Primorski Gospodar
Itist za povspeševanje kmetijstva v slovenskem PFimorju.
Ureduje Dominko Viljem, ravnatelj slovenske kmetijske šole v Gorici y p. Izdaja „Goriško kmetijsko društvo".
fjfceo. 4. f gorici, dne 28. februarja 1911. feeaj
Obsegi 1. Uporaba žvepla v kletarstvu (Nadaljevanje); 2. Držanje mlečne živine; 3. S katerimi umetnimi gnojili naj se gnoji spomladi?; 4. Naše čebelarjenje; 5. Seja meddeželnega odbora za pospeševanje izvažanja primorskih vin v Trstu dne 23. decembra 1910 (Zvršetek)|; 6. Gospodarske drobtinice ; 7. Poročila.
Uporaba žvepla v kletarstvu.
(Nadaljevanje.)
Ne preveliki odprli bednji ali čebri, katere lahko izpiramo in potem dobro posušimo na dvorišču ali koder si bodi pod milim nebom, ne splesne tako lahko. Vse drugače je, če je če-ber velik in mora radi tega ostati v kleti. Naj je klet še tako malo vlažna, čeber splesni vendar v kratkem, dasi je odprt, posebno če ga, kakor je navada, obrnemo narobe, tako da more vlažen zrak prodirati iz tal v njegovo notranjost. V tem slučaju moramo čeber zažveplati in ga pokriti z lesenim pokrovom.
V kletarstvu velja pravilo, da se morajo sodi in zaprti ali veliki vrelni čebri pogostoma in takoj po tem, ko so se izprali, zakajati z žveplom in sicer iz začetka celo dvakrat na teden, dokler se niso še do dobra osušili, kajti drugače se prav lahko zgodi, da začnejo taki sodi in čebri znotraj vzlic žveplanju plesneti. Tudi je paziti na to, da se konci vijakov, ali drugi okovi na vratcih, ki bi moleli v notranjost, ali ki bi kako drugače utegnili priti z vinom v dotiko, dobro zamažejo s smolo ali stopljenim kolofonijem in da se tako obvarujejo razjeda-jočih žveplenih parov. Drugače se lahko zgodi, da se kisline, ki so v vinu, oprimejo železa in je razkroje. Vino bi dobilo vsled tega neprijeten okus in bi zraven tega počrnelo, ako bi je pretočili ali pa postavili v kozarcu na zrak.
Preden zažveplamo sod, ga moramo dobro posušiti, da vlaga ne posreba žveplene kisline in je v kratkem ne spremeni
v žvepleno kislino, ki bi prodrla v les in bi ga polagoma tudi pokvarila.
V	pokvarjenih, splesnelih in takih sodih, v katerih so gnile ali močno okisane drožje, ne gori žveplena užigalnica, rnariveč se takoj ugasne, ko jo utaknemo skozi veho, ker ni zadosti kisika v sodu. Zato je neobhodno potrebno, da sod poprej korenito operetno, preden ga zažveplarno.
Prav mnogokrat se zgodi, da tisti, ki je prejel vino v tujih posodah, izprazni sode in jih pusti mesce in mesce ležati, ne da bi jih izprai in zažvepial in enako nemarnost razvija po-gostoma tudi tisti, komur so se povrnili prazni sodi.
V	posebnem poglavju hočemo govoriti o ohrauenju sodov za izvažanje vina, torej sodov za eksportno kupčijo.
V	južnih avstrijskih deželah je dobiti prav mnogo sodov, ki so radi kateregakoli vzroka pokvarjeni; zato se nam zdi umestno, da v naslednjem popišemo, kako je ravnati, da se taki sodi popravijo in lahko zopet napolnijo z vinom in da je ohranijo zdravo in nepokvarjeno.
Sode, ki so se navzeli duha . po kisu, moramo sčistiti s parom ali pa izpirati z obilno vrelo vodo tako- dolgo, dokler ne pre-ženemo duha iz njih. Svetovati je nadalje, da se taki sodi - iz-perejo z vročo, 2odst. razt pino
Pod. 5. Šeet za snažeiijc sodov. Sode »» da se »a to z0Pet P™v
dobro izplakuejo z gorko vodo,
v kateri smo poprej raztopili nekoliko grampe; s tem preže-
nemo iz soda zadnji sled sode, ki bi sicer mogla pokvariti vino.
to je zmajšati-njegovo kislino.
Duh po plesuobi izvira iz tvarin, ki imajo neprijeten duh in okus; vsakrat, kadar se poloti plesuoba lesu v. sodu, razvijejo se take tvarine- iu čimbolj se zari-jejo v les, tem težje je tako posodo izčistiti; kajti -v tem slučaju je plesuoba prodrla globoko v les, posebno pa med posamezne doge. Tudi kadar 'smo zastavili v to vso skrb in pognali ves slab. duh, se še lahko zgodi, da v.tako posodo pretočeno vino posreba pozneje iz globokejših plasti lesu dith po plesaobi ter postane nesposobno za kupčijo. Zato je boi.je, da. odberenio. sode, ki so bili • dolg« časa močno plesnivi, za:drugo rabo,: nilcakor-pa ne za klet.
Za čiščenje sodov, ki so le malo, oziroma ne dolgo časa plesnivi, ni prav, da rabimo gorko vodo, kajti gorkota razširi luknjice v lesu in vsled tega se duh po plesni še bolj uglobi v les. Najprej kaže, ostrgati plesnobo s suhega lesu, Če je sod majhen, mu izpahnemo eno dno in izkrtačimo splesnele stene. Ako je sod velik, gre delavec vanj skozi vratca, da osnaži s ščetjo ves les znotraj.
Pod. 6.	Pod 7.
Ščeti za notranje čiščenje sodov okrog vehe.
Ščeti, ki se rabijo za to delo, so narejene iz trdih žifastih korenin ali iz debele žime ali iz jeklenih pločic; zadnje je prav uspešno uporabljati za ostrganje grampe, ki se še v tenkih plasteh drži dog; če so pa te plasti debele in se močno drže lesu. tedaj kaže, poSlužiti se posebnih železnih strgač s trikotnim rezilom. Tudi s ščetkami, kakoršne kaže podoba 5, se doseza in ostrže vsak kotič v sodu, kjer se najraje zareja ples-noba. - Ta se nabira prav rada tudi okoli vehe in čepa. Ples-noba in ocetne glivice se ugnezdijo tu, kadarkoli je sod le nekaj časa prazen. Če vtaknemo prst skozi veho in pobrišemo ž njim po notranji steni, zadenemo na cele blazine bujno razvijajoče se plesni in ocetnih glivic in prav lahko jih je odstraniti s ščetkatna, kakoršni sta upodobljeni pod 6 in 7.
Posebno skrbno je treba očistiti tista mesta v sodh, kjer se navadno nakopiči obilno plesnobe in zlasti ob stikih, kjer so vložene doge dna kakor tudi v trebušastem in spodnjem delu soda, kjer se polegajo drožje; v tem slednjem prostoru je plesnoba pogostoma že globoko prodrla in je torej potrebno, da se les s pripravnim ostrim orodjem ostrže do zdravih plasti.
Ko smo dovršili vsa popisana dela, to je, ko smo'ošna-žili posodo, odstranili, kolikor je utegnilo biti grampe v njej
in ostrgali les, lotimo se sod prati najprej z mrzlo in potem z vrelo vodo, ali še najbolje, očistimo ga s parom, kakor delamo z novimi sodi.	(Nadaljevanje sledi.)
Držanje mlečne živine«
Držanje mlečne živine daje marsikje lep letni dohodek, posebno pa v takih krajih, kjer lahko odprodamo takoj sveže mleko na trgu ali pa v mlekarno. Kmetovalec si prizadeva v takem slučaju, da vmolze kolikor mogoče več dobrega mleka. Radi tega pa tudi vedno razmišljuje, s katerimi sredstvi in na kakšen način bi lahko povzdignil mlečni dohodek.
Ne samo z dobro krmo je mogoče doseči največjo množino mleka, ker zmožnost posameznih živali, pretvoriti krmo v mleko, je bistveno različna. Znano je vsakomur, da dajate dve mladovni kravi lahko pri istem krmljenju zelo neenake množine mleka, da odvisi to tudi od pasme in da so med pravimi mlečnimi pasmami zopet posamezne rodovine in živali posebno zelo mlečne. Tukaj se nam nehote vrine vprašanje, kako pravzaprav nastane mleko, kako se isto tvori. Mleko nastane vsled razpada železnih stanic v mlečni žlezi. Mleko se torej ne tvori naravnost in neposredno iz krvi, temveč iz krvi se tvorijo najprej žlezne stanice, v tem ko se voda krvi primeša že raztopljeni stanični zmesi, ki vsebuje tolščo, sirnino in mlečni sladkor i. d.
Zavoljo tega je mlečnost krave v zelo tesni zvezi z razvojem mlečne žleze. Mlečna žleza mora biti dobro razvita in zmožna za hitro pretvorbo, ako hočemo žival zvati dobro mlečno žival. Znane so posamezne pasme, pri katerih je mlečnost na posebno visoki stopinji, kakor pri holandski nižavski živini in pri švicarski in algajski gorski živini. Vse te mlečne živali so finih kosti, dolge hrbtenice, dolgih tankih repnih vretenc, daleč narazen stoječih reber, ravno tako daleč narazen stoječih ali razprostrtih kolkovih kosti in kosti sednic v zadnjem telesnem delu, kar znači, da je medenica prostorna in da so vsi v medenici ležeči spolni organi ali deli živali ženskega spola popolnoma razviti. Tudi koža je tenka in fina.
Kakšno je vime, je tudi zelo važno. Isto naj zavzema kolikor mogoče velik prostor in naj se razteza daleč navzad, kakor
navspred, ne sme biti pa trdo in mesnato, temveč mora biti bolj mehko in ohlapno. Takozvani stranski siski pričajo le, da se vimenska žleza razteza daleč navzad. Vime mora biti prevlečeno s kolikor mogoče tanko, na zunaj tolsto kožo, ki je poraščena le s fino dlako, v tem ko je močna, volna dlaka na vimenu vedno sumljivo znamenje, da je žival manj mlečna. Skozi kožo vimena naj prosevajo krvne žile, takozvane mlečne žile. Na lepem vimenu so vse štiri četrti enakomerno razvite in jarki, ki ločijo posamezne oddelke vimena, se dobro poznajo. Vime mora bili pred molzenjem polno in napeto, vendar pa mora biti mehko; ko pa vime izmolzemo, mora pasti skup in zgubiti prejšnjo napeto obliko. Enako narazen razdaljeni, skoraj v čveterokotu stoječi siski naj štrlijo nekoliko bolj na zunaj in morajo dajati vsi štirje mleko, ne sme biti torej nobeden gluh. Tako-imenovane mlečne žile in mlečne skledice in jamice niso nikakšna gotova znamenja za mlečnost, ker niso v neposredni zvezi z izločevanjem mleka; pri starejših in inladovnih kravah so navadno večje, kakor pri mladih in izmolzenih kravah. Tudi iz širokega in velikega povimlja ali mlečišča se sklepa na mlečnost krav. Na zadnjem delu vimena in še dalje gor med obema stegnoma proti repu lahko opazimo, da je dlaka navzgor obrnjena, v tem ko je po vsem ostalem telesu obrnjena od zgoraj navzdol. Ves oni del z navzgor obrnjeno dlako, ki je tudi bolj fina, bolj kratka in svetla kakor po ostalem životu, imenujemo, povimlje ali mlečišče. Vendar pa je veliko po-vimlje ali mlečišče le takrat dobro znamenje mlečnosti, če so tudi drugačni znaki dobre mlečne krave tukaj. Najbolj zanesljiv znak dobre mlečne krave pa je razdalja med obema zadnjima rebroma; čim večja je ista, tem lažje sklepamo na dobro kravo mlekarico.
Če hočemo priti do dobre mlečne krave, je posebno paziti, da je dobrega pokolenja, torej od dobre mlečne krave. Pri tem pa je vpoštevati bika najmanj toliko kakor kravo, ker le takšni biki, ki prihajajo od dobrih mlečnih krav, morejo zaroditi takšne mladiče ženskega spola, iz katerih lahko vzgojimo dobre mlečne krave, na kar pa se pri nas še mnogo premalo ozira.
V r e j a telet je za njih bodočo mlečnost velike važnosti. Da se telo lahko krepko razvije, je treba teleta v prvem letu dobro krmiti. V drugem letu pa je teleta manj tečno krmiti, dajati je manj beljakovinasto krmo, da ne zaostane vsled na-stavljenja mesa razvoj mlečnih žlez. Vendar pa ni s tem rečeno, da moramo teleta v drugem letu bolj pičlo krmiti. Dobivati morajo to-
liko krme, da zadostuje za nadaljno rast in nadaljni razvoj, morajo pa se razven tega tudi zadostno gibati, za kar je posebno pripraven dober pašnik. Ravno tako je umestno, ako pripustimo junice bolj zgodaj, toda ne prezgodaj, med l1/2 in 2 leti, kar nič ne škoduje telesno dovolj razvitim in krepkim živalim. Skušnje namreč uče, da se pri v tretjem letu pripuščenih junicah, ne razvija več tako dobro mlečna žleza in da se takšne živali pri dobrem oskrbovanju pogostokrat le težko ali pa sploh ne ubrejijo.
Starost krav nič manj ne vpliva na mlečnost, ki se večinoma viša do četrtega ali petega teleta, potem pa začne zopet padati. Pri dobrih mlečnih pasmah pa naletimo na krave z desetimi in več teleti, pa mlečnost je še vedno precejšnja. Če pa postanejo živali prestare, potem pa precej zgubijo na teži in na vrednosti mesa.
Glede pasem lahko na splošno rečemo, da so srednjeevro-pejske gorske ali hribovske pasme manj mlečne, toda dajejo bolj tolsto ali mastno mleko kakor nižavske pasme. To svojo manjšo mlečnost pa nadomesti gorska živina na ta način, da je sposobna razen za mleko tudi za druge vžitke, na pr. za pridelovanje in nastavljanje mesa, torej za pitanje, in za delo. Lahko pa vzgojimo tudi iz gorskih pasem s primerno vzrejo zelo mlečne živali. Naravno je, da postane, ako delujemo na to, da se zviša pri kakšni pasmi mlečnost, tudi vsa telesnost polagoma bolj fina in drobna, kar pa sicer ne napravi živali manj pripravne za pitanje in za delo. Taka živina se prav posebno priporoča malemu posestniku, ki uporabja kravo kot najcenejšo vozno žival. Tam, kjer se pa izključno peča z mlekarstvom kjer je primerna mlečna krma, brez katere se mlekarstvo nikdar ne izplačuje, so na mestu izključno mlečne pasme.
Na podlagi večletnih zaporedoma izvršenih molznih poskušenj se računa, da ima krava vsako leto večinoma najmanj petkrat toliko mleka, kakor znaša živa teža krave. Če tehta krava na pr. 500 kg, potem mora imeti vsaj 2500 kg mleka.
Razume se, da imejmo v svojem hlevu ono kravo za najbolj mlečno, ki daje na 100 kg svoje žive teže največ mleka na leto. Zato pa tudi ni vedno ona krava, ki daje največ mleka, obenem najboljša in najlepša.	(Nadaljevanje sledi.)
S katerimi umetnimi inejili riaj se gnoji spomladi ?
Med umetnimi gnojili dobimo sicer gnojila, ki vsebujejo enako rastlinsko redilno tvar, ali vendar se razločujejo v tem, da je ta tvar v enem gnojilu v zemlji lažje, v drugem pa težje raztopna, kar je velike važnosti. Ako se redilna tvar gnojila v zemlji lahko topi, pride vsa tvar takoj v prid že prvi rastlini, ki raste na pognojenem mestu, če se pa redilna tvar gnojila težko ali le polagoma topi, pride rastlini šele po daljšem času, oziroma šele drugi rastlini, ki sledi za prvo, hrana v prid.
Raztopnost redilnih tvari v posameznih umetnih gnojililih ni toraj brezpomembna, ampak zelo važna lastnost gnojil za kmetovalca, katero mora tudi uvaževati, če hoče gnojilo v kratkem z najboljšim uspehom izkoristiti. Vsak kmetovalec se bavi več ali manj s pridelovanjem takih rastlin, ki rabijo za popoln razvoj razmeroma malo in pa takih, ki se šele po daljšem času popolnoma razvijejo. Naglo se razvijajo enoletne, a bolj polagoma dvo- in večletne rastline. Prvim je treba toraj gnojiti z lahko raztopnimi, drugim se pa lahko gnoji s težko ali polagoma raztopnimi redilnimi snovmi. Sicer bi težko raztopna gnojila, ko bi se rabila za gnojenje hitro razvijajočih se rastlin, ne šla v zgubo, ampak bi ostala v zemlji in prišla pozneje v prid onim rastlinam, ki bi tem sledila, ali vendar bi ne bilo s tem popolnoma ustreženo ne eni in ne drugi. V tem slučaju bi dobila nekoliko te hrane prva, a obenem kasneje tudi druga na pognojenem prostoru rastoča rastlina, toraj ne ena in ne druga v zadostni meri. K rastlinam, ki se hitro razvijajo se prišteva tudi naša zelenjava ali povrtnina, zato ji je treba gnojiti na vsak način z lahko raztopnimi umetnimi gnojili, kakor s kalijevo soljo, superfosfatom in čilskim so-litrom. Če se pa hoče doseči s prejnavedeniini gnojili popoln uspeh, uporabiti je za gnojenje vsa tri gnojila. Kakor hitro izpustimo pri gnojenju eno ali drugo od teh gnojil, ne bo razvoj zelenjave popoln.
Na Goriškem je pridelovanje zelenjave, zlasti zgodnje, zelo važen vir kmetijskih dohodkov, zato bi moral skrbeti vsak posamezen kmetovalec-vrtnar, tako kakor skrbe vrtnarji v bližini drugih mest, da bi se razvila zelenjava čim prej mogoče. Poglejva pa, kakor se to doseže! To se da doseči s pomočjo umetnih gnojil, ki vsebujejo rastlinske redilne snovi v lahko raztopni obliki. Gotovo bodeš pra-šal: „Koliko naj se vzame vsakega posameznega gnojila?" — »Dragi,
povem ti takoj, da ko bi ti hotel razlagati na dolgo in široko, koliko vsakega gnojila imaš vzeti za vsako posamezno zelenjavo, bi zlepa ne končala, zato pa ti dam rajši nekako splošno navodilo. •
Potom poskusov, ki so se priredili v raznih krajih pri raznovrstni zelenjavi, se je dognalo, da potrebuje grah več hrane, nego fižol, zelje, kumare itd. a nadalje, da potrebujejo te zadnje mnogo več hrane, nego solata. Da si pa laže zapomniš, vzemiva srednjo pot, tako da ne dobi ena rastlina morda preveč, a druga premalo hrane. Za 100 m* vrtne površine vzemi toraj približno naslednje množine teh gnojil, in sicer:
2—3	kg kalijeve soli
3—4	kg superfosfata in
2 3 kg čilskega solitra.
Kalijeva sol in superfosfat naj se raztrosita približno 2 tedna pred sejanjem, a od čilskega solitra le ena tretjina in sicer o setvi. Druga tretjina solitra naj se raztrosi, ko so rastlinice precej velike, a zadnja tretjina šele pri prvi pletvi. Druga in tretja tretjina solitra naj se raztrosi med rastline, ko niso rosne, sicer obvisi na rosne rastline padli solitar in jih osmodi. Dobro je rabiti umetna gnojila tudi, če se je pognojil vrt s hlevskim gnojem, seveda zadošča v tem slučaju 2/„ prejnavedene množine teh gnojil.
Poskusi z umetnimi gnojili, ki naj bi poučili kmetovalce, katera umetna gnojila in kako naj se uporabijo za gnojenje, so se priredili že v raznih krajih pri raznih rastlinah. S takimi poskusi se letos nadaljuje, kar je poročal tudi „Prim. Gospodar", vziic temu pa opozarjam kmetovalce, ki žele take poskuse prirediti, naj se zglase kmalu, ker se na poznejše prijave ne bo moglo več ozirati. O prirejenih poskusih, kakor tudi o uspehih, ki so se dosegli, se bo poročalo svoječasno natančno, zato pa priporočam onim, ki so se obvezali, napraviti te poskuse, naj se drže natančno danih navodil. Končno naj še pripomnim, da se dobe umetna gnojila za prireditev poskusov ne le za kakšno določeno vrsto rastlin, ampak za razne kmetijske rastline t. j. za takšno, kakor želi posameznik.	M".
fldie čebelarjenje.
Pretečeni zimski dnevi so bili za prezimovanje čebel res ugodni. Mraz je čebele takorekoč prisilil, da so mirno čepele v kupih in da niso zletale po nepotrebnem iz panjev: Vsled tega so prihranile mnogo strdi, so se dodobra odpočile in ostale pri življenju.
Bliža se čas čebelnega življenja, to je čas, o katerem začnejo čebele zletati iz panjev in donašati obnožnino in medeno slaščico. Ta čas je po naših južnih in preksolnčnih bregovih pred durmi. Oni čebelarji, ki imajo v bližnji okolici mnogo vresja, se bodo lahko veselili nad brenčečimi čebelami, ko se bodo vračale težko obložene v panje. Posebno naglo se razcvete in dobro medi vresje, kakor sploh vsaka druga rastlina, po toplem dežju, kajti rastline se takrat močno napolnijo s sokom, vsled česar izločujejo tudi mnogo nektarja ali sladkega soka. Čebelarji ki imajo čebelnjak v bližini vresja, bodo kmalu rešeni mučne skrbi, tičoče se prezimljenja čebel. Kajti če bo le par ugodnih tednov, opomorejo si čebele takoj in nadomeste ono, kar jim je vzkratila neugodna jesen.
Vse drugače pa se bo godilo onim čebelarjem, ki nimajo vresja v bližini. Marsikateri čebelar ima v bližini le nekoliko leskovja, katero pa nudi čebelam, kakor je sploh znano, le suh cvetni prah. Cvetni prah, ki služi čebelam za izrejo čebelne zalege, koristi jim le tedaj, če imajo v panju tudi dovolj strdi. Ker je pa primanjkovalo letos večini panjev strdi, zato bo treba krmiti čebele v takih krajih, da si izgojijo zalego, z raztopljenim sladkorjem.
Prvo cvetje, od kojega imajo čebele kaj koristi, se začenja proti koncu februarja. O tem času je treba prenesti panje iz zaprtih prostorov v čebelnjak, oziroma panje, katerih žrela so bila čez zimo zakrita z deskami in drugim, odkriti, da posije solnce na nje.
Meseca februvarja nastavijo čebele že večinoma zalego, seveda le oni panji, ki imajo primerno množino čebel in dovolj strdi. Opazi se pa včasih tudi na panjevi bradi mlado oziroma pokvarjeno zalego, ki so jo izvlekle čebele iz panja in na bradi pustile. Ako spoznamo v tej zalegi, da je zalega trotov, potem smo lahko gotovi, da se nahaja v panju matica, ki poklada le neoplojeno ali trotovo zalego t. j. takozvana tro-
lovka. Pri takem panju je treba takoj poseči vmes oziroma Irotovko spraviti iz panja. Najhitrejše se iznebimo trotovke, ako združimo panj, ki ima trotovko, s kakim drugim panjem, kateri ima dobro — rodovitno matico.
Kakor hitro združimo čebele, ki imajo trotovko, s čebelami, ki imajo pravo matico, sprijaznijo se pridružene čebele prvega panja kmalu z matico drugega panja in pomagajo umoriti ničvredno trotovko. Na ta način združena čebelna družina si opomore v kratkem tako, da postane iz obeh takorekoč najboljši panj. Kdor ima panje s premakljivim satovjem, naj kar preloži čebele trotovca v eden ali več panjev. Priporoča se obenem, da se postavijo v obližju čebelnjaka napajalna korita. Ta korita naj se napolnijo uajpoprej z mahom in potem z vodo.. Ko pridejo čebele pit, se v tem koritu ne morejo potopiti, ker zabrani to mah.*)	I. V.
Seja mgddeželngga odbora za pospeševanje izvažanja primorskih viri v Trstu drie 23. decembra 1910.
(Nadaljevanje in zvršetek.)
Iz statistike se jasno kažejo na Orijentu ugodne razmere, ki so pa za Avstrijo izmed vseh vinorodnih držav najmanj ugodne. K temu moramo še dodati, da prideluje naš vinorejec svoje vino premalo pripravno za trg.
Šele sedaj se je pričel organizirati avstrijski pridelek s tem, da se preparirajo tipi in količine tipa, ki so pripravne za veliko trgovino.
Mi razpolagamo še danes z različno kakovostjo tipov in z različnim pridelkom.
Posamezniki, če niso dobro situirani, si ne morejo pripraviti blaga za eksport, posebno pri zaprekah, ki jih dela naša država.
*) Ta članek nam je došel za 3 števitko prekasno, zato smo ga priobčili šele danes. Op. ured.
Posamezniki se morajo združiti v društvo pridelovalcev in naloga teh mora biti, da v kratkem ustvarijo podlago eksportni trgovini. Da se vino dobro proda, ga je treba tudi dobro napraviti; in tako zamorejo zadružne kleti in vinorejska društva dobavati vina in stalne tipe vin, ki so godni za izvozno trgovino. Toda, brez organizacije vinskega produkta z zares trgovinskimi kriterji, pri čemur je vzeti za podlago izkušnje, ki so jih pridobile vinorejske dežele, katere nas daleč nadkriljujejo, ne moremo govoriti o eksportu.
Da se naše vino lahko izvaža, spričujejo razne skušnje in poizvedbe v različnih dobah o čemur sta obširno razpravljala fj. vitez Bolh, ravnatelj c. kr. kmet.-kemič. poskuševališca in g. dr. Gucovicli, ravnatelj enakega zavoda v Poreču.
Iz izkušenj vemo, da Istra, Goriško-Gradiščanska in Dalmacija lahko izvažajo vina na Orijent, posebno pa v Južno Ameriko.
Da se pa organizira ta trgovina, so potrebne podpore, ki jih je obrazložil in pojasnil na podlagi velikih študij in proučevanj g prof. Morpurgo, ravnatelj trgovskega muzeja v Trstu in ki jih bo. kot upamo, vlada sprejela in odobrila.
Poudarjamo, da samo upamo na državno podporo, kajti ta nas je do sedaj zelo, zelo malo podprla in spodbudila.
In če se oziramo na ono malo in neznatno skrb, ki jo je posvetila vlada varstvu tirolskega in tridentinskega vina v trgovski pogodbi s Švico in Nemčijo, ne moremo tudi v prihod-njosti več pričakovati.
Iz Tridentinskega in Tirolskega so se pošiljale velike množine stlačenega grozdja in mošta v Nemčijo, ki se je seveda morala obračati na sosedno vinorodno dežeio. Danes pa dobiva te pridelke z večjo lahkoto iz mnogo bolj oddaljenih trgov.
Nova carinska določila v Nemčiji, ki bi jih zvesta zaveznica lahko predrugačila, so zavozila veliko in zelo ugodno kupčijo.
K temu, da vlada na Dunaju jako malo skrbi za varstvo naših interesov, pridejo še trgovinski nedostatki, ki izvirajo iz dejstva, da so z redkimi izjemami naši vinski trgovci nezmožni in neizkušeni nasproti zunanji konkurenci.
Informacije, ki jih je dobil trgovinski muzej v Trstu od konzulatov, sledi, da so poskusi glede uvedbe vina v Moutreal,.
Čikago, Novi Orlean, Filadelfijo, Rto de Janeiro, St. Paul in Curitibo izpodleteli, ker je pripravljanje izdelka slabo. Ena po-šiljatev v Rio de Janeiro leta 1907 se je celo zasegla, ker je bilo vino zmešano. Ogri pa, ki so bolj podjetni in izkušeni in se opirajo na svoje ljudi, ki so se izselili in so kot ustvarjeni za vladne agente, so pričeli uspešno napredovati v Ameriki s primernim, dobro pogodenim tipom vina.
Z ozirom na zgoraj omenjeno smo mnenja, da je Avstrija v veliki večini letin absolutno zmožna izvažati vino in da bi se ta zmožnost vedno kolj krepila vsled naravnega razvoja stvari same, s čemur bi se dala uspešno postaviti v bran posledicam prevelike produkcije.
Neprijetno je tukaj omenjati, da so tisti, ki najmanj vidijo, v kakšnem stanju razvoja se nahaja trtoreja na Avstrijskem ravno organi, ki rešujejo gospodarska vprašanja države. S tem pa niti od daleč ne mislimo naših lokalnih vladnih organov, ki poznajo korenito vinogradništvo v naših krajih, vejo za vse škode iu skrbi, ki jih provzroča preobilen pridelek.
Vemo gotovo, da če bi bilo odvisno od lokalnih vladnih organov, bi ti krepko in uspešno podpirali naše incijative
Ker pa se moramo zanašati na podporo osrednjih oblasti, gotovo ne najdemo one pomoči, onega priznanja, ki ga je vredna naša inicijativa.
Posebno ministerstvo za poljedelstvo ima predsodke glede razmer naše vinske produkcije in je mnenja, da je avstrijsko vino prešibko, da bi uzdržalo vožnjo čez inorje.
Tudi Francija ima le malo vina prve vrste, a vkljub temu zavzema prvo mesto na svetovnem vinskem trgu, kajti vino-rejska praksa popravlja in izboljšuje — često še preslabo — na vinu vse, kar je odrekla narava.
Ker so se cene vinu v rodovitnih letih v južnih delih države, kjer ima vinski pridelek zbog vremenskih in zemljepisnih razmer večjo trdobo, zelo znižale, moramo gledati, da se izpraznijo trgi naših dežel potom izvoza v tujezemstvo.
Izvoz našega vina bi bil koristen tudi za severne dežele, ker bi se s tem ne bilo treba bati naše konkurence.
Toda brez pomoči vseh interesentov in brez neposredne in krepke podpore osrednje vlade še govoriti ne moremo o .kakem eksportu vina.
Med drugimi tiči težkoča tudi v vprašanju glede kredita-jn financiranja podjetja, ki bi ga mi želeli. V avstrijski bančnt trgovini ne uživa vino nobene podpore in se ne prišteva predmetom kredita.
Veliki bančni zavodi nočejo prevzeti garancije za vino in radi tega mora biti izvoz vina financiran na povsem drugi podlagi in s povsem drugačnim kriterijem, ki se razlikuje od vseh drugih vrst trgovine. Vse te težkoče in ovire nam vzbujajo v srcu dvom, bo li ta naša inicijativa uspevala. In nemalo jih. skeptično in dvomljivo sodi o njenem konečnem uspehu.
Trdno smo prepričani in upamo, da bo eksportna trgovina z vinom vspevala brez posebnih težkoč, če jo bodo vladni či-nitelji v prvih časih krepko in zadostno podpirali. Tudi lahko računamo na zahteve in naročila naših izseljencev, ki boda zahtevali, kot vsi izseljenci, vino iz svojih domačih dežel.
V Južni Ameriki je precejšnje število izseljencev iz Dalmacije, Goriško-Gradiščanske in iz Istre.
Če bi se mogli zalagati ti z vinom iz svojih dežel, pričelo bi se s tem delo eksporta na zelo uspešni in racijonelni podlagi.
Toda, da bo imela stvar uspeh, je treba da se posvetimo z vso vnemo in resnostjo študiju tega kompliciranega vprašanja in da spodbudimo najprvo ustanove, ki se bavijo s to zadevo.
Da bi si izposloval VIII. kongres avstrijskih vinogradnikov v preteklem kimovcu na Dunaju pritrditev prvih interesiranih trtorejcev, je sklenil sledeči dnevni red:
1.	Treba je protežirati v novih trgovinskih pogodbah bolj krepko in izdatno vino, grozdje in mošt.
2.	Treba je kolikor mogoče olajšati transport vina, grozdja in mošta po železnici in po morju.
3.	Vinorejcem je dati na razpolago hladilne vozove za prevažanje vina in mošta in
4.	Treba je primerno podpreti in spodbuditi institucije, ki se pečajo z eksportno trgovino.
Ta dnevni red je bil enoglasno sprejet.
gospodarske drobtinice.
V eCm se razlikuje Tomaževa žlindra od superfosfata?
Tomaževa žlindra je, kakor superfosfat, v prvi vrsti fosfornato gnojilo, dasiravno se nahaja v nji še kakiii 50 odst. porabnega apna. Fosforovafkislina^Tomaževe žlindre se pa ne topi v vodi, kakor su-perfosfatova fosforova kislina, zato je marsikateri mislil, da vsled tega ni mnogo vredna. Potom mnogoštevilnih poskusov pa se je končno dognalo, da je fino semleta Tomaževa žlindra vendar izborno umetno osforovo gnojilo,' ker se topi v njej nahajajoča fosforova kislina v prav šibkih kislinah in pa kislih šokih, ki jih izločujejo rastlinske korenine. Seveda pa ni vsaka žlindra enaka, a najboljša je takšna, ki vsebuje vsaj 80 odst. v citronovi kislini raztopne fosforove kisline. Naši prvi kmetijski kemiki pravijo, da je fosforova kislina prejnave-dene Tomažove žlindre tako izdatna in toliko vredna, kakor super-fosfatova v vodi raztopna fosforova kislina. Zajamčeno čista Tomaževa žlindra se prodaja izključno v plombiranih vrečah.
Kdaj je gmojiti s Tomaževo žlindro? izprva se je mislilo, da mora ležati Tomaževa žlindra več časa v zemlji, da se laže raztopi in marsikateri misli še dandanes, da se mora trosit: le v jeseni, če se hoče imeti kaj uspeha, a dokazano je, da se uspeh doseže, čeprav bi se raztrosila namesto pozimi pri ozimini šele spomladi, kar povrhu setve, kajti saj se raztrosi po travnikih kar povrhu ter doseže izborne uspehe.
Na travnikih ir. pašnikih se priporoča raztrositi žlindro takoj po prvi košnji poteti ali pa v jeseni po drugi košnji, trosi se jo pa lahko skozi vso jesen in zimo, če je vreme za to primerno, a tudi spomladi, ko se zemlja odtaja. Na polju zadošča, če se raztrosi Tomaževa žlindra jeseni ali pa spomladi in nato podorje Raztrosi se lahko tudi po preorani njivi, samo je treba podvleči jo potem z brano.
Kakšna umetna gnojila in koliko teh naj se vzame na površino 1 lia na naslednje poljske pridelke.-
Oves. Dasiravno raste oves tudi . na slabši zemlji, vendar se priporoča, pognojiti mu z umetnimi gnojili, kajti oves troške bogato povrne. Ovsu koristi posebno poleg drugih gnojil še kakšno, dušeč-nato gnojilo, kakor na pr. žvepleno-kisli amonjak. Za gnojenje naj se vzame kakih 400—500 kg superfosfata ali pa Tomaževe žlindre, 150 kg žvepl.-kisl. amonijaka ali pa/solit ra. Na peščenih zemljah pa obenem še 150 do 200 kg 40 odst. kalijeve soli.
Krompir zahteva dobro pognojeno zemljo, posebno pa kalija, zato se mu mora močno pognojiti. Navadno se gnoji krompirju s hlevskim gnojem, ali vendar je dobro, če se pomaga še z umetnimi gnojili, posebno pa še zato, ker se to jako dobro izplača. Krompir potrebuje lahko raztopne in hitro delujoče hrane.
Če se namerava gnojiti za krompir s hlevskim gnojem, se priporoča vzeti še kakih 150—200 kg superfosfata, 150 -200 kg 40 odst. kalijeve soli in 80--100 kg žvepleno-kislega amonjaka ali pa čilskega solitra.
Ako se hoče rabiti samo umetna gnojila, se priporoča vzeti 300 kg superfosfata ali pa žlindre, 250 kg 40 odst. kalijeve soli in 100- 200 kg žvepleno-kislega amonjaka ali pa solitra.
Za lahke zemlje naj vzame do 300 kg kalijeve soli, za težke pa superfosfata do 350 kg.
Za deteljo, če se ni pognojila njiva že v jeseni s Tomaž, žlindro in kajnitom, naj se pognoji o setvi s 300—500 kg superfosfata ali žlindre in 150—200 kg 40 odst. kalijeve soli.
Kako se ima uporabili žvepleno-kisli amonjak za gnojenje? Žvepleno-kisli amonjak se ne sme nikdar mešati s Tomaž, žlindro ali pa s kakim drugim gnojilom, ki vsebuje apno, tudi se ne sme raztrositi takrat, ko se raztrosijo taka gnojila. Tomaževa žlindra in druga apnena gnojila naj se toraj raztrosijo nekaj časa poprej in najboljše je, če se takoj, ko so se raztrosila, podorjejo ali pa z brano podvlečejo. Šele čez 14 dni ali 3 tedne kasneje naj se raztrosi žvepleno-kisli amonjak in takoj dobro podvleče z brano, tako da se plitvo pokrije in- dobro pomeša z zemljo.
Kako se ima uporabiti čilski solitar za gmojetije? Pri ovsu naj se raztrosi. solitar šele po setvi in sicer ena tretjina skupne množine, ki se ima uporabiti, ko je setev za dlan visoka, 1,4 dni kasneje druga tretjina in 14 dni za tem zadnja tretjina. Pri krompirju naj se raztrosi polovica vsega čilskega solitra par dni pred sajenjem, druga polovica pa med vrste pri prvem okopavdnju. Da se solitar bolj enakomerno raztrosi, zmeša naj se s suho" zemljo. ; Črna gniloba na sadju. Gotovo visi pri marsikaterem sadjerejcu še danes nekaj gu lih jabolk, ali hrušk na. sadnem drevju, ki pa niso rujave, ampak črne. To - bolezen p^rovzroca n ka posebna glivica, katera prezimi in se, ko sadje cvete, raznese potom trosov po celem drevesu. Da se. spravi- to bolezen z drevja naj se mladika na kateri, visi tako; bolno, sadje, odreže
s takim sadjem vred kakih 10 cm pod plodom, čimprej mogoče in nato sežge.
Pozor- pri nakupovanju umetnih gnojili Že opetovano smo opozorili kmetovalce, naj bodo previdni pri nakupovanju: kmetijskih potrebščin, zlasti umetnih gnojil. Od časa^do časa se potikajo agenti po deželi in ponujajo blago dvomljive vrednosti na prodaj ali pa opeharijo odjemalce na ceni. Tako so nedavno agenti na Vipavskem oddali precejšnjo množino umetnih gnoji! po pretirani ceni. Da so prefriganci lažej doseglii svoj namen, postavili so ceno od 50 kg tako, da so naročniki razumeli, da dobe po pogojeni ceni 1 kvintal blaga. Kmetijski potovalni učitelj je vzel vzorce naročenega gnojila in jih dal preiskati pri c. kr. kmet.-kem. poskuševališču v Gorici. Blago se je sicer izkazalo, da je dobro, a stane skoro še enkrat toliko, kolikor bi bilo stalo enako ali še boljše blago ako bi ga bili kmetovalci skupno naročili potom »Goriškega kmetijskega društva". Zato naglašamo še enkrat: Pozor kmetovalci, kupujte iz zanesljivih virov pristno blago, po pošteni ceni!
POROČILA.
Kužne živinske boležni na Primorskem. Kakor je posneti iz izkaza o stanju živinskik kužnih boleznih v državnem zboru zastopanih kronovin in dežel in iz uradnih poročil političnih oblastni} od 15. februarja 1911, so na Primorskem naslednje živinske kužne bolezni in sicer:
Kužna bolezen »gobcu in na parkljih: V koperskem okraju: v Dekanih, Dolini, Marezigah, Miljah, Očizli-Klancu, Buzetu, Piranu in Roču; v goriškem okraju: v Opatjemselu in Vel. Žab-Ijah; v lošinjskem okraju: v Malem Lošinju; v pazinskem okraju: v Boljuncu in Žminju; v puljskem okraju: v Barbani. Kanfanaru, Vodnjanu, Pulju, Sv. Vincencu in Balah; v sežanskem okraju: v Brestovici, Lokvah, Dutovljah, Naklem, Pliskovici, Povirju, Skopem, Temnici in Vel. Dolu; v krškem okraju (otoku Krku): v Omišalju in Dobrinju; v voloskem okraju: v Novemgradu, Jelšanah in Materiji; v mestu Trst.
Garje: v koperskem okraju: v Piranu (pri kopitarjih); v lošinjskem okraju: v Malem Lošinju (pri ovcah.)
Steklina: v mestu Trst.
Prežičja kuga: v goriškkem okraju: v Opatjemselu; v voloskem okraju: v Novemgradu in Jelšanah.
Seno: v sežanskem okraju: v Selu.