TreTja šTevilka znansTvenega casopisa ››slovenika‹‹ Promocija casopisa Slovenika ob Kulturnem dnevu v Beogradu V prostorih beograjskega Drušva Sava, oziroma Nacionalnega sveta slovenske manjšine, smo Kulturni praznik zaznamovali s promocijo nove, tretje številke znanstvenega casopisa Slovenika, katerega založnika sta Filološka fakulteta Univerze v Beogradu in Nacionalni svet slovenske manjšine v Srbiji. O Sloveniki so pred številnim obcinstvom navdihnjeno govorile prof. dr. Vesna Polovina (Filološka fakulteta v Beogradu), urednica tematske številke dr. Jadranka Đordevic Crnobrnja (Etnografski inštitut SANU) ter glavni urednici, Biljana Milenkovic Vukovic (Etnografski inštitut SANU) in prof. dr. Maja Đukanovic (Filološka fakulteta v Beogradu), sicer tudi aktivni clanici slovenske manjšine v Srbiji. Po pozdravnih besedah predsednika Društva in Nacionalnega sveta slovenske manjšine, Saša Verbica, je predstavljeno mednarodno uredništvo in svet, v katerih so tudi uveljavljene strokovnjakinje iz Slovenije. V predstavitvah je bilo poudarjeno, da so k pisanju povabljeni tudi mladi slovenisti in vsi, ki se ukvarjajo z izseljenstvom in izseljenci v najširšem pomenu, z mocno željo, da bi spremenili stereotipno dojemanje diaspore. Namrec, med Slovenci po svetu je, kot se zadnja leta opaža tudi v sami Sloveniji, marsikateri uveljavljeni strokovnjak, znanstvenik, umetnik, oseba, ki je pomembno vplivala in vpliva na življenje, kulturo, znanost v deželi, kjer dela in ustvarja. Uredništvo upa, da bo spodbudilo mentorje in študente na razlicnih ravneh študija, da se lotijo tem in vprašanj, s katerimi bodo razsvetlili delo Slovencev v Srbiji in drugje po svetu, in njihovo mesto ter vpliv na znanost in umetnost države v kateri živijo in delajo, posebna pohvala pa velja mladim beograjskim slovenistom, ki so svoje prispevke že objavili v prejšnjih številkah. kulturama ter nepretrganega poteka zgodovinskega, duhovnega in intimnega casa njunih predstavnikov, simbolicno opozarjajoc na razlicne zorne kote pripadnikov obeh kultur. Sloveniko beremo na spletnem naslovu http://slovenci. rs/slovenika/, o predstavitvi druge številke Slovenike v Prešernovi dvorani SAZU v Ljubljani na http://slovenci. rs/predstavitev-casopisa-slovenika-slovenske-narodne­manjsine-v-srbiji/#more-3299 in o promociji prve številke v Beogradu na naslovu http://slovenci.rs/promocija­slo v enike-kulturno-naucnog-casopisa-slo v enaca-u­srbiji/#more-2879. Maja Đukanovic Film Dragomirja zupanca, Življenje in spomini: nuša in rené gerden Uveljavljeni srbski režiser slovenskega rodu Dragomir Zupanc je v svoj bogat ustvarjalni opus dodal še en naslov, in sicer dokumentarni film o beograjski Slovenki Nuši Gerden. Po prvi uprizoritvi v prostorih Društva Sava 17. januarja letos, je film 7. februarja, vecer pred Kulturnim praznikom, predstavljen na državni televiziji, RTS 2, v zelo gledanem popoldanskem terminu. Tako so si številni gledalci lahko ogledali ta zanimiv dokumentarec, ki ima za slovensko skupnost v Srbiji še posebno vrednost, saj so ga ustvarili izkljucno beograjski Slovenci, clani Društva Sava. Poleg režiserja Dragomirja Zupanca, ki je tokrat poskrbel tudi za scenarij, so v nastajanju filma sodelovali tudi mlajši clani Save, ki se poklicno ukvarjajo s filmom: snemalec Ivan Krivec, sicer sodelavec na Fakulteti dramskih umetnosti, Dino Dolnicar, oblikovalec zvoka, docent na FDU, in Matija Đukanovic, montažer, absolvent na FDU. Za prevod je, kot vedno, poskrbela dr. Maja Đukanovic, profesorica slovenšcine na Filološki fakulteti v Beogradu. Velja spomniti, da je Dragomir Zupanc avtor številnih dokumentarnih filmov, predvsem pa se je osredotocil na predstavitev Slovencev v Srbiji, o katerih je do sedaj posnel filme: Davorin Jenko - ustvarjalec himn in budnic, Trije akordi - Zlatan in Marija Vauda, Sita in rešeta mojstra Debeljaka, Ena slovensko­ srbska zgodba, Edvard Stepancic, Sava v Beogradu in drugi. Dokumentarni filmi uveljavljenega režiserja Zupanca so izjemno dragoceni ne samo kot zapis o življenju Slovencev v Srbiji, temvec kot predstavitev medkulturnih prežemanj in življenja v novem okolju. Svoje spomine Nuša Gerden, sicer najstarejša, a tudi najbolj živahna clanica Save, zakljuci tako: »Kako bi vam povedala - dobro se mi je godilo. /.../ Vedno sem imela zelo dobre prijatelje, zelo pametne in od vseh sem se nekaj naucila.« Film Življenje in spomini: Nuša in Rene Gerden si velja ogledati in od naše Nuše se velja veliko nauciti. Maja Đukanovic 2 junij 2018 predavanje dr. aleša kozarja V sodelovanju z Lektoratom za slovenistiko Filološke fakultete v Beogradu smo v Društvu Sava 22. marca prisluhnili izredno zanimivemu predavanju našega gosta, dr. Aleša Kozarja iz Univerze v Pardubicah na Ceškem. Svoje zanimivo in poucno predavanje o medvojni slovenski poeziji je naslovil z verzom »V mesecni noci v družbi cudežnih rajskih ptic«. V zelo lepem vzdušju, dokler je zunaj snežilo, nas je dr. Kozar popeljal ne samo v poezijo, pac pa tudi v družbena, politicna in kulturna dogajanja v tem obdobju. Številni poslušalci so uživali v prekrasnih fotografijah, ki jih je predstavil in s katerimi je popestril lepe verze. Na zelo zanimiv nacin je pojasnil in publiki približal medvojno poezijo in pesnike, ki so živeli in ustvarjali v tem casu. Plakat, s katerim smo naše clane povabili na predavanje, je umetelno oblikovala nova lektorica za slovenšcino na beograjski Univerzi, Melita Vešner. Maja Đukanovic predavanje prof. dr. Branislave vicar V sodelovanju z Lektoratom za slovenski jezik Filološke fakultete v Beogradu smo v sredo, 25. aprila ob 18. uri, v prostorih Društva na Terazijah organizirali izjemno zanimivo predavanje prof. dr. Branislave Vicar z Univerze v Mariboru. Profesorica Vicar je predavanje naslovila: »Pili so jedko kupo trpljenja«: žrtveni konstrukt vojaka v slovenskih spomenikih prve svetovne vojne. Ob stoti obletnici konca prve svetovne vojne nam je na zanimiv nacin in z obilico fotografij predstavila, kako se razumevanje vojne reprezentira skozi trodimenzionalne objekte. S predstavitvijo številnih fotografij in pojasnilom podrobnosti (in ne samo podrobnosti) na spomenikih nam je približala to zanimivo temo. Vsekakor bomo od tega predavanja dalje vojne spomenike gledali z drugacnimi ocmi. Maja Đukanovic kino sava Manifestacija Dnevi slovenskega filma se uspešno nadaljuje v prostorih Društva Sava. Kino je dobro opremljen z zavidljivo obsežnim fondom novejših filmov iz slovenske produkcije. Prav tako ima vse kvalitete pravega kina: komfort, kvalitetno produkcijo in izbrano publiko. V zahvalo ekipi, ki kino predstave pripravlja: Jovan Mitrovic (kinooperater), Dino Dolnicar (profesor za zvok) in Saša Verbic (direktor kina), je bil tudi letošnji program izveden uspešno. Cast, da otvori filmsko sezono, je pripadla filmu Bila so to Titova mesta, Amira Muratovica v produkciji RTV Sovenija. Mesta s Titovim imenom so bila v vsaki republiki in pokrajini: Titograd, Titov Veles, Titovo Užice, Titova Korenica, Titovo Velenje ... ohranjala so lik in delo vrhovnega komandanta. Preko spominov prebivalcev bivših Titovih mest, je Muratovic lepo izpovedal zgodbo bivše države. Obcinstvo v Savi je pozdravilo tudi film Maje Pavlin, Šarlatan Magnifiko, prav tako v produkciji RTV Slovenija. Film šarmantno predstavi življensko in umetniško pustolovšcino karizmaticnega Roberta Pešuta, znanega kot Magnjifiko. Njegove pesmi prepoznamo v filmu Montevideo. Kompleksen in vsebinsko integriran film Sedem grehov avtorice Majde Širca je pustil globok vtis med obcinstvom v Savi. Štajerski vestern Steklene lisice, Borisa Jurjaševica, je ponovno navdušil obcinstvo (prav tako kot na DSF-ju). S tipicnim humorjem so prikazane dogodivšcine ostarelega rokerja, ki je že po tradiciji v sporu z lokalnimi prebivalci in oblastmi. Film služi kot primer žanrovske raznovrstnosti slovenske kinematografije. Kino Sava je trenutno na letnem pocitku. Po koncanju letošnjega festivala Dnevi slovenskega filma, pa se bodo projekcije nadaljevale osvežene tudi z novitetami iz festivala. Drago Zupanc 17. reDna leTna seja skUpšcine DrUšTva slovenCev v BeograDU -DrUšTva sava (dne 18. 4. 2018 ob 18. uri v prostorih Društva Sava, Terazije 3/IX, Beograd: izpis iz Zapisnika) Sejo Skupšcine je vodil predsednik Skupšcine Društva Sava Dragomir Zupanc, s pomocjo podpredsednika VladimirjaŽnidarcica. Predsednik Skupšcine Društva Slovencev v Beogradu -Društva Sava Dragomir Zupanc je pozdravil prisotne clane Društva, delegate in cenjene goste. Na podlagi podpisov prisotnih delegatov je sklenjeno, da obstaja kvorum, saj je od 60 delegatov na seji prisotnih 39 delegatov, kar je po Statutu zadostno število. Za zapisnikarico je izvoljena Vesna Miloševic, sekretarka Skupšcine Društva. Pred zacetkom dela so prisotni z minuto molka pocastili spomin na clane, ki so preminuli v obdobju med dvema sejama Skupšcine. Predlagani dnevni red je bil poslan vsem delegatom pred sejo Skupšcine. Predsednik Skupšcine je predlagal naslednji dnevni red: PREDLOG DNEVNEGA REDA XVII redne letne seje Skupšcine Društva Slovencev »SAVA« v Beogradu 1. Potrditev zapisnika XVI redne letne seje skupšcine Društva SAVA; 2. Porocilo Predsedstva Društva o delu v letu 2017; 3. Porocilo Odbora za kulturo; 4. Porocilo o dopolnilnem pouku slovenskega jezika; 5. Porocilo o dejavnostih Pojoce družbe; 6. Financno porocilo za leto 2017 s potrditvijo novih clanov Društva Sava; 7. Porocilo Nadzornega odbora o delu v letu 2017; 8. Sprejem programa dela in nacrta dejavnosti za leto 2018; 9. Sprejem financnega nacrta za leto 2018; 10. Razno, predlogi in informacije. Dnevni red je soglasno sprejet. 1. Potrditev zapisnika s XVI redne letne seje Skupšcine Društva Slovencev SAVA v Beogradu Zapisnik je soglasno sprejet. 2. Porocilo Predsedstva Društva o delu v letu 2017 Predsednik Društva Saša Verbic je prebral porocilo o delu Društva Sava za leto 2017. Porocilo je soglasno sprejeto. 3. Porocilo Odbora za kulturo Marija Vauda, clanica odbora za kulturo, je prebrala porocilo predsednika odbora za kulturo Dragomirja Zupanca o delu odbora za kulturo. Porocilo je soglasno sprejeto. 4. Porocilo o dopolnilnem pouku slovenskega jezika Mojca Verbic je prebrala porocilo uciteljice Tatjane Bukvic o dopolnilnem pouku slovenskega jezika v Društvu Sava za leto 2017. Porocilo je soglasno sprejeto. 5. Porocilo o dejavnostih Pojoce družbe Dirigentka ženskega pevskega zbora Pojoca družba Višnja Dimitrijevic je prebrala porocilo o dejavnostih zbora v letu 2017. Porocilo je soglasno sprejeto. 6. Financno porocilo za leto 2017 s potrditvijo novih clanov Društva Sava Podpredsednik Društva Sava Slobodan Jakoš je prebral financno porocilo za leto 2017 in predlagal potrditev sprejema novih clanov Društva Sava. Porocilo je soglasno sprejeto, enako tudi sprejem novih clanov. 7. Porocilo Nadzornega odbora o delu v letu 2017 Porocilo o delu Nadzornega odbora je prebrala predsednica odbora Nada Mandic. Nadzorni odbor je izrazil mnenje, da je bilo delovanje Društva Sava v letu 2017 zakonito in v mejah normativnih aktov Društva, zato je na osnovi clena 19 Statuta Društva Skupšcini predlagal, da to porocilo potrdi in sprejme. Porocilo je soglasno sprejeto. 8. Sprejem programa dela, nacrta dejavnosti in financnega nacrta za leto 2018 Predsednik Društva Sava Saša Verbic je prebral podroben delovni program in nacrt dejavnosti za leto 2018. Program dela je soglasno sprejet. 9. Potrditev financnega nacrta za leto 2018 Podpredsednik Društva Sava Slobodan Jakoš je prebral financni nacrt za leto 2017. Nacrt je soglasno sprejet. 10. Razno, predlogi in informacije Ni bilo predlogov niti novih informacij. inTervjU -Nebojša Rako V okviru Biltena je ustanovljena tudi rubrika „Intervju“. V vsaki številki bomo intervjuvali enega clana Društva Sava. To bodo osebnosti, ki so na razlicne nacine vplivale na oblikovanje Društva in tisti, ki aktivno sodelujejo v njegovem delovanju, ali na katerikoli drug nacin pozitivno delujejo v interesu Društva. »LOVEC NA ODRSKIH DESKAH« Nebojša Rako se je pred vec kot 3 leti prvic pridružil slovenskemu društvu Sava v Beogradu, ko je bil angažiran pri projektu DSF, kjer še danes zavzema nepogrešljivo mesto. Po poklicu je igralec in s svojimi 28 leti že v velikem zamahu stopa na odrske deske beograjskih gledališc. S sprošcenim i vselej dobro razpoloženim sogovornikom sva se srecala ob kavi in prijetno poklepetala… Prihajaš iz slovenskega Kocevja. Kaj ti pomeni ta kraj in na kaj ob njegovi omembi najprej pomisliš? »Moja prva misel je brezskrbnost, veselo otroštvo. Kocevje je majhno okolje, šteje okrog 10.000 prebivalcev in vsi se poznajo med seboj. Vsak domacin je zgodba zase, »pozitivno cuden« na svoj nacin. To so zelo odprti ljudje, pa tudi sam kraj se v zadnjem casu vse bolj odpira za obiskovalce in turiste, pred približno 1 letom je na primer zacel delovati prvi hostel. Kocevje ima zelo bogato kulturno zgodovino, pa tudi sedanjost – samo na njegovem obmocju danes aktivno deluje kar 25 bendov najrazlicnejših zvrsti. Na žalost je za mesto znacilna ena najvišjih stopenj nezaposlenosti v Sloveniji, zato še toliko bolj upam, da bo odpiranje za turizem prineslo pozitivne spremembe tudi na tem podrocju.« Vecina nas Kocevje povezuje predvsem z gozdom, ki ga pri vas zagotovo ne manjka. Najbrž se odrašcanje v takšni naravi nekako zapiše cloveku pod kožo? »Ko pomislim na gozd, pomislim na dom. Z gozdom je prepleteno moje junij 2018 otroštvo, moji spomini na prijatelje, sprehajanje psa … to je tudi tisto, kar danes najbolj pogrešam. Gozd je dom.« So v njem medvedi? »O, so. Pri nas velja izrek, da kdor še ni srecal kocevskega medveda, ni pravi Kocevar.« Si ga ti srecal? »Sem. Ceprav samo od dalec.« Zdaj že vec let živiš v Beogradu. Kako se je to zgodilo? »Sem sem sprva prišel zaradi študija. V Ljubljani sem 2 leti študiral pravo in zaradi bolonjskega sistema nisem imel možnosti ponovnega rednega vpisa, jaz pa sem želel študirati igro. Tedaj se je porodila ideja o igralski akademiji v Beogradu, kamor sem se leta 2011 vpisal in štiri leta kasneje študij tudi uspešno zakljucil. Sicer tudi moj oce prihaja iz Srbije, rojen je bil v Kucevu, in ceprav je moja maticna družina zasnovana v Sloveniji, še danes v Kucevu živita ocetova teta in sestricna.« Je to mesto postalo tvoj drugi dom? »Je. Najprej zaradi punce Anje, ki prihaja iz Beograda in s katero sem od zacetka študija, nato profesionalno, prek gledališc. In to ne samo Beograd. Ko smo z raznimi predstavami gostovali po Srbiji, sem odkril tudi cudovito srbsko naravo, ki se lahko meri s slovensko. To me je zares prepricalo. Sam Beograd pa je nekaj cisto posebnega. Clovek ga preprosto vzljubi, drugace ne gre. Lepa dekleta, temperamentni ljudje, nekako vrocekrvni, polni humorja in neke posebne topline. Ne vem, kako bi najbolje opisal – to mesto je magnet.« Kaj si si želel postati kot otrok ali mladostnik? Je bila želja za igralstvom vedno prisotna? »Ne. Ko sem bil majhen, sem hotel biti lovec. Bil sem navdušen nad opazovalnicami in predvsem nad dejstvom, da lahko nosiš puško v službo, pa ti ni treba nikogar streljati. Takrat seveda nisem razmišljal o tem, da imajo tudi lovci puško pri sebi z razlogom. No, malo za šalo (in malo zares) lahko povem, da je moje zanimanje za igralstvo bistveno poraslo, ko sem se v casu pravnega študija v Ljubljani vpisal v Dramsko šolo Barice Blenkuš in sem na lepem ugotovil, da smo skupaj v razredu jaz in 11 punc. Haha, ni slaba reklama za poklic, kajne?« Kot igralec najbrž živiš precej delovno, razburljivo, stalno menjajoc svoje odrske vloge. Ali ti ostane casa za še kaj drugega in kako clovek v tem poklicu, ki zahteva globok notranji angažma, ohrani sebe, svoj notranji mir? »Po resnici povedano, mi ne ostaja kaj dosti casa za karkoli drugega. Ravno zaradi dolocenih naporov, ne le fizicnih, pac pa tudi mentalnih in psihicnih, ki jih poklic igralca prinaša, so prosti trenutki posveceni predvsem sprošcanju. Miru. Tu leži kondicija, ki igralcu pomaga ostati sam-svoj.« Katera je bila tvoja »krstna vloga«? Sta se ti kakšna predstava in tvoja vloga prav posebej usedli v srce? »V prvem letniku igralskega študija smo v neodvisni produkciji pripavili predstavo »Sjaj kabareja«, kjer sem igral Hani Mamo. To je bilo za mene krstno, ker je šlo prvic za izvedbo celotne predstave, od zacetka do konca. Moja prva tim. institucionalna vloga, ki mi je bila pogodbeno zaupana v pravem gledališcu, pa je bila vloga Mileta v Nušicevi predstavi »Gospoda ministarka«. To je bilo leta 2013, danes pa v predstavi, ki se še vedno izvaja, igram vlogo Dr. Ninkovica. To je do danes moja najljubša predstava, tudi zaradi krasnega kolektiva. Kar se vloge tice, pa sem imel posebej rad vlogo Möbiusa v predstavi »Fiziki« F. Dürrenmatta.« Letos si v Društvu Sava prevzel vodenje gledališke delavnice »Slovenšcina skozi gledališce«. Kako vam gre, kakšni so tvoji dosedanji vtisi? 5 »To je super izkušnja. Prvic sam razvijam pedagoški vidik igre. Otroci so krasni, vseh skupaj jih je osem, stari so med 7 in 14 let. Dobivamo se vsake sobote od štirih do sedmih popoldne. Ne ucim le jaz, tudi otroci ucijo mene. Predvsem so me presenetili s svojim bistrim umom, zelo so pametni in dojemljivi, hitro razumejo vse, kar jim recem, osvajajo slovenski jezik, predvsem pa so posebni v svoji otroški odprtosti, ki ni obremenjena z obcutkom sramu in samoocenjevanja. Nic jim ni odvec, ne bojijo se, kako bodo izpadli – preprosto se zabavajo in igrajo. To pa je sam temelj igre kot take, tudi gledališke. Trenutno pripravljamo kratek program, s katerim bomo nastopili na »Naši slovenski besedi« v Zrenjaninu in potem spet ob zakljucku šolskega leta v Društvu.« Kako doživljaš Društvo Sava? »Društvo Slovencev v Beogradu, in tudi društva v drugih krajih Srbije, obcutim kot nekaj zelo pozitivnega. Navdušen sem, koliko se dogaja, nenehno akcije, dogodki, vse živi. Preseneca me trud, ki ga clani vlagajo v to, ne glede na starost. Mislim, da je Slovenija in z njo slovenska kultura v društvu zastopana na takšni ravni, da je celo nam, ki prihajamo iz Slovenije, lahko v zgled in nas pravzaprav spomni, kako bogata je naša kultura. Na tem mestu bi rad posebej pohvalil predsednika Sašo Verbica in pa Dragomirja Zupanca, s katerim sva se spoznala pred nekaj leti in takoj zacela profesionalno sodelovati. Zelo sem vesel, da se je pojavila ta priložnost, Zupanc je zame resnicno »mega car«. Društvu torej lahko recem le: samo tako naprej.« Bi nam za konec dal kakšne namige, kdaj se bo v gledališcih po Beogradu dogajalo kaj zanimivega oz. kje in kdaj te bomo lahko spremljali na odrskih deskah? »Gledališka sezona se kmalu koncuje, tako da v juniju igram še v »Gospodi ministarki«, ki se igra v UK Vuk Karadžic, poleg tega igram v AKUD Krsmanac duo-komedijo, ki se imenuje »Uverenje«, trenutno pa pripravljam še tri predstave, ki bodo na sporedu od zacetka naslednje sezone.« Vse kaže, da ne bomo imeli razlogov za vecerno dolgocasje. Vidimo se v gledališcu, Nebojši pa zaželimo še veliko vznemirljivih izzivov in »lovskih uspehov«, v zasebnem in profesionalnem življenju. Pogovarjala se je: Tanja Tomazin oBisk minisTra ŽmavCa v BeograDU V petek, 12. januarja 2018, je minister za Slovence v zamejstvu in po svetu Gorazd Žmavc obiskal Nacionalni svet slovenske narodne manjšine in Društvo Slovencev v Beogradu – Društvo Sava, kot odziv na vabilo predsednika Nacionalnega sveta Saše Verbica. Delovnega sestanka sta se udeležila še Dragomir Zupanc, predsednik Odbora za kulturo NS, in prof. dr. Maja Đukanovic, predsednica Odbora za izobraževanje NS. Predsednik NS Saša Verbic je ministra Žmavca seznanil z dejavnostmi in dobrimi praksami delovanja slovenske manjšinske skupnosti v Srbiji v letu 2017. Pri tem je bil poseben poudarek na: postopku uvajanja slovenskega jezika v šolski sistem Srbije; skupnem projektu Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine in Nacionalnega sveta ceške narodne manjine v Srbiji »Jože Plecnik -arhitekt«, ob obletnici rojstva in smrti tega izjemnega arhitekta; ter na projektih »Dnevi slovenskega filma«, »Znameniti Slovenci v Beogradu« in »Slovenika – casopis za kulturo, znanost in izobraževanje«. Saša Verbic je ministru poklonil najnovejšo, tretjo številko casopisa »Slovenika«. V kontekstu nacrtov za prihodnji razvoj in delovanje slovenske skupnosti je g. Verbic omenil idejo o ustanovitvi kulturnega centra slovenskega jezika in kulture v Srbiji, ki je utemeljena v Strategiji za izboljšanje položaja slovenske narodne manjšine v Srbiji. Tanja Tomazin v kovinU poTekala osreDnja slovesnosT oB prešernovem DnevU, slovenskem kUlTUrnem raznikU V Centru za kulturo Kovin je v cetrtek, 8. februarja, potekala Osrednja slovesnost ob »Prešernovem dnevu«, slovenskem kulturnem prazniku. Program je bil organiziran v gledališki dvorani pred vec kot 300 obiskovalci, med katerimi so bili tudi visoki gosti iz javnega, kulturnega in politicnega življenja Republike Slovenije in Republike Srbije. Pred zacetkom Osrednje slovesnosti je županja Sanja Petrovic v zgradbi Obcine Kovin sprejela visoke predstavnike Veleposlaništva Republike Slovenije, Beograjske nadškofije, Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine, Obcine Pancevo in pancevskega Združenja Slovencev »Logarska dolina« in njegove podružnice iz Kovina. Ob tej priložnosti je županja Sanja Petrovic kratko predstavila Obcino Kovin, njeno zgodovino, kot tudi naravne, turisticne in gospodarske potenciale. Po koncanem sprejemu je dogovorjeno, da bo spomladi v Kovinu organiziran skupni sestanek predstavnikov Veleposlaništva Republike Slovenije v Beogradu in slovenskih gospodarstvenikov s obcine obcine in kovinskimi gospodarstveniki. Proslavi so prisostvovali Njegova Ekselenca Vladimir Gasparic, veleposlanik Republike Slovenije v Beogradu, Roman Weixler, namestnik veleposlanika in pooblašceni minister, monsignor Stanislav Hocevar, beograjski nadškof in metropolit, Sanja Petrovic, županja Obcine Kovin s sodelavci, delegacija Mestne obcine Pancevo na celu z županom Sašom Pavlovim, delegacija Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine s predsednikom Sašom Verbicem na celu, predstavniki slovenskih društev iz Beograda, Novega Sada, Zrenjanina, Vršca, Gudurice, Bele Cerkve, Rume, Niša, Kostolca, Panceva in Kovina. V imenu organizatorja je goste pozdravil Josip Veber, predsednik Združenja Slovencev »Logarska dolina« iz Panceva, prisotne pa so nagovorili tudi Nj. E. Vladimir Gasparic, predsednik Nacionalnega sveta Saša Verbic in županja Sanja Petrovic. Zanimiv program so gostom priredili ucenci Osnovne šole Đura Jakšic iz Kovina s svojo izvedbo dramske predstave »Volim Sloveniju«. Clani recitatorskega krožka Osnovne šole Olge Petrov iz Banatskega Brestovca so recitirali pesmi Franceta Prešerna in Otona Župancica. Gostje so imeli priložnost slišati cestitke za praznik, ki jim jih je poslal minister Gorazd Žmavc prek video povezave. V programu so sodelovali tudi ucenci dopolnilnega jezika slovenskega jezika in kulture ter clani društva »Logarska dolina« iz Panceva in podružnice iz Kovina. Gosti so lahko uživali v promotivnih filmih o Sloveniji, dokumentarnem filmu o Francetu Prešernu, kot tudi v videospotih slovenskega ansambla Avseniki ter legendarne slovenske skupine Pepel in kri, ki se je s pesmijo »Dan ljubezni« predstavila na festivalu Evrovizije davnega leta 1975. Po koncanem programu so predstavniki slovenskih društev iz kar nekaj mest v Srbiji dali pobudo, da bi naslednja Osrednja slovesnost Prešernovega dne potekala v Nišu, v organizaciji Slovenske kulturne skupnosti France Prešeren. Na naslednji spletni povezavi si lahko pogledate, kako je o dogodku porocala RTV Vojvodine: https://youtu. be/4VoVTPvQZGY Josip Veber v kovinu odprta razstava »znameniti slovenci v srbiji« V organizaciji Združenja Slovencev »Logarska dolina« iz Panceva in Centra za kulturo Kovin je bila v galeriji za kulturo 8. februarja odprta razstava »Znameniti Slovenci v Srbiji« 1 in 2 avtorjev Marije Vaude in Nikole Pilipovica. Razstava je organizirana v okviru slovesnosti ob slovenskem kulturnem prazniku, Prešernovem dnevu. Na otvoritvi je bilo prisotnih vec kot 300 obiskovalcev, med njimi so bili tudi veleposlanik Republike Slovenije v Republiki Srbiji, g. Vladimir Gasparic, namestnik veleposlanika in pooblašceni minister Roman Weixler, beograjski nadškof in metropolit, monsinjor Stanislav Hocevar, predsednik Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine Saša Verbic, predsednica Obcine Kovin Sanja Petrovic s sodelavci, župan Panceva Saša stoletja živeli na teh obmocjih in so s svojim Razstava je bila odprta do konca Pavlov, kot tudi številni predstavniki delovanjem obogatili javno in kulturno februarja, prikazana pa je bila tudi v slovenskih društev s cele Srbije. življenje ter v veliki meri doprinesli k ostalih vojvodinskih mestih, kjer delujejo Na razstavi je predstavljenih 24 razvoju družbenih znanosti, tehnike in slovenska društva. znamenitih Slovencev, ki so v casu 20. medicine v Srbiji. Josip Veber prevajalska DelavniCa jelene BUDimirovic – UTrinki V cetrtek, 17. maja 2018, smo clani in ucenci Društva Slovencev Sava imeli priložnost prisostvovati prevajalski delavnici naše uveljavljene prevajalke mag. Jelene Budimirovic, ki je na zanimiv nacin spregovorila o lepotah in pasteh literarnega prevajanja, in sicer na primerih iz romana Panika Dese Muck. Na zacetku je prof. dr. Maja Đukanovic publiki predstavila gostjo in voditeljico delavnice Jeleno Budimirovic, ki ima dolgoletne izkušnje v književnem prevajanju. Nato smo si ogledali film o Desi Muck, avtorici knjige. V nadaljevanju je mag. Budimirovic govorila o avtoricinem delu, po katerem je posnet film. Na zelo zanimiv nacin je spregovorila o izzivih pri prevajanju, raznih možnostih, dilemah. Vkljucila nas je v prevajalsko delo in nas pozvala, da povemo svoje razmišljanje in dodamo predloge. Na koncu je pokazala svoje rešitve in jih komentirala. Za vso pomoc se prisrcno zahvaljujemo: Uradu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport Republike Slovenije Nacionalnemu svetu slovenske narodne manjšine akTivne pociTniCe v rajU neokrnjene narave Pocitnice v hiši Maksa Pleteršnika Pišeška zidanica stoji v naravi Kozjanskega parka, sama in na hribcku. Da je sama, ne pomeni da je hladna, nasprotno, je prijazna in gostoljubna za vse goste, ki pridejo iz razlicnih držav. Gosti te stare zidanice imamo skupno tocko, da smo Slovenci ali potomci Slovencev, živecih v tujini. In prav zidanica v Pišecah nas povezuje v tej skupni tocki. Med prazniki, okoli prvega maja, sem imela sreco, da sem lahko bivala 10 dni v Pišecah. Še mesece po bivanju ostaja slikovit spomin in želja, da se še kdaj vrnem. Zjutraj me je zbudila pesem ptic in crickov, parfum rose na travi in toplo sonce. Srcno dobrodošlico so mi zaželeli uciteljica Rut Zlobec, gospod Martin Dušic z ženo Mileno in gospa Ancka Iljaž. Vsak od njih je organiziral program in tipicno slovensko pogostitev. Ti dnevi so bili tako prijazni, da se clovek navduši nad življenjem. Pocutila sem se kot doma! Kaj vec reci o gostoljubnosti velikih ljudi?! Vprašali so me: »Kaj boš delala 10 dni tukaj?« To je preprosto! Aktivni odmor je najboljši izbor. Sprehod, kolo, plavanje, obisk, Stand up pedal board ali nek drug šport... Vem, da vsak, ki dela v biroju za racunalnikom, potrebuje spremembo iz hladnih sten biroja v pocitnice na odprtem, na zraku, v naravi. Tudi naše telo potrebuje fizicno aktivnost in ne samo pasivno tipkanje po racunalniku. In tako so se pocitnice zacele ... Nekaj dni sem si ogledovala kulturno dedešcino, tako sem obiskala rojstno hišo in Muzej Maksa Pleteršnika, Pišeški grad, tudi Podsredo, Podcetrtek, Brežiški grad, Kostanjevico na Krki, Kostanjeviško jamo... Vse je bilo krasno, vsak del na svoj nacin. Po mojem mnjenju je najlepši Pišeški grad, morda zato, kjer je v srcu narave, miren in tih in obnovljen. Vsaka soba je zgodba za sebe, balkoni, arhitektura – vse se zdi kot iz pravljice. Blizu je zidanice, ravno za jutarnji sprehod. Obožujem velika drvesa pred njo. Nekaj dni sem kolesarila po kolesarski poti. Kozjanski park ima zelo dober zemljevid in markacijo kolesarskih poti. Kot kolesarka sem navdušena nad kvaliteto slovenskih kolesarskih poti in na splošno sam uživala! Zjutraj sem sedla na kolo in se peljala okoli 50-60 kilometrov skozi gozd, prek hriba... Na koncu ta kolesarske turneje sem si želela malo odpociti. In zidanica je tu pomagala. Ni boljše lokacije za spanje od zidanice! Vrne vas naravnost v obdobje Maksa Pleteršnika brez modernizacije... tišina in mir, dalec od oglušujucega mestnega hrupa. Potem terme... seveda najboljše terme na svetu! Olimije, Catež, Dobova... Slovenija ima vse! In vse te tri velike terme so v bližini Pišec. Ne potrebujete avtomobila, lahko greste tudi s kolesom. Terme so najboljše ob koncu kolesarnega dneva, sprostite se v vroci vodi in jeste slovensko sladico – za dodatno energijo! In ko ste se napolnili z energijo, lahko greste na sprehod po Energijski poti do sv.Vida, Velikeg Špicka, Malega Špicka, Planine pri Podbocju in tako naprej... Izbirajte! Veliko je izzivov. Vsaki hrib ima svojo gozdno pot in dobro markacijo. In veste, kaj je najboljše – ljudje so zelo prijazni, da kjerkoli ste, lahko vprašate – vsi vam bodo pomagali. Tudi pogostitev ne manjka, prinesejo vam kakšno sladico, tipicno slovensko jed ali slovensko vino. Bila sem presenecena, vsi ljudje so bili veliko vec kot prijazni, tega se ne da izraziti z besedami. Morda je najbolje kar ponoviti – Pocutite se kot doma! Na koncu želim še enkrat izraziti hvaležnost za vse preživete dni v zidanici in prijaznost gospodu Martinu in Mileni, uciteljici Rut in Ancki ter vsem drugim, ki so omogocili ta projekt in bivanje v hiši Maksa Pleteršnika. Slovencem v tujini ste omogocili obnovitev povezave s slovensko kulturo in dedešcino, stikov s sonarodnjaki. Pocitnice v hiši Maksa Pleteršnika bodo ostale za vedno v mojem srcu – Spomin ne zbledi! Aurena Dinic oŽivel spleTni porTal »slokUlT.inFo« v Srbiji. Portal je namenjen slovenski umetnikov, ki delujejo in ustvarjajo v Slokult.info, platforma za obvešcanje narodni manjšini v Srbiji in vsem Srbiji. Dobrodošla vsa slovenska društva in promocijo aktivnosti slovenskih ostalim zainteresiranim za kulturo in k sodelovanju – naj se dobra praksa dalec kulturno-umetniških društev v Srbiji, umetnost. Slokult.info ponuja možnost sliši! predstavlja prostor za promocijo slovenske za promoviranje in pozivanje javnosti na Portal »slokult.info« podpira kulture in umetnosti prek delovanja vse dogodke, ki jih organizirajo slovenska Nacionalni savet slovenske narodne društev Slovencev in slovenskih združenj društva, in promocijo slovenskih manjšine. konCerT roBerTa pešUTa -magniFiCa v Belexpo CenTrU (15. april 2018) Mojster, ki je napisal glasbo za film »Montevideo, Bog te video!«, »Sence na Balkanu« in evergreen »Pukni Zoro«, se je po štirih letih vrnil v Beograd. Robert Pešut (bolje znan pod psevdonimom Magnifico), slovenski pevec zabavne glasbe, je štiri leta po prvem koncertu v Beogradu, ki je navdušil obcinstvo, skupaj z gosti znova zagotovil nepozabno vzdušje. Magnifico velja za eno izmed najbolj zanimivih imen v Sloveniji in nekdanji Jugoslaviji, ko gre za regionalno glasbeno sceno. Znan je po svojem eklekticnem zvoku in znacilnem humorju. Njegova glasba je opisana kot retro kombinacija balkanskih disco-pop pesmi in džeza. Hvala ti, Magnifico, za nepozaben vecer. Naja Sreckovic kUHarska DelavniCa – velika noc Velika noc je najpomembnejši kršcanski praznik. Kristjani na ta dan praznujejo Jezusovo vstajenje od mrtvih – na veliki petek so Jezusa Kristusa križal, tretji dan po tem, na nedeljo, pa je vstal od mrtvih. Velika noc je za kristjane praznik veselja in upanja. Velika noc je prav tako praznik, ko se zbere vsa družina in oživijo stari obicaji. Posebna pozornost je namenjena pripravi jajc. Pobarvana trdo kuhana ali spihana jajca so eden najbolj prepoznavnih simbolov Velike noci. S praznikom je povezan tudi obicaj peke ptickov in flancatov. U društvu Slovencev Sava sem imela cast in veliko veselje, da me je naša draga gospa Nuša Gerden vrnila v otroštvo. Gospa Nuša spomladanske pticke pece tako, kot jih je za praznik otrokom spekla moja stara mama, moja babica. Recept se prenaša iz rod v rod. Vse prisotne clanice smo zavihale rokave in iz testa naredile pticke. Nekateri pticki so bili mali, prav »luštkani«, drugi mocni in veliki (kot je to v naravi). Nuša nas je opazovala in govorila: »Še malo in šli bodo v pecico. Zadaj jim malo narežite repek, spredaj pa oblikujte kljuncek in oci. Enostavno, hitro, odlicno!« Medtem ko so se pekli pticki, nas je Nuša naucila, kako pripravimo krhke flancate. Bravo za vse nas in hvala tebi, Nuša! Marina Sreckovic vpis v poseBni imenik Vpis v posebni volilni imenik slovenske narodne manjšine v Srbiji Zakon o nacionalnih svetih narodnih za vpis osebno dostaviti pristojni v posebni volilni imenik je oprošcen manjšin iz leta 2009 je omogocil vpis obcinski upravi, kjer imate prijavljeno placila administrativnih stroškov. v posebne volilne imenike narodnih prebivališce – ob predložitvi osebne Z vpisom v posebni volilni imenik se manjšin v Srbiji. Obrazec za vpis izkaznice. Zakon tudi dopušca, da ne izgubijo druge volilne pravice. lahko prevzamete na spletnih straneh izpolnjen zahtevek skupaj s fotokopijo Z Odlocbo o vpisu v posebni volilni Nacionalnega sveta in Društva Sava. osebne izkaznice pošljete priporoceno imenik slovenske narodne manjšine Na osnovi Zakona o varovanju na naslov vaše pristojne obcinske se pridobi pravica do udeležbe na osebnih podatkov, ki velja od 1. 1. uprave. Pristojna obcinska uprava bo na neposrednih volitvah Slovenskega 2009, je za vpis v posebni volilni vaš naslov v 15 dneh poslala Odlocbo nacionalnega sveta, ki so vsaka štiri leta. imenik potrebno izpolnjeni zahtevek o vpisu v posebni volilni imenik. Vpis znameniTi slovenCi4 U pripravi je cetrta razstava Znameniti Slovenci u Beogradu . Portreti cikla Znamenitih Slovencev v Beogradu so izbrani v letu 2017. To so: Štefan (Stefan Nedok), Boštjan (Sebastijan) Roš, Gvidon Gulic, Albin Vilhar, Sava Sever, Aleš Bebler- Primož, Bruno Brun, Ivan Rupnik, Vera Hrešcak- Bebler, Štefka Cobelj, Olga Tiran in Ernest Ackun. Ta, cetrta, serija portretov nadaljuje s prakso, ki je vzpostavljena še v prvem ciklu, leta 2014. Koncept, ki so ga utemeljili idejni tvorci tega projekta: Slobodan Jakoš, Saša Verbic in Dušan Sindik, je zelo hvaležen in spodbuden za delo. Z vsako novo serijo se to kompleksno delo nadgradi in dvigne na novo raven, zato ne preide v rutino, a hkrati nadaljuje prepoznan umetniški prikaz. O likovno- vizualnih rešitvah projekta Znameniti Slovenci u Beogradu 1, 2, 3 je zgodovinar umetnosti iz Maribora Mario Berdic napisal predstavitev v Casopisu za kulturo, znanost in izobraževanje (Slovenika 2 v izdaji Nacionalnega sveta slovenske narodne manjšine). Pisci besedil v katalogu Znameniti Slovenci 4 so: Biljana Milenkovic Vukovic, Bojana Vukovic in clani družin Slovencev, ki živijo v Beogradu. Tokrat so to: Neda Bebler, hcerka Aleša in Vere Hrešcak Bebler, Miloš Brun, vnuk Bojana Bruna, Tanja Fero, hcerka Olge Tiran, Goranka Kreacic, prijatelj družine Gulic. Za vizualno podobo sta poskrbela Marija Vauda in Nikola Pilipovic. Likovne rešitve portretov Slovencev so zasnovane na montaži slik, fotografij, dokumentov -zgodb iz njihovega profesionalnega in osebnega življenja. Dostopen dokumentarni materijal cesto kaže na njihovo slovensko poreklo, družino, slike domacega kraja, mesto rojstva, prav tako pa tudi profesionalno-beogradsko obdobje njihovega življenja in specificne okolišcine in dela, ki jih locujejo od ostalih in delajo posebne. V svetu inflacije slik, ti digitalni ikonopisi – montaže – kolaži – vizualni teksti predstavljajo nacin, da se hitro, ucinkovito, v enem pogledu povzame ideja, ki je takoj jasna: eno življenje – ena usoda. Zato je vsak portret unikaten, ker ne le, da vsako življenje razpolaga z razlicnimi dokumenti o njem, temvec tudi likovne rešitve spremljajo ton in barvo vsakega posameznega življenja. Ta projekt zajema tudi delo na vizualni identiteti kataloga, ki se z vsako novo serijo skozi ponovitev dopolni z novimi rešitvami. Marija Vauda in Nikola Pilipovic slovenske pesmi Šmentana muha OTROŠKI KOTICEK Ucenci dop. pouka slovenšcine iz Niša, Kovina, Beograda, Gudurice, Novega Sada in Rume so se pridružili slovenski Noci knjige in se v Društvu Slovencev Emona Ruma tri dni družili ob branju slovenskih knjig in v razlicnih delavnicah. Castna pokroviteljica srecanja je bila akademska slikarka Majda Zorko Gašparic, ki je ucence navduševala v treh delavnicah, castni gost srecanja Beremo s Slovenijo pa je bil izjemni slovenski ustvarjalec Andrej Rozman Roza. Z ucenci se je pogovarjal, izvedel literarno-gledališko delavnico in nepozaben nastop. Projekt sta podprla Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu ter Bralna znacka Slovenije. Ucence je obiskalo vec novinarjev. Med njimi tudi dopisnik RTV SLO Boštjan Anžin: https://www.youtube. com/watch?v=1KkaXyTZcbg Tatjana Bukvic Knjige so hrana za misli in omogocajo domišljiji, da se razvija. Vuk, Ruma Vsaka knjiga je nova avantura. Andrej, Beograd Najbolj mi je bila všec delavnica, v kateri smo slikali na steno in ustvarili mural. Matej, Novi Sad Vse mi je bilo všec. Anja, Gudurica A obljubite, da se vidimo naslednje leto? Nikola, Kovin Najbolj mi je bilo všec, ko sem brala kužku. Mahal je z repom. Lana, Niš Beremo s slovenijo v rUmi V Rumi smo bivali tri dni. Ustvarjali smo v razlicnih delavnicah. Jaz sem si izbrala delavnico igre in delavnico slikanja. Pri igri sem se naucila nemega petja. To je igranje s telesom v tišini. Tega me je naucil pisatelj iz Slovenije Andrej Rozman Roza. V delavnici slikanja sem naredila potret pisatelja Ivana Cankarja v glini, kot je bil naslikan v stripu. Tega me je naucila slikarka Majda Zorko Gašparic. Vse delavnice so mi bile zelo všec in upam, da bom še kdaj obiskala Rumo. Jana, Beograd V Rumi smo delali mnogo stvari. Najvec casa smo se družili. Najbolj všec pa mi je bilo delo v delavnicah. Izbrala sem si delavnico slikanja in kuhanja. Tudi hrana je bila odlicna, a kosilo je bilo najboljše. Zelo mi je bilo všec v Rumi in še bi si želela iti tja. Maja, Beograd Brali smo s slovenijo -v srBiji V soboto, 2. 6. 2018 se je v Zrenjaninu na odru zopet slišala slovenska beseda. Predstavniki sedmih društev Slovencev iz Srbije in gosti, tudi iz Slovenije, so se družili ob pestrem nastopu in po njem. Organizatorji so poskrbeli, da je vse teklo brez težav. Prireditev so vodili ucenci dop. pouka slovenskega jezika iz Zrenjanina pod vodstvom uciteljice Milene Spremo. Prisotne sta pozdravila predsednik društva, Miloš Pešic in namestnik župana mesta Zrenjanin, Dušan Radišic. V nadaljevanju so organizatorji predstavili besednico in besednika leta Martino Drca in Dejana Bekica. Glavni del prireditve je bil nastop predstavnikov slovenskih skupnosti v Srbiji. Za Društvo Slovencev Sava je s šansonom Svetlane Makarovic nastopila Dušanka Tomic. S kratko in sodobno igro, ki so jo pripravili mlajši obiskovalci dramske sekcije Nebojše Raka o slovenskih literarnih umetnikih, so sodelovali Dunja in Andrej Skupek ter Maja Matajurc. Vsi so bili za svoj odlicni nastop nagrajeni z mocnim aplavzom. V zakljucnem delu prireditve so z gledališko predstavo z naslovom Janko, Metka in Pavliha nastopili otroci OŠ Miroslav Vilhar iz Postojne. Goste je vodila uciteljica Irena Rep. Druženje se je nadaljevalo v neformalni obliki še po prireditvi. Za vse udeležence je bilo poskrbljeno, tudi v kulinaricnem smislu, v lepem ambijentu domace pivnice. Zahvaljujemo se Društvu Slovencev Planika za prijetno druženje. Fotografije in kratek video lahko pogledate fb naslovu: 12. NAŠA SLOVENSKA BESEDA | Facebook https://m.facebook.com/story.php?story_fbid=163291902 6822868&id=384156178365832 Tatjana Bukvic naša slovenska BeseDa v zrenjaninU Vsaka skupnost ima svoje praznike, ki se jih njeni pripadniki že vnaprej veselimo – spomladi slavimo ženske in mame, poleti obletnico ustanovitve društva, jeseni dobro letino, pozimi pridne otroke in še toliko drugega. Vmes pa se vsako leto zgodijo še mnogi drugi veseli, srecni dogodki, kakršni so tudi rojstva otrok, novih clanov društva. Ker skupne srece ni nikdar prevec, tokrat uvajamo novo rubriko Biltena, v kateri prisrcno pozdravljamo prihod novih ljudi na ta svet in med nas. 10. maja 2018 se je rodila MIA RADIC, zdrava in vesela deklica. Želimo ji vse najboljše in iz srca cestitamo njenim staršem MILENI RADIC in SAŠI RADICU. Ce je tudi vašo družino obogatilo novo bitje, vas pozivamo, da nam to sporocite, da se bomo lahko veselili z vami. DoBroDošli meD nas! Mala Mia konCerT pojoce DrUŽBe oB DnevU Žena Tako kot vsako leto, smo tudi letos v Društvu Sava na primeren nacin obeležili dan žena. V pocastitev tega praznika je naša Pojoca družba pripravila izvrsten koncert in nas razveselila z nastopom. Nova dirigentka Višnja Dimitrijevic, mlada, talentirana in zelo posvecena zbrovski glasbi, se je zelo hitro in dobro prilagodila pogojem ter zahtevam dela v ženskem zboru Društva Sava. Izkušene pevke so nam pod njeno dirigentsko palico zapele vrsto pesmi, ki so že vec let na njihovem bogatem repertoarju, razveselile so nas pa tudi z novimi vecglasnimi slovenskimi pesmi. Številno publiko je najprej nagovoril Nebojša Rako, mlad beograjski igralec slovenskega rodu, ki je v izvrstni slovenšcini deklamiral verze izbrane iz pesmi najvecjih slovenskih in svetovnih pesnikov. S svojim nastopom in prijaznim pozdravom je naredil prijetno, sprošceno vzdušje ter odlicen uvod v koncert, ki je sledil. Pevke so navdihnjeno zapele slovenske melodije, publika pa se je tu in tam kar prikljucila petju. V pravem trenutku je dirigentka, Višnja Dimitrijevic, najavila presenecenje - nastop svojega kolega z Glasbene akademije, solo pevca Andreja Glavana, še enega beograjskega Slovenca. Glavan je na visoki umetniški ravni zapel nekaj pesmi in nas popeljal v svet melodij, ki so veceru dale popolnoma novo dimenzijo. Po odlicnem nastopu, ki se je koncal z nekaj ponovitvami in dolgimi aplavzi, je vodstvo Društva darovalo pevkam knjige v slovenšcini, katerih so se zelo razveselile. Vse dame, tako nastopajoce kot v publiki, pa so dobile tudi licno zavite cokoladne bomboncke. Ta sredin vecer se je nadaljeval z vošcili predsedniku našega Društva, Sašu Verbicu, ki je dan prej praznoval rojstni dan, seveda pa ni manjkala niti pesem ob žlahtni kapljici. Zelo lepo smo se imeli in se tudi tokrat spomnili mnogih melodij, ki so shranjene v naših srcih. Hvala našim pevkam iz Pojoce družbe, da so nas s pesmijo popeljale v domace kraje! Zaželimo jim še veliko nastopov in uspehov! Maja Đukanovic ponovno v kosTolCU Po vecdesetletnem življenju in delu v Beogradu sem se v sled življenskih okolišcin ponovno znašla v Kostolcu. Kostolac je majhno, zanimivo mesto, cigar sloga razlicnih in številnih na istem mestu živecih nacionalnosti je poznana dalec okoli. Nahajališca rudnega bogastva na tem podrocju so vplivala, da so v te kraje v preteklosti prišli pridni in šolani ljudje iz Slovenije, da bi pomagali pri razvoju rudarstva. Naši dedki, strici, rojaki so prišli, da bi svoje intelektualno in rokodelsko znanje ponudili in ustvarili, skupaj s tukajšnjim življem, ugodne razmere za življenje in delo. Med njimi sta bila tudi moj ded in stric, soimenjaka Stanislava Jurman, ki sta prav tako pustila svoj pecat na tem delu Srbije. In tako kot to samo življenje zmore kreirati, sem se znašla v Kostolcu, v katerem se zahvaljujoc Ivanu, Dobrici, Saši, Poldiju, Jaci in predanosti prof. Tatjane, v ucilnici tehnicne šole vsak torek odvijajo ure ucenja našega drugega maternega jezika. S prof. Tatjano ne le da se ucimo slovnicnih pravil, temvec se poglabljamo v globine Slovenije, njene naravne lepote, obicaje, nova spoznanja o bogastvu slovenske kuhinje, priljubljenih jedi in poznanih vin. In takrat kot da obcutim vonj potice, ki jo tudi sami pogosto pripravimo. Skozi ucenje in druženje, zahvaljujoc naši profesorici, ki nam prinaša literaturo in biltene se varno in spoštovano, kar v teh negotovih Kmalu se bom poslovila od sošolcev, a drugih društev, preko katerih izvemo o casi ni malo. Vesela sem, da lahko preko ne za dogo, do jeseni, ko bomo delali nov aktivnostih in uspehih drugih društev po sprošcenega ucenja vsakokrat potujem v nacrt, projekt obiska Slovenije. Srbiji, bogatimo svoja življenja. Slovenijo in obujam spomine na zgodbe Dragana Kneževic Vse zapisano me je navdušilo, pocutim iz otroštva. V sedanjiku imajo ti glagoli v prvi osebi ednine Jęzik, jezíka, jezíku, jęzik, o jezíku, z jezíkom... koncnico – cem ali –žem: Dva jezika, dveh jezikov, dvema jezikoma, - reci – recEM v pozdrav dva jezika, o dveh jezikih, z dvema jezikoma - steci – tecEM naproti Trije jeziki, treh jezikov, trem jezikom, - sleci – slecEM pulover tri jezike, o treh jezikih, s tremi jeziki - podleci – podleŽEM bolezni Skratka: jezikovni koticek Napaka je, ce ti dve koncnici pri tej skupini glagolov Pravilna tvorba velelnika glagola na –ci. uproabljamo tudi v velelniku. Glagoli, ki se v sedanjiku v prvi osebe ednine koncujejo na –cem, imajo v Slovenšcina ima vrsto glagolov, ki se v nedolocniku velelniku koncnico –ci, glagoli na –žem pa –zi. koncujejo na –ci. Navedimo nekaj primerov: - reci – Reci mu lepo besedo v pozdrav! - reci – reci v pozdrav - steci – Steci mu naproti! - steci – teci naproti -sleci – Sleci pulover, tukaj je vroce! - sleci – sleci pulover - podleci – Ne podlezi kritikam! -podleci – podleci bolezni Priredila: Danijela Stojnic Vir: Spletna TV, Youtube slovenske naroDne jeDi Predstavljemo slovenske narodne jedi, ki so po etnoloških virih in podatkih sastavni del materialne kulture slovenskega naroda oz. del naše kulturne dedišcine. Po nastanku, pomenu in znacilnostih, te jedi razlikujemo od danes, pogojno povedano, splošno bolj znanih sodobnih receptov mešcanske in internacionalne kuhinje. Neredko so posamezne narodne jedi nastale v zvezi z razlicnimi ljudskimi obicaji in praznovanji. Jedi bodo predstavljene po slovenskih pokrajinah kjer so nastale, kadar je o tem dovolj gotovih krajevnih virov. Priza­devali si bomo v vsakem primeru slediti avtenticnosti receptov, ceprav posamezni tudi ne bi bili popolnima v skladu s sodobnimi zahtevami zdrave prehrane. Jabolka s fižolom Sestavine: ľ kg fižola, 1 ˝ kg jabolk, 10 dag sladkorja, 10 dag drobtin, 10 dag masla, sol Fižol skuhamo v slani vodi in ga odcedimo. Olupljena in ocišcena jabolka skuhamo v 1 litru vode s sladkorjem. Ko se jabolka razkuhajo, jim dodamo kuhan fižol in na maslu svetlo prepražene kruhove drobtine. Premešamo in za nekaj minut pokrijemo. Ponudimo kot samostojno jed z makaroni ali kruhovimi cmoki. Pravi stari recept je brez sladkorja. Paradižnik po primorsko Sestavine: 2 žlici olja, 2 veliki žlici na drobno sesekljane suhe slanine, 2 žlici sesekljane cebule, 2 žlici sesekljanega peteršilja, 2 žlici masla, 6 strokov cesna, 1 kg paradižnika, 10 jajc, sol, poper Na razgretem olju malo prepražimo na drobno zrezano slanino, dodamo cebulo, peteršilj, cesen in maslo. Cez nekaj minut dodamo še paradižnike, ki smo jih olupili, jim odstranili semenje in jih zrezali na rezine. Dušimo, da se sok poduši, nato prilijemo razžvrkljana jajca, solimo in popramo. Ko jajca zakrknejo in se naredijo rumeni in rdeckasti kosmici, je jed gotova. Biti mora socna. Ponudimo jo kot zacetno jed, za mali prigrizek s kruhom, za vecerjo z rezanci in solato ali samo s solato po izbiri. Sirova zlivanka (Štajerska) Sestavine: 12 dag masla, 3-4 jajca, 12 dag sladkorja, ˝ kg skute, ľ l mleka, ˝ kg moke, sol, olje za peko, pol skodelice goste kisle smetane, sladkor za posipanje Maslo, rumenjake in sladkor penasto umešamo. Skuto pretlacimo, ji prilijemo mleko in postopoma zmešamo med moko. Primešamo še umešanje in solimo. Dobro premešanemu testu rahlo dodamo trd sneg. Vlijemo ga v pomašcen pekac. Ko je zlivanka pecena, jo pomažemo s smetano in posladkamo ter damo še za nekaj casa v pecico. Sladico nato narežemo in postavimo toplo na mizo. Danijela Stojnic velikonocna maša 2018 Letošnja že tradicionalna velikonocna maša je potekala 1. aprila v cerkvi svete Marije v Višegradski ulici v Beogradu. Zbor Pojoca družba se je ob tej priložnosti znašla v zanimivi situaciji. Dirigentka Višnja Dimitrijevic je vodenje zbora prepustila dolgoletni predhodni dirigentki Božici Taskic. Dunja je namrec poznana kot vrhunska organistka. Na željo msrg. Hocevarja je zasedla mesto ob orglah, zato ni mogla voditi tudi pevk. Božica je vlogo zacasne dirigentke rada sprejela. Zbor je vodila preko priprav na nastop in tudi na nastopu. Tako se je spletlo novo in staro, staro in mlado. Božica je z lahkoto vodila pevke. Iz ozadja pa jih je s pogledom in sluhom spremljala Dunja. Velikonocna maša je tekla v prijateljskem okolju in okoli nas je bila blažena energija, ki jo je za nas ustvarjal gospod Hocevar. Vsi smo se pocutili dobro in pomalem vzneseno, tako kot vedno, kadar je z nami msrg. Hocevar. Imeli smo priložnost prisluhniti njegovim prijetnim in spodbudnim besedam. Po maši smo se še nekaj casa v lepem družili. Med nami je bil predsednik Društva Sava gospod Verbic in številni drugi clani. Clanice zbora so prinesle izjemno okusne potice. Osebno mi je ta dogodek obudil spomine na babico in mamo, s katerima sem odhajala na maše. Na jasen mamin glas, ko je vec let pela v cerkvenem zboru. Na vonj babicine potice in okus, ki ju nihce ni znal ponoviti. Med nami je bil tudi moj mož, ki uživa v naših druženjih in vedno rad pomaga Mariji in Tomi. Njegova topla podpora mi veliko pomeni. Vse pesmi, ki jih poje Pojoca družba, zna zapeti in jih doma pogosto zapoje. S tem mi da vedeti, da me ima rad. Sonja Dinic Meduric ko gosT posTane Domacin – ali kaj naj seDaj nareDim? Pišece so cudovite. To so povedali že vsi drugi, zato nimam potrebe cesa dodati. Prav tako je poznano gostoljubje domacinov, prelepa narava, mir, ki daje inspiracijo ...Vsa ta lepota se hrani v srcu in težko jo je opisati z besedami. S soprogom sva bila gosta Pleteršnikove domacije. O prijaznosti in zahvali gospodu Martinu Dušicu bom pisala ob kakšni drugi priložnosti, ker je za to potrebno vec prostora in se ne da izraziti v nekaj napisanih vrsticah. V Brežicah so naju pricakali Danijela in Boban ter njun sin Nikita iz Makedonije. Oni so že nekajletni redni obiskovalci domacije in dobri poznavalci Pišec ter okolice. Veliko casa smo preživeli skupaj. Razkazali so nama okolico. V zahvalo sem jih povabila na kosilo. Ampak to sploh ni bilo tako enostavno. »Kaj naj sedaj?« Želela sem pripraviti nekaj posebnega. Sedela sem pred zidanico in pogledovala proti dolini, gledala in razmišljala ... Ozavestila sem se ob pogledu na staro hruško, ki z zavitimi vejami in obilnimi plodovi poskuša objeti zidanico. Hruške še niso bile cisto zrele, a že so odpadale. Cez dan jih obcasno kljuvajo ptice ali pobere veverica in kadar malo mocneje zapiha veter, se sliši tup, tup, tup ... zdravi plodovi, ki jih bodo kmalu napadle mravlje ter bodo zaceli gniti ... kakšna škoda. Odlocim se, da poberem odpadle še nezrele hruške. »Au, kaj je to, opekla sem se!« Prijela sem za koprivo. To lepo hruško obkroža kopriva. Tako se družita že leta ... lepa in zdrava kopriva z mnogimi mladimi vrhovi. »Tako, našla sem glavno jed!« Na obrazu se mi je pojavilo zadovoljstvo. Rešila sem težavo. Recepta Krema zidanica (hruškina krema) Sestavine: hruške, sladkor, cimet, voda. Priprava: 1. Poberite odpadle, zdrave hruške in jih dobro operite ter jim odstranite peclje. 2. Cele hruške položite v vodo in jih kuhajte, dokler ne popokajo, lahko dodate malo limoninega soka. 3. Kuhane hruške precedite in pustite, da se ohladijo. Vodo, v kateri ste jih kuhali, hranite (voda je aromatizirana in lepo roza obarvana). 4. Hruške olupite in jim odstranite semena. Narežite jih na manjše kose. 5. Hruške preložite v posodo, dodajte jim sladkor in cimet ter jih kuhajte toliko casa, da nastane pire. Po potrebi dodajajte vodo, ki ste jo prej hranili. 6. S to ohlajeno kremo lahko polnite palacinke, biskvit ali jo postrežete v posodici skupaj s keksi ali pudingom. Puding lahko kuhate v vodi, v kateri so se prej kuhale hruške. Juha zidanica (koprive v juhi) Sestavine: koprive, cebula, moka, krompir, jušna kocka, poper, voda. Priprava: 1. Potrgajte mlade vrhove kopriv, ki rastejo okoli hruške, operite jih in kuhajte, dokler se ne omehcajo. 2. Zmehcane koprive ocedite in pustite, da se ohladijo. Ohlajene sesekljajte. 3. Na malo olja pražite narezano cebulo, dodajte olupljen in narezan krompir (približno 10 minut). 4. Zmesi dodajte žlico moke, dobro pomešajte ter dolijte vodo. Mešajte. 5. Ko je krompir kuhan, dodajte koprive, jušno kocko in poper. Po potrebi dodajajte vodo ali mleko. 6. Juha se po želji lahko ponudi s kislo smetano, kislim mlekom ali jogurtom. Tako sem za goste pripravila kosilo izpod stare hruške. Bili so zadovoljni in navdušeni nad sestavinami za pripravo kosila. Dodala sem še cvicek in kranjsko klobaso. Na koncu tudi polnjene palacinke s hruškami. Še sama sem bila navdušena nad svojo idejo in delom. Pocutila sem se izpolnjeno in prijetno v družbi z novimi prijatelji. Po njihovem odhodu sem vzela v roke barve in copice ter koncala s slikanjem do sedaj nedokoncanega dela. Vse je bilo mirno. Razmišljala sem in se zahvalila materi naravi: »Hvala ti, ti si moje zdravje in lepota!« Blag veter se je dalje poigraval s staro hruško, kopriva se je zlatila na soncu. Samo obcasno se je zaslišalo tup, tup ... »Ali morda to hruška želi biti v moji kremi ...?« Radmila Jeremic Curcin Poziv clanom Društva Sava za sodelovanje na razstavi »Sentiment« V okviru Društva Sava pripravljamo razstavo, ki bo predstavila materialno – sentimentalno kulturno dedišcino clanov društva Slovencev v Beogradu. Na razstavi bodo prikazani predmeti, ki jih imate doma in ste jih kot posameznik ali družina podedovali (dokumenti, družinske fotografije, fotografije domacega kraja, razglednice, izrezki iz casopisov, brošure, rocno narejeni izdelki, predmeti, ki so vam dragi, filmski in video material, originali ali reprodukcije slik slovenskih umetnikov, spominske knjige, dnevniki, kosi oblaci…) ter izhajajo iz Slovenije oziroma so del vaših spominov ali kako drugace povezani z maticno domovino. S tem opusom, to je zbirko spominov, ki so povezani z vam dragimi predmeti, bi na ustrezen muzeološki nacin predstavili vsakodnevno družinsko in profesionalno življenje vas in vaših najbližjih ter vaše custveno potovanje skozi osebno in družinsko zgodovino. Clani Odbora za kulturo Društva Sava in Odbora za kulturo Nacionalnega sveta bodo predmete -eksponate, ki jih bodo clani Društva Sava predlagali, dokoncno izbrali ter uvrstili na razstavo. Razstava bo pripravljena v skladu s sodobno razstavljalsko prakso, kjer se bo na sodoben, interaktiven in kreativen nacin predstavil material, kjer je vsak predmet prikazan kot »objekt – znamenje« (v smislu beseda in predmet) in obravnavan kot muzejski eksponat. Ce ste lastnik katerega koli od navedenih predmetov in ce bi ga zacasno odstopili za namene razstave, vas prosimo, da o tem obvestite Odbor za kulturo Društva Sava (sava-si@eunet.rs). SLOVENIJA V MOJEM SRCU Kalejdoskop likov, dogodkov, mest, potovanj. Vlaki, železniške postaje, vozni redi. Bližnja družina moje babice, bratje, zaposleni kot strojevodje, kretnicarji in kondukterji. Ded vselej šef na neki obstranski postaji. Tako sva z bratom spoznala Slovenijo, od Ljubljane, kjer so starši za Bežigradom imeli stanovanje, prek Tržica na Gorenjskem, kjer pomnim postajno stavbo cez cesto tovarne cevljev Peko, pa do Ruš, male, a pomembne postaje na progi Maribor–Dravograd. Ljubljanskega obdobja se spominjam po kolesih in zapornicah, vrtu in podstrešju zgradbe za železnicarje. Po Stadionu in Pionirskem parku. Stric me posadi na »štango« kolesa in me pelje do Bežigrada, pri železniški postaji zavijeva cez progo v Železniško ulico. V zgradbi pri Kinu Sloga, današnjem Kinu Dvor, je stric delal kot uslužbenec Državne železnice. Na podstrešju stanovanjske hiše za Bežigradom je imel moj ded mizarsko delavnico. Znal je izdelovati klopi, lestve, omare, meni je napravil puško. Babica je imela pod nadzorom vrt v skupnem dvorišcu. Kamorkoli smo se preselili, je ded postavil delavnico, babica pa je vzgajala vrt in sadila paradižnik, solato, fižol, korenje, repo, rdeco peso. Rojen sem v Ljubljani, študiral in stanoval pa sem pri teti Štefki, ocetovi sestri. Tudi ona je bila zaposlena pri železnici, kot predstavnica JŽ v Švici. Govorila je francosko in nemško. Moja teta partizanka je shranila uniformo in ob obletnicah obiskovala zbore brigad. Slavili so ob tabornem ognju, vojaškem pasulju, prepevanju pesmi »Hej brigade« in »Naprej zastava slave«. Vendarle, kadarkoli pomislim na Slovenijo, sta mi najprej pred ocmi kraja Maribor in Ruše. V Mariboru je živela druga teta, mamina sestra Natalija, Kragujevcanka, porocena s Slovencem. Ko se je zacela vojna in so mojega strica in oceta pregnali v ujetništvo, so Natalijo s hcerkico izgnali v Srbijo. Vojno je preživela pri dedu v Kragujevcu, tu je rodila, njenega sina – mojega bratranca pa je ocetova sestra, deklarirana germanofilka, zadržala v Mariboru in poslala med Hitlerjevo mladino. Teta nikdar ni spregovorila slovensko. Pri njej so se ob kavi rade družile sosede in klepetale vsaka v svojem jeziku. Ruše, tretja postaja od Maribora proti Dravogradu ob vznožju Pohorja predstavlja osnovni kazalnik vseh mojih zgodnjih spoznavanj Slovenije in slovenske mentalitete. V petdesetih letih je, zahvaljujoc Tovarni dušika, ta kraj imel neonsko razsvetljavo, asfaltirane ceste, glasbeno šolo, kulturni dom, stadion in bazen v okviru Azotare. Ded naju je z bratom v zacetku poletja, ko sva prišla iz Beograda, postavil na postajno tehtnico. Domov na Cuburo sva se vracala polna pohorskega zraka in vidno porejena. Obedovalo se je po voznem redu: zajtrk takoj po vlaku, ki je krenil v smeri Dravograda, malica po vrnitvi vlaka v Maribor, kosilo cim je ded pospremil vlak, pa spet malica in vecerja, ko je odpeljal poslednji potniški vlak za Maribor. Okus fižola, paradižnika, cebule in solate iz vrta babice Pepce, ki se je razrašcal tik ob peronu, je za vedno ostal v mojih cutilih. Pomagali smo kretnicarjem, dvigali in spušcali zapore, pobirali jabolka, obracali seno, na pohorskih vzpetinah nabirali borovnice. Iz jabolk, ki so zrasla v dvorišcu in ob progi, je ded stiskal mošt. Jabolcni sok se je potem spreminjal v vino in ponudili smo ga postajnim delavcem. Babica je mesila kruh in ga postavljala v pletene košare, obložene s serveti. Testo smo nosili v pekarno in od tam vracali štruce rjavega kruha. Rezine, namazane z zaseko, so nam dajale moc za planinarjenje do Ruške koce na Pohorju, kamor nas je vodil ded Albin. Na vrhu smo posedli pri planinski koci in z apetitom zmazali sendvice, pili izvirsko vodo in vdihovali gorski zrak. Spust je bil zabaven, pogosto smo si utirali svoje, nenacrtovane poti. Prebivalci Ruš praznujejo praznike, slavijo svetnike in narodne velikane. Zbirajo se tudi na znanih gasilskih in ribiških veselicah. Izberejo najvišji bor, ga do vrha ocistijo vej in okrasijo s trakovi in zastavami. Postavijo ga ob poletni oder in lesene podesti. Ob polki, srecelovu ter izboru najlepšega dekleta in najmocnejšega moža se je streglo klobasice, kislo zelje, potico, pivo in vino. Tako so se tudi davnega leta 1914 srecevali ob proslavi Vidovdana. Na proslave so odhajale cele družine, med njimi tudi ucitelj in pesnik Janko Glazer z ženo in sinom. Prepevali so narodne in patriotske pesmi, se zabavali s športom in plesom. Vse bi bilo kot obicajno, ce tistega 28. junija ne bi v Sarajevu odjeknile puške »mladobosancev«, uperjene v prestolonaslednika in njegovo ženo. Principov strel je odzvanjal po celi monarhiji. Oblast je poslala žandarje, da prerešetajo Ruše in prepovejo proslavo. Zbrani izletniki niso imeli pojma, kaj se je zgodilo, zato so se uprli nasilju. Ker so se istocasno v Beogradu odvijale demonstracije in proslave uboja Ferdinanda, je lokalni tisk vidovdanski piknik v Rušah povezal z ulicnim rajanjem v Beogradu. Od tedaj so Ruše dobile vzdevek Mali Beograd in postale sinonim za upor proti Avstro-Ogrski in Habsburški monarhiji. Doživetja z železniške postaje v Rušah je moj brat pretvoril v tekst. Nastala je komedija »Banja za nerotkinje«, ki je bila v sedemdesetih letih 20. stoletja pravi hit Gledališca na Terazijah. Triglav Po nocni vožnji z avtobusom iz Beograda smo zgodaj zjutraj prispeli do vhoda v sotesko Vintgar pri Bledu. Naša skupina iz beograjskega društva Železnicar je štela petdeset planincev, ki so se po dolgi nocni vožnji prebujali na svežem zraku lepega soncnega jutra. Ker je vecina planincev bila mladih in prvic v Sloveniji, so šli na ogled Vintgarja. Ostali pa smo pocakali in uživali v ob reki Radovni, ki je že bila obsijana s soncnimi žarki, ki so se prebijali skozi rahlo meglico nad njo. Pot smo nadaljevali do Rudnega polja na Pokljuki in se pripravili na dvodnevni pohod. Zaradi tega je marsikdo imel težek nahrbtnik, posebej tisti neizkušeni, ki so nosili tudi odvecne reci. Pot nas je najprej peljala skozi lep smrekov gozd in postopoma je postajala vse bolj strma. Kmalu smo hodili po kamniti poti med grmovjem in nato prišli do prostrane travnate doline med visokimi, okoliškimi vrhovi. Od tod, po kamenju, bolj strmo in ob hudourniku do Studorskega prevala (1829mn/m). Tu je kamnita pot peljala po južnem pobocju Tosca, deloma med ruševjem in redkimi macesni. Levo spodaj smo zagledali spodnji konec Bohinjskega jezera. Ko je pot zavila okrog Tosca, proti severu, se nam je prvic prikazal vrh Triglava. Kmalu smo zagledali Vodnikov dom (1805m n/m) na Velem polju. Ker se je vrsta naših planincev mocno razvlekla, smo cakali skoraj eno uro, da so prišli vsi. Tukaj smo se razdelili v dve skupini, 23 planincev je nadaljevalo pot, ostali pa naj bi prespali v Vodnikovem domu. V nadaljevanju poti smo precili veliko melišce, tukaj so se pojavili prvi klini in jeklenice. Kmalu smo prišli do Konjskega sedla, razpotja vec smeri, od kod nas je pot, bolj strmo, po pobocju pripeljala do doma Planika (2408m n/m). Še vedno je bil dan in imeli smo cudoviti razgled na Triglav in okoliške vrhove pa tudi navzdol na Vodnikov dom in še bolj globoko na Staro fužino in Bohinjsko jezero. Tukaj smo prespali v veliki skupni sobi z nadstropnimi posteljami. Še prej smo se najedli in odžejali. Dom je bil nabito poln, tudi glasbe ni manjkalo, ker je nekdo igral na harmoniko, toda ne dolgo, ker je bil cas za pocitek. Mi smo imeli rezervirana ležišca, toda veliko planincev je moralo prespati na klopeh v jedilnici in tudi na tleh. Po noci v avtobusu in celodnevni hoji smo potrebovali dober pocitek. Vstali smo ob sedmi uri, sonce je komaj vzšlo, a na prehodu z Malega na Veliki Triglav so se že videli pridni planinci. Tudi mi smo kmalu bili na strmi stezi polni drobnega kamenja, ki se je kotalilo pod nogami. Tudi skozi ozko grapo smo se vzpenjali. Na najbolj izpostavljenih mestih so bili klini, ki so nam pomagali pri vzponu. Ker je vecina planincev bila manj izkušena, so morali slediti vodniku v vrsti. Jaz pa sem imel nalogo posneti najbolj zanimive trenutke vzpona in sem bil enkrat pred skupino, drugic za njo ali ob strani, da bi ujel kar se da najboljši kot za snemanje. Pred nami in za nami so bili posamezniki ali skupine drugih planincev. Pod vrhom Malega Triglava, se je z desne strani prikljucila pot s Kredarice in z njo nove skupine planincev. Pred nami je bila vidna pot do vrha, po kateri so se vile nepretrgane vrste planincev. Zaceli smo srecevati tudi prve skupine, ki so se že vracale z vrha. Ponekod ni bilo prostora za mimohod in je bilo treba pocakati na prosto pot. Na grebenu med Malim in Velikim Triglavom je pot zavarovana z jeklenicami, pa tudi naprej, na vseh težjih mestih. Na vrhu (2864m n/m) sem pocakal, da se je zbrala naša skupina. Tukaj ob Aljaževem stolpu je bilo vse polno prešerno razpoloženih planincev. Dan je bil soncen in topel, ceprav smo bili 2864m visoko. Tudi naši planinci so se veselili, posebej pa Aleksandar Vojinovic, clan Društva Sava, ki se je prvic povzpel na našega triglavega ocaka in s tem izpolnil »zavezo« vsakega Slovenca. Pa še to na svoj 35. rojstni dan! Razgled je bil lep, na okoliške vrhove v Slovenili pa tudi v Italiji in Avstriji. Proti severu, 1500 m nižje, Dolina vrata, proti jugovzhodu dom Kredarica (2500m n/m), dom Planika, Vodnikov dom, Bohinj, nad njim pa Vogel … Po skupnem posnetku smo se odpravili navzdol. Ker je spust bolj tvegan kot vzpon, je vodnik najbolj preplašene planince posebej zavaroval s pasovi in vrvmi. Pogled naprej navzdol marsikaterem planincu ni prijeten, resnicno je to tudi bolj nevarno. Zaradi tega je potrebna še vecja zbranost in pozor ob vsakem koraku. Jeklenice in klini so v tem trenutku še bolj pomembni. Po eni uri smo že spet bili pri domu Planika in se resnicno sprostili, toda pred nami je bila še dolga pot navzdol. Šli smo mimo Vodnikovega doma, po dolgi strmi poti, skozi gozd v Dolino Voje. Utrujenost se je vecala in vedno bolj nevarno je bilo hoditi po velikem kamenju na stezi. Pohodne palice so nekoliko razbremenile sklepe na nogah, toda tudi roke so se utrudile. Ko smo prišli do slapa, smo že bili v Dolini Voje, od tod pa še nekaj kilometrov po prašni cesti do planinske koce na Vojah (690n n/m), ko se je že temnilo. Višinska razlika od vrha je skoraj 2200m, toda GPS naprave so namerile 2380 m spusta, ker je vmes bilo tudi nekaj vzpona. Ce temu dodamo jutranji vzpon od Planike do vrha Triglava, (skoraj 500 m) je to bil res veliki napor v enem dnevu. Planinska koca na Vojah je v primerjavi z visoko ležecimi kocami dokaj komfortna, ima elektriko, tekoco vodo, kopalnico in locene postelje, pravo užitje po dveh dnevih plezanja in potenja. Zjutraj smo se pri avtobusu našli s skupino, ki ni šla na vrh Triglava, in skupaj odšli do žicnice in z njo na Vogel. Od tam pa je krasen razgled na dolino z Bohinjskim jezerom in okoliške vrhove Julijskih Alp. Prav nasproti nas se je videl Triglav, dom Planika in dobršen del poti, ki smo jo prejšnji dan prehodili. Lep obcutek ob spominu na tak uspeh. Obiskali smo še slap Savica, namocili noge v Bohinjskem jezeru in se potem ustavili na Bledu, kjer smo se ponovno prepricali, da so kremne rezine še vedno zelo okusne. Založnik: DRUŠTVO SLOVENCEV V BEOGRADU – DRUŠTVO SAVA Beograd, Terazije 3/IX, tel/fah +381 11 33 40 875, e-mail: sava-si@eunet.rs www.drustvosava.org DRUŠTVO SLOVENCEV V BEOGRADU - DRUŠT VO SAVA Uredništvo: Saša Verbic, glavni in odgovorni urednik. uredništva. Uredništvo ima pravico po potrebi skrajšati in prilagoditi Clani uredništva: Ivana Mandic, Tanja Tomazin in Branko Zorko. prispele priloge. Delo v Biltenu je volontersko. Lektura in prevod: Tanja Tomazin in Tatjana Bukvic. CIP - .............. . ........... Likovno-graficna priprava: Dušan Todorovic, Aleksandra Andelkovic ....... .......... ......, ....... in Jasmina Pucarevic. 061 Bilten je brezplacen. Izhajanje Biltena financira Urad Vlade Republike BILTEN / Društvo Slovenaca "Sava" u Beogradu Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. ISSN 1452-9092 = Bilten (Društvo Slovenaca "Sava" u Beogradu) Rokopisov, fotografij in risb ne vracamo. Podpisani clanki predstavljajo COBISS.SR-ID 140641548 osebno mnenje avtojev, ki se nujno ne morajo strinjati z mnenjem