38. štev.
V Kranju, dne 19. septembra 1913.
XIV. leto.
Političen in gospodarski list.
Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po pošti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne Številke po 10 vin. — Na narocbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravništvo je v hiši štev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Janko Florjančič. — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno.
Izhaja vsak petek : ob petih zvečer :
Inserati se računajo za celo stran 50 K, za pol strani 30 K, za četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila se plačuje za petit-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvi naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, sploh vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi in novice. — Dopisi naj se izvolijo frankirati. — Rokopisi se ne vračajo.
Novi balkanski zemljevid.
Pogajanja med Bolgari in Turki so v Carigradu končana. Nesrečni Bolgari, ki so se dali premotiti, da niso hoteli miru sklepati pred ruskim carjem, so ga morali sedaj skleniti, zapuščeni od vsega sveta, pred turškim sultanom. Ta sklep miru je žalostna točka v zgodovini bolgarskega naroda. Izgubljeni so s potoki krvi in slavnimi zmagami pridobljene odrinske, lozengraške in burgaške trdnjave. Ne bo še nesel bolgarski car križa na Sv. Sofijo, ampak sedaj le šteje denar, katerega bo plačal Turku kot vojno odškodnino, ob enem pa premišljuje, kako bi se v zvezi s polumesecem maščeval nad onimi brati, ki so ga v drugi vojni premagali in ponižali ter mu te dni na mejni postaji Sukovo izročili 22.138 bolgarskih vojakov kot vojnih vjetnikov. Bolgari so narod trdne, potrpežljive narave in znabiti bodo tudi to bridko usodo, da bodeta odslej Romunija in Grčija večji, Srbija pa skoraj enako velika, kakor Bolgarija, prenesli mirno, brez strasti, ki vodi v neumnost.
Solun, kjer sta bila rojena sv. Ciril in Metod in ki je važno trgovsko pristanišče, so morali Bolgari, dasiravno so ga imeli že skoraj v pesti, prepustiti Grkom, pač pa so dobili v last obrežje Egejskega morja od Kavale do Enosa in s tem prost izhod proti jugu. Da bi le ne pluli preveč »v nemških vodah"!
Meje med posameznimi balkanskimi državami bodo v glavnih potezah te - le: Mal košček lepe zemlje s 350.000 prebivalci je odstopila na severu Bolgarija Romuniji. Med Bolgarijo in Turčijo bo tekla meja od neke točke med Jeniado in Šteiano ob Črnem morju proti Odrinu, tako da Lozengrad in Odrin ostaneta turška, potem po reki Marici do Enosa pri Egejskem morju, tako da Bolgarija ohrani Svilens Ortakej brez Dimotike in železnice na desnem bregu Marice do Dedeagača.
Bolgarijo in Grčijo meji črta od otoka Taza mimo Ksantija do Beleš-planine proti Doiranu; med Grčijo in Srbijo teče meja od Doirana mimo Djevdjelije nad Pajk- planino in Ostrovskirn jezerom preko Prezbanskega jezera do Ohrida; Albanijo in Grčijo deli črta od Korice do Ete-lijskega zaliva nasproti Krfu; Albanijo in Črno Goro meji Bojana in severoalbanske alpe; Srbija in Črna Gora bosta najbrže ločeni po črti, ki se začenja na neki točki med Djakovico in Prizre-nom in teče od tu proti severu nekako po sredini Novopazarskega sandžaka; med Albanijo in Srbijo bo tvorila mejo črta od Prizrena po sredi Šar-planine do Debra in od tu k sredini Ohridskega jezera; Srbijo in Bolgarijo bo ločila črta od Carevega sela po Maleš-planini v loku do Strumice in od tu do Doirana; med Bolgarijo in Romunijo pa teče meja od Tutrukaje do Balčika na Črnem morju.
Ves svet pozdravlja mir na Balkanu z veseljem, ves svet pa dvomi, da bi ta mir dolgo trajal.
Blamaža pri Završnici.
Dne 6. t. m. je prinesel .Slovenski Narod" o naprav' elektrarne ha Završnici to - le debelo tiskano at^nanilo: »Palmo vspeha je že dosegel dr. Lampe: En miljon krc^i potrošenega deželnega denarja in pa v začetku tega meseca od poljedelskega ministrstva telegrafično ustavljeno delo gradbe njegovega projekta na Završnici." Ker Završnica ne teče pri Tokiu, ampak na našem Gorenjskem, bi človek mislil, da se bo tisti mož, ki govori o milijonu stroškov in o ustavljenju dela na Završnici, nekoliko prej informiral, če je to resnica, predno da v listu debelo natisniti. Drugače si moramo misliti, da ima tak človek kakšne posebne namene, da hoče n. pr. kot klerikalec liberalce pri-
praviti v veliko blamažo. Te blamaže je hotel dež. odbornik dr. Novak obvarovati sebe in liberalce in zato je dne 13. t. m. v seji deželnega odboia interpeliral predsednika dr. Lampeta, koliko je resnice na časnikarskih vesteh, da so dela za deželno elektrarno na Završnici ustavljena in v katerem stadiju se nahaja ta zadeva. Predsednik dr. Lampe je odgovoril, da so dotične časnikarske vesti popolnoma neresnične in da delo za deželno elektrarno redno napreduje. Razpisana so tudi že dela za mašinelni del in se dotični oferti proučujejo ter se bodo predložili v eni prihodnjih sej deželnemu odboru. Izvršeno je tudi že trasiranje daljnovodov v jeseniškem, blejskem in radovljiškem okrožju. Daljnovodi so dolgi do 50 km, približno istotako tudi krajevna omrežja. Sklenilo se je s posestniki zemljišč okoli 1500 pogodb in izvršila tudi komisionelna obravnava od c. kr. okr. glavarstva v Radovljici s popolnoma ugodnim uspehom. Delo se bode hitro nadaljevalo, ker je nujno potrebno, da dobi Bled električno luč že za prihodnjo sezono. Deželni odbornik dr. Novak ugovarja nadaljevanju dela, češ, da deželni odbor v to ni upravičen, in zahteva, da se zgradba elektrarne ustavi. Predsednik dr, Lampe pojasni, da je deželni zbor naročil deželnemu odboru, da naj z vso eneržijo nadaljuje započeto akcijo in je v ta namen dovolil deželnemu odboru kredit do 2,000 000 K. Izdalo se je pa do sedaj za Završnico vsega skupaj okroglo 500.000 K. V tej vsoti so zapopadeni vsi izdatki za nakup vodnih sil in zemljišč in za doslej dovršena gradbena dela. Dela se izvršujejo v lastni režiji, vsled česar so znatno cenejša, nego je bilo pri projektu prvotno proračunano. Dosegel se bo znaten prihranek pod proračunom. —
Tudi »SI. Narod" je prinesel Lampetovo pojasnilo in zraven še dodal, da sta k seji poklicana deželna strokovnjaka gg. Geilhofer in Srnec
PODLISTEK.
Berač Fržitiec
(Spisal: Vladimir.)
.Stopi vendar v hišo! Kaj boš voglaril in prezebal v tem snegu in mrazu okrog hiš!"
Tako je prigovarjala in spravljala na gorko staia Kodela berača Fržinca, ki se je po svoji navadi ustavljal vedno pred veznimi vrati. Dobra ženica bi mu bila rada postregla, pa berač ni hotel ubogati. Kakor bi hotel dokazati, da ga nič ne zebe, je odpel pri oguljeni suknji dva gumba, tako da si pod njo lahko opazil raztrgan telovnik.
„Za božjo voljo, kam neki še misliš iti nocoj? Zmrznil boš v tem snegu."
Berač pa je zamahnil z levico proti zahodu, kakor bi hotel reči: tja gre moja pot.
Kodela je spoznala, da je berač namenjen v sosednjo, komaj za deset minut oddaljeno vas Palovče; zato mu ni več branila. Dobro je namreč vedela, da se trmoglavec ne da pregovoriti k temu, kar ni po njegovi volji. V ono vas bo pa tudi lahko prišel, saj ni daleč. Urezala mu je kos potice od božične peke in rekla: »Pa pojdi v božjem imenu!"
Berač je v zahvalo zadovoljno pokimal in odšel mimo šole pod gostim drevjem, ki se je šibilo pod težo snega. Starka pa je s praga zrla za njim. Njeno oko se ni moglo odtrgati od gu-gajočega se berača, kakor bi naprej gledalo zlo usodo . . .
Berač je počasi krevsal po kolovozni, napol zameteni poti proti Palovčam. Ni pa mislil te vasi, ko je z roko zamahnil po zraku, ampak Goričnikovo hišo na Mlaki. Gori je najraši prenočeval, tam gori pod goro, kjer ni bilo malih porednežev, ki bi mu nagajali in ga nadlegovali. To vse mu je mrzelo, zato se je skrbno izogibal razposajene mladine, ki ga je dobro poznala.
Kdo pa ni poznal berača Fržinca! Komu je pač bila neznana njegova mladost ? Komu so bile neznane njegove čudne navade, komu neznane njegove posebnosti?
Sicer ni bil njegov rojstni kraj vas, ki jo je pravkar zapustil, ne! Doma je bil gori pod Stolom nekje, kakor pravijo, v Smokuču. Ali rodna vas mu je bila neljuba, zoprna, da še slišal ni rad o njej, nikar da bi celo ondi prosjačil. Saj bi ga podili od praga do praga, otroci bi ga preganjali po vasi, gospodinje bi mu godrnjaje pred nosom zapirale vrata, kakor bi ne bil domačin. Tega ne zmore, toliko bi ne prenesel, zato proč od rojstne vasi!
Tako je že večkrat obsojal svoje sovaščane in tudi danes so ga objele turobne misli, dasi niso bile resnične, ampak samo plod njegove bolne domišljije.
Samo enkrat se mu je bila pri Oreharjr izkazala mala nevljudnost, ko so ravno klali. Vse gospodinje pa imajo takrat, kakor tudi pri .veliki peki", več ali manj to slabo lastnost, da so precej nataknjene. Taka je bila tudi mlada Ore-harica. Ko je namreč zagledala Fržinca, kako je kukal skozi vrata v vežo, mu je v svoji nepo-
trpežljivosti nasula v klobuk pest dišečih ocvirkov, rekoč: „Na, da boš prej izginili" To se je beraču zapičilo v srce, da ni nikoli pozabil. Od tedaj se je njegova slaba sodba vsled ene gospodinje raztegnila na vse: proč od te vasi, ki me ne mara, mene domačina, proč v svet, dovolj je velik, da me preživi! In od tistega dne še ni beračil v domači vasi. Sicer je bil poznan v devetih vaseh in še dalje naokrog, a mudil se je najraje v vasi, kjer so bile gospodinje po njegovi sodbi najdarežljivejše in najprijaznejše.
Je pa tudi morala biti gospodinja zares po božji volji, da je ustregla vsem čudnim navadam Fržinčevim. Sicer je bil .Fržinec" samo njegov pridevek, ker pri krstu so mu bili dali za pa-trona sv. Matijo, a ljudje so ga kratko in malo poznali le pod priimkom Fržinec, o katerem nam zgodovina trdovratno molči, kdaj, kje in zakaj ga je prejel.
Fržinec je bil sin edinec uboge vdove iz revne bajte. Očeta ni nikdar poznal. V mladosti je hodil z drvarji po gozdih senčnate Jelovice, sekal les in delal kope. V sobotah se je vračal domov k materi, kateri je bil edina opora na njena stara leta.
A usodepolno leto 1866. ga je ugrabilo. Cesar je potreboval novih moči, krepkih in močnih fantov, s kakršnimi se je nekdaj lahko ponašala gorenjesavska dolina. Mladi drvar jim ni delal sramote. Dasi se je skrival po temnih jeloviških gozdih, čeprav se je starka branila na vse kriplje, so ga vendar vjeli in vtaknili v vojsko Benede-kovo, ki je bila 3. julija pri Kraljevem Gradcu
izjavila, da dela v Završnici sploh niso bila ustavljena, da bodo ista v najbližnjem času dokončana in da se bode v prihodnji sezoni na Bledu že oddajal električni tok.
Ta liberalna blamaža smrdi do neba. In kaj še vse pride 1
POLITIČNI PREGLED.
Kranjski deželni zbor bo imel prvo sejo dne 24. t. m. in bo zboroval do srede oktobra.
Grof Otokar Czernin, zaupnik prestolonaslednikov, je bil v avdijenci pri cesarju. Sluti se, da utegne postati Berchtoldov naslednik.
Delegaciji bodeta zborovali koncem novembra. Govori se, da bode avstrijski delegaciji predsednik Čeh dr. Fiedler.
Pogajanja na Češkem skoro gotovo ne bodo imela uspeha. V Pragi je bil sestanek čeških državnih poslancev. Povabljeni so bili vsi poslanci. Katoliški in socijal-demokratični poslanci niso prišli na sestanek. Govorilo se je na shodu jako ostro proti vladi. Mladočehi so bili še precej prijenljivi in niso hoteli sprejeti predloga agrarnih in radikalnih poslancev, ki so imeli večino in zahtevali, da naj se vladi napove boj in prekinejo pogajanja z Nemci. Zasedanje državnega zbora utegne biti burno.
Malisori so napadli Črnogorce in ubili častnika Spasiča in tri črnogorske vojake.
V Bosni je bila vlada prepovedala ustanovitev klubov stranke prava. Člani Udruge so sklenili, da ne vstopijo v delavno večino, dokler ne bo vlada dovolila pravaških klubov. In vlada se je udala.
Albanija. V Valoni so Grki napravili shod in so se pritoževali nad Avstrijo in Italijo zaradi južne albanske meje. Po shodu so šli pred avstrijski in italijanski konzulat in so klicali: »Dol z Avstrijo! in »Dol z Italijo!" Spopadli so se potem Grki z došlimi vojaki in je bilo 30 oseb ranjenih.
Tudi na Portugalskem se dani. V Ponto Delgadu se je uprlo osem tisoč mož proti vladi, ki je hotela v svojem brezmejnem sovraštvu do cerkve izgnati štiri duhovnike iz župnij. Vojaštvo se je pridružilo kmetom proti vladi.
Škotska bi tudi rada imela homerule, kakor jo ima Irska. To željo Škotske je te dni izrazil shod, katerega se je udeležilo 30.000 oseb.
Vojna med Kitajsko in Japonsko je pred durmi, ker so Kitajci umorili nekaj Japoncev. Tudi Ruska postaja nervozna. Po sibirski železnici se ne prevaža več zasebno blago, ker ima železnica dosti opraviti z vojaškimi transporti.
Rusija bo imela ta mesec v sedmih okrožjih, mobilizacijo za poizkušnjo.
NOVIČAR.
Tiskovno društvo v Kranju bo imelo občni zbor v pondeljek dne 22. t. m. ob 1. uri popoldne v knjižnici »Ljudskega doma".
Katoliški shod v Ljubljani je bil tako nebeško lep in imeniten, da ga ne-le katoliški udeležniki shoda, ampak tudi liberalci ne morejo pozabiti. Še celo pravoslavni Srbi pišejo o shodu dolge Članke.   V »Braniku" je priobči! te dni
dr. Polit • Desanič več Člankov, v katerih bridko obžaluje, da pravoslavni Srbi niso bili povabljeni na naš shod. Pravi, da bi bili Srbi, ako bi bili povabljeni, radi prisostvovali prav dostojno in številno tem svečanostim, bodisi osebno bodisi v duhu. Ta dobri in glasoviti rodoljub — kakor ga imenuje »Slov. Narod" — pa gre še dalje in meni, da bi bili na shod morali biti povabljeni tudi bratje mohamedanske vere, kajti spasonosno je načelo: »brat fe mio, koje vere bio". — Duša, kaj hočeš Še več! Ali bi ne bilo to divno, ko bi bili na Kongresnem trgu Turki sneli svoje tur-bane in se posvetili Brezmadežni, pravoslavni pa vpričo naših škofov podpisali brzojavko v Rim ? Ker pa Slovenci tega še ne upamo doseči, predlagamo dr. Politu, da naj najprej pridejo bratje Mohamedanci na shode pravoslavne vere, in če Srbi to dosežejo, potem bomo Slovenci prihodnjič lože ustregli njegovi želji.
Nacijonalizem je najnevarnejša zmota naših dnij — tako se je izrekel katoliški shod v Lincu. To je resnica ter velja: posebno za tiste, ki hočejo z narodnostjo izpolniti vsled izgubljene vere nastale praznote srca. Narodnost jim naraestuje Boga in v tem smislu, pravi Mahnič, je narodnost poganstvo. Narodnost in vero katoličan lahko spaja, kar se je lepo pokazalo na zadnjem katoliškem shodu v Ljubljani. Slovenski liberalni listi pišejo, da je bil ta shod samo klerikalen, nemški liberalni listi pa pišejo, da je bil samo nacijonalen. Bil je pa oboje ob enem. Bi! je glede vere in narodnosti krasen izraz nepokvarjene slovenske duše.
Na Goriškem bi radi napravili Nemci in Italijani zvezo proti Slovencem. Doslej nemška narodnost na Goriškem ni prišla v poštev.
Dr. P&cak, bivši minister, je umrl v Kutni Gori.
Tržaški škof —Slovan. Liberalni listi poročajo, da je premil. gospoda tržaškega škofa dr. Karlina nedavno obiskal škof Vučič, ki mu je želel, da naj hodi po stopinjah velikega slovanskega škofa Dobrile. Škof Karlin je odgovoril, da je bi! vedno njegpv ideal, videti Hrvate in Slovence popolnoma edine in da bode v dosego tega ideala kot slovanski škof posvetil vse svoje delo. Nemški in italijanski listi se nad to izjavo škofa Karlina zgražajo, češ, da je tržaška škofija italijanska. Kot škof .italijanske" škofije bi tedaj tržaški škof — po njihovem mnenju — moral delati na razprtijo med Hrvati in Slovenci, ne pa za edinost. Pripomnimo še to, da je tržaška škofija po večini slovanska in da si je omenjeno škofovo izjavo najbrže kak čifut privoščil.
Liberalni napredek. Če je kje liberalna vlada, ki skrbi za liberalne šole, je gotovo na Italijanskem. In vendfV se je naštelo pri zadnji ljudski štetvi v italijanskem kraljestvu 13,175.000 ljudi j, ki ne znajo brati.
Vsesokolski shod v Ljubljani bo prihodnje leto. »Sokoli* so hoteli zadnjo nedeljo s cvetličnimi dnevi po ulicah vseh mest na Slovenskem pumpati darove, da bi pokrili stroške za nameravani shod. Ministerstvo pa je cvetlični dan prepovedalo, češ da to ni splošnokoristna zadeva.
Hinavščina socijalnih demokratov. Na
Dunaju so zahtevali socijalistični sodrugi, da morajo biti vse brivnice ob nedeljah opoldne, ob
sramotno poražena od kletega sovražnika, lakom-nega Prusa.
Ta vojska ga je napravila za siroto, ta vojska je povzročila njegovo dvojno revščino. Dvakrat mu je svinčenka hitreje streljajočih Prusov prevrtala vojaško suknjo. A tretja in četrta mu nista prizanesli; ena mu je v desnem komolcu roko zdrobila, druga pa mu je obtičala v trebuhu. Nezavesten je ležal ves tisti dan na bojišču. Šele drugo jutro so ga med drugimi ranjenci prepeljali v bolničnico, kjer je prestal v hudih bolečinah nevarno operacijo. Shujšan, slaboten in pohabljen se je vrnil v domačo vas. Tu pa je prejel nov udarec, ki je bil siinejši, nego ona dva, ki sta mu jih zadali sovražni kroglji. Mati njegova, ki ga je tako ljubila, je vsled njegove izgube vedno bolj hirala. Ko pa je izvedela novico o porazu in bridko resnico o nesrečnem sinu, jo je to spravilo pod zeleno rušo. Sin pa, ko je stopil pred domačo bajto, je sprejel namesto materinega pozdrava na pragu hiše pajče-vine, ki jih je bil napredel pajek nad vhodom.
To je bil prehud udarec za ljubečega, a oslabelega in pohabljenega sina, udarec, ki ga ni prenesel. Zmedlo se je revežu v glavi in nikdar več se mu ni popolnoma vrnila zdrava pamet. Z zdravo levico je Cesto krilil po zraku, stiskal trdo pest in žugal ž njo proti nebu, kakor bi hotel pretiti celemu svetu s poginom. Desnico je bil nad komolcem izgubil, v trebuhu pa je pogosto čutil velike bolečine in baš takrat se je t bnašal nenaravno.
Govoril ni prav nič z nikomur drugim, kakor s starim Goričnikom jin s staro Flisovo Mico, ki mu je bila po mišljenju najbolj sorodna in ki je opravljala enak posel, kakor on sam. Z njo, so pravili, se je pa precej pogovarjal, ako sta se srečali njuni poti pri beraškem poslu.
V hišo ni stopil Fržinec nikjer drugod kakor pri Goričniku. S tem pa sta se dobro razumela, saj sta bila skup na vojski. Fržincu pa je ugajala Goričnikova hiša, ki je biln bolj na samem, blizu gozda, skozi katerega je že večkrat pri-krevsal, ako ga je prjganjala noč, in se je vsedel pred hišo na klop, čl je bilo Še vse zaprto.
Sicer pa ni bil Izbirčen. Velikokrat je prenočil pod milim nebom, še večkrat pa v Štan-tarjevem hlevu pri Peračici. Tam se je zaril v seno a!i steljo in sladko spal do ranega jutra, saj ni bil nikomur v nadlego.
Pri svojem poslu je tedaj Fržinec pred veznimi vrati stal in Čakal. Ako pa le predolgo ni bilo milodara. se je prestopil dvakrat, trikrat, pokukal skozi vrata v vežo ali pri oknih v pritličje in odšel brez mrmranja, brez srda v srcu. Kadar pa je dobil dar, se mu je razjasnil sicer mračni obraz, oči se zaiskrile, s prsti leve roke je kakor šolarček veselo pok ni i in odšel ter si dobro zapomnil hišo.
Nadlege ni delal nikomur; vsakomur, o katerem je mislil, da mu je neprijazen, se je raje izognil v širokem ovinku, mesto da bi ga srečal.
(Konec prih.)
delavnikih zvečer pa ob 8. uri zaprte. To so dosegli. Toda največja sleparija je pri tem to, da ravno sodrugi prihajajo po osmi uri in ob nedeljah po dvanajsti uri v brivnice in s tem kršijo sklep, ki so ga sami povzročili. To se pravi norce briti iz brivskih pomočnikov, ki so vsled tega silno ogorčeni nad hinavsko socijalno demokracijo.
Dunaj je še precej krščanski. Na Dunaju hodijo moški tudi po noči častit sv. Rešnje telo v cerkev M. B. na Bregu. Nedavno se je bilo zbralo k češčenju 1400 mož.
Prava veda vodi k Bogu. Anglikanski profesor na slovečem oksfordskem vseučilišču, pastor Ekins je po temeljitem proučavanju katoliške vere pristopil v katoliško cerkev. Naši na-polizobraženci, ki hočejo biti inteligenca, pa se v svoji nadutosti obračajo od cerkve.
Evharistični shod se je vršil v Turinu na Laškem pod vodstvom ondotnega nadškofa, kardinala Rišelmija. Navzočih je bilo 50.000 katoličanov.
Desetletnica k. s. izobraž. društva v Preddvoru. Izobraževalno društvo v Predvoru je praznovalo v nedeljo 14. t. m. desetlenico svojega obstanka in je lepo proslavilo ta spomin. Vsa vas, posebno župna cerkev, se je odela v praznično obleko in je slovesno vzprejela tuje goste. Slavnosti so se udeležili »Orli" kranjskega okrožja in zelo veliko ljudstva. Domači g. župnik in g. nadučitelj sta pozdravila goste in razložila pomen slavnostnega dne. Glavna točka sporeda je bila igra »Peter Sigmajer, tirolski junak", ki nas je prestavila za sto let nazaj v dobo francoskih vojska. Grajska dvorana je bila natlačeno polna. Igra zahteva vrlo izurjenih moči. Nekateri so dosti dobro pogodili svoje vloge, za novince pa je igra vsekakor pretežka. Med dejanji je neumorno svirala kamniška godba na lok. V nedeljo, dne 21. t. m. popoldne se bo predstava ponovila. Izobraževalnemu društvu v Preddvoru želimo, da se vedno krepkeje razvija in vedno lepše procvita za izobrazbo in probujo ljudstva.
Raznotero iz Tržiča. Tržiški .Orel" se je po 17. članih udeležil minolo nedeljo desetletnice izobraževalnega društva v Preddvoru. — Poročil se je br. Franc Kralj z Ivano Zupan. Ženin in njegovo moško spremstvo je bilo v orlovskem kroju pri poroki. To je bil prvi slučaj pri nas, da je ženin prišel kot »Orel" k poroki. — Občinski odbor je sklenil v zadnji seji, oddati javno tehtnico v delo g. Ivanu Rebeku, ključavničarju v Celju. — Sklenil je pospešiti vso zadevo za zgradbo nove slovenske šole, ki naj bi se zidala že prihodnje leto. Deželna banka bo posodila potrebno vsoto. Dosedanjo staro šolo prevzame ' najbrže država. — Pregledal se je načrt za klav nico, ki se bo zgradila na občinskem svetu na .Faberki", in se je odobril. — Z zgradbo mo-stičev čez Mošenik se počaka, da reši to zadevo deželni odbor. — Nekaj oseb je bilo sprejetih v domovinsko zvezo, nekaterim ubožcem se je podelila mesečna podpora. — Nova nemška šola je zgrajena. V torek se je pričelo v novih prostorih s peukom. Žal, da se je dalo več slovenskih starišev zapeljati, da so oddali svoje otroke v ponemčevalnico. Strogo bi moralo biti zabra-njeno, otroke, ki so slovenskega rodu, sprejemati v popolnoma nemško šolo.
Za kolero je umrl v Nišu srbski polkovnik generalnega štaba Milovan Nedič, ki je bil divi-zijski poveljnik v obeh vojnah.
Veliki manevri na Češkem so se vršili od dne 14. t. m. okoli Tabora. Prišel je tja tudi prestolonaslednik Franc Ferdinand. Vodstvo vaj je prevzel prestolonaslednik, ki je bil pred kratkim imenovan za glavnega nadzornika vse oborožene sile.
Združenje cerkva. Za združenje pravoslavne cerkve s katoliško cerkvijo je grofinja Polocova v Lausanne na Francoskem sklicala sestanek, katerega so se udeležili tudi princ Maks Saški ter ruska višja duhovnika Orlov in Ljubinov. — V Sofiji je bil shod makedonskih in traških begunov, ki so sklenili, da se store koraki za združitev makedonskih Bolgarov s katoliško cerkvijo. Bolgari, ki so prišli pod Srbe, se boje, da bo njih cerkev preganjana.
Bojkot pratike. .Dan" piše, da naj liberalni trgovci „ Družinsko pratiko" popolnoma prezirajo, ker je razprodaja te pratike samo na korist klerikalcem. Na čegavo korist pa liberalci prodajajo molitvenike?
Socijalni demokratje in bogastvo. Po svojem časopisju hujskajo rdečkarji kaj radi proti cerkvi in njenemu navideznemu bogastvu. V svojem taboru pa imajo ljudi, ki so neizmerno bogati, a teh nočejo videti. Znano je, da zaslužijo voditelji dunajskih rdečkarjev dr. Adler, Au-sterliz in drugi na leto po več kot 30.000 kron. Nedavno je umrl vod;'^lj nemške socijalne demokracije Bebel. Bil je po svojem poklicu strugar-ski pomočnik. Govoril je na svojih shodih vedno proti kapitalistom, proti bogastvu Cerkve in duhovnikov. In glej spaka! V oporoki je zapustil svoji hčeri ogromno premoženje, namreč 937.500 frankov, torej malo manj nego cel milijon. Bebel sam masten kapitalist je nastopal zunaj vedno proti kapitalistom. Taki so voditelji rdečkarjev !
priloga „Gor«n)cu" štev. 38 U 1.1913.
Izobraževalno društvo „Kranj" uprizori kovnih predmetov tudi v splošni izobrazbi. Ker
v nedeljo, 21. t. m. ob 8. uri zvečer v »Ljudskem se je tekoče leto šolsko poslopje popolnoma
domu" v Kranju lepo, iz življenja gorenjskega prenovilo in si je vodstvo nabavilo mnogo naj-
ljudstva vzeto, petdejanjsko narodno igro Fr. Ster- novejših učnih predmetov, zato smemo upati
žaja: »Upor Bohinjcev". S tem otvarja društvo najpopolnejših uspehov. Voditeljica šole se je
svojo gledališko sezono in vabi vse prijatelje društva k obilni udeležbi. Igra se bo 28. t. m. ponavljala. Vstopnina je navadna. Vstopnice se dobivajo v .Iliriji" in zvečer pred predstavo pri blagajni.
V trajen spomin posvetitve ljudstva Brez madežni ob priliki katoliškega shoda naročite veliko trobarvno podobo Brezmadežne z besedilom posvetitve. Cena veliki umetniški podobi skupno s poštnino samo 1 K. — Naročite več podob skupaj! Naročila sprejema pisarna katoliškega shoda v Ljubljani, Ljudski Dom! Prodajajo se pa tudi v knjigarni »Ilirija" v Kranju.
Županstvo Naklo pri Kranju je izreklo na podlagi enoglasnega sklepa občinskega odbora z dne 14. sept. t. 1. gospodu deželnemu glavarju dr. Ivanu Šušteršiču vsled napadov po liberalnih časopisih svoje visoko spoštovanje in ljubezen ter mu je obenem čestitalo k njegovi 50 letnici.
»Gasilski vestnik" se imenuje novi list, ki je začel izhajati v Ljubljani in je glasilo »Kranjske dežtine gasilske zveze". Izhaja šestkrat na leto ter se pošilja Članom zastonj. Naročnina znaša na leto 2 K. List je spretno ure-jevan. Upanje je, da bo ta list povzdigl gasilstva mnogo koristil, vzbudil v gasilcih vnemo in ve
izučila v vseh strokah gospodinjstva na Bavarskem in zna šolo uspešno voditi. Zato naj nobeno dekle ne zamudi priložnosti, če se želi izuriti v gospodinjstvu.
Llnico zaprli. O. Tomaž Pavšlar je začel priobčevati svoje storije o vodnih silah v »Zarji". Sedaj vprašuje .Čegav je Lajh?" Glede tega vprašanja so v »Narodu* iz (gg. Kokalju in Maj-diču) znanih vzrokov linico zaprli. »Zarja" odklanja odgovornost za Pavšlarjeve trditve in dostavlja. »Ali če zapirajo človeku, ki je v takem obupnem boju, vrata povsod, se nam zdi primerno, da mu omogočimo, da razloži svoje križe".
V Olševku nad Kranjem je umrl danes, v petek ob šestih zjutraj, po kratki bolezni on-dotni šolski voditelj g. Leopold Ferjan, v starosti 37 let. Na tej šoli je služboval 14 let. N. v m. p. 1 Nesreča. Pri gradnji vodovoda v Čirčičah pri Kranju je včeraj dinamitna mina pri razsireljanju skal močno poškodovala dva delavca. Prvo pomoč jima je dal tukajšnji okrožni zdravnik gosp. dr. Edv. Globočnik.
Družba sv. Mohorja. D.užba sv, Mohorja v Celovcu je ravnokar pričela razpošiljati družbene knjige za leto 1913. Cenjeni udje prejmejo letos naslednji književni dar: 1. Koledar za leto 1914. 2. Pravljice. 3. Mlads Breda. 4. Zgodovina
selje do poklica ter sploh s pomočjo deželnega   slovenskega naroda, 3. zvezek. 5. V tem znatne
odbora napravil red. Liberalci so menili, da je gasilstvo »gmajna", kjer smejo pasti svoje buše.
Kapelnik kranjske godbe g. Wlassak zapusti Kranj in pojde za k-»pelmka v Novo Mesto.
Kolera. Dunajski zdravnik dr. Klinger je na poti iz Niša v Vukovarju umrl za kolero.
Prešernova koča na Stolu bo zatvorjena dne 28. septembra. Če bo ugodno vreme, priredi Kranjska podružnica S. P. D. 27. septembra izlet na Stol — zadnji v tem letu.
V Dupljah se je 14. t. m. ustanovila podružnica .Kmetijske družbe".
Oblak se je utrgal pri postaji Konjiči v Bosni. Bil je tak naliv, da je železniško progo v daljavi 600 m zasulo s kamenjem in zemljo 2 m visoko.
Nad bohinjskim tunelom delajo na hribu naprave, da se bo odvajala voda po hribu doli in se ne bo stekala v tunel. V višini 1350 m bo zbirališče vode in odtod drže žlebovi v dolino.
Razstava živine je bila pretekli teden na Dunaju. Razstavilo se je 2000 glav govedi in mnogo drugih živali. Ministrstvo je dovolilo za razstavo 75.000 kron.
Prof. dr. Murko je v počitnicah lovil v Bosni naiodne pesmi v fonograf in je fotografiral kakih 20 narodnih pevcev guslarjev.
Shod rekrutov, ki je bil zadnjo nedeljo iz kranjske dekanije pri Sv. Joštu, se je dobro obnesel. V cerkvi je imel govor č. g. ravnatelj I. Traven, zunaj cerkve pa č. g. superior K. Kokolj ter gg. jurista Perne in Basaj. Fantov je bilo nad 100 in so bili veseli. Bo kazalo tak shod prihodnje leto zopet napraviti.
Dobavni razglas. C. in kr. garnizijska me-nažna komisija v Lvovu naznanja trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani, da potrebuje za leto 1914 med drugimi tudi sledeče predmete: pšenično moko, pšenični zdrob, krompir, riž, češpljevo čežano, poper, papriko, cimet, dišave, sladkor, kis, makarone, fižol, grah, proseno in ajdovo kašo, ječmen, koruzno moko, koruzni zdrob, svinjsko mast, slanino, rastlinsko mast, kavo, kakao, cikorijo, kislo zelje, rdečo peso, Čebulo i. dr. Pismene ponudbe je najkasneje do 14. oktobra 1913, 12. ure opoludne poslati c. in kr. garnizijski menažni komisiji v Lvovu. Dobavni razglas s ponudbenim vzorcem ter uzančni zvezek so v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani na vpogled.
Sprejem gojenk na deželno, kmetijsko gospodinjsko šolo na Vrhniki. Dne 1. novembra t. 1. se prične novi zimski tečaj, kateri bode trajal 6 mesecev. V tečaj se sprejemajo iz vseh dežel deklice, ki so dovršile 16 let. Dekleta morajo stanovati v zavodu, kateri je pod vodstvom šolskih sester, in plačajo za hrano, stanovanje in drugo mesečno 30 K. Pouk je brezplačen. Dekleta se učijo v vseh strokah gospodinjstva, posebno pa: vzgojeslovje, zdravstvo, domače knjigovodstvo, za gosdodinjo neobhodno potrebno računstvo, poslovno spisje, kakor tudi praktično in teoretično gospodinjstvo, vrtnarstvo, sadjarstvo, živinorejo, prašičjerejo, mlekarstvo, pe-rutninarstvo, kuhanje, pranje, likanje, šivanje, krojno risanje i.t. d. Na zavodu poučuje sedem učnih moči in poleg šolskih sester še deželni kmetijski veščaki. Ta gospodinjska šola je največji zavod te vrste na ^venskem in ga je priporočati vsem onim kmečkim dekletom, ki se hočejo temeljito v kratkem času In z malimi stroški izobraziti v gospodinjstvu. Posebno se šola piiporoči različnim ženskim društvom, da opozorijo spretna dekleta na ta zavod, ker jim bodo po dovršitvi tečaja dobre sodelovalke in vaditeljice društev. Gojenke se uče poleg stro-
nju boš zmagal. 6. Krščanska mati (molitvenik). Kdor je doplačal 60 viharjev za brošuro, oziroma 1 krono za vezan izvod, prejme: Zorislava. Družba se bo potrudila, da prejmejo častiti udje knjige kolikor mogoče hitro. Letošnje knjige se bodo razposlale po sledečem redu: 1. Amerika, Afrika in Azija. 2. Krška škofija. 3. Razni kraji. 4. Ljubljanska škofija. 5. Goriška nadškofija. 6. Tržaško koprska škofija. 7. Lavantinska škofija. Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v tisti dekaniji alt župniji, v kateri se je vpisal. Na poznejše izpremembe stanovališča se pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozirati. Cenjene gospode poverjenike nujno prosimo, naj po prejemu »aviza* pošljejo takoj po knjige na železniško postajo, da ne bo sitnih reklamacij, ki povzročajo družbi samo zamudo in nepotrebnih stroškov. Vsem čč. gg. poverjenikom, ki prejmejo po železnici po več zabojev, vljudno naznanjamo, da se nahaja zapisnik udov vedno v zaboju z najnižjo številko., Vsakemu zavoju so tudi priložene vpiiovaine pole in potrdilni listki za prihodnje leto. Stroške, katere so imeli čč. gg. poverjeniki za odposlatev denarja in prejem knjig, morajo jim posamezni udje povrniti. One čč gg. poverjenike, ki dobivajo svoje knjige neposredno v družbini tiskarni, prosimo, naj čim preje pošljejo po nje, da nam zavoji ne zastavljajo pre-potrebnega prostora.
Družba sv. Mohorja v Celovcu. Fižolov strok, ki je zrasel v Kranju, nam je poslal nekdo na ogled. Strok je dolg 35 cm.
Škodljivost alkohola. Na Ogrskem sta dva zdravnika preiskala kri pijancev in sta dognala, da uživanje alkohola zastrupi rdeča krvna telesca za tnliko časa, dokler alkohol deluje.
Socijalna demokracija v Ameriki nazaduje. Iz ameriškega rdečega časopisja se izve, da so izgubila socialistična društva v Ameriki tekom enega leta 45.000 članov. V tem času so prenehali izhajati štirje rdečkarski časopisi. — Tudi v Ameriki prihaja delavstvo počasi do spoznanja, da je ni bolj sleparske stranke, nego je socijalistična. Da bi le tudi naše delavstvo kaj kmalu to uvidelo
Veselja dan je vedno dan .žrebanja za onega, ki kupi turško srečko ter ž njo zadene enega izmed glavnih dobitkov po 400.000 ali 200.000 frankov. Tak dan bo zopet že 1. oktobra 1.1. Ker vsaka srečka mora zadeti, zato jo z mirno vestjo priporočamo v nakup vsakomur, ki hoče svojo srečo poskusiti s srečko, kajti če se mu že ne pripeti glavni ali drugi večji dobitek, dobi v obliki najmanjšega dobitka večji del, s prodajo srečke v doglednem času pa tudi ves za njo izdani denar nazaj. Turške srečke so tedaj najmanj nevarna loterija, obenem pa varna hranilnica, ter je ni druge srečke, ki bi se v tem oziru mogla ž njo primerjati. Mesečni obrok za turško srečko znaša samo 4 krone 75 vin. Kdor pa si hoče upanje na dobitke zvečati, ta naj poleg turške srečke naroči še izborno srečko italijanskega rudečega križa proti mesečnemu odplačila po 6 kron. — Naročila sprejemajo in pojasnila dajejo za »Slovensko Stražo" g. Valentin UrbančiČ, Ljubljana. Kongresni trg 19, in vsi njeni sotrudniki po deželi. Naročajte le po posredovanju .Slovenske Straže", pa ne bodete varani in oškodovani!
Velika povoden) je bila pretekli teden zopet v Galiciji. Dež je šel neprenehoma 30 ur. Veliko vasi je bilo pod vodo. Ljudstvu preti lakota, ker je bila ta povodenj letos že sedma v ti deželi.__
Kdor takoj polile fl krono
bo dobival »Gorenjca" do konca leta.
NOVEJŠE VESTI.
Dunaj, 18. septembra. Komisija, ki je šla določevat južnoalbansko mejo, obstoja iz 100 avstrijskih in 100 italijanskih vojakov. — Essad paša dela viadi v Valoni vedno večje preglavice, ker hoče Drač napraviti za glavno mesto Albanije.
Carigrad, 18. septembra. Mirovni zapisnik se bo podpisal v soboto. Bolgari so hudo udarjeni. Najbolj žalujejo, da so izgubili Dirnotiko.
Italija nastopa. Zunanji minister di San Giuliano je sklical poseben svet, ki naj razsodi: ali in v koliko kršijo odloki tržaškega namest-ništva pravice v Trstu bivajočih podložnikov.
V Albaniji uganja burke Essad paša, ki kot notranji minister noče iti v Valono te«- grozi, da se bo severna Albanija ločila od južne, če se vlada ne preseli v Drač.
V Tripolitaniji imajo Italijani še vedno boje z vstaši. V zadnjem boju te dni so Italijani sicer zmagali in pobili več vstaških poglavarjev, sami so pa izgubili generala Torellija in še dva častnika ter 28 mož, več mož je bilo pa ranjenih.
SLOVSTVO.
Knjige »Družbe sv. Mohorja" za 1. 1914.
Zorislava. Povest iz davnih dni. Spisal Starogorski. Mohorjeve knjižnice II. zv. — Snov, ki jo je izbral Starogorski v »Zorislavi*, je jako hvaležna. Ogrodje zanjo mu je dala v Mohorjevem koledarju pred leti iziila črtica »Blago-vestnika". Starogorski pripoveduje neprisiljeno, in bo povest preprostim ljudem ugajala. Seveda je drugo vprašanje, kako da umetniški povest zadovolji. Po moji sodbi ne more zadovoljiti iz sledečih razlogov: Prvič 1 Starogorski je kar se tiče gotovih umetniških pravil, velik diletant. Njegova povest ne pozna niti najprimitivnejše tehnične postave, da bodi vsaka povest, slika gotovega procesa, da prikaži gotov dogodek v danih smereh zapletka in razpletka, gradacije dejanja, višine in niveliranja v po vzročno katastrofo. Starogorski pozna zap^tljaj, pa ga na mestu reši, ko da se boji, da ne pozabi pozneje rešiti ga. Povest iz samih takih zapletkov ni nikak umetniški koncept, ni znak ne truda ne sposobnosti, nego zgolj tehnične pisateljeve omejenosti. Drugič! Starogorskega prikazane osebe niso nikaki ljudje. To so šifre, imena brez krvi, brez mesa, brez individualnosti, brez nujnosti. V Stražimiru je pač hotel Starogorski naslikati starega poganskega Slovana. Toda, kako. S tem. da skozi polovico povesti mož grozovito rezonira in renomira proti Krištu. Patos —, ali osebe nI. Edini godec Zoran je deloma nekaj konkretnejši, je, recimo zelo konkreten, pa oh 1 Iz mesa je rezan Finžgar • jevemu Rad o vanu, da je že kar preveč. Finžgar-jev »Pod svobodnim solncem" je sploh Stato-gorskemu velika šola, katere seveda ni niti od daleč doštudiral. Kajti, tretjič! Starogorski nima o zgodovini, o kulturi dobe ni pojma. On piše o kipih, ki naj jih je Stražimirova hiša polna. On piše o pol golih poslanikih Rastislavovih v Bizanc, potem ko je srečno po Finžgarju prav zgodovinsko podal moralo o Carigradu, pobeljenem grobu (St. 49—51). On piše o »mami", o čutarah vina, ko da so stari Sloveni žehtali vipavca kar na debelo, on piše o vračih, kakor o modernih zdravnikih, ki zdravijo — rad bi vedel, odkod Starogorski to ve — s hrenom, mesto z sal-miakom. Kjer je S. zgodovinski, je leseno neroden, da, toliko nespreten, da si mora z dati pod črto pomagati. Deloma nudi jezik napake v besednem redu. — Ob tej priliki izrazim: Kdorkoli pišeš povest za ljudstvo, ne misli, da taki povesti ni treba umetniškega značaja, da je za ljudi vse dobro. Slavni odbor »Družbe", neusmiljeno zavrni vsako diletantsko povest!
Dr. FrenH.
Pravljice. Spisali Utva in Mira. Ilustrirat V. Cotič. — Družba je poklonila v tej knjigi zares okusno opremljeno knjigo. Ilustracijski del zelo zadovolji, dasi ni slovenskega v ilustracijah — nič. Cotič je še preveč otrok akademije, ali izredno vesten in fin, v čemer daleč nadkri-ljuje Koželja in Šantla. Z ozirom na globokott je seveda Vavpotiču jedva sličen. Zdi se mi, da je v sorodu češkemu ilustratorju .Očenaša", vsaj od daleč. Vsekako se je predstavil zares salonski. Kar se tiče tekata, »Pravljice4 večinoma nikake pravljice niso, nego basni, živalske In rastlinske. Sicer pa se nam zdi, da je U t v a bolji zadela ton pravljice; posnema namreč Milčin-skega ritmiko, kar naj bi bila raje opustila, ker se ji ni posrečilo in dela njen jezik vtis, ko da je glede besednega reda za štirideset let nazaj. Iz njenih pravljic zveni dokaj epičnejii ton nego iz onih Mire, ki pa nadkriljuje Utvo v jeziku« modernem opazovanju in spretnem antropomor-fiziranju. Tako se vrline in hibe ene in druge krijejo in je vtis knjige prav zadovoljiv. Seveda je veliko vprašanje, ali bo imel otrok od teh pravljic tisto, kar ima od pravih. Dekadenca v naši liriki in Ganglov »Zvonček" sta tozadevno veliko zakrivila. — Zakrivila sta, da sta zavlekla mladinske pisatelje v maniro, misliti, da otrok misli in Čustvuje g u Milno ko nervozen poet To ni resi Ce je koma treba, mladini,
otroku je treba realne hrane. Realnost pravljice pa je grotesknost. Ali nimamo Levstika? In Milčinskega? Čemu potem subtilno ljubkanje z naravo, ki ni drugega ko zvok, fraza brez otroku potrebne sociativne stvorifeljnosti predstav! Niti MeSko tozadevno ni na pravem potu v svojih .Mladim srcem", kakorkoli — čast mu — vč, da je Bog vendar najvišja predstava, ki naj jo otrok živi. Rusi niso zaman globoki in veliki misleci: ne uče se otroci tam o paljčkih in metuljih, nego apokrifne legende bero\ Zato imajo Rusi Dostojevske in mi imamo — Aškerčevo čitanko. Dr. Pregelj.
Poučni del.
Zglavje pri postelji ne sme biti previsoko. Ako »maš visoko zglavje, ne morejo pljuča in srce prav delovati, ker je vrat preveč upognjen in ves prsni koš stisnjen. Že otroke treba navaditi na nizko zglavje in jim ne tiščati mnogo blazin pod glavo. Nizko zglavje naj ima]o tudi tisti, ki imajo kratko sapo. Le jetični, ki so skoro brez pljuč, morajo imeti visoko zglavje.
Nervozni ljudje večkrat dobijo slab želodec. V zgornjem delu želodca se nabirajo plini, kar prihaja odtod, da se dela od želodčnega soka preveč solne kisline, ki draži čreva in zapira prehod iz želodca v čreva. Plini v tem slučaju včasih uhajajo skozi usta ali pa vsaj napravljajo kolcanje. Rabijo se zato bolezen magnezijski odvajalni preparati.
Kamni v žolču. Komur žolč,prav ne deluje, se mu začno delati kamni. Če se ženske trdo prepasujejo se lahko začne ta bolezen, ki ima pa seveda tudi mnogo drugih vzrokov.
Na bakrenih in medenih posodah se rad dela volk. Take posode treba dobro snažiti. Niti malo časa naj ne bode jed v posodi, v kateri se je pokazal zeleni volk, ki je hud strup.
Mrzlih brzda ne devaj konju v gobec, če so bile na hudem mrazu. Premrzla brzda lahko konju jezik pricvrkne in omaji. Imej tedaj brzde v hlevu na gorkem, ali pa jih ogrej, predenj jih konju vtakneš v gobec.
Bolni na srcu naj se večkrat na dan vlc-žejo za kakih deset minut na kak divan, ali pa ob lepem vremenu na trato na prostem, in naj nekoliko bolj globoko dihajo, kakor po navadi. Kdor ima slabotno srce, naj gibanja ne pretirava, pač pa je dobro, če si da včasih masirati roke, noge in stran nad srcem. Kolikor je mogoče, naj se tak varuje alkohola in sploh vživanja pijače, da nima srce nepotrebnega dela. Koristno je umivanje života vsak drugi dan z vodo, ki ni prehladna.
Izvrsten klej narediš tako: vzemi štiri dele lima, ga namoči v petnajstih delih hladne vode, potem polagoma segrej, da se lim raztopi, nato mešaj in pridelaj 65 delov kropa. V drugi posodi zmešaj 30 delov izkuhanega škroba v 20 delih hladne vode, da dobiš mleku podobno tekočino brez kep. V to se vlije tekočina od lima, ki se kuha, in vse skupaj ostane pri ognju 10 minut.
Klej za steklo je takozvani ribji klej. Namazi s tem klejem steklo tam, kjer je počilo, in pritisni k drugemu steklu tako, da gre skupaj. Ko se posuši, zopet drugi kosec prikleji. Če pa pride steklo potem v vodo, klej spusti.
Težke omare ni lahko prestavljati po sobi. Na tleh se lahko poznajo drse, ko jih porivaš naprej. Podloži tedaj pod omaro kako preprogo in vlecl do določenega mesta omaro s preprogo, eden naj pa zadej potiska. Tako tla nič ne trpe.
Za drobne kosti.
Otroci, kateri se branijo vživati ribje olje, imi\o posebno radi Scottovo emulzijo iz ribjega olja. To je vzrok, da zdravniki priporočajo in zapisujejo Scottovo emulzijo mesto navadnega ribjega olja, ako je treba malim bolnikom sredstva, katero krepi kosti. — Velika hvala gre izborni sestavi Scottove emulzije, ker vsebuje ista take sestavine, katere tvorijo in krepijo kosti ter dajejo moč mlademu organizmu.
Otročiči poskušajo kmalu poslavljati se na noge ter tudi v kratkem tekajo veseli semintja. Odločite se torej dajati tudi Vašim bledim, nežnim otročičem dobro, lahko prebavljivo Scottovo emulzijo, ker ista jih bo spremenila v rudečelične in vesele. Seveda samo Scottova emulzija in nobena druga. 3
Cena originalni steklenici S K 50 vin. Dobi se v vseh lekarnah. Kdor posije 60 vin. v 7.namkah na SCOTT * BOVVNE, G. m. b. H., Dunaj, VIL, in se sklicuje na ta Časopis, dostavi se mu 1 pošilja t« v potom lekarne za poizkuanjo.
PISARNA za urejevanje splošnih gospodarskih zadev
J. Rozman, Kranj.
Uiskarna »diskovnega društva" v pranju
uljudno naznanja vsem krojnim šolskim svetom, da ima v zalogi šolske tiskovine ter da se iste naročajo samo v tiskarni. Vsa naročila izvršuje točno, lično ter po najnižjih cenah. Jstotako priporoča tudi lastno, lepo urejeno knjigoveznico za . vezavo šolarskih knjižnic in drugih knjig po zelo nizkih cenah.
Nekaj delavcev dobi delo.
Vzame se hlapec v službo.
Več pove upravništvo .Gorenjca".
Gospodična Katinka lupit
izprašana učiteljica
prične s 1.oktobrom s podučevanjem
francoščine, laščine in nemščine, eventuelno v kurzih po 2—5 oseb. Podučuje tudi gla-sovir in petje.
Vsppejmejo se 3 gospodje
: na dobro hrano : in lepo stanovanje
Vpraša naj se v novi hiši g. Fuso v Kranju.
Spominjajte se pri vsaki priliki ..Slovenske Straže"!
I. Denarni promet: izposiovanje po
sojil v vseh oblikah. — Prevzem kapi-talij in njih pupilarnovarno nalaganje. — Ranžiranje insolvenc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev. — Izdaja uradnih borznih kurzov.
II. Informacijske zadeve: izdaja
trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
III. izterjevanje terjatev: izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — In-kaso menic.
IV. Promet z nepremičninami:
Posredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V. Tehnično-komerc. zadeve:
Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. — Instalacije. — Načrti in proračuni.
VI. StrokOVni naSVeti v vseh navedenih zadevah.
Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago. 129 52—7
Zobozdraunlšhl In zobo-::     tehniški atelje ::
Dr, Eclv, Globočnik, okrožni zdravnik in zobozdravnik, in Pr. Holzhacker, konc. zobotehnik
V KRANJU
v HlebSevi hiši, nasproti rotovža, je slavnemu občinstvu vsak delavni dan od 8. ure zjutraj do 5. ure popoldne in ob nedeljah od pol 8. ure zjutraj do 11. ure dopoldne izven velikih praznikov na razpolago. 16 52—36
Izjava.
Podpisani Miha Poličar, posestnik v Naklem, sem v štev. 33. tednika „Sava" z dne 16. avgusta 1913 na četrti strani objavil pod naslovom „Iz Naklega" dopis, v katerem trdim, da je Vinko Černilec, posestnik v Naklem št. 46, o priliki nove maše svojega sina, mene potegnil čez tri stole in da so me nato vlekli na prosto proti mojemu domu kakih 200 do 300 metrov po blatu. Ker vse to, kar sem tam pisal o Vinku Černilcu ni resnica, svoj dopis, v kolikor se isti tiče Vin-kota Černilca, preklicujem in obžalujem, se zahvaljujem Vinku Černilcu, da mi odpušča kazensko preganjanje in dovoljujem, da se ta izjava objavi v listih »Gorenjec" in „Sava". V Naklem, dne 10. septembra 1913.
Miha Poličar,
Prostovoljno gasilno društvo v Naklem naznanja pre-žalostno vest, da je njen zelo marljivi in od članov ljubljeni načelnik, gospod
Anton Voglar
posestnik v Malem Naklu St. 1
v četrtek, dne 18. septembra 1913, zvečer ob 11. uri nenadoma preminul.
Pogreb dragega pokojnika bo v nedeljo, dne 21. septembra, zjutraj ob pol 9. uri na domače pokopališče.
Lahka mu žemljica in blag spomin!
V NAKLEM, dne 19. septen.  11913.
Žalujoči gasilci.
Odvetnik
dr. Janko Savn i k
je otvoril svojo pisarno v Jrstu JYova ulica št. 11, prvo nadstr.
1411:2-2
Za smeh in kratek čas.
Izvišje dekliške šole. Učitelj: »Gospodična Ema, ali Vam je znan razloček med kemijo in fiziko? — Ema: „Če se pri poizkusu steklenica razpoči, je kemija; če pa ostane cela, je fizika."
Dobrovoljni obešenec. Obsojenec, ki je imel biti obešen, vidi, kako ljudje naprej hité in se drenjajo proti vislicam. „Nikar tako ne hitite", — jim zakliče — »saj ne bo nič, dokler mene ne bo tam!"
V šoli. Tonček se ni dobro naučil zgodbe o stvarjenju sveta. Pri izpraševanji je marsikaj napak odgovoril in učitelj ga zapre. Ko ga doma poprašajo, zakaj da je bil zaprt, odgovori: »Zato, ker sem pri stvarjenju sveta nekaj napak naredil!"
Dejansko potrdilo. Trgovec svojemu agentu: »Ali noče Zupanec nič več pri nas naročiti?" Agent: »Rekel tega sicer ni, ampak njegovo ravnanje kaže na to!" — Trgovec: »Kaj pa je naredil?" — Agent: »Vun me je vrgel!"
Navidezna konkurenca. Mizarju, ki je orgije popravljal, očita orgljarski mojster, da mu dela konkurenco. — »O ne," odgovori mizar, »ravno narobe. Če jih še enkrat dobim v roke, bodo čisto zanič in vi dobite nove v delo!"
Denarja ni
draginja je vedno večja, zaslužek pa majhen. Ako hočete z malim trudom gotovo 10 do 20 K na dan zaslužiti, pošljite za pojasnilo v pismu pet znamk po 10 vinarjev in svoj natančen naslov na
Josip BatiC    144 6—1 Ilirska Bistrica 21, Kranjsko.
Najvarnejše najugodnejše se naloži denar v
% J odslot. pupilarno varnih zastavnih listih in komunal« nih zadolžnicah
Kranjske deželne banke v Ljubljani
za katere Jamči Kranjska dežela.—Komadi po K 100, 200, 1000, 2000 In 10.000.
340 86
80.000 parov čevljev
4 pari  za  samo K 8.4SO
Radi zastanka plačila pri nekaterih velikih tovarnah mi je bilo naročeno, da naj razpečam veliko množino zaloge globoko pod tovarniško ceno. Zato prodam vsakemu 2 para moških In 2 para ženskih čevljev na zadrgo, zbiti z žreblji, rujavo ali črno usnje, zelo elegantne, novejše oblike, velikost po številu centimetrov. Vsi 4 pari čevljev stanejo K 8*50.
Razpošilja se po povzetju.      113 12—11
D. WULKAN, Krakau (Oestr.)
Isaka 3.—644. Zamenjava dovoljena, tudi denar se vrne.
Rudolf Rus
urar in trgovec z zlatnino in srebrnino
u HRHltJll poleg lekarne.
lisa o to stroka spadalofia dela se lzor-šulelo toCno, natančno In po solidnih cenah. Ceniki zasloni In poštnine prosti.
Ust. 1. 1885. 85 17
3
□ □□□
o a o o 97 □□□□
u ono
Pozor!
Kupovale! nakupimo svoje potrebščine pri
OSVALD  DOBEICU v Kranju
Pozor!
(pri Krišperju) na Glavnem trgu, ker ondi se dobijo raznovrstne suhe In oljnate barve: firnež, terpentin
in laki vse vrste, čopiči, krtače, otepači, ročne torbice, sesalke za otroke, predvratne slame, pipe itd. Velika zaloga stekla, kakor steklenic, vrčev za vino, vodo in pivo, žepnih steklenic, kozarcev, solnic, steklenih skled in krožnikov, križev brez in z pokrivalom, stoječih, visečih, stenskih in hlevskih svetilk, svečnikov, belih in zeleni^ senčnikov, krogelj, opletenih steklenic vse velikosti, liker in vinskih servic itd. Nadalje različnega porcelana, kakor umivalne jedilne, čajne in kavine oprave v vseh barvah in oblikah, robatih in gladkih skled, belih, pisanih in stenskih krožnikov vse velikosti, šalic za kavo, mleko in juho, loncev za juho, skledice za omako, posodice za jajca, kavnih strojev, loncev brez in z napisom, pluval-nikov, vrčev za mleko. kayo in čaj, vžigalnikov, ročnih svečnikov, vaze za cvetlice, posodice za zobotrebce, kopivnikov, vse vrste prstenih skled, krožnikov, etažer, šalic itd. — Velika Izbera kuhinjske posode, emajliranih skled, loncev, kastrole, mlečnih ponev v modri in rujavi barvi, mlečnih in petrolejskih kangel, pekve, penovk, zajemalk, belih in medenih korcev, pocinjenih skled za mešanje vseh velikosti, belih loncev za perilo, aluminium posode, vseh vrst tac, žehtarov, rediinikov za mleko, juho in čaj, pokrovk, modlov za torte, lijakov, lesenih in emajliranih solnic, likalnikov, mlinčkov za poper in kavo, požigalnikov za kavo, smetišnic, modrih in rujavih škaiov za vodo, emajlirane umivalne oprave, ter različnih umivalnih miz, strojev za meso in mandehie, lite železne posode, žičnikov in čice, bešteka, kakor vilice, nože, žlice itd. — Vsi predmeti se prodajajo po najnižjih cenah. Gostilničarji in neveste imajo posebne cene. — Na prodaj je tudi še malo rabljen Singerjev šivalni stroj za polovično ceno. — Postrežba točna in solidna.
a
i
□ □□o
□ □□□ 11 □□□□
□ □□□
f pozor!
Goriška
Ugodna prilika! pozor!
vina
liter
44 v
24 19
f R. Marenčič v Kranju
eU.w>^^^_______
Umetni zobje!
Ne da bi se izruvaie zobne korenine, se ustavljajo
amerlkanskl umetni zobje
posamezno ali celo zobovje, kakor se tudi
plombiralo zobje is 52-35
vsak dan od 8. ure dopoldne do 6. ure zvečer v konc. zobotehnlčnem ateljeju
O. Seydl, Llnbljana.
92 Zastopstvo: 52—10 V. Janach & Co., Trst.
mST KEIIa-OV LAK
najboljši lak ia tla ls mehkega leaa.
Keil ova bela prevlaka (glazura) za umivalne mize 90 vin. Keil-ova pasta za čevlje po 30 vin.
Keil-ov lak za zlatenje okvirjev 40 vin. 139 6—3
Keil-ov lak za klobuke v različnih barvah.
Keii-ovo leščilo za pode 90 vin. ima vedno v zalogi tvrdka
Ljubljana: Leskovic& Meden. pf"£|riC DOlOIIZ
Novo Mesto: I. Picek.
Črnomelj: Anton Zurc. V tvr&rijll.
Idrija: Valentin Lapajne. Radovljica: O. Homann.
Kamnik: I. Petek. Zagorje: Rih. E. Mihelčič. Kočevje: Franc Loy.
27
F. P. Uidlc Komp., "ab"ana
tovarna zarezanih strešnikov ponudi v vsaki poljubni množini dvojno zarezani
strešnik-zakrivač
s poševno obrezo In prlueznim nastankom
BflEZ ODPRTIN NAVZGOR I — STREHA POPOLNOMA H Ml NEVIHTAMI!
Ifalpreprosfelfe, nalceneISe In na|frpe2ne|5e krlt|e streh sedanjosti.
!
!
1
|    Na željo pošiljamo takoj vzorce in popis. 117 25—10 Spretni zastopniki se sprejemajo
Zuonolluarna
Ivan Levičnik
■ Itlax Samassa
20 52—38
u Ljubljani
orar
Najoečja zaloga ur9 zlatnine in srebrnine
Najnižje eene brez konkurence. :: Solidna postrežba.
se priporoča za vlivanje zvonov za zvonike z ubranim ter milodonečim glasom.
Do konca leta 1911 je razposlala 6887 komadov zvonov za zvonike v skupni teži od 2,674.508 kg.
Cerkveni svečniki in viseče svetilke (bistre), kanonske table v odgovarjajoči isdelavi od težko lite medi in zelo trpeine snovi.
Proračuni in ilustrirani ceniki na zahtevanje brezplačno in poštnine prosto.
\ Denarni promet do 31. XII. 1912
j nad 14 milijonov kron. :!
Najboljša in najsigumejša prilika za sledenje
f        Stanje hranilnih vlog ;
nad 1,300.000 kron.
Hranilnica in posojilnica u Kranju
reglstrooana zadruga z neomeieno zaoezo
sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 9. do 12. ure dopoldne, v pondeljkih pa tudi popoiudne od 2—3 ure ter jih obrestuje po
4'/27o štiriinpol odstotka.
12 38
Hranilne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se obrestovanje kaj prekinilo. Sprejema vloge na tekoči račun. Posojila na vknjižbo po 5V4°/o
^= na osebni kredit po 51/,0/,,. =
Hranilnica Ima prostore o »ljudskem domu" poleg župne cerboe o Kraniu. Ilradnle od 0. do iz. nre dopoldne.
Priporočamo vsakemu v nakup raznega manufakturnega in galanterijskega blaga
tvrdko
IVAN SAVNIK, Kranj
pri „Beseitčattu"»
Velika zaloga nagrobnih ugnceil* otroških UOZiChOU ter vsakevrste potovalnih koilčkou.
Ha drobno!   Ha debelo!
I
6 52—38