca na delovno mesto, je bil ta vse pregnalo poučen o nevarnosti na delovnem mestu. Veliko več pa tudi niso vedeli vodje dela. Premajhna preventivna vzgoja zaposlenih, neodgovornost do varstva pri delu, so bili vzrok vsepogo-stejših smrtnih nesreč in telesnih poškodb.
Prvi del pravilnika o varstvu pri delu določa, da skrb za varstvo, življenje in zdravje delovnih ljudi na delu v podjetju spada med temeljne pravice članov delovne skupnosti. Delovna organizacija je glavni nosilec nalog in zadev za varstvo pri delu, katero mora organizirati s pospeševanjem proizvodnega in tehnološkega procesa. Pravilnik določa, da skrbijo za varstvo pri delu tudi organi upravljanja in družbeno politične organizacije podjetja. Predvsem pa nalaga osebno odgovornost za varstvo pri delu vsakemu vodju dela, kakor tudi delavcu. Prvo in nepoi-sredno odgovornost za varstvo pri delu nosijo osebe, ki organi-
zirajo proizvodnjo in vodijo delo. Skrbeti morajo', da se odstranijo napake na strojih in napravah, ki ogrožajo življenje in zdravje delavca oz. da se tako delovno mesto ustrezno zavaruje. Pravilnik pravi, da so odgovorni za varstvo pri delu poleg naštetih v prvi vrsti direktor podjetja, vodja proizvodno-tehničnega sektorja, vodja delovne enote, mojster dela in posamezne strokovne službe, kot so: splošni sektor, da na predlog organov upravljanja in strokovnih služb izpopolnjuje samoupravne akte, delavec odgovoren za vzdrževanje strojev mora skrbeti za učinkovito vzdrževanje tovarniških objektov. prostorov in strojev, oseba odgovorna za sprejem in razporeditev delavca je dolžna poučiti delavca o nevarnosti na delovnem mestu, o prijavi nezgode in za strokovno izobraževanje zaposlenih, računavodosko-pn> gramska služba pa je dolžna zagotoviti z letnim planom predlagana finančna sredstvih
Pravilnik daje tudi posebno pooblastilo osebi odgovorni za varstvo pri delu (varnostnemu tehniku). Odgovorno osebo za varstvo pri delu imenuje upravni odbor na predlog direktorja podjetja in je za svoje delo nepoi-sredno odgovorna njemu in organom upravljanja.
Brez njegovega pristanka ne sme, nihče pustiti v obratovanje in dati v uporabo novega stroja ali sredstva za delo, predno ne ugotovi, da je s takim orodjem varno delo. Pravilnik jo pooblašča, da ima pravico ustaviti delo na kateremkoli delovnem mestu. če ugotovi, da je, neposredno ogroženo zdravje in življenje niti delavca z dela, če krši preddelavca. Pravico ima tudi odstra-pise o varstvu pri delu in zoper njega predlaga postopek zaradi hujše kršitve delovnih dolžnosti.
V poglavju o odgovornosti in obveznostih delavca pri izvajanju varstva pri delu pravilnik določa, da se ne sme razporediti delavca na delo predno ni poučen o varstvu pri delu. Delavec ima pravico ustno ali pismeno zahtevati od vodje dela, da se odstranijo napake, ki ogrožajo varno delo na delovnem mestu; čet tega ne storijo lahko vloži ugovor na organe upravljanja.
Direktor podjetja lahko z odločbo odstrani delavca iz delovnega mesta ali iz podjetja v naslednjih primerih:
1.	če, kljub opozorilu tistega, ki vodi delo še nadalje ogroža svojo varnost ali varnost drugih;
2.	če noče uporabljati sredstva za osebno varstvo ah osebno varstveno opremo ali da je zanemaril njihovo vzdrževanje;
3.	če odkloni varstveno vzgojo oz. ima malomaren odnos do izobraževanja s področja varstva pri delu.
Vsi vodje dela. kakor tudi delavci morajo opraviti preizkus o znanju varstva pri delu. Ta pre-izku se napravi 1 krat letno. Oseba, ki ne pozna predpisov o var-varstvu pri delu s svojega področja dela, nima pogojev za vodenje dela oz. pogoje, da dela na tem delovnegn mestu.
Poseben poudarek je podan obveznostim do inšpektorja dela. Podjetje mora po najkrajši poti in takoj obvestiti Inšpektorat dela o vsaki smrtni nezgodi in poškodbi, o vsaki težji poškodbi in nezgodi, o xrsaki kolektivni nezgodi in poškodbi in o vsakem pojavu, ki bi lahko spravil v nevarnost življenje ali zdravje lju-
di na delu. Ce se v podjetju pripeti nezgoda s težko telesno poškodbo ali smrtjo, je odgovorna oseba za varstvo pri delu takoj dolžna nezgodo prijaviti Republiškemu inšpektoratu za varstvo pri delu in področni postaji LM. Če se je delovna nezgoda pripetila v popoldanskem času ali ponoči, je vodja dela dolžan takoj obvestiti direktorja podjetja in področno postajo LM. Delavec pa je dolžan vsako najmanjšo po^ škodbo, če tudi trenutno nima večjega izgleda za poškodbo, prijaviti vodji dela, da jo vpiše v evidenco zaradi eventuelnih poznejših komplikacij.
Temeljni zakon o varstvu pri didlu določa, da ima inšpektor dela pravico ob vsakefn času stopiti v podjetje, ne da bi se prej napovedal. On ima pravico pregledati vse delovne prostore in naprave ter pregledati evidenco s področja dela. V primeru, da ugotovi hujšo kršitev predpisov s področja varstva pri delu, ga zakon pooblašča, da izreče na licu mesta denarno mandatno kazen.
To bi bile v grobem glavne značilnosti tega pravilnika. Ostale podrobnosti pa naj posamezniki preberejo v pravilniku, ki je razobešen na oglasnih deskah in dan na vpogled članom kolektiva. saj je bil razmnožen v 150 izvodih. Ko' bodo končani vsi samoupravni akti, bodo ti natiskani v ustrezne knjižice tako, da bo vsak delavec imel vedno na razpolago pravilnik o varstvu pri delu, pravilnik o delovnih razmerjih in statut podjetja.
K. A.
Il©l©wua mesta za delovne Invalide
Na podlagi zakona o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o invahdskem zavarovanju Ur. 1. SFRJ št. 1/67 in 23/67 obveščamo člane delovne skupnosti, da so sprejete nekatere novele. ki določajo pravice delavcu v primeru, da postane invalid zaradi poškodbe na delu ali poklicnega obolenja.
Določbe 4. čl. citiranega zakona pravijo, da morajo delovne in druge organizacije, državni organi in zasebni delodajalci za delavca, ki prvič stopi v delovno razmerje ugotoviti, če izpolnjuje splošno zdravstvene pogoje v smislu predpisov o delovnih razmerjih. Poleg tega pa morajo ugotoviti tudi njegovo splošno zdravstveno stanje, posebno glede dejstev, ki bi bila lahko' vzrok, da bi delavec med delovnim razmerjem postal invalid oz, pretrpel telesno poškodbo. Ta dejstva se ugotavljajo z zdravstvenimi pregledi, ki jih opravi zdravstvena specialistična služba pri Zdravstvenem domu Domžale.
Določbe 14. čl. pravilnika o delovnih razmerjih podjetja pravijo, da se mora delavec pred vstopom na delo v delovno skupnost izkazati z zdravniškim spričevalom. Enako tudi določa pravilnik o varstvu pri delu, ko pravi, da se delavec ne sme sprejeti na delo predno se ne izkaže z zdravniškim spričevalom oz. da tako spričevalo ni starejše od 6 mesecev. V primeru, da je delavec postal invalid v delovni or-oanizaciji, ali pri zasebnem delodajalcu, ga mora ta obdržati, po zdravljenju oz. rehabilitaciji na delu. Iz 11. čl. tega zakona izhaja, da delavcu po nastanku invalidnosti ne preneha delo, če je invalidnost posledica nesreče pri
delu ali poklicne bolezni. Delovna organizacija je dolžna zagotoviti zaposhtev takemu invalidu tudi tedaj, če sama nima primernega delovnega mesta za invalida. Nadalje mora delovna organizacija s splošnimi akti določiti delovna mesta, na katerih se zaposlujejo invalidi. Na delovno mesto, ki je določeno za invalida. se sme začasno zaposliti tudi zdravega delavca, če ni invalida, ki bi lahko delali na takem delovnem mestu. Če delovna organizacija razporedi delavca invalida po rehabilitaciji na delovno mesto*, ki je določeno za invah-de ah ga sploh noče sprejeti na delo, se lahko invalid neposredno obrne na Občinsko« skupščno. Na njegov predlog se imenuje komisija, ki naj ugotovi ali ima delovna organizacija delovno mesto, na katerem lahko delajo' delovni invalidi in, če so ta delovna mesta pravilno določena.
V delovni organizaciji so v primeru potrebe, za invahde določena naslednja delovna me^ta:
1.	Čiščenje blaga
2.	Strojno robljenje
3.	Čiščenje cevk
4.	Izdelovanje kravat
5.	Šivanje kart
6.	Telefonist
7.	Kurir
8.	Čiščenje prostorov
9.	Adjustiranje
10.	Pisanje obesnih listkov
11.	Administrativna delovna mesta.
Našteta delovna mesta so v podjetju določena za invalide s pravilnikom o delovnih razmerjih. Reševanje tovrstnih problemov v našem podjetju ni bilo probelmatično in upamo, da ne bo tudi v bodoče.
Nekaj besed o požarni varnosti
V preteklem mesecu je bil od 25. IX. — 1. X. 1967 požarno- varnostni teden, ki je bil posvečen predvsem preventivni vzgoji ljudi v podjetjih, šolah in gasilskih enotah, z namenom kako preprečiti, lokalizirati in pogasiti požar, čigar zublji uničujejo ljudsko in družbeno premoženj©. V letošnjem letu smo večkrat zasledili v časopisih in videli v televiziji, kako se je rdeči petelin razboho-botil po tovarniških ari stanovanjskih poslopjih in jih upepelil. Tudi v naši tovarni sta bili dve resnejši požarni nevarnosti in sicer v tkalnici frotirja, druga pa v pripravljalnici. Slednji nakazan požar je nastal zgolj iz velike malomarnosti vodje dela in delavca. Delavec, ki je talil parafin. je zapustil vključen električni kuhalnik in se odstranil medtem časom celo iz podjetja. Ko so delavci opazili, da gori lonec z razstaljenim parafinom, so obvestili vodja dela, ki je takoj stopil v akcijo ter gasil razbeljeni parafin. Pri gašenju požara pa se je z vrelim parafinom polil in dobil močne opekhne po zapestju, dlaneh in prstih rok. Taki neodgovorni postopki naj_ nam bodo resen opomin, da ognja ali vključenih grelnih teles ni za puščati brez nadzorstva. Nesreča pride že tako rada sama od sebe. ne pa da jo izzivajo še, ljudje s svojim neodgovornim ravnanjem. Tako malomarno ravnanje ima lahko za posledico ogromno materialno škodo, v velikih primerih pa nastopajo tudi človeške žrtve,. Vsak delavec naj na svojem delovnem mestu upošteva požarno varnostna navodila in prepoved kajenja, kjer je to označeno.
Odkrivanje vzrokov požarov je zelo pomembno, saj nam ti pc*-datki služijo pri uspešni preventivi in borbi proti požaru. Podatki iz Gasilskega vestnika povedo, da je zaradi samovžiga vedno več požarov. Leta 1958. jih je bilo 6, 1965 že 171 in leta 1966 132. Glav-
Zapaža se, da na zunanjem trgu povpraševanje za frotir narašča. kljub temu pa cene niso najbolj povoljne. Zato vprašanje plasmana v prihodnjem letu ne bo pereče, saj se interesenti oglašajo v podjetju skoro vsak dan.
Naše podjetje jq za prihodnje leto že zaključilo posel na Švedskem za preko 300.000 $ in to samo z eno firmo. S tem je zasigu-rana proizvodnja ene četrtine, strojev za vse leto. Tudi artikli so že izbrani in v glavnem potrjeni; prav tako pa so točno- določeni roki dobav. Na tak način je zasigurana nemotena proizvodnja, ki ne bo imela za posledico številne menjave kot doslej. Tudi posel za Kanado prihaja v zaključno fazo, količine ne bodo manjše od onih na Švedskem, je
Tu in tam se ljudje, sprašujejo, zakaj ni našega Tekstilca že dalj časa na spregled? Nekateri menijo, da je v bolniškem, ker je imel lani dobro povprečje, drugi pa, da ga je pobrala reforma. Kot urednik pa vam povem, da ne
ni vzrok je slabo skladiščenje, materiala, ki je nagnjen k samovžigu. Taki materiali so> npr.: cunje, bombažna preja, lesena volna, če so prepojena z rastlinskimi olji. Enako nagiba k samovžigu premalo posušeno seno, vlažen premog itd. Požari zaradi elektrike so v razvitih deželah vedno pogostejši. Povzroči jih krpanje varovalk, poškodovani in dotrajani elementi napeljave, primitivno in nestrokovno opravljena instalacija itd. Tudi pri nas te vrste požari naraščajo. Največ požarov katerih povzročitelj je bila elektrika, je bilo v letu 1964 119, v letu 1966 pa 90. Že 40 do 60 vatna žarnica lahko povzroči požar. če jo obdaja fino zdrobljeni prah, kapljice laka in podobno. Iskre lokomotiv so povzročile v letu 1962 124 požarov, lani pa 29. Eksplozij je bilo 4 do 7 primerov na leto, lani pa kar 30. Povzroči jih predvsem pranje z bencinom in nepravilno ravnanje s plini. Strela je v zadnjem desetletju udarila najvekrat leta 1964 — 89 krat, lani pa 74 krat.
Nepazljivosti in malomarnost povzročata po svetu največ požarov. Pri nas jih je bilo največ leta 1961 —• 450. Po tem letu jih je bilo vsako leto manj. kar pomeni, da so ljudje postali bolj pazljivi. Otroci so dostikrat nehote povzročitelji požarov. V zadnjih 10 letih so leta 1966 povzročili kar 147 požarov, to je 33 % več kot preteklo leto.
Ti podatki povedo, da je še vedno zelo aktualna požarno-var-nostn avzgoja odraslih in otrok. V letu 1966 je bilo 1077 požarov, ki so povzročili za 1.967,000.000,-S din materialne škode. Pri tem pa je izgubilo življenje 17 ljudi 103 pa so bili poškodovani. Kakor je ogenj prijatelj človeka, tako mu je tudi sovražnik, če uide iz njegovega nadzorstva. Zato bodimo vedno in povsod pazljivi, da z nepravilnim ravnanjem ali malomarnostjo ne povzročimo požara.	K. A.
pa Kanada popolnoma specifično tržišče, ki zahteva svoje dimenzije in svoje barve in desene.
Veliko je povpraševanje po valk frotirju. Samo en ameriški kupec se zanima za več milijonov tekočih metrov, s čemer mu seveda ne moremo ustreči.
Navezani so stiki s Holandijo, ki doslej ni bila naš kupec. Poslov sicer še nimamo zaključenih, razgovori pa kažejo, da obstoja up za prostor na to tržišče.
Kravate so bile ponujejne na madžarsko in sovjetsko tržišče, vendar rezultatov še ni. To tržišče je precej problematično, ker gre tu le za kompenzacijske posle, poleg tega pa je obračunski $ za nas zelo neugoden.
V. B.
drži prvo ne drugo. Naš Tekstilec se je res nekoliko zalenaril, je pa drugače zdrav kot dren, pa tudi reforma ga ni pobrala. Glavni problem so članki, ki jih s težavo dobim za eno številko. Naj vam na uho povem, da se
našim vodilnim in strokovnim delavcem noče pisati člankov, čeprav jih na to obvezuje 43. člen statuta. Tudi od naših bralcev ne dobim nobenega članka. Zaželje-no bi bilo, da se problemi obravnavajo med bralci in da bi tudi pisali o njih. Kdor je radoveden, kaj se v tovarni dogaja, mora priti osebno v tisti sektor, katerega področje ga zanima in na ta način bo morda lažje prišel do informacij.
Tudi predsednik sindikata lahko pove, kakšne težave ima s sklicevanjem sindikalnega odbora in konference. Na sejo pride nekaj članov, drugi pa se požvižgajo na sindikalne funkcije. Morda bi predsednik prej pridobil katerega za Vietnam, kot pa
V razdobju od 1. I. do 1. X. je oseba, pooblaščena za vodenje postopka zaradi kršitve delovnih dolžnosti prejela 25 prijav zaradi kršitve delovnih dolžnosti. Zaradi kršitve delovnih dolžnosti se, je zagovarjalo 9 vodij dela — od mojstra do obratovodja — o-stali pa so bili delavci. Kršitve delovnih dolžnosti so v naslednjem: poškodovanje stroja za rezanje, ponarejanje kontrolnih listkov, malomaren odnos do dela, prisvojitev manjših predmetov, neopravičen izostanek z dela in prihod na delo v vinjenem stanju, neodgovorna izvršitev delovnih nalog, kršitev predpisov s področja varstva pri delu, odklonitev delovnega naloga in kršitev medsebojnih delovnih odnosov. Zaradi teh kršitev so bili izrečeni naslednji ukrepi: opomin, javni opomin, zadnji javni opomin, 2 primera pa sta bila
Mikroorganizmi ali mikrobi so živa bitja, ki jih zaradi svoje majhnosti ne moremo videti s prostim očesom. Da so res tako majhni potrjuje dejstvo, da jih merimo s tisočnkami ali celo milijoninkami milimetra, odnosno z mikroni in milimikroni.
Zaradi te svoje majhnosti je razumljivo, da so mikroorganizmi izredno lahko. Primer: če bi hoteli dobiti 1 gr mikroorganizmov velikosti mikrona, je potrebno okoli 300 milijard teh drobnih telesc, tisočkrat večje število pa, če bi šlo za mikrobe milimikronske velikosti, ki Jim pravimo virusi. Prav zaradi te nevidljivosti niso za mikroorganizme vedeli vse do konca XVII. stoletja. Takrat (leta 1680) je mikroorganizme prvič opazil Nizozemec Antoni von Loewenhodk (1632-1723), ki je bil po poklicu trgovec s suknom. Ker je vedel,
Tokrat pa še z druge strani. Pojasnilo k članku v 3 — 4 številki Kamniškega tekstilca, ki nosi datum 20. VIII. in je k nam prispel že 27. VII. torej celih 25 dni pred tem, ko je bil tiskan.
Pisanje o novih investicijah je povzročilo pri gotovih bralcih majhno zmešnjavo, npr.: v biroju kapitalne izgradnje so morali pregledati zapisnike UO in DS, da so končno ugotovili, da gre za prvoaprilsko potegavščino.
Oseba, ki odnaša pomije iz obrata naše družbene prehrane, je bila zelo žalostna, ker bi se v bodoče hranile ribe s pomijami;
na sestanek? Vidite, dragi bralci, urednik Tekstilca se na vse krip-ije bori za članke, pa malo doseže. Navsezadnje pa so morda odveč pismene informacije. Ustni časopis v podjetju dobro deluje in tudi meščani kaj radi pretresajo še vroče Svilanitove probleme. problemčke in problemčiče. Ko raziskujem vzroke za dobro obveščanje članov delovne skupnosti bi dejal, da je morda eden od teh ta, da se bojimo ali nočemo poseči po odkriti besedi. Menim, da je taka bojazen odveč. Uredniškemu odboru je dobrodošel vsak prispevek, ki nima žaljive vsebine. Upam in pričakujem, da bo v bodoče več prispevkov ter, da nas bo naš obveščevalec pogosteje obiskoval.
predlagana delavskemu svetu za izključitev iz delovne skupnosti. Delavski svet, ki je pristojen za izrek ukrepa za izključitev iz delovne skupnosti ob upoštevanju olajšilnih okoliščin ni izrekel izključitve, temveč zadnji javni opomin. V 2 primerih je komisija izrekla poleg ukrepa tudi povrnitev materialne škode v višini 70 do 100 N din in plačilo bolniškega stalega, ko je bil delavec poškodovan na delovnem mestu zaradi nagajivosti. Pritožbam kršiteljev, katerim je bilo naloženo plačilo škode je delavski svet zaradi pomanjkanja dokazov ugodil in oprostil plačila in izrečenega ukrepa. Upravni odbor pa je na predlog odbora za kadre izrekel izključitev iz delovne skupnosti zaradi samovoljne zapustitve dela 4 članom kolektiva.
K. A.
Kaj so mikroorganizmi?
ŠE ENKRAT INVESTICIJE
da so ljudje že v stari Grčiji imeli povečevalna stekla in da so v XIII. stoletju taka stekla pomagala ljudem pri branju, je Loewenhock ves svoj prosti čas posvetil brušenju stekel z namenom. da bi pridobil čim večjo povečevalno možnost. Ko je po dolgotrajnem trudu pri tem tudi uspel, je svojo lečo namestil v odprtino neke plošče, dodal iglo za pričvrstitev predmeta, ki ga je hotel opazovati in na ta način sestavil prvi, četudi povsem primitiven mikroskop. Tak Loe-wenhockov mikroskop je mogel povečati sliko predmeta največ 270 krat, kar pa je zadostovalo, da je lahko opazil nekatere večje mikroorganizme. Svoja opazovanja je Loewenhoah opisal v vrsti pisem, s katerimi je obveščal Britansko akademijo znanosti. V enem izmed teh pisem je tudi narisal, kar je videl (1683. leta).
ne bi jih mogla več odnašati svojim pujskom in ti bi bili prikrajšani za marsikateri ocvirek. Tudi v šivalnici je bilo splošno mnenje, da ni primeren čas za investicije zaradi nizkih plač. Če je zunaj podjetja kdo prebral članek in kakšen je odmev, tega ne vem.
V zvezi s tem sem dobil nalogo, da bralcem obrazložim, kako je prišlo do neljube pomote. Članek je bil oddan uredniškemu odboru 25. februarja. Korigiran je bil v marcu mesecu in namenjen za aprilsko številko.
S. N.
Izvozne možnosti v letu 1968
Zakaj Kamniški tekstilec regine ne lakaja
ODNOS DO DELA IN DELOVNA DISCIPLINA
Formiranje enot civilne zaščite podjetja
V enoto reda, varnosti, zvez in obveščanja so imenovani naslednji:
Vodja enote	Kramar Stane
namestnik	Stankovič Brane
Republiški zakon o varstvu pred naravnimi in. drugimi hudimi nesrečami, ki je izšel v št. 42/66 določa, da morajo delovne organizacije ustanoviti posebne enote za varstvo pred naravnimi in drugimi hudimi nesrečami. Te enote vodijo posebni štabi kateri so med seboj povezani in se združujejo' z Občinskim štabom CZ.
Na podlagi tega predpisa in vse pogostejših katastrof ki jih izzivajo naravni in drugi pojavi, morajo Občinske skupščine sprejeti
posebne odloke o imenovanju takih enot in štabov. Štab in enote se sestanejo ob grozeči nevarnosti požara v podjetju ali v primeru hude nesreče, ki je nastala n n območju občine. Dne 18. 4. 1967 je Občinska skupščina Kamnik s svojim odlokom imenovala delovne organizacije, ki so dolžne formirati štab in enote CZ. Med temi enotami je tudi delovna organizacija Svilanit Kamnik, ki skupaj z Živilsko industrijo Kamnik formirata svoje enote in štab CZ podjetja.
V štab CZ so imenovani naslednji:
Vodja štaba njegov namestnik poverjenik
vodja tehnično reševalne enote
njegov namestnik
vodja enote reda, varnosti in zvez
njegov namestnik
vodja sanitetne enote
njen namestnik
vodja gasilske enote
nieoov namestnik
vodja RBH enote
namestnik
član
Konda Alojz Jurančič ing. Iztok Jenko Matija Benko Janez Seljak Bogdan Kramar Stane Stankovič Brane Mišič Danica Grilc Franc Golob Alojz Kladnik Jože Torkar ing. Florjan Ribaš ing. Slavko Janežič Alojz
Za primer hudih naravnih ali drugih inesreč so imenovane 4 enote in to:
1.	Enota za požarno varnost,
2.	Sanitetna enota,
3.	Enota reda, varnosti in zvez ter obveščevanja.
4.	Reševalno-tehnična enota.
Za primer vojne ali iznemdnega zračnega napada pa je imenovana še enota za radio-biološko in kemično zaščito.
Ekipa za red in varnost:
Vodja ekip® namestnik čuvaj čuvaj čuvaj čuvaj čuvaj čuvaj čuvaj
Ekipa	za alarmiranje in	obveščanje:
Vodja	ekipe	Bernot Vinko
član		Janežič Franc
član		Kovač Valentin
član		Ambrož Marija
član		Hribar Agica
član		Hribovšek Marija
V tehnično reševalno enoto	so imenovani naslednji:
Vodja enote	Benko Janez
namestnik	Seljak Bogdan
ključavničar	Potočnik Maks
ključavničar	Pipan Lovro
ključavničar	Magiar Silvo
ključavničar	Rakoš Andrej
ključavničar	Šinkovec Stane
ključavničar	Uršič Simon
varilec	Šubic Miro
varilec	Jereb Jernej
mizar	Plevel Ciril
kurir	Vrankar Janez
član	Žurbi Franc
član	Gladek Marjan
član	Poljanšek Stane
član	Končnik Ivo
član	Golob Jakob
član	Novak Jakob
član	•	Poravne Jože
član	Golob Polde
član	Leskovec Janez
član	Gosar Vilko
Jenko Emil Žaubi Pavle Pavlič Avgust Vrhove Bogo Boltežar Alojz Cotman Avgust Juntez Ivan Košir Jože Robida Karel
V enoto za požarno varnost so imenovani naslednji:
Ekipa za popravilo in vzdrževanje instalacij:
Vodja enote	Golob Alojz		
namestnik	Kladnik Jože	Vodia ekipe	Matičič Vinko
strojnik	Grden Franc	električar	Pregel Leon
pomočnik strojnika	Vrtačnik Vili	električar	Okorn Leon
kurir	Goričan Jože	električar	Novak Franc
bolničar	Hribar Anton	kurjač	Cimnerič Ignac
napadalec I.	Zupan Ignac	kurjač	Štiftar Anton
napadalec II.	Balantič Andrej	kovač	Knavs Alojz
vodar I.	Šuštar Pavel	kliučavničar	Belcijan Vinko
vodar II.	Benko Bogomir	ključavničar	Bleic Miha
cevar I.	Nograšek Ivan	kliučavničar	Kern Peter
cevar II.	Berlec Alojz	zidar	Komatar Jože
namestnik napadalca I.	"nbelin Franc	član	Bergant Pavle
šofer	Vrankar Jože	V radi-biološko in kemično enoto	so imenovani naslednji:
V sanitetno enoto so imenovani naslednji:		Vodja enote	Torkar ing. Florjan
Vodja enote	Mišič Danica	namestnik	Ribaš ing. Slavko
namestnik bolničar	Grilc Franc Komatar Majda	Opazovalno-izvidniška ekipa:	
bolničar	Rozmanič Vida	Vodja ekipe	Kožuh ing. Rozka
bolničar	K oželi Urška	član	Praprotnik Brane
bolničar	Gapot Ida	član	Lah Alojz
bolničar	Sušnik Olga	član	Merčun Ivan
bolničar	Lanišek Pavla	član	Balantič Silvo
bolničar	Verdnik Marija	član	Kolenc Slavko
transport ranjencev	Hribar Anton	član	Zrimšek Vlado
transport ranjencev	Obrulk Milka		
transport raniencev	Poljanšek Rudi	Ekipa za dokumentacijo:	
transport raniencev nosilec ranjencev nosilec raniencev nosilec raniencev noisi]°c raniencev nosilec raniencev	Hančič Niko Smolnikar Ivanka Preželi Vanda TTrbaniia Francka Oevka Julka Golič Rezka	Vodja ekipe član član član član član član član član član	Kodela Stoviček ing. Uhan Sonja Novak Ivanka Kuhar Franc Lužar Janez Serša. Ivan Janko Ivanka Rak Alojz Novak Marjan Pogorevc Eve.
nosilec raniencev nosilec raniencev	c,=.ii e !<• Magda iVtmMč Milena		
nosilec raniencev nosilec raniencev nosilec ranjencev	Trphušak Anton Z"in Jakob G-aUnar Vinko		
Ekipa za žične in kurirske zveze:
glasila hranijo, da ne bo kasneje izgovora, imenovani v določene enote.
ta izvod niso vedeli, da so
Glavni kurir
namestnik
kurir
namestnik
telefonist
telefonist
telefonist
telefonist
telefonist
Šuštar Slavko Grabnar Darko Maček Jože Sulič Sulejman Poljanšek Ljuba Knavs Angelca Komatar Marija Podrzavnik Katica Dolenc Marija
OBVESTILO
Obveščamo vse člane stanovanjske zadruge Svilanit, da tisti, ki stanujejo v stanovanjih splošnega družbenega premoženja, to prijavijo pred vselitvijo v novo zgrajeno stanovanjsko hišo splošne-
mu sektorju podjetja. Samovoljno oddajanje stanovanj brez vednosti podetja ni v skladu z zakonom o stanovanjskih razmerjih. Taka oddaja stanovanja drugemu interesentu ima lahko posledice pri dajanju posojila.
ZMANJŠANJE ZALOG REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA KLJUČ DO OBRAT. SREDSTEV
Zaloge reprodukcijskega materiala predstavljajo važno postavko pri poslovanju podjetja. Specifičnost proizvodnje frotirja in svile z barvarno in konfekcijo zahteva obsežen asortiman repro-materiala. ki mora biti stalno na zalogi, da se tekoča proizvodnja nemoteno odvija. Razgiban in nagel razvoj gospodarstva v zadnjih petih letih je bil vzrok stalnega pomanjkanja materiala na tržišču, zato so bila podjetja prisiljena ustvarjati prekomerne zaloge kritičnih materialov. Devizna politika in režimi uvoza so se iz leta v leto spreminjali, vsled česar je vladala v podjetjih negotovost v preskrbi z reprodukcijskim materialom. Naše podjetje se je zaradi toge devizne politike v preteklosti, moralo zalagati z barvami in svilo iz uvoza tudi za 5 mesecev, kar je bremenilo znatna obratna sredstva.
Preskrba z utensilijami in o-sltalim materialom od domačih proizvajalcev ni bila dosti boljša, ker so bili le-ti tudi odvisni od uvoza repro materiala.
Po reformi se je situacija postopoma zboljševala, kar zadeva ponudbe materiala na tržišču.
V letošnjem letu je vso tekstilno industrijo zajela kriza, posebno pri denarnem prometu, ker so bila podjetja drug drugemu dolžna. Banka je spremenila po-
litiko kreditiranja obratnih sredstev. Plasman gotovih izdelkov se je v veliki meri ustavil, se kopičil v skladišču ter bremenil obratna sredstva.
V sedanjih pogojih gospodarjenja, je bil nujen ukrep, zmanjšanje zalog, vsemu reprodukcijskemu materialu, določen material pa je bilo nujno brisati iz liste minimalnih zalog, ker se lahko nabavlja sproti ali enkrat mesečno.
Izvršen je bil popis vsega materiala v skladišču ter izdelan predlog za odpis in prodajo materiala, ki ni bil več uporaben, oziroma se ne bo uporabljal ter ga je bilo treba nujno odprodati. Kot je bilo uvodoma poudarjeno, podjetje vsled specifičnosti rabi za proizvodnjo širok asortiman reprodukcijskega materiala, vsled česar je zaradi sprememb asorti-mana artiklov, barv in izločitev starih strojev, določen material ostal neizkoriščen na zalogi.
Stabilizacija tržišča nam je omogočila zmanjšanje zalog repro materiala ki se konstantno uporablja v proizvodnji. Naslednji tabelami pregled nam prikazuje stanje zalog ter njihovo u-nadanjo začenši z mesecem majem 1967. V prvi koloni so nri-kazane povprečne zaloge v letu 1966.
Zaloge reprodukcijskega
povprečne	materiala Naziv materiala zaloge materiala v letu 1966	31- v- 30-VI- N din	N din				po mesecih 31. VII. 31. VIII. N din	N din	
Svilena preja	349.500	542.982	529.868	487.422	455.943
Bombažna preja	934.143	698.941	694.758	698.731	727.892
Pomožni izdelov. material 143.688		85.967	68.198	107.499	83.075
Barve in kemikalije	491.291		691.477	641.386	606.226	564.340
Pomožni material	201.364	213.584	204.582	194.525	171.403
Utenzilije	304.190	379.015	376.689	362.678	357.763
Goriva in maziva	10.410	—	5.403	2.945	9.758
Pisarniški material	39.409	27.181	23.766	21.826	21.722
Odpadki	6.387	9.339	2.966	7.729	7.657
Material v obdelavi	—	83.591	21.328	27.002	40.718
Embalaža na zalogi	34.503	107.240	96.501	97.266	88.696
Avtogume na zalogi	—	—	—	—	344
Drobni inventar na	zalogi	—	10.881	26.889	24.668	23.234
Skupaj: N din	2.514.885	2.850.198 2.692.334 2.638.517 2.552.545			
Plansko analitska	služba je iz-	ratnih	sredstev.	Pred	nabavno
delala predlog za vezavo na zaloge v skladišču surovin, kar je vsekakor pozitivna stimulacija za delavce, ki lahko vplivajo na zmanjšanje zalog ter s tem vplivajo na manjšo obremenitev ob-
službo se postavljajo odgovorne naloge: zmanjšanje zalog, skrb za standardne zaloge in skrb za nemoteno odvijanje proizvodnje.
O.	T.
Mali ekonomski leksikon
INDEKS — na preprost in jasen način kaže gibanje določene velikosti. Indeks je kot pokazatelji nujen za analize. Gibanje produktivnosti se prikazuje v indeksu. Ravno tako gibanje cen, osebnih dohodkov, obsega uvoza, izvoza itd. Če. vzamemo v določeni veji industrije povprečno produktivnost, pa bi po tabeli u-gotovili še za druga podjetja iste proizvodnje, kaže indeks naslednji primer:
Podjetje A — B — C — Č — D Indeks 104 —109 — 92 — 111 — 88
Iz te tabele se vidi, da je produktivnost v podjetju C in D izpod povprečne produktivnosti.
INDUSTRIJSKI psiholog je strokovnjak za uporabno indu-
strijsko psihologijo. Vloga industrijskega psihologa je predvsem raziskovalnega in posvetovalnega pomena. Raziskovanja so v stvari osnova za njegovo posvetovalno vlogo. Raziskovalni problemi se določajo v okviru strokovne usmerjenosti, njegovih delovnih nalog in konkretne situacije v podjetju.
INTEGRACIJA pomeni povezovanje, spojitev in združitev določenih delov v eno enoto, ali z drugo besedo prehod iz stanja nepovezanosti, razdrobljivosti v stanje povezanosti in združitve. Integracija v mednarodnih odnosih pomeni povezanost gospodarstva določenih držav, v enotna gospodarska področja.
II I *	1	1 'I mm* .»V	«1	I .1
Število oseb v bolnicah:	1963	58.980	4.915	332
	1964	69.414	5.785	370
s;	1965	70.264	5.855	368
I ° || ! II II 1111	1966	67.003	5.584	358
	Število liščih:	oseb v	- naravnih zdravi-	
3	£ e 55 tat	1955	2.634	220	27
	1956	3.044	254	29
1953	27.851	2.321	344	1957	4.316	360	39
1954	25.680	2.140	289	1958	4.816	401	34
1955	35.707	2.976	364	1959	4.545	379	30
1956	33.006	2.751	318	1960	5.144	429	32
1957	31.037	2.587	283	1961	7.127	594	43
1958	44.965	3.747	314	1962	6.189	516	36
1959	49.498	4.124	329	1963	6.735	561	38
1960	50.763	4.230	319	1964	6.658	555	35
1961	53.548	4.462	320	1965	6.918	577	36
1962	60.162	5.014	356	1966	3.083	257	16
Nesreče pri delu v letu 1966 — v	občini Kamnik			
Šifra in naziv dejavnosti	štev. ponesrečenih oseb pri delu			
	Skupaj		Od tega	
		moški		ženske
116 Proizv. oplem. in predi.				
nek. rud.	73		66	7
117 Kovinska industrija	213		153	60
120 Kemična industrija	84		55	29
122 Lesna industrija	110		80	30
124 Tekstilna industrija	18		12	6
125 Industrija usnja in obutve	30		23	7
127 Živilska industrija	3		—	3
1 Skupaj industrija	531		389	142
2 Kmetijstvo in ribištvo	20		15	5
3 Gozdarstvo	36		35	1
4 Gradbeništvo	65		65	
511 Železniški promet	1		1	
512 — 519 Ostali promet	17		16	1
6 Trgovina in gostinstvo	11		2	9
7 Obrt	77		69	8
8 Stanovanjska in kom. dejavn.	3		2	1
9 Kulturna in socialna dejavn. 10 Dejavnost družb, in drž. org.	13		3	10
in služb	1		1	
Skupaj socialni sektor	775		598	177
Skupaj zasebni delodajalci	13		11	2
Skupaj:	788		609	179
Razpis o prodaji stanovanj
Splošno gradbeno podjetje Projekt, Kranj obvešča delovne organizacije o razprodaji stanovanj v novozgrajenem stanovanjskem bloku na Perovem. Velikost in cena stanovanja je razvidna iz naslednjih podatkov:
1.	Velikost in cena stanovanj:
20 trosobnih (65,33 m2)
po ceni N din 94,700 13 dvosobnih (53,37 m2)
Po ceni N din 77.400 10 enosobnih (30,45 m2)
po ceni N din 44.200 13 garsonjer (25,69 m2)
po ceni N din 37.300
2.	Oprema stanoVanj:
Centralno ogrevanje, kompletno opremljena kuhinja in kopalnica, skupni prostori (shramba za kolesa, pralnica, sušilnica). Ureditev okolice bloka (razsvetljava, zelenice, asfalt).
3.	Stanovanja bodo vseljiva v mesecu novembru 1968.
4.	Plačilni pogoji:
Najdaljši rok plačila je ob prevzemu stanovanja. Kupci, ki plačajo v celoti ali delno gradnjo dobijo popust po dogovoru.
5.	Informacije glede izvedbe in nakupa stanovanj daje uprava podjetja Projekt, Kranj in uprava enote v Kamniku.
ZAHVALA ČLANOM DELOVNE SKUPNOSTI "SVILANIT«
KAMNIK
Ob nenadni izgubi mojega moža Poljanšek Mihaela se zahvaljujem vsem, ki so mi izrekli tolažilne besede in mi kakorkoli pomagali v teh težkih dneh mojega življenja.
Sindikalni podružnici "Svilanit« in članom delovne enote strokovnih služb podjetja se zahvaljujem tudi za denarno pomoč.
Vsem še enkrat prisrčna hvala!
Ljuba Poljanšek
ZA DOBRO VOLJO Veliko bogastvo
Petje se hvali v družbi, kako je bogat. Nekateri mu oporekajo, drugi se pa čudijo, od kod tolikšno bogastvo. Ko le silijo v njega se porogljivo odreže: "Veste, moja žena ima zlato žilo, jaz pa pruh!«
"Kamniški tekstilec« glasilo delovne skupnosti tovarne "Svilanit« Kamnik — Urejuje uredniški odbor — Odgovorni urednik Alojz Konda -Naklada 500 izvodov — Tiska Papirkonfekcija Krško