XIV. letnik.	V	Gorici,	dne	27.	scplcm!>ni	l!)0li.	39.	številka.
Izdajatelj in odgovorni nrednik : Ivan Bajt v Gnrici.	Tiska	„Kni'odua	Tiskarna1*	(odgov.	L.	Lukežič)	v	Gorici.
i—"■©JS)"’’—■
Izhaja vsak četrtek ob 11. uri dopoldni'. Rokopisi se ne vra-Jajo. Nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Cena listu znaša .i celo leto 4 krone, u pol leta 2 kroni. Za manj premožne zrn celo leto 8 krone, ta pol leta K 150. Za Nemčijo je cena listu 6 K. za druge dežele izven Avstrije 6 K.
Rokopise sprejema „N»rodna Tiskarna" v Gorici, ulica Vet-turini St. 9.
----
Naročnino in naznani l;i s pr c j e m a upravništvo, Gorica, Semeniška ulica št. 10. Posamezne številke se prodajajo v tobakarnah v Šolski ulici,Nunski ulici, na Josip Verdijevem te-kališCu nasproti mostnem vrtu, pri Vaclavu Baumgartl v Korenjski ulici in na Korenjskem bregu (Hiva Corno) št. 1 \. po 8 vin.
Oglasi in poslanic« sc raČunijo po potit vrstah in sicer: Če sc tiska enkrat 11 v., dvakrat 12 v., trikrat 10 v. Večkrat po pogodbi.
Delavstvo m delavska ideja.
(Govoril na slavnostnem zborovanju tretjega slov. katol. shoda Jož. Gostinčar.)
Častiti zborovalci I Govorili mi je danes na tem mesta
o	katoliški ideji in delavstva.
Zdi se mi, da nam je treba pred vsem vedeti, v čem se pravzaprav znači katoliška ideja in kaj ima ta ideja opraviti z delavskim stanom.
Katoliška ideja je izražona po mojem mnenja kratko v izreka: „Ljabi svojega Boga čez vse in svojega bližnjega, kakor samega sebe 1“ V tem imena je krščanstvo delalo prav iz početka in vse, karkoli se je v krščanstva storilo za ljudstvo, storilo se je v tem imenu in kar smo na katoliškem shodu vkrepali, vkrepali smo v tem imenu.
Ako ljubimo svojega bližnjega, kakor sami sebe, moramo dati svojemu bližnjemu to, kar imamo sami radi in moramo skušati, da se ne zgedi bližnjemu kaj tacega, kar bi mi ne hoteli, da se nam zgodi. Če bi to načelo vladalo v naši dražbi, imtli bi na zemlji takorekoč nebesa. Ker pa se je to načelo pozabilo, postala je človeška družba bolna, naBtalo je nebroj bolnikov in ti so bili Ijadje de lavskega stanu, ljudje, ki so bili izpostavljeni neusmiljenosti do bližnjega, Ijadje, ki izvršujejo svojo dolžnost na-pram družbi, napram vsema, kar vidimo na svetu, ki so ustvarili blagostanje, ki delajo se trudijo in mučijo, zalo pa imajo to, da stradajo in da prebivajo po zadahlih luknjah. To pa prihaja od tod, ker danes ni več toliko ljubezni do bližnjega, kakor treba in ker ne ta krščanska ljubezen do bližnjega ne vpošteva v našem javnem življenja. Delavstvo ima pač že iz tega razloga pravico in dolžnost, da se priklopi krščanski organizaciji, ker ima ravno v krščanstva, ki oznanjuje ljubezen do bližnjega obrambeno moč, namreč obrambeno moč v srcih, ne v zakonih. Lahko Be reče zakonitim potom: „To se mora v prid temu stanu narediti
LISTEK.
Čudne sanje.
i.
Št. 2222 190fi 22
C. k. okr. glavurstvo v Gorici sporoča:
C. kr. namestništvo v Trsta z dne 24. t. m. št. 22,222 je glede razdelitve
~22
občinskih pašnikov sledeče odredilo :
Rer vlagajo posamezne občine prošnje za razdelitev pašnikov, koji bi se sadnim drevjem nasadili, se odredi sledeče :
Občinski pašniki vseh občin ob Trnovskem gozdu se morajo razdeliti. Svet, ki je višji od 600 metrov nad morjem ali, ki je preveč strm skalovit, se mora nasaditi v teka 5 let z gozdnim drevjem; ; ostali svet se razdeli na enake dele brez j ozira na množino davka posameznih j davkoplačevalcev.
V	teka & let morajo deležniki te nove parcele nasaditi	sadnim
drevjem. Da se vsakema nespora-zumljenju in prepiru izognejo v bodoče, morajo posamezniki te nove
tako, to lako“; toda vsaka stvar, ki je aradnim, zakonitim polom urejena, je nekako prisiljena, ljubezen do bližnjega pa biva v človeškem srca. Ako bi bila človeška družba piešinjena te ljubezni do bližnjega, potem je gotovo, da bi vsak izvrševal to Ijjubezen. In to ljubezen do bližnjega katoliška vera zapoveduje, to ljubezen zapoveduje krščanstvo.
Še drug razlog pa je, ki nas vodi do tega, da moramo priznati krščanstvo kot vrhovno, kot volilno idejo v človeški družbi, ako hočemo biti srečni, ako hoče biti srečna človeška družba in osobito delavski stan ; biti moramo katoličani ter priznati, da ima človek neumrjočo dušo, da človek ni žival, kakor trdo materialisti, da je človek torej povzdignjen nad vse stvarstvo, da jo krona vsega stvarstva, sličen lastnemu Stvarnika. Rje pa so načela, ki povdizgnejo človeka tako visoko, kakor ravno resnica, da ima človek dušo, da jo torej podoben svojemu Stvarniku.“
Kje pa je kak nauk, ki oznanja tako dostojanstvo človeka? Ali ga oznanja materialistični nauk? Ma*erijalisti nimajo tega nauka in nam mora biti krščanstvo več, kakor vsa druga naziranja, ker krščanstvo povzdiguje človeka nad vse drugo stvarstvo. Zato se priklopimo krščanski organizaciji, razširjajmo krščansko misel in podučajmo ljudstvo, da je edino krščanstvo tista sila, ki nam more dati srečo, ki nas pelje do srečnega cilja na tem in na ornem svelu.
Predragi prijatelji ! Da ima delavstvo v krščanstvu svojo zaslombo, vidimo lahko iz početka krščanstva. Kako so skrbeli prvi kristjani za reveže I Jaz bom navel samo par slučajev. Kako so že apostoli, ki so se ačili od Izveličarja, pojmovali krščanstvo! Vzemimo sv. Jakoba, ki pravi: „Kaj pomaga človeka1*,
—	revežu namreč, — „če pride k Tebi pa te prosi, da ma pomagaj, pa pravi, da je lačen ali žejen. Ti pa praviš: „Pojdi, pa se napij !„ „To ni nič !“ pravi
parcele se suhim zidom (kamenja ne manjka. Opom. uredništva) ograditi in sicer mora dati vsak posameznik polovico sveta za zid ; vsaka polovica pa znaša 40 cm. V teh nasadbah se ne sme druga žival pasti kakor ovca ; kedar bo sadno drevje odraslo gobcu rogati živini bo smela todi ista se tam* pasti.
Za olajšanje razdelitve da vlada zemljemerca in občine morajo 20% troškov nositi.
Za boljši uspeh sadjereje da vlada potovalnega učitelja ; njegova naloga bo, da poučuje saditi drevesca; da opozori na svet, ki ngaja sadnemu drevju. Da uči cepiti in kako ravnati da boljše uspevajo sadna drevesa.
Da se olajša pridobitev sadnega drevja, imajo c. kr. politični vrti nalog, oddajati sadna drevesca po znižani ceni
4	vin. Reveži, ki položijo nekelekovano, toda podpisano od županstva spričevalo, vdobijo iste zastonj.
Nadzorstvo za izvršitev teh odredb imajo organi c. kr. političnega gozdarstva.
Morebitne pritožbo se ima vložiti v teka enega meseca pri c. kr. okr. glavarstva t Gorici.
Za namestnika
N. N.
sv. Jakob. „S tem mu čisto nič ne pomagaš, ampak Tvoja sveta dolžnost je, da ma pomagaš, če mu moreš, da se bo najedel 1“ In potem pravi : „Cujte bratje, ali ni Bog izvolil revežev, da postanejo dediči Njegovega kraljestva vsi oni, ki Njega ljubijo?11 Kaj pa se to pravi? No obljublja nam posvetne sreče, mirveč nas pelje preko praga večnosti v boljšo domovino, namreč v kra jestvo nebeškega Stvarnika. Torej tadi to upanje nam daje krščanstvo in npajmo, da če bomo na tem sveta izpolnjevali poglavitno zapoved krščanstva : „Ljubi Boga čez vse in svojega bližnjega, kakor samega sebe!“ da bomo prišli preko praga večnosti v nebeško kraljestvo, kakor pravi sv. s Jakob: „in posedli boste kraljestvo naj-mogočnega kralja !“ Naprej pravi sv. Jakob bogatinom : „Vaše zlato in srebro
bo zarjavelo-------------—--------------------—
v zadnjih dneh!“ in nasproti pravi : „Glt>j, do neba kriči pritrgavanje plačila delavcem, ki so želi po Vaših njivah 1“ Ako nam krščanstvo samo tako tolmači ljubezen do bližnjega, ako nam apostol' sami tako tolmačijo ljubezen do bližnjega in ako so se te prvi kristjani postavili na stališče, da se delavcu, ki izvršaje telesno fizično delo, ne sme pritrgavati njegova plača, da se mu mora dati to, kar je njegovega, da more skrbeti za-3e in za svojce, da ima tudi nekaj za slačaj starosti in onemoglosti, ako nam krščanstvo to zagotavlja, kaj misli tisti delavec ki se odtajajo po brezvestnih agitatorjih od krščanske ideje? Jaz sem prepričan, da so krščanska načela taka, da se lahko prilagodijo vsem stanovom, ne samo revežem. Krščanska ljubezen daje reveža upanje, daje pa tudi bogatašem, da lahko delajo revežem. In ta ljubezen nam tudi zagotavlja pravičnost, kajti krščauska ljubezen brez pravičnosti se ne da vršiti.
Kdor ni pravičen, nima niti trohico krščanske ljubezni do bližnjega. Naj živi drugače, kakor hoče, toda, ako te ljubezen dejanski ne kaže, potem ne spada tja, kamor spadajo vsi tisti, ki pravijo :
Hora I Napočil je dan sreče za Sloverce. Sami so uvideli, da sadjereja stane malo truda, a nosi dosti. Treba je le da se priučijo, kakor so se priučili trtoreji. Živela vlada, koja uvideva da država le tedaj uspeva kedar je nje temelj, to je kmet, prosvitljen in napreden. Hvala ti nebeški Oče, da si dal letos izjemno dvakrat binkoštne praznike in v prvih binkoštih poslal svetega duha na kmetovalce in v drugih na vlado. Viribus unitis vse pojde.
Tudi jaz, ki sočustvujem s prostim narodom — kojega sem sin, hočem prinesti oboi in ker imam poleg časa ne samo veselje ampak tudi skušnje, hočem koj prošnjo vložiti, da mi dovolijo pod-učevati in ker imam že sive lase bo menda moja beseda več izdala kakor ona kojega golobradca.
* *
•X-
Naprej !
„Prosim, ste vi gospod Županov ?“ „Od kar sem prišel na svet; želite videti mojo legitimacijo ?“
„Ni potreba, blagovolite mi potrditi prejem.“
.Eto, tukaj."
„Klanjam se.u „Slaga pokorni.11
„Ljubi svojega bližnjega, kakor samega sebe !•*
Torej vidite, krščanstvo daje ljudstva vse, kar more v socijalnem življenju zahtevati, poleg tega pa še npanjo na boljšo bodočnost in s lem tolažbo. Ako moram na tem svetu prestati bolesti in trpeti, pa pretrpim to udano in rečem: Naj bo volja Božja, pa imam vsaj upanje, d& bom vsaj na onem svetu prišel v boljše , razmere. Nasproti temu nimajo materi-j jalisti nobenega npa. Meni pa se zdi, da | je tam boljše, kjer človek več zagrabi, ; kakor tam, kjer vse, kar zgrabi, lahko v i en žep vtakne. Tako se mi zdi je pri
* krščanstvu in pri materijalizmu.
Krščanstvo in katoliška cerkev nam I ponujata vse ugodnosti, kar jih potrebujemo za vsakdanje \ življenje, obeta 1 nam pa tudi v prihodnjem življenja po pozemski smrti srečo, med tem, ko materialisti ne pravijo druzega, kakor, da I se je vse razvilo iz pratvarine, da bode , vse poginilo in da se potem, ko človek umrje, spremeni v nekaj druzega, ali pa j da potem sploh preneha vso I Iz tega
i	sledi, da je naša sveta dolžnost, da se v | teh težkih časih, v katerih danes živimo, tesno oklenemo krščanskih načel, da j krščanska načela trosimo povsod, kamor j pridemo, in da mladino že v šolali in
• ravno v šolah seznanjamo s pravim j krščansko-socialnim dahom. Le tedaj,
ako se bo mladina navzela tega krščan-sko-socialnega duha, potem bodemo dobili tudi resnih mož, kateri bodo nastopili nevstrašeno za krščanstvo in za krščansko-socialno misel. To bi morali storiti že v šolah. Toda, ker so danes razmere take, da se to ne more doseči, moramo gledati, da bomo mladini in oaobito delavski mladini vzgajali v srcih krščansko idejo.
Po mestih je nevarnost velika, da otroci krščanskega delavca postanejo socialni demokratje, ali pa kaj druzega. /.ato je pa po mestih osobito potreba uspešnega dela in torej je treba tudi veliko delavcev. Zato prosim, da vsak,
Pismo je službeno, od glavarstva; fcaj hočejo? Dolžan nisem nič; anarhist nisem ; tepel se nisem kar sem živ, kaj bi moglo biti ? Eb, odpri 1
Št. 2222 1900.
23
C. kr. okr. glavarstvo
v Gorici.
Ker imate veselje za sadjerejo in ker ste že dejanski dokazali spretnost, Vam po našem priporočilu dovoljuje c. kr. namestništvo v Trstu, da smete podučevati o sadjereji v Vipavski dolini in Vam se obljublja vsako leto mala nagrada.
N. N.
Ali me ni še mrtv md zadel ? Toliko sreče v enemu dnevu ! Tega ne morejo moji živci prenesti. Halo 1 Še krono, kar sem mislil potrositi za prošnjo, so mi pritirali !
Bojim se za zdravje 1 Eh, kaj ! Redar boš bolan, ne boš zdrav. Sedaj hajd na delo !
V	Št. Tomažu je avgusta meseca shod. to je jutri in koj jutri začnem.
(Konec pride.)
ko gre domn, skoša pridobiti poleg sebe še druge ljudi, ki bi poučevali po društvih, po bliodih, sploh povsod, kamor pridejo. Nobenega izgovora ni, da ne bi mogel tega vsak storiti. Torej vsi agitirajte, naj bi se to izvršilo in ako bomo vsi delali res premišljeno, res vztrajno, delali v zavesti, da se borimo za pravično in dobro stvar, potem bo zmaga gotovo tudi naša!
Politični pregled.
Držnvui zbor. — V torkovi seji poslanske zbornice so stavili tirolski poslanci najni predlog radi zgradbe vin-čgavske železnice od Malsa do Landeka. Železniški minister dr. Derschata je povedal predlagateljem, da se omenjena železnica dogotovi že prihodnje leto. Minister za deželno brambo Sclionaich je odgovoril na interpelacijo posl. HofTerja v stvari nekega infanterista 4. pešpolka, ki ni dobil dopusta, ter rekol, da je Ilof-ferjeva pritožba popolnoma neopravičena. Minister za notranje reči baron Bieuerlh je odgovoril na interpelacijo posl. Pitacco glede na protiitalijanske izgrede, ki so se v zvezi z znanimi dogodki na Keki, dogodili početkom meieca septembra v Zadru, Šibeniku, Spijeta in Dobrovnika. Minister je branil in opravičeval postopanje vladnih organov, ki je bilo popolnoma korektno ter pripomnil, da je neobhodno potrebno, da se v Da'maciji število orožnikov pomnoži. Na ta je grof Sternberg predlagal otvoritev debate o odgovoru ministra Schonaicha. Predlog je bil vsprejet. Med debato je pa prišlo do hudih spopadov med grofom Stern-bergom, ki je zagovarjal vojsko in pa med socijalnimi demokrati. Na to je zbornica nadaljevala razpravo o lekarniškem zakonu. Minister za notranje stvari je pojasnil stališče vlade nasproti predlogi ter je zbornici priporočal, naj jo vsprejme. Koncem seje je posl. Ivčevič izjavil, da so podrobnosti opisane v interpelaciji posl. Pitacco in tov. glede dogodkov na Reki povodom povrnitve Sokolov iz Zagreba neresnične in za hr-vatski narod obrekovalne, kar mora govornik v imenn vseh hrvatskih poslancev ter vse slovanske zveze zavrniti.
Prihodnja seja bode v torek.
Državnozborski odseki. — Železniški odsek je izvolil pododsek za posvetovanje predlogov v severni železnici. Proračunski odsek je vsprejel predlogo o kongrui po sklepih pododseka.
Prihodnji državni proračuu. —
V	četrtek in petek se bo vršil ininisterski svet, ki določi proračun za I. 1907. Skupna potrebščina naraste za 20 milijonov kron, ki pa bodo z zvišanimi tekočimi dohodki popolnoma pokriti. S predloženim proračunom bo vlada naznanim, da ji novi izdatki, Ki jo čakajo drago leto, nalagajo dolžnost se pobližje pečati z vprašanjem, ako ne bi bili zato potrebni novi davki. V prvi vrsti bi bilo to : zvišanje davka na žganje, kar bi pa bilo odvisno od nagodbenih pogajanj med Avstrijo in Ogrsko.
Minister dr. Derschatla za organizacijo uradnikov. — Železniški minister se je izrazil odposlanstva državnih uradnikov v Lvovu na sledeči način :
Cerkev su. Antona v Kobaridu.
Veliko ptujcev prihaja vsako leto na dan sv. Antona Padovanskega v Kobarid ne samo zaradi obče znanega trga, ampak z namenom, da obiščejo na bližnjem holmcu cerkev sv. Antona, ter da se n.u priporočajo v dušnih in telesnih potrebah.
O	zidanja te cerkve je pokojni Anton Šarf — obče ..Malar“ — iz Kobarida, kteri je umrl l. 1885. pripovedoval sledečo prigodbo :
Pred veliko leti je živel v Benedkah viJji finančni uradnik, doma iz Drežnice in sicer iz hiše pri ,.Jakopiča". Bil je zelo bogat in prostega stana. On piše bratn ni dom, ^er ga vabi, naj pride k Djemu v Benedke, pri ti priložnosti ga hoče bogato obdariti. Ker brat m znal italijanskega jezika in poti v Benedke ni poznal, tako ere s pismom v Kobarid k krčmarju g. U, kteri je takrat stanoval r hiši sedajnega g. Aleksandra Miklavič-a. On ponudi g. U. polovico denarjev, ako gre namesto njega v Benedke ter pri -neae od brata obljubljeni dar. G U. ponudbo fprejme, odpotuje v Benedke ter vdobi menda 2 codčka zlatega denar>. Nazaj grede je bil že blizo doma, ko ga pod ^Kolovratom- blizo Iderskega napa-
„Veseli me, da se organizirajo državni uradniki, ker je vladi dosti priložnejše, imeti posla z zastopniki socijalnih skupin, kakor zaslišavati posamezne osebe".
Naš cesar bolan. — Z Dunaja poročajo, da cesar tadi v nedeljo in v pondeljek klub lepemu vremenu, ni šel na sprehod na prosto, ker sprehoda ce sarju, ki še vedno boleha na kataru v grlu zdravnik ni mogel priporočali. C^sar je nameraval iti v kan topel kraj na jug, a tndi to potovanje je za sedaj izključeno. Utemeljujejo to s lem, da »o je zopet pričela politična sezija. Cesar ostane za sedaj v Schonbrunnu in v prihodnjih dneh ne pride v dvorno palačo. Istotako izostanejo tekoči mesec tadi splošne avdijence. Odpovedana je tadi adeležba cesarjeva pri odkritju spomenika polka Deutschmeister na Dunaju.
Odlikovanje. — Cesar je podelil vratoslavskemn, kardinalu K o p p a, red Sv. Štefana.
Ogrski houvedl dobe svojo artilerijo. — Ogrska vlada namerava za prihodnje leto zahtevali zvišano število vojaških novincev, da se že v prihodnji jeseni ustanovi honvedna artilerija. Gaje se, da se istočasno ustanovi na Ogrskem tudi tovarna za topove.
Ifloblllzlranje turškega soluu-skega vojaškega zbora? — Iz SkopljB poročajo, da je sultan odredil imbilizi-ranje tretjega vojaškega zbora (Solun). Gotovo je, da so dobile uprave železnic ukaz, naj se pripravijo za vojaške transporte.
Grfiki mptropolit umorjen. — Iz Mona6tirja se poroča, da je bil grški metropolit iz Kastorije v vasi Kamenca umorjen.
Dogodki na Ruskem. — Na Ruskem gre še vedno vse navskriž, čeravno ne tako, kakor bi želeli zakleti sovražni listi ki pi?e o na dolgo in široko o neki zaroti, kateri bi bili prišli na sled na carskem dvorcu samem. Ta zarota bi imela namen umoriti vsocarsko družino. Omenjeni listi so pisali na dolgo o podrobnostih te zarote, ter imenovali neke osebt iz dvorskih krogov, ki so bili zapleteni v to zaroto. Zdaj pa pišejo prav isti listi, da so bile vse vesti
o	omenjeni zaroti popolnoma izmišljene.
„Zeit“ poroča iz Petrograda, da si je general Trepov sam končal življenje, ker mu je car nenadoma obrnil hrbet. Hotel je predložiti carju načrt za zboljšanje položaja, toda car ga niti sprejeti ni hotel. Tudi veliki knez Nikolajevič se je vedel ?,adnje čase zelo hladno proti njemu. Ko je videl, da je brez vzroka irgubil vpliv, vložil je prošnjo za odpast, a dobil je odgovor, da mora počakati, da mu izbero naslednika. Nato se je v obupu usmrtil.
V	Londonu so došla poročila, ki trde, da so odkrili veliko zaroto v car-rjevi palači. Revolucionarji so najeli, v Petrovem dvorca veliko palačnih uradnikov, ki naj bi umorili vso carjevo rodbino, ko se povrne v Petrov dvorec. Med zarotniki sta dva lakaja in pa neki višji častnik, Trepova zaupnik.
Iz Petrograda se poroča, da se car vrne v Peterhof 28. ali 29. t. m. Uradno se dementujejo vesti, da se je zarota, ki je imela namen pri pogrebu generala Trepnva izvršiti atentat na carja.
dejo tolovaji. V sili kliče sv. Antona na pomoč, ter obljubi, da hoče njemu na čast v Kobaridu cerkev zidati, ako bo rešen tolovajev. In res nastane naenkrat strašanski vihar, tako da tolovaji vsi preplašeni zbežijo. G. U. spolne obljubo in zida cerkev.
Ne ve se, koliko je resnic' na tem, to pa smemo leči, da tedajni Kobariški prebivalci niso mogli z lastnim premoženjem zidati tako prostorne cerkve na skalnatem hribcu, kjer ni ne vode, ne lesa, ne peska za zidanje. Najdel se je gotovo kak poseben dobrotnik, kteri je cerkev zidal ali vsaj izdatno zidanje podpiral.
Presbiterij cerkve meri 8 metr. 80 cent. v dolgosti in 5 metr. 70 cent. v širokosti. Ladja je dolga 15 metr. 20 cent. in široka 7 metr. 63 cent. Presbiterij je v priinerji z ladjo predolg, ali pogrešek se nekoliko zgub:, ker na sredi ladije ste prizidane dve kapeli, na vsaki strani ena, tako, da im* cerkev podobo križa. Kjer ste kapeli ladij prizidane, meri cerkev v širokosti 13 metr. 30 cent. Na oboku presbiterja so lepe štukature v beneškem sloga, cerkev je obokani. Od 80—90 cent. debeli cericveni zid nosi obok narejen iz lahtska. V cerkvi se nahajajo pet‘ri kamniti oltarji.
Dopisi.
Iz Cerkna. — Tako nas je tedaj zapustil naš gospod dekan, Ivan Nep. Murovec, da je zasedel novo mesto žapnika-dekana v Črničah. Njegova želja se je izpolnila, ali ne naša. To posebno sedaj čutimo, ko smo brez duhovnega vodnika, modrega svetovalca v vseh zadevah. Toda moramo se s to mislijo sprijazniti. Dovoljeno bodi, da v Vašem cenjenem listu izrečemo par besed v slovo odišlemu, ker nam ni bilo mogoče zadnji hip pred ločitvijo astno izraziti svojih čuvstev vdanosti in hvaležnosti do njega. Ko se je poslavljal od Carklja-nov, je povdarjai, da noče izreči sodbe, koliko dobrega je storil v svojem boja polnem trinajstletnem delovanju v Cerknem ter prepustil sodbo božjemu sodnika. Tako naj bodo te vrstice zapisane ne toliko z namenom, hvalili ga, ko pač dela najboljše pričajo o možu, kakor pa iz tega vzroka, ker si štejemo to v dolžnost, da ga bodo znali ceniti tudi njegovi prihodni župljani.
Ako pregledamo to trinajstletno dobo, zapazimo, da si je gospod d kan izbral geslo : Vse v višjo čast božjo. To je v dejanju storil. Cerkve je dobil v slabem stana. Vse je dal prenarediti ; po pravici mu je sedaj ob slovesu težko prihajalo, zapustiti krasno farno cerkev, kateri je dal popolnoma novo obličje; ta lepi žagrad, tlak, krasne spovednice nebroj krasnih cerkvenih oblek so priča, da je mož v prvi vrsti skrbel za čast božjo. Sedaj ob ločitvi so mu lahko prišle na misel besede: Glej, vse sem naredil novo, in sedaj moram vse zapustiti. Da je župnišče tudi na marsičem pridobilo, odkar je bil on naš župnik, ni treba govoriti.
Kaj pa naj rečem o lepem slogu podružnic Zakrižem in v Labinjah, ktere prekašajo marsiktero farno cerkev.
Njegovo javno delovanje je bilo mnogostransko, vse je podpiral, bil so-trudnik pri miekarnici, posojilnici in čitalnici. Spoštovati ga je moral vsak, prijatelj ali sovražnik, kterih mu ni manjkalo ker bil je proti vsakemu pravičen. Ni se od daleč pustil voditi strastem, bil je moder, previden mož.
Čestitamo Črničam, da imajo sedaj tega moža v svoji sredi, ki Vam bo moder svetovalec in vodnik, usmiljen oče za uboge in potrebne. Zatorej ga spoštujte, cenite njegove lastnosti, poslušajte njegove nasvete. Njega pa Bog ohrani !	S.
Iz Crnir. -■ Pretekli četrtek dobili smo novega g. dokana preč. gosp. Ivana Murovca. Sprejem je bil jako lep. V zvonika so vihrale zastave, topiči so grmeli, pri slavoloku pa se je zbrala velika množica ljudij. Takoj ko se je ustavil voz, na kterein se je pripeljal gosp. dekan, zapeli ho pevci nalašč za to priliko zloženo skladbo. Pozdravil je gosp. dekana z izbranimi besedami naš g. župan ter mu predstavil starešinstvo, ki seje v polnem števila vdeležilo vsprejema. Majhna deklica-ačenka podala je gosp. dekana krasen šopek. Zatem je bi l v cerkvi slovesen blagoslov. Prostorna cerkev je bila natlačeno polna.
Pisatelj teh vrstic meni, dt. je bila na holmcu že popred druga manjša cerkev. Presbiterij so podrli in ladijo porabili za sedanji presbiterij. Zaradi tega je nastala neka disharmonija (nenavadno razmerje) v zidanja.
Vprašanje nastane, kedaj so cerkev zidali — oziroma razširjali ?
Zgoraj imenovani A. Šarf pripoveduje: Kden mojih prednikov je prišel iz Šiofje Loke, se tukaj naselil in sezidal hišo, kjer zdaj stanujemo.
V	Škofji L^ki se res še dandanes nahaja priimek Šarf. — Bil je slikar in zato se pravi pri naši hiši pri „Malarju4. On je S'ikal novose, zidano cerkev sv. Antona. Jaz sem sedmi naslednik, sedmi gospodar v tej biši. Cerkvene matic-* izkazujejo 6 gospodarjev in sicer : Luka, tri Antone, kteri ho zaporedoma sledili, za tem pride Janez in zgoraj imenovani Anton. 01 Lnka se bere v mrtvaških maticah : Die 28. Aprilis 1744 Lucas Sharf de Caporetto aetatis annorum 70 circiter abdormivit in Domino, et sepnltos est in monumento Fraternitatis St. Crucis in Kcclesia B M. V. Caporetti. To je : Dne 28. aprila 1744 je Lnka Šarf iz Kobarida v približni staro«ti 70 let zaspal v Go-Bpodu in je bil pokopan v grobo bratovščine sv. Križa v Crrkvi Dev. Marije v
Kronberg, 27. sept. — Včeraj t. j. v sredo imeli smo tnkaj pogreb, kakor-šnega naša občina ne pomni. Pokopali smo občespoštovanega sina g. načelnika
—	g. Jožefa Komel. Imel je komaj 33 let; bil je torej v najlepši moški dobi. Prevzel je ravno gospodarstvo, ker so stariši vedno slabotni — a zdaj ga je Bog vzel. V 16 urah bil je živ in mrtev. Vnela se mu je trebušna mrena — pre-jedcl ga je „madron“ in zdravnik, ki so ga brž poklicali, mu ni vedel pomoči. Njegovo življenje je bilo neomadeževano. Kdor ga je poznal, ga je moral vzljnbiti. Bilje predober za današnji svet — zato ga je Bog hotel imeti. — A uboga družina! Ranjki je bil edina delavska moč pri precej obširnem posestvu. Sedaj je hiša brez gospodarja, slabotni stariši, soproga in sploh cela družina brez opore. Zapustil je blagi ranjki dvoje otrok. Mlajši šteje komaj mesec dni.
Globoko užaljeni in najobčatnejše udarjeni družini našo najglobokejše sožalje.	Kronberžan.
Iz Dornberga se nam piše, da prične tam trgatev 1. oktobra. Trgatev bo letos skoraj prav dobra. Leto je bilo mirno, brez vsakih vremenskih nezgod. Solnce je meseca avgusta in septembra prav krepko pripekalo, vsied tega je grozdje popolnoma dozorelo in je rumeno kakor vosek; mošt bo torej izvrsten. Gospodje vinotržci in krčmarji le na noge in na Vipavsko!
Pot k nam Vam je zdaj prav ugodna, ker nova Bohinjska železnica in pa naš počasni Vipavski „Lukamatija“ prero-mata dolino do 30 krat na dan, toraj Vam je vsako aro možno k nam priti in se preskrbeti z dobrim Vipavcem. C)ne bodo zmerne — po kakovosti blaga.
Vinogradnik.
Novice.
Prevzvišeni knez in nadškof (lr. Frančišek Borgia se je
vrnil včeraj iz Brd, kjer je opravljal kanonično vizilacijo in delil zakrament sv. birme. Po vseh občinah so sprejemali Prevzvišenega z veliko slovesnostjo in navdušenostjo, kakor je vajeno dobro slovensko ljudstvo in kakor tiče prevzornemu vladiki in skrbnemu nadpastirju: Bog nam ga živi in hrani mnogo let!
V Kozani, kjer je bilo ljudstvo na prvotno določeni dan zadržano, se bo delila sv. birma prih. soboto, dne 29. I. m.
Za ,, Alojzij e vlšče": Preč. g Fr. Tomsig 29 K ; preč. g, Alf. Blažko 6 K.
Bog stotero povrni I
Za nSloveusko sirotiftče“: N. N.
2	K, Nekdo 1 K, Frančišek Štanta 20 v.
Big plati !
Avstrijski poslanik v Carigradu vpokojen. — Naš cesar je uslišal prošnjo avstrijskega poslanika v Carigradu barona Calice za vpokojenje. Ob ti priliki je bil baron Ctlice povzdignjen v grofjvski stan.
Imenovanje. — Suplent na c. kr. gimnaziji v Kopru g. Josip Delpiero
Kobaridu. Ako je bil Luka iz Kobarida in je nmrl v približni starosti 70 let, tako je bil rojen okoli I. 1674. Takrat je njegov oče, prvi izmed sedmih gospodarjev že v Kobarida stanoval, in mogoče takrat ali nekoliko pozneje novo cerkev sv. Antona slikal. Po takem je bila cerkev zidana v drugi polovici 17tega stoletja.
Imena imenovanega slikarja v maticah ni najti. Dne 10. januvarja I. 1683 je namreč v Kobaridu pogorela farna cerkev in 30 hiš. Takrat so najbrže tuli pogoreli razni oddelki cerkvenih matic, kteri manjkajo.
Na starih cerkvenih vratih je bila vrezana letna številka 1721 in nekteri menijo, da so takrat cerkev sezidali. To pa najbrže ni res, ako imamo ozir na zgoraj navedeno preiskavo.
Kot prve vrata v sedanje svetišče so mogoče služile še stare duri iz prej-šnega poslopja, ako je bila sedanja cerkev razširjena. Da bi znalo biti to res kažejo tudi slike v presbiterijo, ktere so viditi starejše, kakor one v ladi. Spisal sem navedeno legendo, da spomin na zidanje cerkve v ljudstvu še za prihodnje rode nepozaben ostane.
je imenovan za glavnega učitelja na tok. ženskem učiteljišču.
Monsignor Dominik Alpi. profesor bogoslovja v Gorici, je vstopil tedni v tovarištvo Jezusove družbe odpovedavši se svoji Blužbi. Odšel je v samostan v Saresino na Italijanskem. Deloval je na Goriškem okolu 40 let in bil vedno goreč in vzgleden duhovnik. Mnogo let je bil tudi urednik listu »L’ Kco del Lito -rale'1. Veljal je za voditelja v italijanski katoliški stranki na Goriškem, in je bil ustanovitelj mnogim italijanskim zavodom in društvom v mestu. Vest o njegovem nenadnem koraku je napravila 'globok vtis v katoliški stranki.
Zrelostni izpiti. — Te dni so napravili na tuk. gimnaziji zrelostne izpite in sicer: Ferdinand Prinčič, Artur Pinat, Josip Pavšič, Danijel Komavli, Angelj Janež in Anton Petelin.
Novi notar. — V Tolmin pride za notarja notarski kandidat g. Feliks pl. Pabris.
Za loterijo v prid „Šolskemu Domu“ je podaril g. 13. Poniž, c. kr. vadn. učitelj v pok. 10 K. Hvala mu 1 Nadejamo se, da se to podjetje, ki je pred leti že dvakrat tako povoljno vspelo, tudi letos dobro sponese, ter da bodo cenjene gospe in gospodične zopet rade priskočile s kakimi proizvodi njih spretnih rok, ali z drugimi smotru primernimi predmeti, ki morejo privabiti ku-povalce srečk. Tudi rodoljubne gospode, zlasti trgovce prosimo blagohotne podpore, ter jih opozarjamo vnovič na svo-ječasno razposlana vabila in prošnje! Ženski oddelek društva „Šolski dom-.
Tomaževa žlindra. — »Goriška zveza' v Gorici, ulica Vetturini št. 9, vabi one člane „Centralne posojilnice" in drugih zadrug po deželi, ki so pridružene pri „GoriSki zvezi", katere se niso še naročili na Tomaževo žlindro, da to čim prej store, ker dospe blago v kratkem.
Vsa potrebna pojasnila dajo posamezne pridružene zadruge ali pa „Go-riška zveza".
Razpis najboljše službe. — Piše se nam in drage volje objavljamo: .Vse poštene slovenske trgovine izhajajo v •Gorici izvrstno. Izvrstno bi izhajalo tudi par poštenih mesnic. Pozivljemo slovenske mesarje, naj odprejo v G >nci par poštenih prodajalnic. Dobički bodo velikanski. V sedanjih razmerah bi bila ta — kolikor nam znano — najboli-Sa Blužba v Gorici. Vredno je, da se potegnejo za njo naši najboljši trgovci .Rok za proglasitev : Brž ko mogoče, ker je vsak zamujeni dan v škodo !
Goriški Slovenci.
Izjava. — Podpisani izjavlja na dopi3 „Soče" štev. 75, z dne 19. septembra, naslovljen : Kako se sovražijo med seboj, sledeče: „Ni res, da bi ga bila na poti v vlaku zapotoški gospod in podruž-nik iz Kanala pregovarjala, naj nikar ne hoJi v Marijino Celje, ampak naj gr« v .Ročinj maševat ter se potem vrne v Girico. Tudi ni res, da sta mu ponujala vsak po 6 kron." Res pa je, da sta oba gospoda izrazila svoje zadovoljstvo, da gre podpisani pomagat za Marijin praznik v Marijino Celje. Toliko v pojasnilo
—	resnici na ljubo.
P. Vilibald Rupar, kapucin.
Fridolini že spet na delu. — Predzadnja „Soča" je spet poročila o nekem škandalčku. To pot so bili g >-apodje bolj previdni. Ko smo jih zadnjič vdanii po nesramnih ustih, ko 83 lagali
o	jezuitu Pieinonte, svetovali smo jim naj take škandalčke prinašajo rajši iz daljnih neznanih krajev, od koder ni mogoče izvedeti resnice. CJbogali so nas ! Zlaj poročajo o veselih nunah v G r o n u, da so hodile plesat v bližnjo vilo z mladimi gospodi in nunci. Kje je Gron, ni povedano. Mi smo vprašali že razne osebe, kje je Gron, pa nismo izvedeli. Fridolini ckolu „Soče" bi nam zelo vstregli, ko bi nam hoteli to povedat'. Ko izvemo, hočemo natančno poročati. Prepričani smo, da so Fridolini £e spet lagali.
Popravek. — Včerajšnja „S >ča" zahteva, da javna oblast romanje na Sv. Goro prepove, ker je Bmrad ki baje prihaja od tamkaj se naba sjočih stranišč, zdravju romarjev škodljiv. — Pomotoma pa je BSjča“ pozabila povedati, da bi bito zelo potrebno in koristno, da bi javna oblast zaprla uredništvo „Soču“, v kojema se zbira toliko sviniarij, da se potem razširja pogubonosen smrad po celi deželi.
Vojaško veteransko druStvo za Goriško in Gradiščansko nam je poslalo ::ek popravek, ki jo deloma resničen. Kar je resničnega radi objavimo. Veselijo nas v povpravku zlasti te-le besede : „Resnica je, da je imelo naše društvo pred petnajstimi leti v Rihenbergu 32 članov, a ti so vsi izstopili, ker jim predsedništvo ni dovolilo plesa, radi česar je bil tudi predsednik v odborovi seji ostro napaden V obče je pa tudi znano, da društveno predstojništvo za-branjuje svojim članom plesne zabave po mogočnosti, tako, da se trdi, isto dela le v smislu duhovščine".
Te besede nas — kakor rečeno — prav veselijo. Hvalimo požrtvovalno prizadevanje vse časti in h rale vrednega g. predsednika želeč, naj bi vodil vselej po tej poti društvo. Na ta način si bo društvo pridobilo ugled pri razumnikih, ki mu ga izpodkopujejo pogubni plesi. Nič ne de, če odpadejo plesalci 1 Tudi ni društvu v nobeno nečast, ampak le v čast, ako ljudje trdijo, isto dela v smislu duhovščine I
„Pcvsko in glasbeno društvo v Gorici1*. —Pišejo nam: Pevsko-glasbeno društvo je razposlalo po celi deželi našim somišljenikom okrožnico, v kateri prosijo gg. pevci podpore. C9I0 poletje ao prepevali, zdaj ko je zima pred vrati, pa beračijo. — Mi nismo nasprotni pevskemu in glasbenemu društvu, a smo odločno nasprotni dr. Tumi, ki mu je predsednik in pa politični smeri, ki jo ima to društvo. Dr. Tuma se ni niti podpisal na okrožnico iz samega strahu. In vendar je ta podpiB potreben, ker to pojasni vse politično strankarstvo, ki je vganja to društvo. V okrožnici pravijo sicer: „Pevsko in glasbeno" je šolski zavod, izven organizacije „p o I i t i č n i h a tra n k". Pa to je le pesek v oči. V „Soči“ z dne 25. februvarja 1902 št. 24 beremo: „P e v-sko in glasbeno društvo" je sike leč trn v klerikalnih petah."
V	isti številki piše „Soča ‘, da bo podpiral „Narodni sklad" todi „Pevsko in glasbeno društvo" in mogočni pisec dostavlja : ^Klerikalcev niti ne vabimo, naj pristopijo k „Narod-nemu skladu" in ako bi se oglasil kateri njihov iunak, ga niti ne sprejmem 0.“ V št. 30 leta 1902 pa piše „Soča“ še bolj mogočno:	.Mi naprednjaki imamo
svoje glave i n n v o j e žepe, delali in žrtvovali bomo, kakor se bo zljubilo nam. Od klerikalcev ne vprašamo ne dušne in ne gmotne pomoči". V št. 69 1. 1901 piše „Soča", da „Pevsko in glasbeno drušUo" „n e pleše po klerikalnem taktu". V št. 48 I. 1901 piše „Soča“ : „Pevsko in glasbeno društvo je dobilo stanovanje. Moški zbor se pridno vadi po trikrat na teden ; prihaja redno okolu 30 pevcov. Svoj krasen vspeh v kratkem času so pokazali v velikem salonu „pri Jelenu', kjer so priredili iz Trsta se vr-nivšemu g. Gabrščeku pevski večer. (G. Gibršček je takrat prišel od obravnave kot obsojenec.) D«lje je na občnem zboru dne 28. okt. 1902 „hotel dr. Tuma kot politik oddati svoje predsedništvo komu drugemu, ali ker je občni zbor i';elel soglasno, da naj ostane on predsednik, je ostal ter bil aoglamo izvoljen". Tako pripoveduje „Soča" z dne 5. nov. 1902. S tem je jasno dokazano, da je .Pevsko in glasbeno društvo" politično strankarsko društvo.
V	okrožnici „Pevskega in glasbenega društva" beremo:	„D.)hodki ne
krijejo več stroškov in znaša priraanjklaj 1 500 K, da stoji društvo pred eventuali-teto, da nastopa svoje zadnje leto, ako ne najde več zanimanja in podpore". Dalje pravi, da je ,.Goriška ljudska posojilnica" prispevala do leta 190t0o le po 600 K in da so I. 1905/00 znašal vsi prostovoljni prispevki le borih 275 kron. To javkanje se nam zdi jako čndno ! „Pevsko in glasbeno druHvo* je dobilo — ako se prav spominjamo — od „Goriške ljudske posojilnice parkrat po 1000 K. Kje je U denar? Prispevki, s katerimi se baha tako očitno „Soča", ao moral' tudi brez dvojbe znašati več ko borih 275 K.
Opozarjamo, da je že mnogo, Šibkih dijakov v Soli palo in zgubiio leto ker so za učenie potrebni las zapeli in zagolli » .Pevskem in glasbenem druitvu".
Bogatejši narodi, Italijani, Nemci, Č hi, zbirajo svoje moči vstanavljajoč šole in otroške vrte, pri nas pa se cepijo naše že itak skromne denarne moči. S
tem se slabi naš odpor proti italijanskemu in nemškemu navalu. V Gorici so še nekateri otroški vrti neobhodno potrebni. Te moramo vstanoviti, ako hočemo vstaviti poitalijančevanje slovenskih otrok. „I,“govci“ snujejo v bližini nove postaje na Blanči otroški vrt I V Gorici nujno potrebujemo tudi airotišča. Skrbimo najprej za to, kar je neobhodno potrebno in potem šele za druge reči. Možje, ki so okolu .Pevskega in glasbenega društva" so se celo tako spozabili, da so v „Soči“ 1. 1903 hujskali premožnejše stariše učencev „Šolskega Doma", naj bi več ne dajali mesečnih prispevkov. OJbor „Pevskaga in glasbenega društva" pa jo določil za 1. 1901 tako-le: ,.Meseč ni prispevek gojencev ,. Pevskega in glasbenega društva' znaša 2 K za vsakega gojenci in vsako stroko (gosli, glasovir, petje), poleg tega imajo stariši pristopiti kot člani društva z
1	K na mesec".
S	tem končamo za danej 1 Mi nismo nasprotni društvu kot takemu, a nasprotni smo njega politični strankarski smeri.
Prodaja lig, prepovedana v Gorici. — OJ srede naprej se ne smejo v Gorici več prodajati sveže fige. Mestna oblast jih je baje zaradi tega prepovedala, ker se jih je županov sin preveč najedel in so mu škodovale. Vsaj tako se pogovarjajo ženske okolu vodnjakov.
Oseba je izgubila 9. t. m., na cesti od Pevme do Gorice srebrno kolajno z napisom, državno darilo za konjerejo.
Kedor bi jo bil našel je inaprošen prinesti jo v .Narodno Tiskarno" kjer dobi primerno nagrado.
V prvi gimnazijski razred v Gorici se je vpisalo letos 142 učencev, približno polovica S.ovencev, polovica Italijanov in drugih. Prvi razred ima tri oddelke.
Obrtna knjižnica v Gorici.— Zavod za pospeševanje male obrti si je omislil oDrtno knjižnico, katera se otvori začetkom oktobra letos.
Nespodobno je kar uganja po mestu neki skoraj vedno pijani postopač ki sliši — če se ne motimo — na ime Jevšček. Tako je ponavljal svoje barke tudi v nedeljo pop. okolu o'/2 po celi Plačati in po celi SemeniSki ulici, ne da bi ga kdo izmed stražnikov motil, na vse grlo upijoč: .Viva Gonzia italiana, viva il nostro parocho di S. Vito I Povero s. Giuseppe fra quei colori sporchi I Viva la republica bassal" Vprašamo, ali m nič prostora v ječi za take suroveže V
V Drežnici je priredila tamkajšnja Marijina družba v nedeljo, 23. t. m. svojo prvo veselico na prostem in pod milim nebom, pri svitu nebesnih in umetnih lučij. Slišali smo lep pozdravni nagovor veleč. gosp. kurata, izborno petje mešanega zbora in — kar je bilo nekaj posebnega — spevoigro „Sv. Pavel“, ki se pa m mogla cela doigrati, kajti inilo nebo je začelo postajati nemilo in nebesne luči, spremenjene v sviile deževne sapije, so začele gosto padati na glave gledalcev in igralcev. Treba je bilo zakljatiti .veselico s primerno pesmijo, kateri je še sledil z odra nagovor gosp. visokošolca Ivana Preglja. Bilo je vse naučeno, zato res škoda, da nas je prezgodaj dež razgnal. Naj bi se ta veselica priredila še v drugo in tretje.
Z nove železnice. — Za električni
1	promet nove železnice od Gilovca do Gorice se nameravajo izkoristiti vodne moči in sicer pred vsem one Save in Radovne. Predpriprave se baje že vrše in bo naprava stala okoli 15 milijonov kron. To bi bilo velikega pomena za železniški promet, ker bi ta moč gnala na dan po 60 vlakov med Celovcem in Trstom.
Dinamituc patrone so našli na državni progi Divača-Palj na sumoti blizu Rakitovca dan pred vožnjo Nj. Vis. prestolonaslednika. Govori se, da imajo ptičke v rokah in da so to gospodje iz Italije.
„Novi List" in »Edinost" prideta dne 8. oktobra pred tržaške porotnike. Gospod Makso C otič toži zavoljo razža-Ijcnja časti potom tiskopisa, namreč odgovornega urednika „Novega L sta" g. Antona Švara in lastnika tiskarne Dolenc g. Frana Poliča.
Demonstracija proti Avstriji Letaki laškouiladine^o pozivali včeraj prebivalstvo v Rimu naj nastopi proti „tirvatskemu barbarizmu". Zvečer je bila nato v Rimu velika demonstracija. Množica je korakala pred avstroogrski konzulat in klicala: nDoli z Avstrijo, doli z Hrvati ht-
1	viva laški Trident in Trst!" Demonsranti
so bili razpodeni, a 80 se kmalu zopet zbrali in nadaljevali z demonstracijami.
Za reservfste domobrance. — Ministerstvo za deželno brambo je razposlalo na podrejene vojašie oblasti okrožnico v kateri je rečeno, da si za-morejo domobranski reservisti izbrati dobo vojaških vaj, ako naznanijo to že meseca januvarja dotičnemu poveljništvu.
L. 1907 se bodo vršile vojaške vaje in sicer 15. marča, 15. aprila, 15. junija, 15. julija. Glavne vojaške vaje pa bodo okolo srede meseca avgusta.
Nov Llojdov parnik. — V l.'oy-dovem arzenalu v Trsta so zgradili parnik „Vor\vurts“, ki je 142 metrov dolg, 162 metra širok in 11'6 metrov visok. Parnik je poleg „Avstrije" največji „Lloy-dov“ parnih in šteje med najvočje av-stro-ogrsko ladje trgovske mornarice.
Dr. Ivan Krstič umrl I — V petek je umrl v blaznici na Reki dr. Ivan Krstič, ki je bil nekdaj Hrvat, pozneje pa velik italijanski agitator in izdajatelj zloglasne: .Prave naše sloge". Krstiča se je zmeSala pamet, tako, da so ga 2. maja t. I. morali zapreti v reško blaznico.
V	petek je smrt storila konec njegovemu življenju in trpljenju.
Potres na Siciliji. — Potresi v Risani in Termini še trajajo. Poškodovanih je mnogo hiš. Narod beži v Palermo ali na polje.
Dež mravelj. — Prošli teden se je pokazal med angleškim mestom Sand-vičem nad 2 kilometra dolg črn oblak, ki je sestajal iz samih krilatih mravelj. Te ao padle na zemljo in pokrile na 7 cm debelo mesto in okolico.
Šestkratni umor. — V srbski vasi Gostonoče je neki Nikolič, ki je bil pred enim letom izpuščen iz zapora, unoril svojega brata, njegovo ženo, bratovega sina, svojega delodajalca in dve njegovi hčeri. Posamezne je izvabil v gozd in jih tam a sekiro pobil. Nato je sebe težko ranil.
Predor skozi Sloutblank. — Francoski inženir Monod je dobil od italijanske vlade koncesijo, da prevrta železniški predor skozi Montblank ter se na ta način zveže Francija po direktni železnici z Italijo. Predor bi bil 10 km dolg ter bi veljal 80 milijonov frankov. Vrtali bi ga šest let. Sedaj se pogaja 3 francosko vlado.
Na prodaj so sledeče knjige: 1. Rimski katolik — vsi letniki v usnje vezani — za 25 K; 2. Dom in Svet — 8 letnikov v usnje vezanih — po 4 K; Dom in Svet — vsi drugi letniki nevezani — po 3 K; 3. Divi Thomae — Summa Theologica — 6 vezanih zvezkov za 10 K; 4. Linzer Oaartalschrift — letniki 1887—1898 k 2 K; 5. Dr. Glaser : Zgodovina slov. slovstva 6 zvezkov — za 6 K; 6 Dr. Štrekelj : Slov. narodne pesni — 8 snopičev za 4 K; 7. Hrvatske nar. pjesme — 1 zvezek 1896 — 1 K; 8. Djela V. Št. Karadžiča — knjiga I. 1887, krasno vezana za 3 K; 9. Zvon 1880 — vezan — 2 K; 10 Dnšeslovje
— Fr. Lampe — 1890, vezano 2 K; 11. Jur.-pol. Terminologie fur die slav. Sprachen — vezano za 5 K; 12. Dela Stanka Vraza — I dio 1803 za 1 K; 13. Russkaja Hrestomatija — 2 vezana zvezka 2 K; 14 Govorite li Vi po ruski ?
— vezano za 1 K. — Kie ae dobe te knjige, pove upravništvo „Pr L.“
fr
y; umi u 'U9 *b\
Lekarna	-
Cristofoletli v Gorici
Prave in edine Eci. kapljice
■ Bnamko sv. Antona Pado-vanskega.
Zdravilna moč teh kapljic je ne-prekosljiva.—Te kapljice uredijo redno prebavljanje, če se jih dvakrat na dan po jedno žličico (Vantven« mamka) popjje _
Ikelodec, stor6, da ngine v kratkem (asu omotica in ii-votna lino»t (rortvost). Te kap- j\L | ljice tudi sto rt, do človek raje &
Cena steklenici 60 vin.
Loterijsko številko.
‘J.’, septembra.
Dunaj...............t>7	SO	40	lo	f>(>
Gradec...............44	34	31	(56	71
I
Rojalii! kupujte narodni boleh ..SolsRego Doma".
jCuhinjska šola!
Podpisana uljudiio naznanja slav. občinstvu, osobito pa oni.n gospodičnam učenkam, ki sc želijo izobraziti v kuhanju in v skrbnem gospodinjstvu, kakor tudi ceuj. gg. gostom, da se kuhinjska šola otvori spet dne 1. okt. t. 1. Učenke naj se oglasijo do 25. septembra pri podpisani. Da je ta šola velekoristna posebno mladini gospodinjam, to je že marsikatera bivša učenka priznala.
Za obilen obisk sc toplo priporoča
Marija Grebenc,
voditeljica ..Klili, šol«*" Gorica, ulica Vetturini 9.
Delaunicii cerkM posod in cerhUenega orodja
Fr. Leban,
Gorica,
Magistralna ulica SteO. 8.
Priporoča preč. duhovščin svojo delavnico cer-k' enega orodja in cerkvenih posod, svečnikov itd., vsakovrstnih kovin v vsakem slogu po najnižjih cenah. Popravlja in prenavlja stare reči.
Blago se razpošilja Mc.
rmm\
Anton Kuštrin,
trgovec v Gorici
Gosposka ulica št. 25
priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu v mestu in na deželi svojo trgovino jedilnega blaga n. pr. kavo Santos, Sandomingo, Java, Cejlon. Portoriko Itd. Olje: Lucca, St. Angelo, Korfii, istrsko in dalmatinsko. Petrolej v zaboju. Sladkor razne vrste. Moko št. 0, 1,2, 3, I, 5. Več vrst riža. Miljsvečc prve in druge vrste, namreč ob '/., kila in od enega funta. “Testenine iz tvornice Žnideršič & Valenčič. Žveplenke družbe sv. Cirila in Metoda. .Moka iz Majdiče-vega mlina iz Kranja m iz Jocli-mann-ovega v Ajdovščini. Vse blago prve vrste.
****** !
velika zal ga oljkincga olja iz najug dnojiii krajev.
Gorica, via Teatro št. 20	Gorica,	via. Seminario št. 10
:
Olji- za 'ne „ ti n rje .. bolje .. dnlniat. ,. istrsko
32	kr.	lit.
40	.,	„
44	..
45	.,
50	,,	„
(Uje eorfii .. bari Ilirca nizza
o(>	kr.	lit.
ISO	.,	.,
70	„
«0	..	..
naj (in eje 1 gl.
Priporočam čč. duhovščini in cerkvenim oskrbništvom.
Edina zaloga oljkinega olja v Gorici.
Prosiva zahtevati listkol
0	I
01	I
fel
e)
n
o a o
H M
O 0 H
u
o
M
o
p-
t
Največja trgovina z železjem
KONJEDIC i ZAJEC
Gorica v hiši Monta.
Priporoča stavbeni Cement, stavbne nositelje (traverze), cevi za stranišča z vso upeljavo, strežna okna, vsakovrstne okove, obrtniško orodje, železo cinkasto, železno pocinkano medeno ploščevino za napravo vodnjakov, vodovodov, svinčene in železne cevi, pumpe za kmetijstvo, sadjerejo in vinorejo, ter vsakovrstna orodja.
Cene nizke, solidna postrežba!
EllO krono nagrade izplačava vsakemn, kdor dokaže s potrdili najine nove amerikanske blagajne, da je knpil pri najn za 100 kron blaga.
*
►d
o
M
0
1
H
P
o
K
o
0
o
P
M
p
p.
o
i
And. Fajt,
izvedenec Gorica $-------
ji el
tekališče l-r. Josipa št.2(last__ hiša,	na
Izvršuje naročila vsakovrstnega peciva, tudi nojfinejšcga, knbor sa nove maše in godove, kola ti, a birmance in poroke itd. Vsa naročila izvršuje točno in natančno po želji naročnikov. Ima in prodaja različne moke, fina peciva, fina vina in likerje po smerni ceni. Zn Veliko noč posebno goriško pinco in potice itd.
Peter Sherbic,
Gorica, Riua Cn li. št. 13
(nasproti zaloge vina gg. bratov Bolaffijo)
Priporoča svojo zalogo edino Je marčnega piva iz prve domače pivovarne g. Auer-jevih dedičev v Ljubljani v sodili in pastariziranega v steklenicah.
• •
Vsakdo, kdor želi imeti dobro in zanesljivo uro. mej
se obrne do
]. Šuligoja
urarja e. kr. drž, železnic v Gorici, v (»osposki ulici hiš.
štev 25.
Pie enem priporoča lmjno-vejše iie trpežne šivalne stroje.
Prosiva aahtevati listke!
8
Kar
šejk
m
hm
{rmW
h
Stev. 2884 Op-
Naznanja se, da
D^a^glas.
javna dražba
zastavil III. in IV. četrtleta 1904. t. j. mesecev
julija, avgusta, septembra, oktobra, novembra in decembra istega leta
začne
v pondeljek, 15. oktobra 1906
ter se bo nadaljevala naslednje delavnike in sicer četrtke, sobote in ponedeljke od 9. ure zjutraj do I popoludne.
Ravnateljstvo zastavljalnice.
V Gorici, 15. septembra 1906,
Jako izdatno sredstvo proti
s
ati« ii trganju jo oi
V u 1
je liker GODINA, katerega napravljala v Trpto lekarnarja Rafael Godina, lekarna rAlla Madona della Salotteu pri Sv. Jakopa, in Josip Godina, lekarna T ulici Fornelo St. 4. — Slekleničica elane 1 K 40 vin. — Potom poiti- >e ne poJilja manj kakor 4 stekleničicp, in sicer proti poštnemu povzetju, ali dopoilje naprej 7 K, nakar ee Mekleničice dopoiljpjo Iranko in to t tem zneska zapopadeni vsi pošiljatveni stroški. Uobiva se t vseh lekarnah.
„AI1’ Igea* pa, akojse