Stališča in poziv predsedstva MK SZDL Ljubljane za samoprispevek III
, Dolovni Ijudjo in občani Ljubljano smo sa prod dosetlmi loti na refBrondumu z voliko vočino odločill za politiko rasti družbonega standarda. Z uspošno izglaaovanim roforondu-mom za prvi samoprispavak v LJubljani smo sa tudi apo-padli * liboralizmom, Jrf/e rast družbanoga standarda zano-marjai, ga podrejai rasti osebnoga atandarda In s tem do-voljoval vočanjB socialnlh razlik mod dolovnlmi Ijudml in občani. Tako smo se dalovnl IJudjo In občanl Ljubijano žo prad 1O leti izrakli za prvi samoprispovok, da 9 solldar-nostjo In vzajomnostjo gradlmo takšon program razvoja družbonoga standarda v LJubiJanl, kl zmanjšujo razliko nousklajonoga razvoja posamoznih občin, vpliva na večjo produktlvnost dala in znan/a, zmanfšuje socialne razlika in omogoča človoku dostojno življanfo.
S samoprispevkom, to je z združeva-njem sredstev vseh delovnih ljudi in ob-čanov smo s prvim in drugim samopri-spevkom v Ljubljani v 10 letih zgradiJi 100 objektov družbenega standarda:
-  46 otroških vrtcev
-  44 osnovnošolskih objektov
-  5 zdravstvenih domov
-  4 domove za starejše občane
-  1 vzgojno posvetovalnico
Z izgradnjo novih 46 WZ smo omogo-čili, da je bilo vključenih v organizirano varstvo bistveno večje število predšolskih otrok, zagotovili njihovim staršem, da so na svojih delovnih mestih lahko z zbra-nostjo dosegli večjo produktivnost dela, otrokom pa zagotovili družbeno varstvo in nepogrešljivo predšolsko vzgojo.
S 44 novimi osnovnošolskimi objekti smo zmanjšali izmenski pouk, dosegli večjo kvaliteto učnovzgojnega dela z otro-ki, vključili večje število otrok v sodobno - celodnevno šolo in podaljšano bivanje.
Z novimi zdravstvenimi domovi smo zagotovili boljše osnovno in preventivno zdravstveno varstvo in skrajšali čakalno dobo. Z izgradnjo petih domov za starejše občane pa so bili doseženi bolj ustrezni pogoji za njihovo življenje, predvsem za tiste občane, ki sami niso sposobni skrbe-ti za samostojno bivanje in življenje ter potrebujejo širšo družbeno skrb.
Ceprav je bil dosežen z izgradnjo teh 100 objektov v Ljublani bistven napredek na področju družbenega standarda in od-pravljeni ali zmanjšani številni problemi, še vedno zaostajamo za nekaterimi mesti in industrijskimi centri v Sloveniji zlasti pri vključevanju predšolskih otrok v or-ganizirano predšolsko vzgojo in varstvo in pri zajetju otrok v celodnevno šolo. Ob zaključku preteklega srednjeročnega ob-dobja je bilo v Ljubljani vključenih v otroško varstvo 47% predšolskih otrok, v nekaterih občinah v Sloveniji pa je dose-gla ta vključitev 60%. Na vključitev v vrtec čaka v Ljubljani še vedno ca 7000 otrok.
Prav tako smo ob zaključku šolskega leta 1980-81 imeli v celodnevni šoli le 11,5% otrok, pri čemer v občini Moste ni imela niti ena šola prostorskih pogojev za delen prehod na celodnevno šolo. V Ljub-ljani imamo še vedno 1,26 izmenski pouk v osnovnih šolah. Pri tem pa dosegajo nekatere slovenske občine že 80% vklju-čitev otrok v celodnevno šolo.
Kljub izgradnji nekaterih novih zdrav-stvenih domov v preteklih desetih letih, nastopajo zaradi dokaj hitrega naraščanja prebivalstva in izgradnje novih stano-vanjskih sosesk izredno veliki problemi na področju osnovnega in preventivnega zdravstvenega varstva. Še vedno pa dolge čakalne dobe pri nudenju zdravstvenega varstva vplivajo tudi na zmanjševanje produktivnosti dela in večjo obolevnost in s tem odsotnost z dela.
V pripravah dogovorov in samouprav-nih sporazumov o temeljih planov in srednjeročnih planov za obdobje 1981-1985, so bili podrobno analizirani re-zultati, ki smo jih dosegli v preteklem srednjeročnem obdobju na področju družbenega standarda in opredeljene na-loge za zadovoljevanje najnujnejših po-treb na tem področju do leta 1985.
Kaj predlagamo za odpravo teh neskladij
Z dogovori o temeljih planov občin in mesta in samoupravnimi sporazumi o te-meljih planov samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti za ob-dobje 1981-1985 smo se samoupravno opredelili, da bomo na področju družbe-nih dejavnosti dajali prednost razvoju otroškega varstva in preventivnemu zdravstvenemu varstvu, ki bosta posre-dno doprinesla k večji produktivnosti de-la in razvoju osnovnega šolstva z zmanjše-vanjem večizmenskega pouka in hitrejše-mu prehodu na celodnevno sodobno šolo.
Ob analizi možnosti zagotavljanja sred-
stev iz svobodne menjave dela v samou-pravnih interesnih skupnostih za razširje-no reprodukcijo na področju otroškega varstva, osnovnega šolstva in zdravstva, smo morali ugotoviti, da je v okviru dogo-vorjene in s srednjeročnim planom uskla-jene skupne porabe mogoče zagotoviti le sredstva za dejavnost, ne pa tudi za objek-te, razen na področju zdravstva, kjer bi bilo mogoče zagotoviti tudi manjši del sredstev za objekte.
Na osnovi teh ugotovitev je bil kljub sedanji ekonomski situaciji edini mogoč zaključek, da je potrebno nadaljevati s takim načinom združevanja sredstev, za kakršnega so se delovni ljudje in občani Ljubljane prvič odločili pred desetimi le-ti, če ne želimo z družbenim standardom obstati.
Odstopanje od take usmeritve bi pome-nilo, da predvidevanj srednjeročnega pla-na na področju družbenega standarda ne-bi dosegli, temveč bi bil ob koncu tega srednjeročnega obdobja družbeni stan-dard nižji od sedanjega. Posledice takega razvoja pa bi občutila predvsem mladina in najmlajša generacija, njihovi starši ter delavci in občani. Na osnovi teh ugotovi-tev, predhodne razprave v vseh ljubljan-skih občinah in predloga predsedstva MK SZDL so sprejele skupščine občin in skupščina mesta Ljubljane sklep o pričet-ku priprav programov za razpis referen-
duma za tretji samoprispevek na osnovi sledečih izhodišč:
-  program mora zagotavljati na podlagi samoupravno dogovorjene solidarnosti v Ljubljani nadaljnjo postopno zmanjševa-nje razlik v dostopnosti družbenega stan-darda v posameznih občinah in področjih družbenih dejavnosti;
-  v program je mogoče predvideti sa-mo tiste dejavnosti in objekte, ki zagotav-ljajo realizacijo ciljev in prednostnih na-log srednjeročnega plana in za funkcioni-ranje katerih so v sprejetih srednjeročnih planih samoupravnih interesnih skupno-sti družbenih dejavnosti že predvidena potrebna sredstva za obratovanje in ka-dri;
-  upoštevati je mogoče samo tista po-dročja družbenih dejavnosti, ki vplivajo na večjo produktivnost dela in večje zna-nje;
-  predvideti je potrebno izgradnjo ob-jektov na tistih področjih, kjer so potrebe največje, vendar so zagotovljeni v sred-njeročnih planih tudi or.tali pogoji izgrad-nje kot so komunalna opremljenost zem-ljišč in drugo;
-  pri programiranju objektov moramo zagotoviti najbolj racionalno gradnjo in izrabo zemljišč;
-  stopnja samoprispevka ne more biti večja od dosedanje, torej  1,5% od OD. Cenzus obsega dohodka, do katerega pa se samoprispevek ne plačuje, znaša 7.000 din. Cenzus se vsako leto valorizira.
Ustrezno temu se določi višina katastr-skega dohodka.
Na osnovi teh zemljišč bi v petih letih zbrali 3.807.070.000 dinarjev. Ob sofinan-ciranju sredstev, ki so že zagotovljena v samoupravnih sporazumih SIS družbe-nih dejavnosti, pa bi skupno združili 4.837.600.000 dinarjev sredstev. S tako zbranimi sredstvi bi v naslednjih petih letih pridobili:
-  8 novih objektov in 4 prizidke vzgoj-novarstvenih   zavodov   s    1534   novimi mesti
-  3 nove šole in 8 prizidkov, s katerimi bomo pridobili 84 učilnic, 9 telovadnic, 5 večnamenskih prostorov
-  1 glasbeno šolo
-  3 zdravstvene domove in 2 zdravstve-ni postaji
-  porodnišnico, ki bo v svojem sestavu imela:
-  dva porodna bloka s skupno 16 poro-dniškimi posteljami
-  operacijski blok za porodniške opera-cije
-  hospitalno enoto s 60 posteljami za navadno in intenzivno nego otročnic z 80 posteljami za navadno in intenzivno nego novorojencev
-  ordinacijo za nadzor ogroženih in bol-nic nosečnic z ustreznimi funkcionalnimi diagnostičnimi prostori
-  hišno lekarniško postajo ter splošne, tehnične in pomožne prostore
-  obnovitev mladinskega zdravstvene-ga centra na Rakitni
-  adaptacija Lutkovnega gledališča -(soudeležba)
-  Center za slušno in govorno prizadeto mladino.
S tem bi dosegli v Ljubljani:
53% vključitev predšolskih otrok v otroške vrtce,
1,20 izmenski pouk v osnovnih šolah,
15 odstotkov otrok v celodnevni šoli ter
27 odstotkov otrok v podaljšanem biva-nju, zboljšanje preventivnega zdravstve-nega varstva, odpravili nedopustne ra-zmere, v katerih se letno rodi 5.000 otrok.
Izhodišča samoprispevka v celoti upo-števajo tudi določilo Resolucije III. kon-gresa samoupravljalcev, ki glasi: »One-mogočiti, da bi samoprispevek izkoriščali za čezmerno širjenje fronte informacij, pad pa ga vse bolj uporabljati za zadovo-ljevanje neposrednih, v plan vključenih skupnih potreb delovnih ljudi in občanov ter da bi na podlagi pridobljenih pozitiv-nih izkušenj zagotovili nadaljnje poglab-ljanje demokratičnega postopka pri spre-jemanju sklepov o uvedbi samopri-spevka.«
V skladu s sprejeto stabilizacijsko poli-tiko za realizacijo programa računamo sa-mo s tistimi sredstvi, ki bodo zbrana s samoprispevkom in delno tistimi, ki so že predvidena v samoupravno sprejetih spo-razumih o temeljih planov SIS, ne pa z bančnimi krediti. Rok gradnje posamez-nih objektov bo usklajen z dotokom sred-stev, kar bo opredeljeno s posebnim druž-benim dogovorom, sklenjenim med odgo-vornimi subjekti za izgradnjo objektov.
Predsedstvo Mestne konference SZDL poziva:
-  nosilce družbenopolitičnita aktivno-sti v občinah in mestu, da z intenzivno in usklajeno   družbenopolitično   akcijo   v vseh krajevnih in drugih samoupravnih skupnostih ter organizacijah združenega dela  obrazložijo  izhodišča  za  pripravo programa   tretjega   samoprispevka,   ter mobilizirajo delovne ljudi in občane za razpis in izvedbo referenduma na osnovi predlaganega sporazuma:
-  IS skupščin občin in mesta, da pri-pravijo vse potrebne pravne osnove za pripravo odlokov za razpis referenduma in ostalih sporazumov in dogovorov za njegovo   realizacijo   in   jih   pravočasno predložijo v obravnavo delegacijam za skupščine občin in mesta;
-  Operativne štabe občin in mesta, da nadaljujejo delo na strokovnih pripravah in informativno-propagandni dejavnosti do izvedbe referenduma, pripravijo vse potrebno gradivo in dokumentacijo po-trebno za najširšo družbenopolitično ak-cijo;
-  IO in skupščine samoupravnih inte-resnih skupnosti, da ponovno preverijo usklajenost   predlaganega   programa   s svojimi srednjeročnimi plani in pravoča-sno zagotovijo kadrovske, finančne in or-ganizacijske   priprave   za   izgradnjo   in funkcioniranje objektov;
-  Družbenopolitične   organizacije   v krajevnih skupnostih, organizacije zdru-ženega dela v občinah in mestu, da sprej-mejo konkretne programe svojih aktivno-sti in jih posredujejo do 15. avgusta 1981 občinskim   oziroma   Mestni   konferenci SZDL Ljubljana.
Predsedstvo Mestne konference SZDL Ljubljana poziva vse delovne ljudi in ob-čane Ljubljane, da se aktivno vključijo v razpravo o predlaganem programu in s svojim sodelovanjem pripomorejo, da bo-mo sprejeli z referendumom tak program, ki bo v največji meri zadovoljil naše skup-ne potrebe.
Doseženi rezultati pri izgradnji objek-tov iz sredstev samoprispevka I in samo-prispevka II so najboljši dokaz, kaj zmo-remo, kadar se samoupravno in demokra-tično odločimo, kako bomo skupaj gradili za našo prihodnost.
M«tna konf*r»nca SZDL Liubljana