DELAVSKA
Glasilo krščanskega delovnega ljudstva
Izhaja vsak Četrtek pop.; v sluCalu praznika dan popre) - Uredništvo: tjubllana, MlkloSl-čevo c. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo
Posamezna številka Din l-5o — Cena: za J mesec Din 51-, za Četrt leta Din 15--, za pol teta Din 3o za inozemstvo Din 7‘- (mesečno) — Oglas: po dogovoru
Oplaši, reklamacije ln naroCnlna na upravo MlklofilCeva cesta (palaCa Delavske zbornice) I. nadstropje — Jugoslovanska strokovna zveza
Veliko zlo.
Veliko zlo v človeški družbi je nesamostojnost mišljenja. Zlasti je ta škodljiva delovnemu ljudstvu. Kapitalistična kasta vlada za-o tako neomejeno nad ljudstvom, ker le-to ne misli s svojo glavo. V kapitalistični družbi imajo vse misli takorekoč v zakup politične stranke kapitalistov, ki svoje ideje, nazore in programe izdelujejo, prikrajajo in ljudstvu podajajo potom svojega časopisja in po politični agitaciji od moža do moža, od kroga do kroga. Ubogi navadni človek danes sploh sam več ne misli, on le prežvekuje misli onih, ki ga vladajo in obračajo, kakor je pač v njihovem interesu. Duševna odvisnost delavskega ljudstva od vladajočega sloja v družbi je še večja nego gmotna za-sužnjenost pod njegovim kapitalom.
To zlo pa je tein večje, ker tudi marksistična razredna delavska stranka delavstva ni naučila samostojno misliti, razsojati in delati. Marksizem je ena sama dogmatika raznih naukov, od katerih eni držijo, drugi so pa ali deloma ali pa v celoti zmotni. Dočim so si o tem ljudje, ki so samostojni po svojem poklicu in po svojem mišljenju, popolnoma na jasnem — med njimi tudi mnogi socialnodemokratski voditelji sami — pa masa delovnega ljudstva tega seveda me sme vedeti. Zanjo mora marksizem v celoti ostati sveta in neizpremenljiva resnica, Te »svete resnicec vbijajo delavstvu v glavo vsi oficijelini govorniki, ves strankarski aparat mu jih dan za dnem sugerira, strankarsko časopisje jih tisočkrat na dan v vseh mogočih oblikah bravcem premleva, strankine knjižnice drže in posojajo samo »pravoverne« marksistične knjige — sploh je »raz-rednozavedno« marksistično delavstvo popolen suženj stranke, ki mu ne dovoljuje imeti niti eno samostojno misel in mu za branj uje vsako kritično razmišljanje. Žalostna resnica je, da ima delavec v buržuazni družbi, kjer vlada diktatura kapitalizma, primeroma veliko več prilike, da se vsaj duševno osvobodi, nego v marksistični družbi. Le poglejte v Rusijo, kjer vlada gotovo naj-doslednejši marksizem!
Delavec mora verjeti, da je človek samo više razvita opica, da je misel samo funkcija materije, da je vera izmišljotina duhovščine, da so vse ideje, vsi nazori in vsi duhovni pojavi le »odraz gotovega Ekonomičnega stanja«, da je demokracija najvišja oblika družabnega sožitja, da je stanovsko-korporativna zamisel države reakcionarna itd. itd. Sploh je vsak reakcijonar in stoji vede al! nevede pod vplivom kapitalizma, kdor drugače misli ko marksistični pismouki in poglavarji ljudstva in kdor njihove dogme kritično prerešetuje. Le ta je pravi, zavedni in razredni delavec, k; svoje voditelje brez ugovora posluša, jim vsako besedo verjame in nanjo priseže ter vsakega drugega, ki res z lastnimi možgani misli, primemo ozmerja kot reakcionarca in kapitalističnega hlapca. »Stanovsko po korporacijah razčlenjena družba? Kaj? Tega Marx ni dejal, tega ne najdemo v Marxu! Torej m res. Kdor torej hoče tako družbo, ta je reakcionarec in sovražnik delavstva. Družba se razvija in se mora razvijati tako kakor je mislil Marx in le tako urejena družba, kakor hoče Marx, je prava človeška družba.« Marksističnemu verniku dokazuj, kar hočeš, naj je še tako evidentno; če se ne strinja z marksizmom, ni prav, pa naj je še tako oči vidno in še tako trdno dokazano.
Ta nesamostojnost mišljenja je delavskemu razredu v strašno škodo. Pride velik trenutek, ko bi se moral delavski raizred odločiti po pameti in tako storiti resnično velik korak naprej ne samo v svoj prid, ampak v prid celokup-
Novi dogodki.
Plače državnih uradnikov zvišane.
Dne 3. julija se je vršila v predsedstvu vlade konferenca ministrstvo v, na kateri se je razpravljalo 10 vprašanju izenačenja plač vseh državnih uradnikov in uslužbencev. To izenačenje se bo izvršilo na ta način, da se bodo plače posameznih strok v državni službi spravile v gotovo sorazmerje. V kolikor se bo pokazalo, da sio plače nekaterih uradnikov večje oziroma manjše od tega sorazmerja, se bodo dosedanje plače z ozirom na to ugotovljeno sorazmerje zvišalle oziroma znižale. Taiko bo končno rešeno vprašanje plač drž. uradnikov in uslužbencev. Pravosodni minister Srskič se je v načelu odločil, da ukine sedanje avtomatično napredovanje sodnikov. Namesto da bi sodniki napredovali avtomatično po preteku gotovega števila let, bo določal v bodoče napredovanje sam pravosodni minister, kakor je to (slučaj pri uradnikih ostalih strok, po svojem mišljenju. S tem bo dana možnost, da se bodo sodniki čim marljivelje posvetili delu, ker se ne bo moglo napredovati na podlagi sedanjih zakonitih rokov, temveč bo sodnik napredoval izključno po svoji marljivosti in točnosti v službi.
imenovanja v ministrstvu za socialno politiko.
V ministrstvu socialne politike in narodnega zdiravjia je postavljen za načelnika splošnega odddfka Ljubomil Hoif-manovič, za načelnika sanitetnega oddelka dr. Štampar in za načelnika oddelka za socialno skrb Dušan Jeremič.
Socialna zakonodaja.
Za revizijo zakona o zavarovanju de-levcev s,e poteguje zveza hrvaitskih obrtnikov. Zahteva sklicanje širše ankete, ki bi razpravljala o imenovani reviziji1. Kakor hitro se to vprašanje načne, je absolutna in brezpogojna zahteva delavstva, da bo zraven sodelovalo. Ne gre, da bi večji in revnejši del trpel škodo v dobro majhni peščici. Zaenkrat smo pa mnenja: sedanja socialna zakonodaja naj se izvaja točno ne samo od strani delavcev ampaik in zlasti od strani delodajalcev.
Polletna bilanca sedanje vlade.
Dne 6. julija je minilo pol leta, odkar je kralj razpustil) parlament, uikinil ustavo in postavil sedanjo vlado. Vlada je imela sejo dne 6. julija. Na seji se je ugotovilo, da se program, izdelan 21. marca t. 1. po direktivah, postavljenih v proklama-ciji 6. januarja, v polni meri in normalno izvaja in da že kaže koristne in povoljne rezultate na vseh poljih državnega in narodnega življenja. Na seji se je sklenilo, da se delo po izdelanem programu najintenzivneje nadaljuje.
Vsi' ministri so poročali o uspehih v svojem resoru. Glavni uspeh je vlada gotovo doscig/la v reorganizaciji državne uprave. Saj so novi zakoni kar deževali iz Beograda. Šlo je gladko, brez trenja,
enotno. Kapitalisti so sicer hoteli sedanjo vlado proglasiti kot svojo, ki bo šla preko potreb in zahtev delavstva' le po že-ilftah velekapitala. Ta vroča želja gotovih krogov se ni docela izpolnila. Vsaj do-sedaj moremo reči: vedino je še ostalo nekaj razumevanja za »malega« človeka. Zgodovina bo izrekla svojo, pravično sodbo o današnjem režimu, a: prav gotovo bo v tej sodbi najmočnejša podstavka: delo vlade z ozirom na zahteve delavnega ljudstva: delavca in malega kmeta.
Invalidski zakon.
Kralj je na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje ter v soglasju s predsednikom vllade podpisal invalidski zakon. Po tem zakonu pripada državna zaščita in podpora: 1. vojnim invalidom, 2. rodbinam in roditeljem vojakov: a) v vojni padlih, b) od ran aili bolezni, zadobljenih v vojni, umrlih. To državno zaščito in pomoč dobijo tudi dobro voljci talko domači kakor tudi imo-zeransiki, ki ®o služili v vojski SHS. Inozemski indvalidi uživajo vse pravice tega zajkoma, ako tudi tuje države dajo našim invalidom iste pravice.
Držav daje sledeče vrste zaščite in pomoči:
1.	Vojnim invalidom: a) dosmrtno ali začasno vzdrževanje v invalidskih domovih, b) invalidnino, c) proteze in druga ortopedska pomožna -sredstva, d) brezplačno zdravljenje, e) vzgojo., f) posredovanje dela, g) pomoč za on snovanje ali zboljšanje samostojnega gospodarskega
položaja, h) brezplačen prevoz, i) pogrebne stroške.
2. Rodbinam daje država: a) invalidsko podporo, b) v posebnih slučajih brezplačno zdravljenje, c) vzgojo.
3. Roditeljem: denarno pomoč in brezplačen prevoiz radi zdravniškega komisijskega pregleda po odredbah tega zakona.
Invalidi se dele po nesposobnosti v devet skupin. Dalje našteva zakon podpore in predpravice invalidov. Prednosti imajo invalidi pri državnih in samoupravnih službah, dalje pri podjetjih, ki zaposlujejo nad 50 delavcev in pri kmetijah preko 100 hektarov zemlje.
Invalidska podpora in pomoč traja: 1- za vdove do zopetne poroke ali smrti,
2.	za roditelje do smrti, ako prej ne dobe drugega polnoletnega sina, 3. za otroke do 16. leta, ako se šolajo pa najdalje do 23. leta. Hčerke zguibe pravico doi pod-pore z dnem poiroike.
InvalLdjsikemu zakonu je cLoidaina sle-deča tabela: Kaplarji in prostaki sprejemajo v prvi skupini kot invalidnino' 8400 dinarjev, v drugi 4800, v tretji 3120, v četrti 2640, v peti 2160, v šesti 1800, v sedmi 1440, v osmi 720, v deveti 540 Din.
Pri podnarednikih se poveča ta vsota za 10, pni narednikih za 20 odstotkov.
Nižji častniki, kapelniki in vojni kurati sprejemajo v prvi skupini 15.000, v drugi- %00, v tretji 6240, v četrti 5280, v peti 4320, v šesti 3600, v sedmi 2880, v osmi 1440, v deveti pa 1080 Din.
Višiji častniki, vifeji kapelniki in višji vio^ni kur alti dobiva jo v pr\»i skupini 18.000, v drugi 12.600, v tretji 8640 v četrti 7780, v peti 6320, v šesti 5400', v sedmi 4380, v osmi 2640, v deveti 2160 dinarjev.
Vprašanje zaposiitve slovenskih delavcev na Francoskem in Holanskem.
(France žužek, šef »Javne borze dela« v Ljubljani.)
nega človeeanstva. Pa se ne zna odločiti in storiti, kar bi velela v danem trenutku in situaciji zdrava pamet, zato ker mu je marksistični nauk napoti, ker se ne sme in se ne upa pregrešiti proti njegovim dogmam, ker se lx>ji biti >re-akcionarec«, ko bi bilo treba samo slediti enostavni človeški pameti, zdravemu logičnemu mišljenju in življenjskemu instinktu.
Zato se moramo krščanski delavci prizadevati, da se vzgajamo k sa*mostoj-nemu mišljenju, da ne sledimo vsaki osebi in njenim teorijam ko ovčja čreda ovnu„ 'n s' branimo bister in hladen kritičen razum v vseh zadevah življenja, posebno pa, kar se tiče interesov delavskega ljudstva.
O	vprašanju zaposlitve slovenskega j delavstva na Francoskem, Holandskem, odnosno na kontinentu zapadne Evrope sploh, se je letes v slovenski javnosti razpravljalo mnogo. Ena stran, kateri na čelu je prečastiti duh. svetnik Janez Kalan, odsvetuje v splošnem plasiranje našega delavstva na zapadnem kontinentu in to iz narodnih, verskih in moralnih ozirov. Druga stran, navajena gospodarskih pogledov na celo to vprašanje pa je mnenja, da moramo ipak gledati na to, da čim več svojega delavstva zaposlimo v inozemstvu.
Borze dela so dejansko ustanovljene za regulacijo delovnega trga v državi. Vendar so sile razmer prignale tudi te ustanove do tega, da so morala začeti posvečati svojo pozornost tudi vprašanju iz-seljeništva, ki postaja za Slovence splošen socialen problem. V zadnjem času so se ljudje na splošno začeli obračati na Borze dela s pismi, da naj jih skušajo zaposliti v inozemstvu, ker doma ne dobijo dela in pravega zaslužka. Zlasti je pokazalo Prekmurje in pa tudi viničarski kraji štajerske, da ima Slovenija mnogo več delovnih sil na razpolago, kakor pa se jih more zaposliti doma.
V	Sloveniji se razvija industrija polagoma. Zadnje čase je narastla krog Kranja tekstilna industrija. Ta zaposluje več sto delavk in delavcev/ Javnost meni, da je s tem rešen precejšen problem zaposlitve našega delavstva. Dejstva govore nasprotno. Ako pogledate namreč statistične podatke »Okrožnega urada za zavarovanje delavcev« v Ljubljani, boste ugotovili, da je povprečna mezda tekstilnega delavstva nizka, število obolenj pa sorazmerno zelo veliko, tako, da pomenjajo tekstilne tovarne za Gorenjsko pojetičerije gorenjskega delavstva. Obratni kapital teh tovarn je večinoma v rokah inozemskih koncernov tako, da nam gre velika večina či-
stega dobička iz države, Slovencem pa
ostaja na jetiki obolelo delavstvo na hrbtu.
1 e meljem statističnih podatkov »Delavske zbornice za Slovenijo« znaša letni prilastek delazmožnega prebivalstva pri nas 6000 glav. To se pravi, da bi morala nasa industrija in obrt letno napredovati tako, da bi lahko zaposlila na novo 6000 delavcev. Ker tega ni, raste odstotek nezaposlenega delavstva iz leta v leto, pritisk odvisnih delovnih sil s kmetov v mestna in industrijska središča pa je čimdalje hujši. Prihodnja leta bodo ta pritisk še stopnjevala.
Odvišne tisoče delovnih moči bomo morali nekje spraviti do kruha in eksistence. Na em strani se bo morala država v zvezi z deželnimi samoupravami vreči na vprašanje notranje kolonizacije, na drugi strani pa bomo morali skušati zaposliti čim več slovenskega delavstva v ža-padni Evropi. Po statistiki »Del. zbornice za Slovenijo«, katera bo izšla letošnje jeseni, moremo napovedati k vprašanju zaposlitve našega delavstva na zapadni celini sledečo prognozo:
Pred vojno se je na Slovenskem izselilo približno ravno toliko delavstva, kolikor je bilo novorjenih.
Med vojno je izseljeništvo prenehalo Zgodilo se je celo, da so prišli v domovino vsi tisti, ki so bili sicer izven avstrijske države, a so morali pod orožje.
Po končani vojni se na Slovenskem število padlih vobče poznalo ni, v glavnem satno vsled tega, ker se štiri leta ljudje niso nič izseljevali.
Druge evropske države, zlasti pa zapadne niso nikdar imele tako visokega števila izseljenikov. Zato se je zguba na padlih med svetovno vojno poznala tam popolnoma jasno. Poleg tega prihajamo sedaj v dobo, v kateri 9e čuti v Nemčiji, Franciji, Belgiji itd. vsled zmanjšanega
Jugoslovanska strokovna zveza.
Viničarji.
1z centrale. Odbor načelstva, izvoljen na občnem zboru, se je na prvi seji konstituiral naslednje: načelnik Ivan Hus jak, podnačelnik Ignac Topličar, tajnik Peter Rozman, blagajnik Janez Kosič, gospodar Andrej Mir. Odbor načelstva si je za nastopno poslovno leto postavil nalogo, posvetiti vse svoje moči za izobrazbo viničarskega proletari-jata. Vršil se bo pri centrali voditeljski tečaj, za odbornike in zaupnike skupin, pri skupinah pa se bodo vršili tečaji in predavanja za vse člane organiziranih viničarskih družin. — Izobrazba je temelj bodočnosti!
Po občnem zboru centrale.
Občni zbor centrale »Strokovne zveze viničarjev« v Ljutomeru dne 16. junija letos, po svoji udeležbi delegatov, ki so prišli kot zastopniki organiziranih viničarjev, skoraj iz vseh krajev mariborske oblasti in po izčrpnih poročilih načelstva, najjasneje dokumentiral, kako globoko se je med viničarskim ljudstvom ukoreninila zamisel strokovne organizacije in koliko se je ravno z organizirano močjo storilo koristnega za viničarski stan do danes. Tam, kjer še pred leti, ni bilo prav ničesar, niti sanjalo se nikomur ni, o kakem združenem pojavu viničarjev in o Ikaki lastni stanovski ini-cijativi, za zboljšanje gospodarskega in kulturnega položaja, ravno tam in v takih okoliščinah, se je naenkrat dvignila mogočna »Strokovna zveza viničarjev«,
katera po svojih številnih organizatorjih in pokretaiših, danes že neustrašeno oznanjuje povsod pravico proti krivici, bratstvo proti suženjstvu, dolžnost dela proti buržujsko-profitarskemu udobju in uživanju na račun žuljev sočloveka ter določno zahteva, da se izvaja viničarski red. Gibalna sila naše strokovne organizacije se po svoji moči roore skoraj meriti prav z vsako bivšo politično stranko. Njeni številčni podatki, podani na tem občnem zboru, pa gredo naravnost v težke stotisoče. Najbolj se odlikuje delo »Strokovne zveze viničarjev« v vzajemnem, medsebojnem, omiljeva-nju socialne bede in po svojem podpornem ter starostnem skladu.
Naši prijatelji, svoj čas so obupali nad nami in nad našo strokovno organizacijo. Obupali pa nismo mi viničarji; to kar imamo danes je v celoti delo le nas samih in tako je najboljše. Vsako stanovsko organizacijo zna voditi in vzdržati samo le oni, ki je izšel sam iz do-tičnega stanu. Gorje stanu, ki bi iskal pomoči drugod, saj bi je ne dobil in ako jo bi, nikoli iskrena ne bo. Tudi v tem oziru gremo viničarji pravilno pot. Že prihaja rezerva iz naših mlajših vrst, katero smo si vzgojili, da talko stari veterani in mladi borci, prevzamemo skupno ves naš pokret ter ga izvedemo do poslednje točke. Koncentracija vseh 1 mladih in delavoljnih sil, dvig vseh še j zakopanih naših talentov k njihovi iz-i popolnitvi za zmožnejšo in uspešnejšo
števila porodov med svetovno vojno pomanjkanje delovnih moči. In tako išče sedaj Francija v naši državi več tisoč delavcev, enako Holandska in se bo povpraševanje v prihodnjih letih še stopnjevalo. Povpraševanje gre v glavnem za rudarji, zidarji, tesarji, kovinarji, tovarniškimi delavci kakor tudi za zdravimi kmetskimi težaki.
»Javna borza dela« je v stiku z merodajnimi činitelji in bo organizirala transporte tako v eno, kakor tudi v drugo državo, čim bo mogla zasigurati našemu delavstvu vsaj minimalne eksistenčne plače.
Zdi se mi, da ne pomaga preveč prelivati solza o škodah, ki jih trpi naše delavstvo v verskem, narodnem in moralnem oziru v inozemstvu. Dejstvo je, da naše delavstvo doma ne dobi kruha, zunaj pa mu je na razpolago, čeprav ne zmerom z medom namazan. Pač pa bi mi morali poudariti eno: Slovensko izobraženstvo se je vedno premalo brigalo za svoje emigrante. Sem pa tja se je kdo zanimal zanje, v celoti pa smo točili za njimi samo krokodilove solze, ne da bi v konkretnih slučajih
storili zanje kaj posebnega in izdatnega. Preje je bil Janez v Argentini, Braziliji, Kanadi in vsepovsod, predno smo se spomnili, da je ta človek ipak kri naše krvi in veledragocen ud majhnega slovenskega naroda.
V	Zagrebu imamo izseljeniški komisa-rijat kraljevine SHS. V Ljubljani posluje pod spretnim vodstvom gospoda ravnatelja Finka Oblastni izseljeniški urad, ki ima razpredeno mrežo zaupnikov in dopisnikov že po celem svetu. V Ljubljani ima sedež Rafaelova družba, ki je po dolgih letih zopet stopila v akcijo. In tu so končno slovenske Borze dela v Ljubljani, Mariboru, Celju in v M. Soboti. 2e te ustanove so dovolj jaki činitelji, da vzamejo vprašanje izseljeništva odločno v svoje roke in da ga regulirajo v tako strugo, ki bo za slovensko delavstvo najboljša, za industrijo in obrt neškodljiva, narodnemu gospodarstvu pa celo v korist. Treba je najti samo primerna sredstva, zlasti pa denarja. Kajti vedno ostane resničen pregovor: »Viel Geld, viel Musik, wenig Geld, wenig Musik.«
udejstvovanje na našem stanovskem polju, to mora biti naš cilj sedaj po občnem zboru. Zato dvignite se vsi, kateri imate moč in uma, vsi zagrabimo le pri enem koncu, ko bode postavljen ta, tedaj še le se podajmo vsi zopet k drugemu, da bode tako povsod, le en sam izraz naše skupne volje in našega skupnega dela za splošni dobrobit vseh članov viničarskega stanu. Povsod pridobivajmo novih družin, skrbimo vsi, da ohranimo tudi v organizaciji vedno svoj družinski značaj, da bode prihajala v naše koče vedno in redno »Delavska Pravica« in »Ogenj«. Povsod, kjer obstoje naše skupine se mora zbrati tudi naša viničarska mla-I dina v Krekove družine. Nič, koliko jih ! bo, ampak kakšni bodo, to mora biti | naša naloga. »Strokovna zveza viničar-| jev« in vse viničarske »Krekove družine« moramo hoditi skupno pot. Mlajši, naslonjeni na moč izkušnje starejših,
I kakor oče in sin, tako naj bode. Dreve-| sce, ki ni privezano nikamor se pod silo j viharja upogne in stre, ako paje prive-: zano h kolu, pa je kol gotovo mnogo prej i zrastel kakor drevo, kateremu služi za j oporo. Ne več tako: Kaj ima strokovna zveza, me nič ne briga, sem krekovec,
: ali obratno. Vse prireditve, vsi sestanki | strokovne organizacije, so obvezni za | krekovce ravno tako, kakor za strokov-' ne člane in vsi tečaji in zborovanja Krekove družine, pa obvezni za strokovne člane. Naš pokret je krščansko socijalističeu, je samo eden, zato mora biti to zadeva vseh. Ako hočemo uspeti na celi črti, moramo se tega skupnega načrta dosledno vsi držati. Kdor pa hoče po svoje in ne soglaša tako, mu jamčimo, da bo ostal osamljen, mi bomo šli svojo pot, kakor nam jo narekujeta vest in zdrav razum, da le v slogi je moč ter v skupnem delu na strokovnem in kulturnem polju je naša rešitev. — Peter Rozman.
Viničarji! Sedanji čas, je čas najhujšega trpljenja in telesne muke. Celi dan od jutra do večera nositi škropilnico na hrbtu v najbolj strmi breg je silno težko. Tudi življenjske prilike so ravno sedaj najslabše, ker je pošla že davno vsa zaloga vsakdanjega kruha, ječmen pa še ni dozorel. Tako premnogi ravno v najhujšem naporu trpe še pomanjkanje živeža, katerega se porabi ravno pri napornem delu razmeroma več, kakor po navadi. Ali se zavedaš, da imaš po viničarskem redu zahtevati pri škropljenju in žvepljanju 25% večjo plačo? I Ako pa delaš pred sedmo uro ali črez • šesto zvečer, da imaš k še 25% večji | plači pravico do 50% večje plače kot nadure. Ali si že tako sprejel? Pri akordnem delu pa ne smeš manje zaslužiti, kakor če bi tisto delo v tabrh delal. Veš to tudi? Ako se ni zgodilo, potem j lepo, dostojno zahtevaj, če pa se tvoja
zakonita zahteva ne sprejme, potem se pač moraš obrniti do svoje organizacije. Nič se ne boj nikogar! Če je tako, imaš vselej pravico na svoji strani in pravice ne sme biti nikoli strah pred krivico.
VINIČARSKI REI).
Na občnem zboru »Vinarskega društva za Slovenijo« v Krškem dne 26. maja 1929 je predsednik tega društva, bivši oblastni odbornik g. Lojze Zupanič podal v svojem poročilu, da je Vinarsko društvo izdelalo viničarski red s službeno pogodbo med vinogradnikom in viničarjem (Naše gorice). — Nam je to čisto vseeno, kdo si sedaj prilastuje največje zasluge za viničarski red, nam je glavno samo to, da ga po osemletni borbi enkrat imamo. Prav pa potem vendar ni, ako se vinogradniki, člani tega društva, tako protivijo izvajati viničarski red, še manj pa izvrševati obvezne pismene pogodbe. Ako je viničarski red delo Vinarskega društva, je to storilo gotovo v sporazumu s svojimi člani in ne more biti prav nobene nevolje. Danes pa se hoče vso tako zvano »zlo in huj-skarijo« viničarskega reda prevaliti na strokovno organizacijo viničarjev, kakor da bi v tem oziru viničarji sami koga prisilili k temu, brez pristanka obeh tukaj v poštev prihajajočih činiteljev. Prosimo Vinarsko društvo za Slovenijo v Mariboru, da v svojem glasilu pozove svoje člane, naj vendar urede skoraj vsa službena razmerja svojih viničarjev z določili viničarskega reda, ker je to tudi v skladu z delovanjem VD samega, da se tako nam viničarjem ne bo treba pehati za priznanje viničarskega reda še pri mnogih vinogradnikih in se ne boriti za itak zakonite pravice. — Viničar.
Fram. Našemu organizatorju tukaj je dne 30. junija gospodar odpovedal službo z odselitvijo za 14 dni, ker je dotični viničar po mnenju njegovega gospodarja, okužil vse viničarje , v do-tičnem kraju z našo strokovno organizacijo in ker je zahteval svoje zakonite pravice. Pa ne bode šlo tako!
Sv. Miklavž pri Ormožu. Viničarju, članu naše skupine, se je hotela storiti velika krivica. Gospodar mu ne bi rad plačal, kar je kopal in plel, pa si je izmislil, da to delo ni bilo pravilno in celo strokovno storjeno. Za osem dni bi ga celo rad že iz koče vrgel. Pa ni šlo. Viničarska komisija je na licu mesta ugotovila, da je viničar vse delo pravilno storil in da ni zagrešil ničesar takega, kar bi dajalo možnost predčasne odpovedi službe. Dotični gospodar je dobil dolg nos, pa plačati bo moral viničarju za njegovo delo in do 1. novembra se viničarju nikamor ne bo treba seliti, potem pa gre sam prostovoljno.
Atom:
Vzemi življenje, kakršno je.
(Delavska okrožnic Leona XIII.)
29. Ono je iorej treba pedvsem ugotoviti, da moramo prenašati človeške razmere, nemogoče je, da bi o državljanskem občestvu nastala enakost med n a j n i ž j i m in na j višjim. To sicer namer jajo socialisti, toda prazno je vsako stremljenje, ki nasprotuje naravnim lastnostim sveta. Prevelike namreč in premnoge so pri ljudeh razlike v naravnih lastnostih, nimajo vsi enake nadarjenosti ,ne spretnosti ne zdravju ne moči; nujni razliki teh okolnosti samoposebi sledi neenak položaj. In to je popolnoma prikladno za 'korist zasebnikov in skupnosti; skupno življenje namreč potrebuje različne zmožnosti za opravljanje poslov in razne službe; in za opravljanje teh služb sili ljudi predvsem vsakaterega različno hišno imetje.
30. In kur se tiče telesnega dela, bi človek celo v stanu nedolžnosti ne bil brez dela; toda kar bi tedaj volja prostovoljno želela za razvedrilo duha, temu se je moral pozneje podvreči človek — da se pokori za greh — tako, da čuti njegovo težo in je k temu prisiljen od potrebe. »Prokleia bodi zemlja v tvojem delu, o trudu se boš od nje živil vse dni svojega življenja.« (1 Moz. 3, i?)
31. In na podoben način ostale nadloge na zemlji ne bodo prenehale ker so zle posledice greha trpke za prenašati, trde in težke in one morajo spremljati človeka do zadnjega dneva življenja. Zato je trpljenje in bolest človeška usoda, in naj ljudje preizkušajo in iščejo karkoli, takšnih ne prilik z nobeno silo, z nobeno spretnostjo ne bodo mogli popolnoma iztrebiti iz človeške družbe. Če pa kateri izjavljajo, da to zmorejo, če bednemu ljudstvu obetajo življenje prosto vsake bolesti in težav, polno pokoja in ved-
nega uživanja, tedaj isti nalagajo ljudstvu gorje in grade prevaro, ki se bo nekoč preorgla o še večjo nesečo kot je sedanja. Najboljše kar storimo je, da vzamemo človeško življenje kakršno je, obenem pa, kakor smo že omenili, iščemo drugod za težave primerne olajšave.
Po sreči hrepenimo vsi- lega hrepenenja nihče ne more iztrgati iz človeškega srca. Kaj je sreča. Stanje v katerem nam gre vse po volji. Popolna sreča bi bila, če bi bili prosti vsega zla in v posesti vsega dobrega, kar si po pameti m ero m o želeti. Je-li tako stanje možno?
Dvojen, enako zmoten odgovor nam prihaja na to vprašanje. Socijalisti imajo preveč optimizma in obetajo svojim somišljenikom kratkomalo nebesa na zemlji. Seveda se bo to zgodilo v njihovi bodoči državi. »Svobodni hočemo biti, kakor ptički pod nebom; brezskrbno vedro, v sladki harmoniji naj nam poteka življenje kakor njim.« le besede, ki so prišle 4z ust in iz izmučenega srca krojača Weitlinga tvorijo še dandanes blagovest za ljudstvo živeče v naravnih skrbeh in skrajni bedi.
Na drugi strani je med ljudi, tudi med dobre katoliške delavce zašel nekak fatalizem. Če govoriš ž njimi o težavnih, dandanes večkrat nevzdržnih delavskih razmerah tedaj prav pogosto slišiš odgovor: Je že božja volja tako. Vsega zla ne boste nikoli s sveta spravili.
Zlato srednjo pot nas uči socialni papež Leon XIII., ko pravi, kako pogubonosno je varanje bednega ljudstva, ako se istemu vzbuja upanje, da bo že na tem svetu doseglo življenje prosto vseh bolečin in neprijetnosti in polno pokoja in vednega uživanja. Kajti veliko težji in z veliko večjo ne vol jo trpi tisti, ki je v svojem upanju razočaran, ki vidi, da so se mu gradovi, katere si je bil zidal v oblake razblinili v nič. Boljša je resnica, čeprav kolje oči, kakor prevara, kakor je boljša operacija kakor dolgotrajno trpljenje. Nemogoče je odpraviti neenakost
med ljudmi, nemogoče odstraniti vse težave dela, in prav zato je nemogoče odstraniti na svetu vsako trpljenje.
Najboljše kar storimo je, da vzamemo človeško življenje, kakršno je, obenem pa iščemo drugod za težave primerne olajšave.« Tako papež. Uči nas isto že lastna pamet- Naj si nastane v svetu še tolik napredek, vendar bo na svetu vedno nekaj nevednih in potrebni bodo učitelji. Ostali bodo učenci in potrebni jim bodo mojstri. Ostali bodo bolniki in potrebni bodo zdravniki. Ali naj imajo vsi ti enake pravice in dolžnosti? Nemogoče. Tudi delo ostane in bo ostalo vedno različno, težavno eno in manj težavno drugo. Zato je navadno varanje govoriti na zemlji o popolni neskaljeni sreči.
Na drugi strani je pa zopet res, da ne smemo držati rok križem, rekoč: Je že božja volja tako.
Kdor to trdi, dela Bogu samemu krivico, ker Bog pač dopušča nesrečo, trpljenje kot posledice izvirnega greha, nima pa nad njimi dopadajenja. Deloma pa je človek večkrat tudi sam kriv nesreče in zla na svetu. To velja še prav posebno o socialnih razmerah, velja pa seve tudi o našem osebnem dušnem ali telesnem trpljenju. Večina bolezni in nezgodnih smrti ni potrebna ne vsled človeške narave in tudi ne vsled božje volje. One so povečini plod in sad človeških naprav in razvad. Isto velja v krivičnem družabnem redu. Res je, da je uzakonjen. Toda zakoni so človeško delo. Kdor jih je napravil, jih enako spremeni in odpravi. In kdo drugi je kriv, če zakoni ne odgovarjajo duhu krščanske ljubezni, kakor ljudje, ki so jih postavili. Zanemarjali in prezirali so božjo postavo ljubezni in so si sami spletli bič, ki jih tepe.
Res je da vsega zla ne bo mogoče spraviti s sveta. Katoličani to vemo in vemo tudi, da je to posledica izvirnega greha. Vera nam daje moč, da moramo prenašati trpljenje, vera pa nam daje tudi sredstva, da more to zlo in trpljenje ublažiti in mu vzeti ostrino.
Kapela. Naš tovariš K. je predložil svojemu gospodarju pismeno pogodbo, (la naj isto uredi in podpiše, ker je tak viničarski zakon. Pa je gospodinja pričela kričati, da druzega zakona ne prizna kakor onega s svojim možem in noben viničar nima nič zahtevati od nje in od tistega časa obstoji posebna napetost med gospodinjo in viničarjem. Bo treba pač potom viničarske komisije raztolmačiti še marsikomu, da je viničarski red tudi take vrste zakon, da ga niora priznati vsak. Jasen dokaz, kako strašno je še nevednosti in sebičnosti v ljudskih masah.
Jeruzalem. Iz okolice, v kateri se prideluje pristni jeruzalemec, se vzdržuje vest, da tamošnji nek šafar, ki baje niti naš državljan ni, drži svoje viničarje pri delu tako strogo, da se niti med seboj pogovarjati ne bi smeli, o strokovni organizaciji pa Bog ne daj, da bi kateri kaj črhnit. Viničarski red se tudi ne izvaja in se po izjavah dotočnega šafarja sploh ne bo. Neverjetne razmere, sicer pa prav tako, saj ni nobeden od teh viničarjev organiziran; pravijo, da se šafarja boje. Vsak viničar, ki se radi šafarja ne organizira in si nt upa zahtevati svojih zakonitih pravic, katere mu daje viničarski red, je po eni strani pomilovanja vreden, po drugi strani pa je pravcati tepec. Ni ga šafarja in ne vinogradnika, ki bi nam mogel in smel zabraniti organizacijo ter zatreti viničarski red. Ko bo prišla prava sila, se boste že oglasili.
Jarenina. Tako strahotne razmere za siromašni sloj, kakor je v naši jareninski okolici, niso menda nikjer drugje. Celo našo župnijo poseduje skoraj samo par veleposestnikov. Viničarji so tukaj tako slabo plačani, da se to ne more označiti kot plača za trdo celodnevno delo, ampak kot dar, ki se daje beraču. Eden do tri dinarje zaslužimo tukaj sedaj viničarji pri delu od jutra do večera. To je strašno, ako si predstavljate, kako naj viničar izhaja pri taki plači in da so taki plačavci ljudje, ki se hočejo imenovati kristjane in potem ljubezen do bližnjega tako prakticirajo, ko vsi dobro vedo, da za tri dinarje niti njihov pes celi dan v senci ne bi rad ležal, ne pa ubogi viničar delal. Izgovarjajo se z gospodarsko krizo, da m denarja, da posestvo ne nese vefl danes itd. Dosedaj naši javnosti ni znano nikjer, da je propadel ta ali oni gospodar zato, ker je svoje delavce predobro plačeval, ampak vzroki so dostikrat drugi. Tako nam je znano, da je nek tukajšnji vinogradnik zakartal v eni sami noči štiri tisoč dinarjev, v drugi pa sedem tisoč, petsto dinarjev. Ako pa se vpraša viničarja detičnega igralca kakšne so delovne razmere, bode potožil, da zelo slabe, ker ne more nikoli dobiti zasluženega denarja od svojega gospodarja, ker pravi, da ga nima. Ob neki priliki je bilo slišati ravno zopet tega vinogradnika, da rajši viničarja zapodi, viničarijo pa zažge, kakor pa bi mu dal to, kar določa viničarski red. Tako je: za kvartanje, izlete, toplice, obiske in popivanja je denarja dovolj, ko ga zmanjka, pa nastopi vselej kriza, katero mora v celoti nositi spet viničar. Koliko se popivanja stori po cele noči v gostilnah in zasebnih kleteh in tega nihče ne označi kot potrato časa ali premoženja, samo če viničar kje četrtinko vina pije, je že takoj pijanec in zapravljivec. Za nas siromašne ljudi so tukaj naravnost obupne razmere, pa upamo, da bomo s skupno silo in božjo pomočjo enkrat dočakali boljše dni. Strokovna zveza viničarjev nekatere zelo peče, pa tukaj smo mi gospodarji in si ne bodemo pustili vezati rok prav od nikogar. Vsi jareninski viničarji združite se, organizirajte se, ker le ta je pot k rešitvi! Kakor smo vsi prizadeti, tako se vsi postavimo v bran za pravice.
Ne človek, ampak denar. Podpisani sem viničar pri gospodarju, kateri mi ne more dajati senokoši, ker iste pri vinogradu nima. Zato dobivam vsako leto denar, da si travo kupim in tako zamo-rem prerediti eno kravico, da imamo mleka. Tako kot običajno, je tudi letos na velikem cerkvenem travniku bila v posameznih parcelah potom licitacije na prodaj trava. Ker pa jaz ne morem s svojo vsotico denarja konkurirati drugim magnatom, ki se vlečejo za to travo vsako leto, zato sem prosil tukajšnjega cerkvenega ključarja in č. g. dekana, naj mi se odstopi en kos travišča, katerega plačam takoj po primerni ceni brez lici-
j tacije. Prošnjo sem utemeljeval s tem, j da se mi nudi s tem možnost čez zimo [ obdržati kravico in tako sebi in otro-! kom pripraviti mleka, katero nam vsled siromašnih razmer često služi kot edino ! življenjsko sredstvo. Naletel sem na te-I zave in tako sem skoraj celi dan pred j licitacijo hodil večkrat od cerkvenega 1 ključarja do g. dekana in obratno. Eden j se je izgovarjal na drugega. Končno se i mi je le obljubilo, da dobim. Drugi dan je bila licitacija in se mi je sporočilo, da ' g. dekan ne more dovoliti tega. Tako sem ostal brez vsega. Kako to človeka j zadene, si more predstavljati vsak. Do-I bil pa samo zategadel nisem, ker je dru-| gl več plačal brez ozira, da bodem se-| daj jaz kot reven delavec viničar moral ; prodati kravico in tako stradati. Profit ; odtehta vsako usmiljenje do delavčeve I družine in nedolžnih otrok. Bog mi bo | pomagal, ker so me njegovi namestniki j zavrnili. Pravijo, da vera peša... — j Anton Roj, viničar, Jarenina.
Kamnoseško delavstvo
Ribnica na Poli. V nedeljo dne ?. ju-; lija smo imeli pri naših skupinah delno revizijo. Tov. ekspozitumi tajnik je lio-; tel malo globlje videti v naše poslovanje,
| predvsem denarno. Toda fantje so vse | uredili in je poslovanje precej redno : za naše razmere in težkoče, ki jih pri ! pobiranju članarine imamo.
Po sestanku sta se tov. tajnik in 1 predsednik oglasila v intervenciji pri g. i Lenarčiču radi akordnih postavk, kate-! ie so se hotele znižati nekaterim delav-i cem, kakor tudi urediti druge manj važ-| ne zadeve. Dosegel se je sporazum in se i bo prizadetim doplačala razlika, katero , bi imeli pri novem delu.
Še nekaj. Mnogo je pri nas mladine, i katera popiva po gostilnah in tako zapravlja svoje zdravje. Ali bi ne bilo primerno enkrat resno govoriti o mladin-! ski organizaciji. Fantje zganite se. Ven
■ iz zatohlih beznic in alkohola, telovadbo ; in šport, strokovno knjigo in delavski
časopis v roko, kajti bodočnost je mla-i dine, ki pa bo morala biti resna in de-
■ lavna, ako bo hotela vršiti v polni meri | svoje poslanstvo med delavstvom.
Tovariši! Nekaj resnih besed o živ-j ljenju našega pohorskega delavca v pri-hod nji številki, do tedaj pa razmiSljujte
■ in ugibajte, kaj nameravam povedati in ! seveda tudi kritizirati. — Kamnosek.
Lesni delavci
Verd pri Vrhniki. Delavstvo Lenarčičeve tovarne na Verdu se je v nedeljo dne 7. t. m. zbralo na ustanovnem obč-I nem zboru svoje strokovne skupine. Z polnoštevilno udeležbo je delavstvo zno-| va dokumentiralo popolno zavednost, j solidarnost, kakor tudi nezlomljivo voljo za borbo, ki naj jim prinese zboljšanje sedanjega mizemega položaja. Občni zbor je otvoril in vodil zastopnik centralne organizacije tov. Lombardo, ki je v jedrnatih besedah obrazložil naloge posameznega člana, kakor tudi celotnega strokovnega pokreta v borbi proti kapitalizmu. Ni zadosti, da smo organizirani, temveč moramo tudi vedeti, zakaj smo organizirani. Naloga vsakega posameznega člana je, da se seznani z dolžnostmi in pravicami, ki jih ima v svojem strokovnem pokretu ter da ne-strašeč se žrtev neomajno stoji v bojni vrsti organiziranega delavstva. Novo izvoljeni odbor pa nam daje dovolj garancij, da bo skupina posvetila vso pažnjo edino v korist delavstvu samemu. Po zelo živahnem razgovoru o delovnem programu novo ustanovljene skupine, je bil lepo uspeli občni zbor zaključen z geslom: Delu slava, čast, oblast.
Usnjarji
Vrhnika. Delavstvo tovarne Pollak se je pričelo živahno gibati z namenom, da oživi mrvico pravice in ugodnosti, za katere se je moralo že enkrat bojevati. V nedeljo dopoldne se je vršil strokovni sestanek, na katerem se je zbralo zelo lepo število usnjarjev. Glavna točka dnevnega reda je bila spomenica, katero namerava delavstvo vložiti na tovarno. Ko bo spomenica popolna in ko bo o nji zaslišano mnenje celokupnega delavstva te tovarne, bomo isto potom naše centrale predložili na merodajno mesto. Spomenico bomo objavili tudi v »Delavski Pravici«. Že danes pa lahko rečemo, da so zahteve, ki jih vsebuje omenjena spomenica, zelo skromne in ne predvidevajo nikakih večjih
obremenjenj tovarne. Razveseljivo je pa pri tem dejstvo, da je delavstvo v teh zahtevah popolnoma enotno in tudi pripravljeno na teh upravičenih zahtevah vztrajati do skrajnosti. Tako je tudi prav in tako tudi mora biti, če delavstvo hoče v resnici nekaj doseči. Žal, da moramo pri tem ugotoviti žalostno dejstvo, da se delavstvo ostalih dveh obratov v Ljubljani in Kranju še vedno ni zbudilo iz spanja nezavednosti in da je za svoj mizerni položaj popolnoma brezbrižno in pasivno. Delavstvo vrhniške tovarne, zbrano na svojem sestanku ponovno poživlja tovariše sotrpine obeh zgoraj navedenih obratov, da se vendar končno zganejo in se priključijo skupni j akciji za izboljšanje mizernega položaja vseh.
Skupinam JSZ na Gorenjskem in v ljubljanski okolici: Pozivamo vse skupine, da se v čim večjem številu udeleže tabora na Sv. Joštu dne 28. julija. Na sestankih se pogovorite o tem, poagiti-rajte osebno od moža do moža. Pripeljite s seboj prijatelje in znance. — Načelstvo.
Ičrekova mladina.
Vsem družinam smo poslali pravilnik za Zvezo krekovk kakor tudi za družine krekovk. V jeseni se vrši plenarna seja Krekove mladine. Tam bomo končnoveljavno sprejeli določila za našo dekliško organizacijo. Zato pošljite morebitne spreminjevalne predloge ali Zvezi krekovk v Mariboru ali centrali v | Ljubljani.
Zbori krekovk v smislu novega pra-I vilnika naj se vrše še tekom tega mese-| ca. Naslove novih odbornic pošljite ali i Zvezi ali centrali. V vsaki družini mora i biti poslovanje krekovk povsem samo-j stojno in ločeno od moških družin.
V	Litiji se je sestavil pripravljalni | odbor za ustanovitev Krekove družine, j Gremo naprej!
j V Tržiču tudi raste zanimanje za | našo organizacijo. So še napačni pred-| sodki, p abodo izginili. Dobra volja in i delavska zavest sta premagali drugod | še silnejše ovire.
Vodstveni tečaj se bo vršil ■ 20. in i 21. julija pri Sv. Heleni. Kdor se ga na-: merava udeležiti, naj sporoči centrali.
Tabora na Sv. Joštu naj se udeleže vsi krekovci in krekovke z Gorenjske in ljubljanske okolice. Mladina mora j biti povsod prva, najbolj požrtvovalna,
. najbolj agilna. Če hočemo imeti bodoč-' nost v naši roki, moramo prijeti že se-; danjost.
Podružnica Krekove mladine v Litiji.
: Dne 9. julija se je vršil ustanovni sestanek Krekove mladine podružnice v Litiji. Sestanka se je udeležilo 16 fantov, samih mladih, korajžnih predilničarjev. Izvolil se ; je začasni odbor in sicer: Lenarčič Jože, predsednik; Cvetko Vernik, tajnik; Prett-; ner Franc, blagajnik; Kolman Rud., podpredsednik, Zupan Albert, Prebil Ivan in Cvetežar Avgust — odborniki. Vložila so se pravila in ko bodo odobrena, bo podružnica pričela z rednim delom.
Tako prodira Krekova mladina čim-
i	dalje bolj. Vsa množica ugovorov proti | Krekovi mladini kopni pod pritiskom razmer. Življenjska usmerjenost napravlja Krekovo mladino nujno med delavsko mladino. Zato pozivam vse tiste, ki jim je naiša ideja pri srcu, da gredo z vso aktivnostjo na agitacijo za Krekovo mladino.
Zagorje. Tudi Zagorje se giblje. Kmalu se bo tudi tam vršil ustanovni sestanek. Saj ni morda nikjer delavska mladinska c rganizacija tako potrebna, kakor ravno med rudarji.
Koroška Bela. Izvoljen je bil pripravljalni odbor in vložila so se pravila. Tudi ta podružnica bo stopila kmalu v življenje.
Borčevski tabor na Sori.
Šele eno leto je od tega, kar je na Sori zagorel prvi borčevski taborni ogenj. A kako velik korak naprej v tem času! Završnica, Sv. Križ, Sv. Planina, ustanovitev novih krdel, nastanek Stražarjev, več manjših prireditev. Smemo biti veseli napredka.
Baš na istem mestu na Sori kot lani se vrši ta teden naše taborenje. Belijo se trije veliki šotori, a spredaj plapola večni ogenj, ki kljubuje vsem vetrovom in nalivom. V jarku na desni tabora je kuhinja, kjer se kuhajo samo dobre stvari. Taborni blagajnik ima težko nalogo, da s skromnimi sredstvi nasiti lačno vojsko. Kuhar in pomagači bodo pa kmalu lahko promovirali iz kuharske umetnosti.
»Taborni«, poveljnik tabora ima težko nalogo, da pazi, da ni nihče brez dela in da nihče počasi ne dela. Eni pripravljajo drva, drugi pazijo na ogenj, tretji gredo »na trg« itd., četrti so pri pionirskih delih.
Življenje v taboru je uravnano po tabornem redu, po zapovedi tabornega. NoiSne straže se menjavajo vsako uro. Vstati je treba ob 5. uri. Nato sledi umivanje in kopanje ter pospravljanje. Ob 7. uri je zajtrk, ob 8 se prične šola. Sledi lahka atletika in igre (telovadne, družabne, gozdne itd.). Ob 12 je kosilo, po kosilu pa je do 2 molk in spanje. Potem pride kopanje in delo. Še vedno pa ostane dovolj časa za vežbanje prve pomoči, za učenje higijene, somatologije, pa tudi raznih telesnih vaj. Ob 8 je večerja, ob pol 9 pa se prične večerni zbor, ki je v glavnem resen. Ponoči, ob tabornem ognju, pod z milijoni zvezd posutem nebu je človeška duša sposobnejša, da gre globlje. Pred deseto uro prečita taborni zapoved za naslednji dan, potem pa vzame v roke zeleno vejico in jo položi na ogenj. Vsi vstanejo in tiho molijo. 01) 10 je konec delovnega dneva.
Seveda vajencem ni omogočeno, da bi se »okrog potepali«, čeravno bi bili ti tudi potrebni. Vajenci pač pridejo v tabor v soboto zvečer in odidejo domov v nedeljo zvečer. Ko pa tabora ni, si pomagajo z izleti.
Sicer pa je vedno pri Borcih veselo. Delo je smotrno, čeravno na vso moč težavno. Gre pa naprej, ni daleč čas, ko bodo Borci krepko prijeli in pomagali v delavskih organizacijah, saj k temu jih borčevstvo vzgaja.
TABOR NA SV. JOŠTU dne 28. julija 1929.
Po sv. maši (ob pol desetih) govorita Terseglav Franc in Langtss Jože.
Tedenske novice.
Svetovaclavski orlovski dnevi v Pragi
so v glavnem končani. Izvršili so se javni nastopi naraščaja in članstva, izvršili so se tudi slavnostni pohodi, tekme telovadcev, telovadne akademije in zborovanja dijakov, delavcev, obrtnikov, železničarjev posebej in kmetov. Vse je bilo organizirano tako, kot more organizirati le Čeh. Orel je pokazal znatno napredovanje (z ozirom na Brno), posebno na tehničnem polju, precej pa tudi na številu. Pri tekmah so se zelo dobro odrezali Slovenci, 1700 Jugoslovanov se je popeljalo v Prago s 4 vlaki. — ] i dnevi imajo tudi političen pomen. Zlet naj bi pokazal Pragi, ki je v glavnem prireditev zelo bojkotirala, moč Orla, seveda predvsem ozadja, stranke, dalje je imel zlet namen pokazati ljudsko stranko enotno (zborovanja!). Finančni uspeh zleta spričo ogromnih investicij in priredb gotovo ni pozitiven.
H koncu pripomnimo tudi to, da je oče slovenskega, kakor tudi češkega orlovstva naš blagopokojni Krek, ki je Čehom in nam dal pobudo za izvedbo strumne mladinske telovadne organizacije. Iz skromnih telovadnih odsekov v Viškovu in na Jesenicah so zrastla velika drevesa, po njegovi iniciativi.
Delavcem, ki bi radi v Francijo!
Javna borza dela v Ljubljani, nje podružnica v Mariboru ter ekspozituri v Celju in Murski Soboti bo postopoma organizirala transporte delavcev v Francijo. V poštev prihajajo vojaščine prosti, ne nad 45 let stari, zdravi, močni delavci, pred vsem: rudarji, kovinarji, zidarji, tesarji, tovarniški delavci in težaki. Kdor reflefctira na zaposlitev, naj javi svoji pristojni Borzi dela (Ljubljana, Maribor, Celje, Murska Sobota) tele podatke:
1. Ime in priimek. 2. Bivališče in zadnja pošta. 3. Rojstno leto. 4. Stan.: ali samski ali oženjen. 5. Število nepreskrbljenih otrok. 6. Pristojna občina. 7. Poklic. 8. Delodajalci zadnjih dveh let.
9.	Kakšno delo si predvsem želi.
Velika važnost se polaga na navedbo pravega poklica. — Borze dela bodo reflektante zbrale ter jih pravočasno pozvale, kdaj naj se delavci javijo v svrho pregleda. Kdor bo pri pregledu sprejet, bo dobil osebno izkaznico, s katero bo potem lahko dobil potni list na pristojnem okrajnem glavarstvu. Manjši transporti bodo potovali iz Zagreba, večji pa. s sedeža Borz dela. — Javna borza dela v Ljubljani.
Razrešitev občinskih svetnikov. Veliki župan mariborske oblasti je'razrešil 3 občinske svetnike, socialiste. Na njih mesto je imenoval trgovca Fr. Miketa, trgovca Rudolfa Omolca in čevljarskega mojstra Jožefa Domanjka.
Borza dela. V ©asu od 1. do 6. julija je iskalo dela: Moških: 9 hlapcev, 5 drvarjev, 1 rudarski poslovodja, 1 pečar, 1 žrebljar, 12 kovačev, 5 železostru-garjev-livarjev, 2 kleparja, 1 brusač orodja, 1 graver, 1 strojni tehnik, 15 strojnih ključavničarjev, 1 elektromeka-nik, 11 elektromonterjev, 1 lesostrugar,
1 parketar, 1 rezbar, 2 urarja, 8 mizarjev, 3 kolarji, 2 žagarja, 1 pletar, (J sedlarjev, 4 usnjarji, '6 strojarji, 3 tkalci, 1 predilec, 5 tapetnikov, 26 krojačev, 40 čevljarjev, 1 čevljarski prirezovalec, 1 klobučar, 7 brivcev, 6 knjigovezov, 1 kart. delovodja, 4 mlinarji, 16 pekov, 8 mesarjev, 2 natakarja, 5 tesarjev, 6 slikarjev, 9 zidarjev, 2 gradb. tehnika, 1 črkostavec, 5 pisar, slug, 52 pomož. delavcev, 4 kurjači, 8 avtomehanikov, 39 trg. pomočnikov, 90 navadnih delavcev, 10 knjigovodij, 35 zasebnih uradnikov,
2 les. manipulanta, 1 ekonom, 15 stavbnih ključavničarjev, 2 vodovodna inštalaterja, 7 vajencev. Ženskih: 12 pisarniških moči, 2 Ikontoristinji, 7 prodajalk, 3 natakarice, 5 šivilj, 1 šivilja pe-rila, 4 šivilje za slamnike, 1 modistinja,
1 šteparica, 1 črkoslikarica, 36 tovarniških delavk, 5 kuharic, 2 sobarici, 43 služkinj, 2 postrežnici, 2 vajenki. — Delo je bilo ponujeno: Moškim: 24 hlapcem, 20 gozdnim delavcem, 1 stroj, ključavničarju, 4 livarjem, 1 železostrugarju,
1 kovaču, 12 mizarjem, 3 žagarjem za venecijanko, 2 čevljarjem za splošno de-
lo,	2 šteparjema, 2 pekoma-ficijema, 180 zidarskim delavcem, 6 zidarjem, 14 fasadnim zidarjem, 16 tesarjem, 12 ple-glkarjem-soboslikarjem, 1 sodarju, 1 bolniškemu strežniku, 3 minerjem za kamnolom, 1 kamnoseku, 1 strojniku, 2 ta-petnikoma, 1 dežnik&rskemu pomočniku, 1 pečarskemu pomočniku, 1 mesar-ju-prekajevalcu, 17 vajencem. Ženskam: 1 tamburirarici, 1 šivilji, 1 kuharici, 2 služkinjama, 1 pletilji, 2 provi-zijskima potnicama.
Pri bcrzi dela v Celju je delo na razpolago: 12 konj. hlapcem, 8 hlapcem za govejo živino, 14 poljskim delavcem, 10 gozd. delavcem, 2 oglarjema,1 kamnoseku,
1	kamnobrusaeu, 2 cement, delavcema, 1 lončarju, 4 kovačem, 4 stavb, ključavničarjem, 4 železostrugarjem, 1 ključavničarju,
3 ključavničarjem za orodje, 2 kleparjem, 3 mizarjem, 5 sodarjem, 1 cirkularistu, 3 pomožnim delavcem, 1 krojaču, 3 čevljarjem, 1 brivcu, 2 pekoma, 1 raznašalcu kruha, 6 slikarjem, 4 zidarjem, 5 tesarjem, 4 pleskarjem, 1 strojniku, 19 navad, delavcem, 16 vajencem.
Pri borzi dela v Mariboru je delo na razpolago: 20 hlapcem, 10 poljskim delavcem, 2 kleparjema, 4 ključavničarjem, 3 železostrugarjem, 3 žagarjem, 4 sodarjem, 3 čevljarjem, 2 natakarjem, 3 podkovskim kovačem, 2 soboslikarjema, 4 mizarjem, 2 delavcem za izdelavo železnih pragov, 32 rudarjem, 1 vrtnarju, 3 delavcem za zgradbo ceste, 1 kolarju, 3 zidarjem, 2 stavbenim ključavničarjem. — Vajencem: Kovaške, kleparske, kovaške, kolarske obrti in trgovske stroke.
Dolžnosti občin.
{Iz knjižice:	»Pomoč	delavcem-člancm
OUZD«.)
Občine, zlasti one industrijskega značaja, morajo na zavarovanju imeti velik interes. To pomeni, da so bčine v svojem lastnem interesu dolžne, da podpirajo stremljenje zavarovanja. Zavarovanje razbremenjuje občinske proračune v marsika-kem pogledu. Znano je, da so zavarovane le osebe, katere so manj premožne ali pa sploh brez vsakega premoženja in so zato prisiljene si z delom služiti svoj kruh. Ako bi te osebe ne bile zavarovane, bi morala
občina v slučaju njih obolenja skrbeti za njih zdravljenje, kakor to predpisujejo razni zakoni, posebno predpis o ubožnem skrbstvu. Občine bi morale plačevati oskr-bovalnine v bolnicah, one bi morale skrbeti za ponesrečene in pohabljene delavce svoje občine. V slučaju obolenja bi morale občine obolelim delavcem nuditi zdravniško pomoč in sploh skrbeti za zdravstveno stanje delavskih družin. Tem modernim socialno - zdravstvenim nalogam se kulturna občina ne more odreči. Vsa ta bremena, vsaj pa en del njih, je od občin prevzelo nase zavarovanje. Zavarovanje v splošnem skrbi za zdravstveno povzdigo delavstva, s čimer se utrjuje zdravstvena kultura po občinah. Ko bo uvedeno še starostno in invalidno zavarovanje skrbelo tudi za stare ali na drug način onemogle delavce. Ubožno skrbstvo občin bo omejeno le na osebe, katere niso podvržene zavarovanju. Take osebe pa so v pretežni večini premožnejše in niso tako zelo pogosti slučaji, da bi premožne osebe obubožale.
Vsaka, tudi najmanjša občina lahko razume, kako velikega pomena je socialno zavarovanje za občinsko gospodarstvo. Občine imajo velike materijalne koristi od zavarovanja, ker jim zavarovanje prištedi velike vsote. Zato je samo ob sebi umljivo, da občine napram vprašanjem zavarovanja ne morejo ostati brezbrižne. Vsi občinski funkcijonarji morajo znati ceniti in upoštevati važnost zavarovanja. Zakon o zavarovanju delavcev pravi, da so vsi državni uradi, dalje pa tudi vsa druga oblastva (samouprave) dolžna podpira ti zavarovanje, kar pomeni, da so dolžna raznim željam, prošnjam in predlogom urada ustreči, in to na način, ki odgovarja interesom zavarovanja. Zakon dalje predvideva sodelovanje občin pri izvajanju zavaro-v a n j a. Iz tega sledi, da dolžnost občin, podpirati zavarovanje ni samo posledica razumevanja važnosti zavarovanja za ob- , črnsko gospodarstvo, ampak tudi posle- I dica pozitivnih zakonitih predpisov, i Zavarovanje potrebuje od občin sledečo pomoč: marsikatere podpore se smejo po zakonu izplačevati šele na podlagi potrdila občin, da član živi s svojo družino, zlasti z ženo, v skupnem' gospodinjstvu in pa, da je družinski član brez lastnih dohodkov ali premoženja. Taka potrdila so potrebna zato, da dobrot zavarovanja ne uživajo osebe, ki niso potrebne ali ki tega ne zaslužijo. Zavarovanje ne more nuditi pomoči premožnim osebam, zato je potrebna ugotovitev, ali je oseba, ki zahteva podporo, premožna ali ne. Na primer dogajajo se slučaji, da se delavec priženi na večje posestvo, hodi pa še nadalje v tovarno na delo, do-čim posestvo obdeluje bodisi družina sama, bodisi z drugimi najetimi močmi. V takih slučajih delavčeva družina nima pravice do podpor, ker more zdravnika in zdravila in druge stroške zdravljenja plačati z dohodki iz posestva. Da se prepreči v takih slučajih vsako izkoriščanje in da se torej obvaruje zavarovanje škode, morajo občine taka potrdila izstavljati premišljeno in potrditi le to, kar dejansko odgovarja resnici.
Vsako površno izstavljanje potrdil škoduje zavarovanju. Opozarjam na dejstvo, da so občine po zakonu dolžne povrniti uradu škodo, katera bi mu nastala vsled neresničnih od občine potrjenih podatkov.
Člani, kateri bi občino z navajanjem neresničnih podatkov zavedli v zmoto in si na ta način pridobili predpisana potrdila, so zaradi takih dejanj kaznivi in seveda istotako dolžni povrniti nastalo škodo.
Vrednost denarja. Za 100 nemških mark dobiš 1357 Din, za 100 avstrijskih šilingov 801.10 Din, za 1 dolar 56.86 Din, za 100 francoskih frankov 223 Din, za 100 češkoslovaških kron 168.60 Din, za 100 lir 298.12 Din.
Dr. Francč Debevec:
Zdravljenje jetike.
Preidimo sedaj k takiotzvanemu medi-k amento-zn emu zdravljenju, to ye leč en je z zdravili. Le-ta imajo dve bistveni nalogi: a) vplivajo blagodejno na neprijetne znake bolehni (n. pr. na kašelj, znojenje, bolečine, apetit, prebavo itd.), ali pa ib) vplivajo na kužna ognjišča in klice neposredno, torej: specifično. Med specifična zdravila jeitike prištevamo predvsem t u b e r k u l i n e , deloma tudi neke umetne kemične spoje, zlasti nelke z.laite preparate. Nekako sredino med iema virisitama zdravil zavzemajo lelki, ki služijio splošnemu draženju telesnih celic s ciljem vstvarjati odpornejši organizem.
Gotovo najpomembnejši med zdraivili jetike sto tuberikul i ni. To so tekočine ali maziiia, ki vsebujejo snovi mrtvih, bolezenskih klic. Imajo nalogo, da v telesu (v celicah) izzivajo k življenju protistrupe, ainitiituberkuline, ki napravljajo telo odpornejše napram tej bolezni. Učinek teh protistrupov ali antituberkulinov se javlja najbolj okoli okuženih mest. Tam nastane obilnejši dotok krvi, a kri je pravi vir za zdravljenje,
Gledati pa moramo, da s tuiberkuilini le n a 1 a h k o dražimo telesne celice in boilina mesta. Prehuda reakcija namreč lahko vodi do neprimernega r.azdraženja obolelih mesit ter do razširjenja bolezni. Pravilna uporaba tuberkulina pa je brez poiseibniih nevarnosti ter omogoča jačje zaraščanje kužnih mest, zlasti še, če to zdravljenje is tub erk ul in cm spojimo s kli-matislko-dietskiim leoenjem v zdraviliščih ali v bolnicah; včasih dajemo tuberkulin kar ambulantno, da prihaja lahko otboletli k zdravniku po injekcije. Gotovim slučajen? lažje vrste dopuščamo, da se mažejo doma s tuberkulinskim mazilom.
Sevda niso vse vrste tuberkuloze za tuberkulin enako primerne. Najugodnejše uspehe dosegamo z njim pri slučajih po čet n i h okužen j ter piri slučajih, ko iz teh prvih obolenj krvnim potom nastajajo nove bolezenske »like.
Po svetu.
Nemec
o	patriotičnih čuvstvih nemške buržuazije.
»Vodja velikega nemškega nacionalističnega društva je v nadi, da najde oporo za svoje protipoljske načrte, izdal francoskemu zastopniku vojske podrobnosti iz nemškega tajnega oboroževanja Nihče ga ne obsodi. — Nemški industrijalci so pri pogajanjih za nemško - francoski železni pakt morali izdati podatke o vojnih nemških pripravah, če so hoteli sami zaslužiti osebno in vkljub temu ni padel noben madež na njihovo narodno čast. — Ob krizi nemške vlade in novi sestavi so prihajali nemški ministr. kandidatje k Lord d’Aber-nonu, pri njem intrigirali proti drugim kandidatom — z njim, ki ga mora ljud-
stvo videti kot »sovražnika«. Prosilci so postali ministri, pa jih nikdo ni zmerjal radi njihovega nepatriotičnega obnašanja. Nemški industrijalci in tovarnarji orožja so prodajali pred svetovno vojno orožje v sovražno državo in izdajali patenti za orožje sovražnikom — nihče jim nič ne predbaciva. In njihov kralj, tovarnar Krupp — velja za viteza časti. Ker delajo vse to iz osebnih interesov, se jih vse boji.«
Tako nemški kot ves ostali proletarijat pa velja za narodnega izdajalca, ker se bori proti tem lažinacionalistom in laži-domoljubarjem. On naj izdeluje s svojimi rokami morilna sredstva, da bomo padali milijoni revežev in da bo še bolj zrastel kapitalizem, da bo kapital še bolj združen v nekaj rokah. Temu kapitalizmu nasproti — borbeno organizacijo!
Italijani gospodarsko prodirajo. Na podlagi nettunskih konvencij otvarjajo Italijani svoje prodajalne in obrate na našem ozemlju. To prodirajočo trg^ino in obrt pa na vso moč podpirajo italijanske banke. Tudi banke otvarjajo svoje podružnice na našem ozemlju. (Sušak, Ljubljana, Split, Šibenik in Zagreb.)
Za kratek čas.
Zelo verjetno. Stric: Tu imaš zadnjih 100 dinarjev na posodo, potem pa glej, da te ne vidim več! — Nečak: Z veseljem, gospod stric!
Umazanci imajo prednost. Oče: Veš,
{ Majda, Košir pa že ne bo tvoj mož. —
| Majda: Zakaj ne, ko ga imam pa tako ! rada? — Oče: Preveč predrzen je. —
| Majda: Saj mi je vendar dal častno be-
I	sedo, da ne bo nikdar na borzi igrai. j Oče: Pa sem slišal, da se gre vsako leto dvakrat kopat, kako lahko bi utonil,
! pa boš vdova.
Glavni pogoj. Joža Pivec svojemu prijatelju: Ti ne veš, kako sem bolan, vse me boli, še tisto, kar nimam. Ali veš za kakega zdravnika, ki ne prepoveduje piti pivo?
Čaka na smrt. Krojač: Toliko časa pa vendar ne morem čakati na denar, da bo vaša teta umrla! — Dijak: Pomislite, da je že 80 let stara, leži torej že v predzadnjih zdihljajih.
Navihan soprog. Žena (ko se ravno lišpa za izprehod): Kaj pa gledaš tako radovedno skozi okno? — Mož: Gledam, ali bo novo poslopje tamle prej gotovo, ali ti!
V	vojaški šoli. Narednik: Kaj boste storili, če boste pri smodnišnici na straži, pa bo strela udarila vanjo? — Vojak: V zrak bom zletel, gospod narednik !
Klepetulje. Mica: Ali si že slišala kaj takega? — Reza: Kaj pa vendar?
— Mica: Včeraj je žendar odpeljal Za-drekovo Malo prav izpred oltarja! — Reza: O za pet ran božjih, zakaj pa?
— Mica: Za ženo jo je vzel.
Usniarska in Ccvltarsha zadruga „RIN0“ f. z. z o. i. v Trlifli
Izdeluje vsakovrstne ovčje in kozje kože, kakor tudi barvano usnje za površnike
PosSrcžlm torna.
Cene solidne.
in
Kako qospodarite najbolje? Kako se zaščitite najuspeš- pF ^ Tp Č. T. A N IN OBENEM ODJEMALEC PRI neje? Kako si prihranite vsako leto 3% Vaših izdatkov?	m	■■■■■'	■■■..     "	mm	'....
I_ delavskem konzuninem društvu v Ljubljani t. z. z o. z.
ki ima danes preko 10.000 rednih članov in 29 prodajalen po vsej Sloveniji. Zadruga ima do danes sledeče oddelke: specerijski, kolonijalni, manufakturni in galanterijski in je vsled lega v stanu ugoditi vsem željam In potrebam svojih članov.
Pisarna: Kongresni trg št. 2 Ustanovljeno 1895	Telelon	2255,	2855
Za »Jugoslovansko tiskarno*: Karel Čeč.
Izdajatelj: Konzorcij »Delavske Pravice« (Jože Rutar).
Urednik: Srečko Žumer.