Eden najvecjih
'Pred desetimi leti je 16. novembra umrl v Clevelandu ljubljanski škof dr. Gregorij Rožman v 77. letu starosti, v 53. letu duhovništva in 30. letu škofovske službe.
(Na bolniški postelji je govoril duhovnikom, ki so ga obiskali: „Bog nam daje zelo močno voljo po življenju. Toda ko pride čas, On nam milo odstrani to željo in smrt pride kot blagoslov.. . pripravljen sem. Silno mi je žal človeka, ki ne veruje. Obžalujem ga, ko pride njegova zadnja ura.“
Zadnje ali skoro zadnje besede pa so bile: „Molite žalostni del rožnega venca — jaz zelo trpim — za komuniste — za tiste,- ki so me preganjali."
Ko je umiral, je z levico stiskal rožni venec, desnico je dvigal za blagoslov; njegovo srce je popustilo in prenehalo.
Tako so opisali pričevalci smrt škofa Rožmana, kateremu je francoski minister Dupont, ko je škof leta 1957 obiskal Pariz, dejal: „Komunisti so Vas, Prevzvišeni, obsodili, da ste ■‘fanatični pripadnik svojega poklica in vere’. To je najlepše spričevalo,- ki Vam bi ga mogel kdo dati.“
+
Slovenci spoštujemo duhovnike. Visok ugled imajo. V dolgi vrsti škofov starodavne ljubljanske škofije so bili veliki možje; uživali so globoko spoštovanje, bili so vplivni in priljubljeni. Pravilno pa je zapisal demokratični socialist, pok. dr. Celestin Jelenec: „Prav gotovo pa se nobeden teh škofov osebno ni tako približal svojemu vernemu ljudstvu, se ni z njim tako vživel, sočustvoval in trpel z njim, kakor Rožman.“
+
V svetu so cenjena in znana imena odličnih škofov in kardinalov, ki so bili žrtve komunizma. Tudi škofu Rožmanu •bo zgodovina prej ali slej priznala, da je bil prvi škof v Evropi, ki je neustrašeno stopil v boj tedaj, ko je Slovenija postala prvo bojišče med vzhodom in zahodom; bojišče med komunističnim in svobodnim svetom. Četudi je bila borba neenaka, škof Rožman ni klonil. Dvignil je visoko križ vere proti srpu in kladivu brezboštva.
Komunističnim lažem,- da je Rožman naklonjen nacističnim in fašističnim okupatorjem, je verjel, tudi zapad. škof Rožman, rojen na Koroškem, kjer je že v mladih letih spoznal in občutil nemško osvajalnost in nasilnost proti Slovencem ? Rožman, ki se je zavedal, da bi z zmago nacistov slovenski narod zginil s površja zemlje?
Kako pa je škof Rožman gledal na fašističnega okupatorja, zgovorno kažejo dogodki,- ki jih navajamo po izpovedi kanonika dr. Kraljiča: Ko so Italijani zasedli Ljubljano, so škofu Rožmanu nekateri svetovali, da bi bilo prav, če Visokemu komisarju Grazioliju napravi vljudnostni obisk, škof Rožman je to odklanjal, šele na prigovarjanje dr. .Ehrlicha se je vdal in šel k Grazioliju. Visoki komisar je obisk škofu Rožmanu vrnil in se je pripeljal v škofijo v spremstvu generala, ki je tedaj poveljeval italijanski vojski, in številnim spremstvom.
Razgovor pa se ni mogel razviti, škof Rožman je bil resen in zadržan. General mu je začel dokazovati, kakšna sreča je za Slovence, da so prišli Italijani. „Osvobodili smo vas pravoslavnih Srbov,“ je dejal. „Mi smo katoličani kot vi: Zakaj ste torej žalostni?“ ga je ponovno vprašal general.
, Škof Rožman je odgovoril z vprašanjem: ,,Ali bi bili vi veseli, če bi umrla vaša mati in bi ležala na mrtvaškem odru?“ „Ali vi mislite Jugoslavijo?“ je vprašal Grazioli. „Za nas je bila Jugoslavija mati,“ je odgovoril škof. Razgovor je bil končan. Grazioli in general sta vstala in se hladno poslovila.
+
škof Ražman je bil veliki duhovnik, ki je branil nauk Cerkve, in borec za jasnost duhov. Bil je dobri pastir in škof katoliške akcije. Apostol mladine in ljudski škof. Zagovornik delavstva in misijonar.
+
Zakaj ga niso razumeli in so ga krivično sodili? Imel je lastnost, ki jo
AP@LL§ 12
Znanstvena ekspedicija
Odlet ameriških astronavtov z raketo Apollo 12 je bil po načrtu pretekli petek ter so Gordon, Conrad in Bean brez posebnih problemov .prileteli v ponedeljek zvečer v bližino Lune. Med potjo šo preizkusili naprave v LEM-u, ki so ga v Houstonu tokrat krstili na Intrepid (Neustrašeni). V prvih jutranjih urah v sredo je bil predviden izstop iz Intrépida na Luno ter postavitev znanstvenih instrumentov na površini. Oboje sta izvedla.
Apollo 12 je imel na krovu prvo električno centralo za- vesolje. Hrani jo radloizotopski generator, napoljen z osmimi funti radioaktivnega plutonija 238. Razpadanje plutonija povzroča temperaturo 777 stopinj, ki se spre-
minja v električno energijo. Naboj plutonija bo zadostoval za proizvajanje električne energije za eno leto, ter bo poganjal šest različnih aparatov, ki sta jih morala Conrad in Dean razpostaviti po Luninem površju: 1) potre-sopier, za merjenje morebitnih potresov na Luni in potresnih valov, ki jih povzročajo udarci meteoritov na lunino površje; - 2) magnetometer za merjenje jakosti luninega magnetnega polja; 3) spektrometer za merjenje jakosti sončnega vetra; 4) supertermični detektor za merjenje pozitivnih ionov na Luni;
5)	aparat za merjenje temperature in gostote morebitne lunine atmosfere in
6)	aparat za merjenje luninega prahu, ki se počasi nabira na instrumentih.
Bitke za javmo mneiije v ZDA
Nixon ne spreminja
Konec preteklega tedna so bile po | vsej ZDA velike demonstracije proti vietnamski vojni, odn. za takojšen a-meriški umik iz Vietnama, čeprav so bile povorke demonstrantov organizirane skoro po vseh ¡večjih severnoameriških mestih, so tokrat izvedli največjo koncentracijo demonstrantov v Washingtonu, kjer se jih je po uradnih cenitvah zbralo nad 250.000.
Protestne povorke in zborovanja so večinoma potekla brez večjih incidentov povsod, le v redkih primerih so skrajni bodisi levičarski ali desničarski elementi povzročili spopade s policijo.
Belo hišo v Washingtonu so oborožene sile močno zastražile, prav tako vse dohode do nje z barikadami avtobusov. Nixon je ves čas demonstracij bil v Beli hiši ter je imel več sej s 'svojimi svetovalci. O demonstracijah ni dal nobene izjave, prav tako pa tudi ni spremenil svojega stališča glede vietnamske vojne in načrta, ki ga je bil pripravil za postopen, umik ameriške vojske iz jugovzhodne Azije.
(Nixon je ostal mnenja, da ima za seboj še vedno ogromno tfeim. tiho večino Amerikancev in da mu zato ni treba spreminjati svojega tajnega načrta o končanju vojne v Vietnamu.
Sobotno demonstracijo, ki se je je v Washingtonu udeležilo nad en četrt milijona ljudi, so v Beli hiši načrtno ignorirali, dasi ugotavljajo, da se severnoameriško javno mnenje polagoma, toda nezadržno začenja deliti na dva dela: za in proti ameriški intervenciji, ne samo v Vietnamu, temveč sploh kjer koli na svetu v kateri koli kritični zadevi.
Opazovalci ugotavljajo, da je pri
tej stvari glasna posebno mladina v ZDA, ki se polagoma spreminja v silo, ■na katero bo moral računati vsak ameriški politik. Z zadnjimi demonstracijami širom ZDA je šla mimo nova bitka za javno mnenje, toda danes še m mogoče vedeti,- kaj je kdo dosegel.
Ne dvomijo, da bo Nixon ostal na svojem stališču glede Vietnama, kakor glede drugih zunanjepolitičnih načrtov. Kajti noben njegov kritik ni znal dati alternativne rešitve tem problemom, ne da bi trpel prestiž in ugled ZDA. Nixon sam pa še nahaja pred vprašanjem, ali naj naznani nove umi-ke ameriške vojske iz Vietnama ali ne. če jih ne objavi, bo tvegal nadaljnje izgrede po državi, če pa jih objavi, pa mil bodo lahko očitali, da je to storil pod pritiskom množic s ceste in to še povrhu pod pritiskom manjšine.
Zaenkrat je že določen umik 60.000 ameriških vojakov iz Vietnama do konca decembra letošnjega leta. Nixon je poudaril, da bodo novi umiki odvisni od sposobnosti južnovietnamske oborožene sile za boj proti komunistom, od jakosti komunističnih napadov in od ozračja, ki bo vladal na mirovnih razgovorih v Parizu.
Demonstracije proti vojni v Vietnamu so razne levičarske skupine, med njimi predvsem komunisti, organizirali tudi po zahodnoevropskih državah, dasi so bile izvedene le v majhnem obsegu. Največ demonstrantov se je zbralo na povorke v Parizu, kjer je število doseglo, 20.000. V Zahodni Nemčiji še je največ izgrednikov zbralo v Stuttgartu in sicer 2000. V Londonu jih je bilo nekaj nad 1000, v Rimu pa njihovo število ni doseglo 500 kričačev.
“Seremos fieles”
El pasado 17 del corriente en toda Checoslovaquia, los. estudiantes rindieron homenaje a quienes murieron resistiendo a gobiernos totalitarios. Asi hubo ceremonias oficiales en el sitio del que la Gestapo sacó a centenares de estudiantes, para llevarlos a los campos de concentración; y también en la prisión de Ruzyn, donde varios líderes estudiantiles fueron ejecutados por los nazis.
Pero aparte de ceremonias oficiales, gran cantidad de jóvenes, auténticos amantes de la libertad, concurrieron a la tumba del estudiante Jan Palach. Allí colocaron ofrendas florales con crespones que decían: “Seremos fieles”.
„Zvesti humo“
Pretekli ponedeljek, 17. t. m., so se češkoslovaški študentje po vsej državi spominjali njih, ki so umrli kot žrtve totalitarnih vlad. Bilo je mnogo uradnih slovesnosti na kraju, od koder je gestapovska policija odvažala stotine študentov v koncentracijska taborišča; in v Ruzynskem zaporu, kjer -so nacisti pobili več študentovskih voditeljev.
A poleg uradnih proslav je veliko število mladih ljudi, ki resnično ljubijo svobodo, poromalo na grob Jana Palacha. Tam so polagali vence rož, na katerih so se blesteli napisi: ,,Zvesti bomo.“
I Z
TEDNA
V finski prestolnici Helsinki so se j minuli ponedeljek začeli razgovori med ; ZDA in ZSSR o vprašanju omejevanja oboroževanja z nuklearnim in drugim strateškim orožjem. „Na tehtnici je u-soda človeštva,“ so izjavili opazovalci na konferenci.
Japonski min. predsednik Sata je odletel v Washington na razgovore z Nixonom o vrnitvi otoka Okinawe in drugih tihomorskih postojank Japonski. ZDA imajo na Oldnawi in drugje več vojaških oporišč, s katerih vojaško kontrolirajo obširno področje Pacifika in vzhodne azijske obale. Po vsej Japonski, predvsem pa v Tokiju, so množice študentov priredila bučne demonstracije proti ZDA.
Egipčanski ali gverilski potapljači
so v izraelskem pristanišču Eilat močno poškodovali dve izraelski trgovski ladji. Izrael je bombardiral gverilske postojanke v Jordaniji. V Kairu pa je imel daljši razgovor Nasser s sudanskim predsednikom. El-Numeirijem, ter sta razpravljala o splošni mobilizaciji v arabskih državah za vojno proti Izraelu. ,
Londonska radijska postaja je objavila, da se je sovjetom nedavno ponesrečil poskus odleta v vesolje z novo raketp, ki naj bi bila večja in močnejša od ameriške rakete Saturn 5, s katero letajo v vesolje Apoli. Sovjetom je ra-
V TEDI N
ket-a eksplodirala na odletišču pri Baj-konuru ter je razdejano področje fotografiral ameriški vesoljski satelit.
Kitajci in sovjeti imajo že štiri tedne v .Pekingu mirovne razgovore glede medsebojnih odnosov, predvsem glede položaja na nekaterih področjih ob sovjetsko-kitajski meji, kjer si Kitajska lasti velike predele sovjetskega ozemlja. Opazovalci ugotavljajo, da razgovori počasi ali pa nič ne napredujejo, vendar ne Peking ne Moskva nočeta razgovorov prekiniti.
Splošne volitve na Filipinih
Na splošnih volitvah na Filipinih je pretekli teden zmagal dosedanji filipinski predsednik Marcos, ki , je ' .prvi filipinski predsednik, kateri je- bil ponovno potrjen na predsedniško mesto.
Marcos načeljuje filipinski narodni stranki, ki je zagovornica tesnega- sodelovanja z ZDA in odločnega nastopanja proti komunizmu v Aziji. (Njegov nasprotnik pri volitvah je bil vodja filipinske liberalne stranke Osmeha, ki je po volitvah izjavil, da „so bile najbolj umazane v 23 letih filipinske neodvisnosti od ZtEPA.“ Marcos bo imel v parlamentu 84 poslancev, Osmena 26, v senatu Marcos 18 sedežev, Osmena 6.
Iz življenja in dogajanja v Argentini
Husak zat¡GVisrj¡€i s®v$ete
Husak, sedanji češkoslovaški komunistični diktator, ki je spet popolnoma podredil češkoslovaško partijo in državo Moskvi, je po vrnitvi z razgovorov v Kremlju in podpisu nove prijateljske pogodbe med Moskvo in Pra-ggo, izjavil, da so „sovjetske čete prijatelji češkoslovaške“ in da bodo ostale na češkoslovaškem ozemlju za nedoločen čas.
„Vojaški oddelki na našem ozemlju so naši prijatelji“, je dobesedno dejal Husak. „Pozivam vse kulturne Čehe in Slovake, da tem oddelkom priprovijo
svet najmanj razume: bil je dober, predober. Zaradi te lastnosti je bil pripravljen sebe žrtvovati, da bi pomagal bližnjemu. Bil je podoben reševalcu, ki skoči v vodo, ali gorečo hišo, da reši bližnjega, četudi sam zadobi rane ali se pogubi. Reševal je Žide in talce, komuniste in katoličane, sovražnike in prijatelje. Nobene poti se ni ustrašil, kadar je šlo za pomoč in reševanje. Za rešitev slovenskega naroda je bil vedno pripravljen žrtvovati tudi življenje.
Bog ljubi slovenski narod. Kljub udarcem, ki jih dopušča, mu pošilja velike može. Med temi je eden največjih — škof Gregorij Rožman.
prijetno vzdušje.“ češkoslovaški partijci, ki so Husaka poslušali, so začeli vzklikati: „Naj dolgo živi sovjetska vojska!“
V češkoslovaški je trenutno nekaj nad 80.000 sovjetskih vojakov ter bodo ti ostali v državi zo nedoločen čas. Husak je namreč tudi poudaril, da so bili v Moskvi istega mnenja in da so istega mnenja tudi v Pragi, da je namreč „češkosloyaška zahodna meja skupna meja vsega socialističnega Tabora. Dolžnost, braniti to mejo, je tudi skupna vsem socialističnim državam,“ je zatrjeval Husak.
Izjavil je tudi, da je Moskva „znova dobila zaupanje v češkoslovaško vodstvo ter danes ni več razlik med Moskvo in Prago glede notranje in zunanjepolitičnih problemov.“
Husak je tudi odločno zagovarjal lanskoletno invazijo češkoslovaške z oddelki sovjetske vojske in drugih članic varšavskega pakta, ker da „te države niso videle druge možnosti za rešitev socializma v naši državi.“
Kiesinger, vodja zahodnonemške opozicionalne krščansko demokranske stranke, je napadel socialističnega predsednika Brandta, da „skuša doseči mednarodno priznanje vzhodnonemške komunistične države,“ ker si „dela iluzije, ki bodo kmalu uničene.“
GORI, DOLI, NAOKOLI...
Kot vsAko drugo leto, tako ima tudi javno udejstvovanje svoje letne cikluse. Sedaj se že bližamo koncu leta, torej že tradicionalnemu obdobju (januar-febru-ar), ko ne le uslužbenci, temveč tudi vlada, podjetniki in vojaki, ter vsi sloji narodnega življenja skušajo najbolje preživeti zaslužene počitnice. Pred tem letnim premorom pa pride najhujše delo, največja razgibanost, ko se v naglici skušajo opraviti še vse stvari, ki so med letom počivale, ali pa ki jih nočemo pustiti za prihodnjo dobo.
Pretekli teden ni mogel biti izjema. Začenši z obiskom, ki ga predsednik države, gen. Ongania, trenutno vrši v sosednji državi -Paragvaj. Zveze med Argentino in Paragvajem so bile že desetletja v dobrem stanju. Razmerje se je razvijalo v bratskem duhu, tako na političnem, kot na gospodarskem polju. A treba je bilo razmerje še zboljšati, to pa zaradi dveh vzrokov: najprej, modema doba zahteva popolnejše sodelovanje. Predsednik Ongania bo med svojim bivanjem imel več razgovorov in podpisal skupne dokumente o bodočem sodelovanju obeh držav na raznih poljih. Drugi vzrok: tradicionalno sta si v Južni Ameriki skušali prisvojiti vodstveni položaj Argentina in Brazilija. Paragvaj bi po dosedanjem stanju nekako spadal pod argentinski vpliv. V zadnjih časih pa si je Brazilija skušala ugladiti pot do Asunciona, paragvajske prestolnice. Tudi s tega vidika bo potovanje argentinskega predsednika mnogo koristilo k vedno boljšemu razmerju med Paragvajem in Argentino. Obisk se je pričel v torek 18. in bo trajal do petka 21. t. m.
Predno pa je odletel na sever, je general Ongania v sredo 12. javno ob-
javil, da bo odslej naprej 30. novembe vsakega leta praznovan kot „Dan za hvale“. S prvim tem dnem, to je pri hodnjim 30. novembrom, pa bo Argén tina posvečena Marijinemu Brezmadež nemu ¡Srcu. Pripravljajo se že slovesno sti, ki bodo za to priliko zelo verjetn v tradicionalnem argentinskem Mariji nem svetišču v Lujánu.
DAJ-DAM
Mnenje, da je denar najbolje inve stiran, kadar je vložen v konkretni stvareh, menda prevladuje v sedanji vla di. Bolj konkretno: investicije za javn dela so prva skrb v razvojni politik To je bilo potrjeno ponovno v ponede ljek 17. t. m., ko je državni tajnik z javna dela objavil, da bo tozadevna in vesticija za leto 1970 znašala 120 tise milijonov pesov. Med najvažnejša del spada kompleks Zárate-Brazo Larg< avtostrada Rosario-San Nicolás, priče tek del za most Puerto Unzué-Pra Bentos, ter podaljšanje dveh prog bue nosaireških podzemskih železnic. Dena: ki ga država vloži na ta način, bo goto vo povrnil najlepše obresti: javno bla gostanje.
STOJI UČILNA ZIDANA...
Dalj časa že kali razpoloženje n vzgojnem polju konflikt med kuyanski mi učitelji in tamkajšnjimi vladam Mendoza, delno Córdoba in San Jnan s središče pozornosti tozadevnega proble ma. Da bi se preprečila razširitev stav in da bi zboljšala položaj učiteljev, j vlada napovedala poviške in sicer od : januarja prihodnjega leta. Poviška j sledeča: s sedanjih 25.415, ki jih zashi ži osnovnošolski učitelj, se plača dvigu na 28.980. Od 32.660, ki jih je imel uči telj z vsaj desetletno učno dobo, pa gi na 39.485. Vendar to ni zadovoljilo uči teljev, ki v dotičnih provincah napove dujejo in izvajajo nove stavke.
SVOBODNA
Proslave slovenskega narodnega praznika v Clevelandu
V nedeljo, 26. oktobra, smo v Baragovem domu imeli lepo proslavo slovenskega narodnega praznika — 29. oktober in IBan slovenske zastave. Prireditelji so poskrbeli, da je bila tudi dvorana primerno okrašena za slovensko narodno proslavo. Veliki sliki dr. Franceta Prešeroai in dr. Antona Korošca, obdani z barvami slovenske zastave, sta nakazoyali tudi vsebinski poudarek narodne proslave: kulturne in politične borbe za pravice in svobodo slovenskega naroda.
'Program je bil narodno prisrčen in bi prireditelji z njim mogli nastopiti tudi v večji dvorani. Po ameriški in slovenski himni je predsednik priredi-teljskega odbora Janez Ovsenik pozdravil navzoče, posebno še dr. Miha Kreka, predsednika Narodnega odbora za Slovenijo, in slavnostnega govornika dr. Viktorja Antolina in č. g. Jožeta Faleža, kaplana pri Sv. Vidu. Tem je ga. Mau-serjeva pripela slovenski šopek.
Med igranjem Triglavske koračnice je mladi Pavle Žakelj prinesel skozi dvorano slovensko zastavo, ki sta jo razpeto držali Karolina Bajc in Veronika Vidmar. Ga.. Mauserjeva je pristopila k razpeti zastavi in z občutkom deklamirala Debeljakovo pesem Slovenski zastavi in na njo pripela slovenski šopek. Vsi smo bili ganjeni, ko je g. Jože Fa-iež blagoslavljal zastavo... Daj tej narodni svetinji, o Bog,, tisto slavo, ki so ji jb vedno izkazovali naši predniki in jim je bila najvišji simbol narodne svobode in narodne edinosti. Naj nas, o Gospod, ta slovenska zastava vedno vzpodbuja in navdušuje za potrebne žrtve, da premagamo sebičnost in razdvojenost med nami, ki smo bratje in istega naroda sinovi in hčere, da se združimo vsi v naporih, da slovenski narod v domovini čimprej doseže dokončno in popolno svobodo...
Ob slovenski zastavi so ves čas stali v narodnih nošah Terezija in Martina Lavriča in Danica Bajc, pri Ameriški zastavi pa Veronika Vidmar in Karolina Bajc. Naj bo tudi povedano, da je ista slovenska zastava predstavljala slovensko zastopstvo na mednarodnem kongresu krščanskih demokratov v Čilu.
Po blagoslovitvi zastave je lepo zapel slovenski mladinski zbor pod vodstvom Martina Košnika „Gor čez jezero“1 in „Navzgor se širi rožmarin“. Eden najbolj prisrčnih prizorčkov pa je gotovo bil nastop male Marije Vrenko, ki je korajžno in lepo zapela „Rožic ne bom trgala.“ Potem sta nastopila Ive Gorše s harmoniko in Tonček Nemec s kitaro.
Dr. Viktor Antolin je skrbno pripravil govor za premišljevanje ob slovenskem narodnem prazniku. Zajel je dobo osvobojen ja, pridobitve in težave od takrat v sedanji čas. (Govor bomo objavili v prihodnji številki. Op. ur.)
Potem je nastopil moški zbor pod vodstvom Martina Košnika s Prešernovo „Zdravico“ Polje in Eno devo le
f Jožku
Videli smo, da so življenjski dnevi Jožku Krosi ju šteti. Uredniki Svobodne Slovenije so me naprosili, naj kaj napišem o Jožkotu, ko sem ga tako dobro poznal. Res sem si par stvari skiciral. Ko pa sem bral, kar so mu njegovi uredniški tovariši napisali v spomin, se mi je moje pisanje zdelo odveč.
Nekrolog rajnemu Jožku ICrošlju v listu, ki mu je bil on skoro celo četrt-stoletje gibalo in duša, je napisan s tako toplino, spoštovanjem, hvaležnostjo in žalostjo, da lahko služi za zgled, kako se v takih primerih piše: brez vi-sokodonečih fraz in brez pretiravanj.
Kdor je ta nekrolog prebral, je dobil lepo in resnično sliko o rajnem Jožku, četudi bi ga ne bil poznal.
Skoro štirideset let sem od blizu spremljal življenje Jožka Krošlja, to se pravi štirideset let njegovega nesebičnega in plodonosnega javnega dela, dela ki ga marsikdaj ni bilo videti na zunaj, pa je bilo prav tako, ali pa še bolj potrebno, kot delo onih, o katerih smo veliko govorili in ki so veliko govorili.
Jožko Krošelj je bil izredno skromen. Nikoli ni maral sam v ospredje. Ni fad govoril o sebi. Prijateljev, ki zaslužijo' tak naziv, je imel malo, morda nikogar. Znancev pa brez števila: med 'Slovenci, med Hrvati, v Beogradu in po Srbiji. Povsod so ga cenili in spoštovali kot dobrega, poštenega in resnega moža.
Po mojem je bila njegova najlepša
SLOVENIJA
Uspeh slovenske odprave na Himalajo
Anapurna, ki nosi ime po indijski boginji rodovitnosti, je drugi najvišji [ vrh v skoraj 40 km dolgi gorski gmoti, katera leži v sklopu mogočne Himalaje v državi Nepal. Vrh je visok 7973 metrov. Doslej ga je osvojila le angle-ško-nepalsko-indijska odprava 1. 1960. Trije prejšnji poizkusi osvojitve so se izjalovili.
Letos so se te gore lotili slovenski planinci v okviru tretje jugoslovanske himalajske odprave. Dve prejšnji na gori Trisulin Kangbacen sta bili brezuspešni. To pot pa jih sreča ni pustila na cedilu. 22. oktobra ob 14.05 po sre-dnjeevroskem času sta Kazimir Draksler in Matija Maležič stopila na vrh.
Slovenska odprava — deset ljudi, dva kombija in en tovornjak — je odpotovala po zemlji 14. avgusta v Katmandu glavno mesto Nepala, kjer jih ja čakal vodja ekspedicije Aleš Kuna-vei\ Spotoma so slovenski planinci na nemogočih cestah skozi Turčijo izgubili eno izmed malih vozil. Preko Irana, Afganistana in Pakistana so 3. septembra vstopili v Indijo in potrebovali še teden dni do nepalske meje. 25 septembra so začeli pravi vzpon in postavili osnovno taborišče na višini 4.650 metrov. Nato se je začela borba za sam vrh, ki se je 22. oktobra zaključila z zmago.
Dvaiset ladijj vozi po oceanih pod slo ven s k i m ?
barvami
Jugoslovansko trgovsko mornarico predstavlja 15 ladjarskih podjetij, ki imajo skupno 298 ladij. Skupna nosilnost vsega tega ladjevja je 1.921.000 ton. Med temi 15 podjetji je edino slovensko ladjarsko podjetje 'Splošna plovba, ki je bila ustanovljena oktobra 1954. Prva ladja, ki jo je zgradila slovenska Splošna plovba, je bila imenovana Martin Krpan. Tej sta sledili ladji Gorenjska in Rog. V 15 letih pa se je Splošna plovba razvila v veliko ladjarsko podjetje, ki ima zdaj 24 ladij z nad
200.000	ton nosilnosti ter okoli 1.000
zaposlenimi. Lani so te ladje prepeljale 1.165.491 ton različnega tovora ter ustvarile nad 7.337.000 dolarjev čistega deviznega dohodka.
Splošna plovba je pravzaprav združba dvaindvajset velikih tovarn, katerih vrednost presega 710 milijonov dinarjev. Lani je 'Splošna plovba ustvarila 9,5 odstotka v naši trgovski mornarici ustvarjalnega narodnega dohodka. Ladje Splošne plovbe zdaj redno plovejo v Zahodno Afriko, Južno Ameriko, okoli sveta in v prosti dolgi plovbi.
Ženske — kakšen spol?
Človekovo smrt lahko povzročimo na različne načine: lahko ga ubijemo, lahko se ga pa tudi sploh ne dotaknemo, pa ga pustimo samo brez hrane. Lahko pa mu tudi dajemo hrano, a to tako, da mu ta uničuje telo...
Naš narod je poznal smrt pod Turki, Nemci, Italijani — tretjo metodo poznamo šele od leta 1945 naprej... Slovenska nacionalna zavest v domovini je tako nizka, kakor še nikdar v zgodovini. Doma se sicer mnogo piše o teoretičnih vprašanjih naroda, izdajajo se specializirane jezikoslovne knjige — toda nikomur, ki ima odprte oči, ni prikrito, da gre dom za načrtno, tiho rezanje korenin slovenstvu. 'Nekdanje izjave iz ust komunističnega veljaka, da ni važno, če po koncu revolucije ostaneta živa tudi samo dva Slovenca, „glavno je, da sta komunista“, sicer danes v uradnem tisku več ne bomo srečali, a miselnost se ni spremenila. Reakcija slovenskih oblasti pa naj gre za reševanje slovenskih problemov doma, naj gre za odnose Ljubljana—Beograd, ali pa za odno-
bom ljubil. Program je zaključil Jože Likozar z recitacijo Mauserjeve pesmi. — V spomin dr. Francetu Pešemu. Nato smo vsi vstali ter našemu narodnemu prazniku dali poudarek, da smo skupno navdušeno zapeli „Hej Slovenci!“
Ne nehajmo! Ohranimo s takimi prireditvami tradicijo naši mladini!
Jože Melaher
se med Slovenijo in Koroško oz. Primorsko, zgovorno kažejo, kje smo. Oblasti ne bodo uporabljale nasilja za iztrebljanje naroda, toda tudi „,z rokavicami“ se da marsikaj doseči. Kdor ni slep, vidi da so nas ti, ki so danes na vladi, obsodili na smrt. Kaj bo z nami, pa je seveda predvsem odvisno od nas samih.
Danes, po petindvajsetih letih je zanimivo videti, kako se temu procesu „zavdajanja“ doma dolgo nihče ni javno zoperstavil. Tisti ljudje v emigraciji, ki stalno skušajo ločiti med komunistično stranko pa med pristaši OF, v kateri da je baje večina bila nacionalistov in idealistov, so ob popolnom molku „Slovencev“ iz nekdanje OF morali začeti z revidiranjem svojih „razlikovanj“.
Zanimivo je, da so se prvi zakriti protesti začeli v vrstah — slavistov, jezikoslovcev.
Leta 1962 je Marja Boršnikova javno spregovorila celo o literaturi politične emigracije v svetu, ki da prekaša domačo, Iz tiste dobe je tudi izjava — prav tako iz ženskega kroga — da se „domači literati boje emigrantskih in da bi bilo zanimivo zvedeti, kdo je pravzaprav bolj za to, da zunanja literatura ne sme domov: KP ali literati?“ Medtem ko so Pregledi slovenskih književnosti zamolčevali imena v svetu ustvarjajočih umetnikov pa tudi mnogih tistih, ki so ostali doma, je Boršnikova pripravljala izdajo izbranih del — Stanka Majcna. Leta 1962 smo zvedeli, da mariborska Obzorja že drugo leto napovedujejo izid teh
Slovenci, ne pozabite idealov, zaradi katerih ste prišli sem in zaradi katerih ste se doma ustavljali rdeči nevarnosti. Ohranite jih! če bi te izgubili, bi bila to popolna tragika naša in našega naroda, če se svobodna misel v nas budi, če se nam zdi, da imamo boljše načrte, bi se morali pogovoriti kot zreli ljudje, bi morali najti način, da se med seboj moško in odkrito pogovorimo in napravimo dogovor na temeljih, ki so potrebni, če hočemo ostati takšni, kot smo prišli v svet.“
Škof dr. Gregorij Rožman na slavnostni akademiji v Buenos Airesu 1949

■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•!
spisov, da pa „nekaj ni v redu“. Slišalo se je, da „Boršnikova ne more biti čisto pravoverna“ in da jo „šikanirajo.“ Takrat je res iz njenih izjav bilo videti, kljub vsej previdnosti formulacije, kako čuti krivico, ki se dela bolj Majcnu kakor njej. V našem časopisu smo lani mogli-brati, da se sicer moramo ustaviti ob raznih njenih spodrsljajih pri «bde-lavi Majcna — da pa je treba pisateljici „primerjajoč jo z moškimi literati doma, ki se naravnost odlikujejo po svojem nepogumu, priznati precejšnji odmerek civilne korajže.“
Zadnje čase je o slovenski problematiki doma vedno več brati.
Neka Marija Švajncer (Večer, 5. IX. '69) piše: „Vsi narodi, veliki in majhni imajo svoje institute za literarno zgodovino. Mi smo izjema. To je bridko in škandal obenem. Imajo (na Akademiji) že tretji hiši, prostor za orientalistiko — za domačo književnost ga ni. Narod pač vidi svojo podobo takšno, kakršne je vreden in mi sedimo na veji, ki si jo žagamo sami. Naši klasiki so se znali boriti za narodno samobitnost, mi o tem govorimo skoraj cinično in pljuvamo po tem, kar je nekoč mnogo pomenilo. Razumljivo je, da spričo takega stanja ne moremo imeti korenin. Toda kam bomo rasli, če jih ne bo? Drevo ne more rasti brez korenin!“
Neka Breda Pogorelc piše v „Pogovorih o vsakdanjem slovenskem jeziku“ (12. nadaljevanje) bolj mimo, a seže najdalje. Govori o vprašanju, ki se ga tudi mi v svetu premalo zavedamo: jezik ni samo orodje, neki terminološki instrument, s pomočjo katerega se moremo sporazumeti. Tisto: „Saj ni važno, če govorimo slovensko — glavno je, da smo Slovenci!“ ni v bistvu nič drugega kakor tragična kratkovidnost, v resnici samo izgovor za umsko lenobo ali pa slabo zakrit manjvrednostni kompleks.
Pogorelčeva govori, kako ljudje oblikujejo jezik, kako pa tudi jezik sam oblikuje človekovo miselnost. (Nered v besedah rodi nered v glavi. Napačno uporabljena beseda rodi napačne pojme, prej ali slej povzroči zmešanost. Tu je dano tistemu, ki odloča o uporabi jezika v tisku, polje za demonske igre, ki jih nepoklicani in naivni na opazijo, a katerih posledice so lahko hude.) Avtorica se ustavlja ob besedni godlji v domačem tisku in z vrsto primerov opozarja, kako morejo na primer napačno prevedene ali napačno rabljene besede, ki pa j'^ nekdo (kdo?!) uvaja v pismeni jezik, spreminjati miselnost.
«■■■■•■■«■■■■■•■■■■aaaaaaMaaMaaaaM
v spomin
družbena vrlina: zvestoba. Zvestoba do krščanske ideje, katere neustrašen pričevalec je bil vedno, zvestoba do kat. socialno političnega gibanja, v katerem je preživel najjačja leta svojega življenja, brezpogojna zvestoba protikomunistični ideji, katere viden glasnik je bil v najtežjih dneh naše polpretekle zgodovine prav do današnjih dni. Zvestoba osebam, ki mu je bilo dano služiti jim v lepih in grenkih dneh.
Druga lepa in dandanes tako redka odlika rajnikova je bila molčečnost, stvar, ki mu je bila kot tajna zaupana, je bila za sedmimi pečati. Rajni dr. Korošec se je velikokrat pritoževal, da naši ljudje ne znajo molčati, da se pred vsem svetom radi bahajo, da poznajo to ali ono skrivnost — in jo seveda tudi izdajo.
Molčečnost je Krošlja naredila za Koroščevega zaupnega človeka. Malo jih je bilo, ki jim je „stari“ zaupal: Krošelj, dr. Ahčin, Smajo Grubišič m ne vem če še kdo drugi. Pri teh umetnikih molčanja Korošec ni bil nikdar razočaran.
Krošelj je imel poseben dar, da je vedel, komu, kdaj in koliko sme zaupati, ne da bi povzročal avtorju neprijetnosti.
Kot beograjski urednik Slovenca je redno vsak večer govoril z uredništvom v Ljubljani, polneč včasih cele kolone lista z najvažnejšimi novicami iz politične centrale in ob koncu oficial-nega poročanja z informacijami zaup-
nega značaja, ki jih je zlasti glavni urednik potreboval, da je lahko usmeril pisanje lista v skladu z najnovejšim političnim položajem v državi.
Krošelj ni bil uvodničar lista, razen v kakih posameznih primerih, bil pa je vesten in brezpogojno zanesljiv „dobavitelj“ elementov, ki so bili neobho-dno potrebni, da je list lahko pisal tako, kot je pisal, in da so Slovenčevi uvodniki in komentarji šli preko meja naše dežele in da je list, čeprav je izhajal daleč od glavnega mesta, imel glas resnega in dobro informiranega dnevnika.
'Posebno poglavje Krošljevega javnega dela je bilo osebno tajnikovanje dr. Korošcu. To delo ni bilo prijetno. Korošec je bil brez dvoma velikan ne le v politiki, ampak tudi v mnogih drugih smereh. Veliki ljudje, ki so središče javnega življenja, se navadno čutijo same. Marsikdaj se okolica ne zna prav približati velikanu, marsikdaj pa si on ne upa ali ne more približati okolici, v skrbi, da bi njegova zaupljivost bila napačno tolmačena. Dr. Korošec je bil v svoji osamelosti ozredno radoveden, bolje rečeno, želel je biti informiran o vsem: toda na kratko in zanesljivo. Izredno je bil pozoren na vsako novico in neredko je ponovno vprašal: je to zanesljivo, kdo vam je to povedal ?
Jožko Krošelj mu je znal biti zanesljiv vir novic, ki jih je veliki politik potreboval: novic od .doma iz Slovenije, novic iz prestolnice, iz nasprotnikovega tabora, novic,, klasificiranih kot zanesljive, dvomljive, čenče itd. Pa tudi
obratno: po isti poti je šlo na primerno mesto mnenje Koroščevo o političnih in javnih dogodkih doma in v svetu ljudem, ki so imeli pravico dobiti odgovor na tolikokrat postavljeno vprašanje: Kaj pa misli dr. Korošec?
Upam si trditi, da dr. Korošca Krošelj v dolgih letih sodelovanja ni nikdar razočaral.
S Krošljem gre v večnost dober del naše zgodovine. Je bil eden redkih preostalih, ki je od blizu videl najtežjo dobo slovenske zgodovine. Mnogo stvari je vedel, marsikaj je zapisal, marsikaj pa v svoji skromnosti ohranjal zase in jih povedal le tu in tam kak drobec v pogovorih z znanci. Bil je res preskromen: nikdar mu ni bilo do tega, da bi bil viden, čeprav mu ni manjkalo prilik za to, ves srečen in zadovoljen pa je bil, če je Tahko s svojim delom pripomogel h kakršnemu koli uspehu, ves blažen, da je lahko napisal temeljito poročilo o dogodka za čitatelje svojega lista.
List Svobodna ¡Slovenija je z Jožkom Krošljem izgubil svojega nesebičnega sodelavca iz rodu tistih, ki služijo dobri stvari, tudi če bi si bili lahko preskrbeli lažjega in boljšega kruha drugod.
Naj bodo te skromne vrstice v od-dolžitev in v spomin rajniku, ki nam je vsem vedno bil zgled skromnega, poštenega in zvestega delavca nia vsakem mestu, kamor ga je klicala dolžnost in ljubezen do naroda.
J. Košiček
Če beseda narod izginja iz prometa, oziroma se meša z besedo „nacija“, istočasno pa danes doma „nacija“ pomeni „jugoslovanski narod“, pa če ne vemo, da je ta beseda načrtno tako uporabljana dan za dnem, leto za letom — lahko taka zadevica, ki je na prvi pogled skoraj smešno nedolžna, sčasoma povzroči marsikaj. (Nacionalne mlačnosti ali ponekod celo prezira narodne zavesti doma med mladino oblasti niso dosegle s kašno javno gonjo proti slovenstvu! Ti komaj opazni „drugačni sistemi“ so na dolgo dobo bolj učinkoviti. Praksa, t. j. resnično stanje slovenstva doma nam to jasno kaže.) „Moramo se torej povsem domeniti, da bomo besedo nacija uporabljali samo, kadar bomo govorili o nas samih. Samo za Slovence torej. — Morali bi predlagati, da se beseda ne uporablja za jugoslovansko ljudstvo. V smislu pojma „amerikanska nacija“ bi namreč lahko pod tem pojmom razumeli narodno poenoteno jugoslovansko družbo. S tem pa bi se izdali, da podpiramo bodisi nekatere nezdrave m upajmo — preživele težnje po zlitju družbe naših narodov; kar je nas Slovencev, pa bi s tem vsaj v pojmovanem svetu storili nekaj podobnega kakor duhovni samomor. Bojim se. da ne bom rekla preveč, če opozorim, da najbrž ni slučaj, da so začeli uporabljati besedo „nacija“ v tem zahodnem pomenu, na srbohrvaškem območju, natančnejši vir je pri tem navajanju odveč ... “
Zanimivo je, da o teh vprašanjih doma pišejo — žene. Da je, recimo, katera med temi tremi partijka in da ima zato korajžo spregovoriti? Lahko drži! A tudi med moškimi literati in Slavisti so partijci. Zakaj oni nimajo poguma? — Da gre samo za besede? Seveda gre. A to bi bil očitek, ko bi tudi moški če že ne v dejanju vsaj v besedah pokazali svoje slovenstvo.
Ko govorimo o raznih pomenih besed, se zdi, da bo treba tudi tisto o ženskah kot „šibkem“ spolu revidirati...
Uspeh novomeške tovarne avtomobilov
Novomeška avtomobilska tovarna je pred 14 dnevi razstavila v Essnu v Zah. Nemčiji 23 tipov avtomobilskih prikolic, za katere je ves čas sejma vladalo izredno zanimanje. Predstavniki tovarne so tam sklenili z nemškim kupcem prodajo 3.000 prikolic Adrija, kakršne izdeluje novomeška tovarna. V komercialnem jeziku pomeni to 10 milijonov nemških mark.
Kupci v Nemčiji se zanimajo za vse tipe novomeških prikolic, posebno pozornost pa so vzbujale največje 7 do 9 metrske hišice, prava stanovanja na kolesih. So pa najbolj primerne za družine potujočih strokovnjakov pa tudi za počitnice razvajenih turistov, ker je v njih prostora za 8 ljudi z vsem kon-fortom. Ker je zanimanje za te hišice veliko, odn. imajo trg že utrjen na Švedskem, v Švici, na Norveškem, Finskem in Danskem, je letošnji delovni načrt tovarne 10 tisoč prikolic. Za prihodnje leto pa nameravajo povečati število na 15 tisoč.
Zaradi uspeha z prikolicami se je mogla novomeška tovarna tako dvigniti, da so 29. oktobra občinski možje mogli svečano spustiti v redno obratovanje montažni trak za osebne avtomobile Austin IMV 1300, ko je začela obratovati nova dvorana za avtomobile.
1 DM (nemška marka) =3,4152 Ndin
Narodna Banka Jugoslavije je 25. oktobra objavila naslednje sporočilo: „Vlada Zvezne republike Nemčije je sklenila dokončno utrditi pariteto nemške marke. Nova pariteta je določena z razmerjem 0,242806 grama čistega zlata ali 27,3224 dolarskega centa za eno nemško marko. To je odobril tudi Mednarodni finančni sklad.
Na podlagi tega sklepa je Narodna banka Jugoslavije določila tečaj dinarja do nemške marke v višini 341,43 dinarjev za 100 nemških mark. Novi tečaj bo veljal od 27. oktobra 1969.

LJUBLJANA.— 'Položaj proizvodnje elektrike je bil po stanju 5. novembra kritičen. Zaradi izredno dolge suše so reke upadle na eno tretjino količine vode, ki jih sicer dajejo za normalno obratovanje hidroelektraren. V normalnih razmerah dajejo centrale 11.5 milijona kilovatnih ur na dan. Dne 5 novembra pa so padle 3 milijone kilovatnih ur. Niai Dravi in v H E Moste je tretjina vode, v medvoški centrali in na Soči pa komaj petina.
Položaj proizvodnje električne ener- j gije v Sloveniji je bil 5. nov. sleueč: termoelektrarne dajejo 6.5 milijonov kwh na dan, hidroelektrarne 3 milijone, uvoz pa je znašal 2.640.000 kwh in to iz Avstrije 2.4 milijona ter 240.000 kwh iz Italije.
Široka potrošnja je bila naprošena, naj zmanjša porabo električne energije sa ogrevanje. Med tovarnami je zelo prizadeta tovarna dušika v Rušah, ki je morala med drugim zmanjšiati produkcijo in izvoz karbida.
LJUBLJANA.— V Republiki Sloveniji je 33 zavodov za oskrbovanje ostarelih ljudi. Posebna komisija je ugotovila, da jih 18 gostuje v starih gradovih, ki so stari tja do 900 let. Poleg tega, da imiajo zgodovinsko vrednost in da so gradovi večino zaščiteni kot kulturni spomeniki, so tudi sicer neprikladni in nastanejo nesporazumi pri preurejevanju. Nadaljnjih 8 domov je v stanovanjskih stavbah, 7 v stavbah. ki so bile v različnih obdobjih grajene kot ubožnice, del domov je v bivših tovarnah, vojašnicah, samostanih itd.
V sedanjih domovih živi le 35% o-skrbovancev v sobah z manj kot 5 posteljami, vrh tega pa je v sobah nagnetenih več postelj, kot je realna zmogljivost. Kar 22 domov nimia niti ene enoposteljne sobe.
LJUBLJANA,— V Šentjakobski cerkvi je bil 7. 10. orgelski koncert slušateljev Akademije za glasbo Milice Re-ner in Franca Kljada. Na sporedu so bila dela Cavazzonija, Walterja, Bacha, Regerja, Langlaisa, Pavla Sivica in L. M. Škerjanca.
LJUBLJANA.— Arheologi Narodnega muzeja bodo prihodnje leto nadaljevali z raziskavami naselbine na Viru pri Stični in srednjeveškega mesta Guthen-wed na Otoku pri Dobravi ter morda še rimsko naselbino Neviodunum v Drnovem pri Krškem.
MARIBOR.— (Na Sestanku zastopni-nikov kmetijskih organizacij ih trgovine so iskali izhod iz zagate zaradi pridelkov, ki jih kmetje ne morejo prodati. Seveda ga niso našli, ker ga ne morejo. Ni dovolj skladišč in hladilnic. Ugotovili so le, la letos he bo mogoče odpraviti težave, treba pa bi jih bilo omiliti in pripraviti načrte za prihodnje leto. Kmetje v Svečini so pridelali lepo sadje in so nasuli v kupe po šu-pah nekateri pa celo zakopali v zemljo. Groze tudi, da ga bodo pripeljali pred skladišče Agrokombinata v Maribor, ki je prevzel dejavnost bivše kmetijske
zadruge, naj gnije tam, ne pa na njihovih dvoriščih. Tudi z prodajo krompirja je podobno kot s sadjem. Kmetje ne bodo mogli poravnati svojih davčnih obveznosti niti prispevkov za zdravstveno zavarovanje.
SEVNICA — Blizu vasi Vodice pri Sevnici živi 69-letni Franc Frece z ženo in sinom, kar v jami. Družina je imela izredno smolo: Leta 1945 je žena Karlina po nesreči zažgala hišo, ki je zgorela. Tedaj so živeli še doma štirje otroci. Družina je zavihala rokave in zgradili so novo hišo. A tudi ta jim je pogorela po neprevidnosti matere dve leti nato. še enkrat so zgradili hišo, po mirnih letih pa je nesrečni gospodinji 1. 1967 padla žerjavica iz štedilnika in spet so bili ob hišo. Sedaj pa ni bilo več moči za novo hišo in Frece je izkopal na kraju, kjer je stala hiša, dve jami, kjer sedaj živijo stari Frece z ženo in sinom v najprimitivnej-ših razmerah. Frece pravi, da so mu ponujali na občini stanovanje v bloku, če jim prepusti zemljo. Tega pa ni hotel, ker bi ne imel več svoje zemlje, posojila za gradnjo nove hiše pa ni Rove’ vzeti, ker nima več možnosti za vrača- | nje.
NOVO MESTO.— Novomeška IMV (Industrija motornih vozil) gradi pod Grmom proti Gotni vasi novo montažno dvorano, ki bo merila 22.000 kv. metrov. IMV je tudi sprejela na delo precej delavcev iz Skopja, ker je tamošnja tovarna bila prisiljena odpustiti večino delavcev. IMV je sedaj edino podjetje v Jugoslaviji, ki izdeluje avtomobile-kom-bije z nosilnostjo 1,5 ton.
Umrli so. V Ljubljani: Mihael flPer-šin, kmetovalec v Trnovem (88 let), Franc Posedi up., Anka Druškovič glavnik, Alojzij Vene up. Slov. nar. gled., Leopoldina Mihelič roj. Praznik vd. šol. upr. (81. 1), Frančiška Viceljo r. Klun, Ernestina Zajec r. Blažiča uč. v p., Marija Urbančič r. Pavlin (81 1.) nad-uč. vd., Valentin Jeras višji termoteh-nih v p., Miran Petrovčič dir. in režiser šentjakobskega gledališča, Janko Majcen, poklicni gasilec v p.
■Franc Baliž grad. delov. Vodice, Janez Leskovšek, borec za severno mejo Ponikva, Marija Trlep babica v p. Trebnje, France Lavrič Loški potok, Ven-* celj Treven miz. m. Slov. Javornik, s. Bernardeta Josipina Novačan šolska sestra Žalec, Jože Selišnik Solčava, Ana Miki Videm ob šč., Ivan Ojsteršek kontr. ptt Celje, Frančiška Cerar (Mar-tinkova mama) Moravče, Marija Kavčič r. Kajn (91 1.) Polje, Maruša štan-car Nardih mr. ph. šeht Peter pri Gorici, Antoh Smrdelj kamnosek Vič, Josip Osojnik Brežice, Francka Florjančič r. Peternelj Bled, Janez Omahna Sostro, Franc Pleničar okr. tajnik v p. Litija, Alojz Bizjak žel. up. (77 1.) Šentvid. Angela Špan Planina pri Sevnici.
PRISPEVAJTE V TISKOVNI SKLAD 8V0B. SLOVENIJE!
Slavje v Slovenskem
Še tako grozeči temni oblaki in tudi ne popoldanski deževni naliv niso mogii pokvariti prijetnega razpoloženja nikomur, kdor se je minulo nedeljo udeležil proslave 4. obletnice Slovenskega doma v Berazategui. Je to eden izmed Slovenskih domov, kjer se človek počuti, kakor da bi bil doma. In doma je v vsakem vremenu lepo in prijetno.
Po pozdravu gostov, ki ga je izrekel Ivan Korošec, ki je potem, skupno s predsednikom doma Jožetom Vidmarjem, ves dan vodil prireditev, so številni gostje, ki so že prihiteli z vseh strani Buenos Airesa na slavje, ob dviganju argentinske in slovenske zastave zapeli obe narodni himni. Sledila je zahvalna sv. maša, ki jo je daroval katehet Slovenskega doma v Berazategui g. Jože Guštin. Evangelij o gorčičnem zrnu je mašniku služil v pridigi prav za primerjavo z rastjo berazateškega doma, in slovenske skupnosti sploh.
Sledilo je odlično pripravljeno kosilo, Veliko število udeležencev je skoro izpraznilo kuhinjo dobrot že opoldne, nov popoldanski val gostov pa je dal še več dela pridnim duharicam in kuharjem in postreženemu osebju, da je moglo zadovoljiti povpraševanje.
Vsled naliva se je popoldanski kulturni program začel nekaj pred četrt
domu v Berazateguiju
uro. Ivan Korošec je pozdravil zastopnike domov in drugih naših organizacij, predsednik doma Jože Vidmar pa *a v lepem govoru podal krStek obračun našega nad dvajset letnega bivanja v tujini. Ugotovil je, da je vkoreninjenje od doma prišle emigracije v neslovensko kulturo in vse kar je z njo v zvezi, praktično nemogoče. Kdor pa je to nasilno storil, se je kmalu znašel izgubljenega in osamljenega, kajti takšni „ne žanjejo odobravanja, temveč prezir in posmeh, ker se domačini dobro zavedajo, da kdor ne ostaja zvest svojim naravnim dobrinam človeka, to je svoji lastni materi in njenemu jeziku, svoji narodnosti in kulturi, tisti pač ne bo stalno nikomur zvest.“ Spomnil se je vseh članov berazateške skupnosti in vseh sodelavcev v domu, še posebej pa berazateške slovenske mladine: „Ni jih veliko, so pa zares aktivni in redni obiskovalci našega doma. četudi so vsi zelo mladi, so nam v veliko pomoč in oporo. Tudi njim izrekamo danes javno zahvalo in pohvalo.“ Pritrdilno ploskanje občinstva je nagradilo mladino.
Predsednik Zedinjene Slovenije B®-, žo Stariha je v pozdravu poudaril, da je berazateški Slovenski dom „središče slovenske tradicije v tujini, vez med člani in domom samim, Berazateški Slo-
ZBORNIK SVOBODNE SLOVENIJE 1969
Po vsebini in pestrosti prekrila vse publikacije te vrste; vsebuje dela slovenskih znanstvenikov, umetnikov, pisateljev, pesnikov, publicistov, kulturnih ustvarjalcev, planincev. Sodelavci so iz vseh držav, kjer so slovenski izseljenci iz zamejstva in domovine.
Obsega 372 strani. — Prodajna cena 2.000 pesov
Daši je prednaročilni rok po znižani ceni potekel, bo na željo v nedeljo, 23. novembra, na dan spominske proslave škofa Rožmana pred in po proslavi v Slovenski hiši Zbornik na razpolago po znižani ceni 1700 pesov.
Deseta obletnica blagoslovitve cerkve Marije Kraljice v Slovenski vasi
V nedeljo, dne 16. novembra, je Slovenska vas obhajala lep praznik: že deseto obletnico blagoslovitve svoje cer. kve, edine slovenske cerkve v Južni Ameriki, že precej pred začetkom slovesnosti so se zbirali slovenski farani in tudi številni rojaki od drugod in izrabili ta čas za ogled preurejene notranjščine cerkve po načrtih arh. Jureta Vombergarja. Sprednji del s prezbiterijem je isti arhitekt preuredil že prej, zdaj je to delo dopolnil še V srednjem in zadnjem delu ladje s popolno skladnostjo s prednjim, kar dokazuje, da je vse to delo že v začetku zasnoval po celotnem preureditvenem načrtu. Zavoljo oblačnega vremena obiskovalci zdaj niso mogli doživeti edinstvenega vtisa, ki ga napravi na človeka čudovita igra barv, kadar sonce pošlje svoje žarke skoz velika barvasta okna in se notranjost cerkve koplje v čarobnem prelivanju vseh barvnih odtenkov. Ladijski steni sta obdani z visokim lesenim opažem naravne barve. Posebno zanimanje so zbujale spovednice, ki niso (kot v večini cerkva) postavljene kot „omare“ ob stene, temveč so potisnjene v steno v ravni opaža in tako omogočajo večjo intimnost in nemotenost spovedovanja, tudi kadar je v cerkvi kako bogoslužno opravilo ali pridiga. Okusno so urejene polžaste stopnice na kor, obdane z že leznimi stebrički, med katere so vložene rdečkasto rumene akrilne plošče in že pri vhodu taka ureditev stopnic zakrije tistega, ki gre na kor ali prihaja z njega. Na stropu pod korom skoraj ne opaziš številnih, s steklom zakritih
žarnic in na obeh stenah so pritrjeni majhni žarometi, uvoženi iz Holandije, a tako močni, da zalijejo vso cerkev s pravo dnevno svetlobo. Pa tudi brez teh dveh učinkov (igre barv in te močne svetlobe) je nudil pogled na preurejeno notranjost cerkve velik užitek. Vse do kraja premišljeno, preprosto, po koncilskih navodilih prirejeno. Delo umetniškega okusa, nič, kar bi moglo motiti duhovno zbranost. Neka gospa, ki je bila očitno zdaj prvič v tej cerkvi, je navdušeno vzkliknila: „To je najlepša cerkev, kar sem jih doslej- videla!“ In prebivavci Slovenske vasi so ponosni, da imajo tako lepo cerkev.
Ob pol enajstih se je začela slovesna sv. maša, ki jo je daroval msgr. A. Orehar s somaševanjem petih duhovnikov. Po sv. evangeliju je imel tudi cerkveni nagovor, v katerem je poudari! hkratnost dveh desetletnic: blagoslovitve te cerkve in smrti škofa dr. Gregorija Rožmana. A ni zadosti le zidana cerkev, treba je tudi cerkev živeti. N! zadosti dr. Rožman, treba nam je tudi njegovega duha! Med sv. mašo je lepo prepeval domači pevski zbor pod vodstvom pevovodje g. Ivana Meleta. Na kraju sv. maše je bilo darovanje za cerkev.
Zatem je bil za vse udeležence pripravljen okusen asado.
Ob 15,30 je bil v cerkvi šmarnični govor, v katerem je govornik razvijal globoke misli o Mariji kot varuhinji in pomočnici Slovencev. Pridevek „Marijin narod“ izvira iz časov turških napadov, ko so se možje in fantje branili na
Vsak teden ena
POPOTNI
Jože Dular
Med vrati je ves skromen, tih obstal, •poprosil nas za črno skorjo kruha. Ušesa naša bila, so gluha, nihče besede ni mu dobre dal.
Z bridkostjo nemo je zapustil prag in v burjo mu utonil je korak.
Ostali sami smo. Zdaj nas boli, da ni dobil ne kruha ne soli.
obzidjih taborov, ženske in otroci pa so v cerkvah molile in prosile Marijo, naj varuje branivce in odvrne turške napa-davce. Prečesto so tako izprosile rešitev pred Turki. Zato je tudi večina cerkva na naših slovenskih gričih in gorah posvečenih Materi božji.
Po blagoslovu z Najsvetejšim se je razvil družabni del slovesnosti na vrtu misijonišča in farnega kolegija. Domači pevski zbor je pod vodstvom dirigenta I. Meleta zapel tri pesmi: I. Meletov „Pozdrav Slovenski vasi“, Gerbičevo „Žitno polje“ in Vodopivčev „Izgubljeni cvet“. Nato je z dobro zasnovanim govorom nagovoril zbrane g. Ignacij Glinšek. V prvem delu je oživil sovaščanom spomin na zgodovino gradnje cerkve, V drugem pa se spomnil pok. škofa dr. Rožmana, ki je pred enajstimi leti blagoslovil cerkvi temeljni kamen. Poudarjal je velike kreposti pokojnega slovenskega vladike, zlasti še njegov odločen boj proti komunizmu in spodbujal zbrane, naj ga v tej odločnosti posnemajo. Končno se je spomnil še vseh tistih, ki so pri gradnji cerkve sodelovali na en ali drug način, a jih je Bog že poklical k sebi. Za miren pokoj njihovih duš je skupno s prisotnimi zmolil en očenaš. — Za krepke in spodbudne besede je žel navdušeno priznanje.
Družabnost se je potem razvijala v prijetnem pogovoru med gosti in Slovenci vaščani ob kupi vina in dobrem prigrizku; niti dež, ki se je vlil proti večeru, je ni preveč motil. Gosti od blizu in daleč so obljubljali in pri sebi sklenili, da bodo še prišli v Slovensko vas in njeno prelepo cerkev.
■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■«■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■■•■■■■■■■■■■■■■■■a«
imwww«wwwMmw
SLOVENCI V
BUENOS AIRES Osebne novice
Krščena je bila v Slovenski kapeli Nevenka Vester, hči Franceta in Francke roj. Tomazin. Krstil je g. dr.: Alojzij Starc. Botrovala pa sta ga. Metka id g. France Tomazin.
ZLATA POROKA
V nedeljo, 16. nov. sta obhajala g. Jakob Maček in njegova gospa Marija zlato poroko v krogu svojih dragih. Viden izraz je dobil ta izreden družinski praznik ob nedeljski sv. maši v Slomškovem domu v Ramos Mejia. V lepo okrašeni kapeli je daroval peto sv. mašo msgr. A. Orehar, koncelebrirala pa sta ramoški slovenski dušni pastir g. šker-bec in rektor škofovega zavoda g. dr. Gnidovec. Slovesnost je izredno povzdignilo petje ramoškega pevskega zbora pod vodstvom g. čamemika. Poleg vse tako obsežne družine 77 letnega Jakoba Mačka in njegove 73 letne družice Ma-
A R G £ N T I N I
rije so prihiteli k maši številni prijatelji in znanci; med ministranti pa je bilo -kar 8 dedkovih vnukov.
Redki so primeri, ko morejo starši slaviti na jesen življenja 50 letnico družinskega življenja in zreti na dolgo opravljeno pot, na boje, težave in zmage. G. Jakob Maček je bil že v času med obema vojskama v Logatcu ugleden gospodar in javen delavec. Kot lastnik parne žage in mlina se ni posvečal le svojemu podjetju, ampak je s pridom sodeloval pri vodovodnem in cestnem odboru, raznih zadrugah in drugih javnih ustanovah. Na dobrodelnem in socialnem polju je vedel, kaj je njegova dolžnost, v političnem življenju pa je ■ bil od mladih nog zvest pristaš SLS — ! naše tedanje krščanske demokracije, j Njegova žena Marija mu je zvesto stala ; ob strani, ne le pri nalogah družinskega ! življenja, ampak tudi s tem, da mu je j lajšala skrbi, ki jih pri velikem gospo-; darstvu marsikdaj ni manjkalo. Skoraj | neopazna za stenami doma je v resnici podpirala 3 vogale.
Na lastno željo sta slavljenca preživela to lepo obletnico na domu svoje hčerke Miajde por. Skubic le v krogu družin Kocmur, Eiletz in Berlot, ki sO vsega skupaj pripeljale dedku 11 vnukov in eno vnukinjo.
Svobodna Slovenija zvestemu naročniku Jakobu Mačku in njegovi družici Mariji ob zlati poroki prisrčno čestita in želi obilo zdravja in Veselja v kfbgu njunih dragih.
ZVEZA SLOVENSKIH MATER IN ŽENA
Zahvala. Zveza Slovenskih mater in žena se zahvaljuje vsem učiteljicam in učiteljem slovenskih tečajev za njihov trud in tako lepo pripravo materinskih proslav.
Srečanje naših mladih s točasno evropsko miselnostjo je naslov razgovoru ge. Danice Petričkove z ing. Jernejem Dobovškom v četrtek 27. novembra ob 18 v Slovenski hiši. Vabimo matere in žene.
ŠOLSKI IZLET
venci so pomembna skupina na prosvetnem, kulturnem in narodnem polju slovenskega udejstvovanja. Bilanca Slovenskega doma v Berazategui je visoka in silno pozitivna... Proslava 4. obletnice doma sovpada z 10. obletnico smrti neumrljivega škofa dr. Gregorija Rožmana, škofa vsega, kar nam je bilo najdražje.“ Govornik je omenil dogodek z vetrinjskega polja, ko je tja škof Rožman prišel iz Andraža na svoj „prvi pastoralni obisk med begunce.“ Franc Kremžar, predsednik slovenskega parlamenta 3. maja na Taboru v Ljubljani, mu je v Vetrinju dejal: JNe bodite nam samo škof, ampak knez.“ In škof Rožman je odgovoril: „Hočem vam biti brat in sotrpin.“ Bil je povsod z nami in danes imamo svojega največjega pripro-šnjika v nebesih. Božo Stariha je zaključil svoj govor z željo, da bi Slovenski dom v Berazategui „praznoval še veliko veselih obletnic in da bi se iz njega orila slovenska beseda in pesem.“ Pravkar prišlega msgr. Oreharja je nato vodja programa naprosil za besedo. Rad se je odzval in navezal svoje izjave tudi na škofa Rožmana: „Naj nam škof Rožman izprosi, da bomo Zoreli za ta svet, da ohranimo zvestobo veri in svojemu narodu. Skupaj držite, da se boste ohranili, je rekel škof Rožman.“ Msgr. Orehar je nato primerjal posamezne domove v slovenski skupnosti z oporniki mostu čez reko. „Most ni varen, če le en opornik ni trden.“ Želel je
ves uspeh berazateškemu domu za bodočnost.
Že vsej slovenski in argentinski javnosti znani berazateški slovenski pevski zbor, ki ga vodi dirigent Jože Omahna, je pod njegovo taktirko zapel: Spomlad v deželi, Tri lipice, škrjanček poje, Ribniško in v Hribih se dela dan. Vsako pisanje o visoki pevski stopnji tega zbora je odveč. Kdor ga je slišal enkrat, si ga želi poslušati še in še. To je dokazalo tudi občinstvo, strnjeno okoli odra, ko ni hotelo biti ploskanja ne konca ne kraja.
Šest slovenskih parov se je nato ob harmonikarski spremljavi mladega Revna Romana zavrtelo v Potrkani polki in šuštarski polki, ki ju je naštudiralo v priredbi ge. Betke Maček-Vitrihove. Ob veselem odobravanju sta bila ga. Betka in Roman nagrajena s šopkom rdečih nageljnov.
Pet najboljših telovadcev iz Slovenske vasi v Lanusu je nato pokazalo svoje spretnosti v nekaj težkih in tveganih vajah, š čemer je bil pester kulturni program slavja zaključen.
V prosti zabavi ob zvokih orkestra The golden toneš so gostje, ki se jih je te slovesnosti udeležilo toliko, kakor jih še nikdar poprej ni bilo v Slovenskem domu v Berazategui, ostali na prijetnem vrtu še dolgo v večerne ure, zlasti ker se je nebo razjasnilo, da je lunin krajec osvetlil zemljo pod sabo.
Pretekla sobota je bila za otroke slovenskih šol verjetno najsrečnejši dan, kar jih obsega njihov šolski koledar. 463 učencev je zamenjalo redni sobotni pouk za celodnevni izlet v La Plato, v „País de los niños”; kraj, ki uresničuje ves otroški sen, kjer pravljica postane življenje. Mogli so si ogledati vabljive stavbice s svojimi pomembnostmi, potovati z otroškim vlakom in avtomobilčki ter okusiti toliko sladkosti te „Indije Koromandije“. Zlasti pa so se mogli po mili volji naužiti zraka, sonca in igranja v prostranem parku pod mogočnimi evkalipti. Pred vsem tem so imeli zjutraj v tamkajšnji cerkvici zaključno šolsko mašo, ki jo je katehet dr. A. Starc daroval obenem za rajnega škofa dr. Gregorija Rožmana ob 10 letnici njegove smrti.
Slovenske šole so s tem izletom ftaj-lepše dopolnile svoj program in ifale otrokom čutiti, da ni njihov delež le učenje, ampak tudi prešemost in smeh, pesem in vrisk, ki imajo v materinem jeziku še posebno lepoto.
Namesto venca na grob glavnemu uredniku 'Svobodne' Slovenije Jožku Krošlju je daroval za tiskovni sklad Svobodne Slovenije N. N. 5.000 pesov. Iskrena hvala.
POIZVEDBA
Kdor bi vedel karkoli o Vidu Robniku, rojenem v Slovenj gradcu leta 1898, naj sporoči upravi Svobodne Slovenije 4158, Buenos Aires.

SUJVEfKI PO SVETU
ZDA
SLAVJE PRI ŽELETOVIH
V Carupa pri Buenos Airesu, živi naša zvesta naročnica ga. Marija jclo-vina, hčerka g. Želeta, ki je znan v Svobodni Sloveniji po svojih dopisih iz Severne Amerike. Gospod Žele je pred_ 10 leti z ženo odšel iz Argentine v Severno Ameriko, kjer je tudi njegov sin Ivan Žele. Hčerka Marija Jelovina je letos odšla na obisk v ZDA, ko so imeli njeni starši zlato poroko. >Po desetih letih je videla starše in po 21 letih brata Ivana. V dopisu Svobodni -Sloveniji takole opisuje prihod v ZDA: „Svidenje je bilo nad Vse ginjeno, saj se z bratom nisva videla toliko let. V ZDA sem bila 4 tedne in je bil ta obisk zame nepozabno doživetje. Moj brat dela v tovarni težke industrije in je vzel teden dni dopusta. Peljali smo se na kanadsko mejo, si tam ogledali Niagarske slapove, zanimiv muzej itd. V Clevelandu smo obiskali prijatelja Kuhelja in go. Jelko,, katere je naš obisk zelo iznenadik’ škoda, da je bil čas odmerjen in da se nismo mogli dalj časa pri njih zadržati. Lepo se jim zahvaljujem za gostoljubnost kar po Svobodni Sloveniji.“
Nato opisuje ga. Jelovina med drugim tudi to, da si je ogledala v Wa-shingtonu cerkev Brezmadežnega spočetja, kjer bomo tudi Slovenci imeli svojo kapelo. Končuje pa svoj dopis za Svobodno Slovenijo takole: „Na 19. oktobra pa sta naš očka in mama praznovala zlato poroko. Obrede je onravil g. žup. -Sv. Križa v Bridgeportu. Na slavnostnem kosilu so bili ožji prijatelji, med njimi tudi g. žup. Hribček, čas v prijetni družbi je hitro mineval in obisk v Severni Ameriki o priliki zlate poroke mojih staršev mi bo vedno ostal v spominu. Pozdrav vsem čitateljem Svobodne Slovenije pošilja
Marija Z. Jelovina Šele iz tega pisma smo zvedeli, da je naš naročnik v Severni Ameriki imel zlato poroko. Tudi Svobodna Slovenija se pridružuje čestitkam številnih prijateljev in želi zlatonoročencema še mnogo zdravih in lepih let.
V Mariboru so konec septembra praznovali 50-letnico MŠD Branik. Branika sicer pred petdesetimi leti ni bilo, kajti tedaj so ustanovili Prvi slovenski športni klub Maribor. Po vojni je ta naslov zvenel preveč reakcionarno, zato so ga morali kot večino slovenskih klubov preimenovati po novih bolj „udarnih“ naslovih. Tako je iz I. -SŠK Maribor postal najprej Polet in potem Branik. Pa še Branik se je nato razdelil in nogometno moštvo ni več pod okriljem Branika; deluje samostojno pod imenom Maribor ter tekmuje v 1. zvezni ligi. Trenutno je MŠD Branik precej v krizi; plavalna sekcija — ali kot sedaj pravijo — klub, je zamrl, v atletiki manjka naraščaja, odbojkarji in odbojkarice, nekdaj vodilni, so postali drugorazredni. Le smučarji, teniška ekipa in kegljavci žanjejo usnehe. Pravijo, da je temu krivo pomanjkanje denarja; najbrž pa še bolj manjka idealizma, všaj takega, ki je vodil pred 50 leti ustanovitelje I. slovenskega športnega kluba Maribor.
1ESL0VEN1A LIBRE
NEDELJA, 23. novembra, ©Is 4 p^psldne ■v Slovënski Mši v Rueiaos Airesu
SPOMINSKA PROSLAVA OB DESETLETNICI SMRTI ŠKOFA DR. GREGORIJA ROZMANA
Editor responsable: Milos Stare Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires
T. E. 69-9503 Argentina
Correo Argentino 'Central (B)	FRANQUEO PAGADO Concesión N* 5775
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? 3824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 996.221	

OBVESTILA
Sobota, 22. novembra 1969:
Prosvetni večer na Pristavi. Predava č. g. Frane Urbanija: potopis po Evropi.
K udeležbi lep® vabijo dušni pastirji

imaaaamaaammmaaaaamammaaaaaaamammmaaamaam»
Sobota, 6. decembra 1969:
V Slov. domu v San Martinu ob 16
sklep slovenske šole s prireditvijo. Ob 19 pa bo dom obiskal sv. Miklavž (njegov tajnik bo posloval od 15 dalje).
PO ŠPORTNEM SVETU
Miro Cerar je na velikem mednarodnem telovadnem turnirju v Ljubljani ponovno dokazal, da je na konju še vedno nedosegljiv. V mnogoboju je Cerar dosegel bronasto medaljo, zlato na konju, srebrno za vaje na bradlji in drogu ter bronasto v parterju. Na bradlji Cerar ni nastopil, ker ni imel zaradi nizke vstopne cene na tem orodju nobene možnosti za uspeh, razen tega so mu žulji in razpoklina na rokah delali precej preglavic. Tudi mladi Miloš Vratič je izredno napredoval in je na konju zasedel 4. mesto. Prva mesta so zasedli: parter.— Kenmocu (Jap.), konj — Cerar, krogi —' Brehme (Vzh. Nemčija), preskok — Kenmocu, bradlja — Miki (Jan.), drog — Kenmocu.
■ Istočasno so tekmovale tudi dekleta; zlato medaljo je prejela v osmeroboju Krajeirova iz ČSSR, ki je premagala sovjetski tekmovalki -— Laz.akovičevo in Siharulidze. Slovenka Marlenka Kovačeva je zasedla 17. mesto.
Tekmovanja so se udeležile mnoge reprezentance, zapustile pa so tekmovanje ekipe ZDA, Kanade, ZRN, Nizozemske in Švice zaradi nesporazumov politično-rasistične narave glede Južne Afrike.
Nedelja, 23. novembra 1969:
V Slovenski hiši proslava desetletnice smrti škofa dr. Gregorija Rožmana.
Redni občni zbor društva Slomškov dom se bo vršil v nedeljo, 23. novembra ob 9. uri dopoldne. Za vse člane je udeležba obvezna.
Skupni sestanek deklet in fantov iz San Martina o mladinskih verskih in moralnih vprašanjih po maši v domu.
Četrtek, 27. novembra 1969:
Razgovor ge. Danice Petričkove z ing. Jernejem Dobovškom o „srečanju naših mladih s točasno evropsko miselnostjo“. Začetek ob 18. Prireja Zveza slovenskih mater in žena.
Sobota, 29. novembra 1969:
Ob 15 sestanek odbora šolskega sveta slov. srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka; ob 15,30 sestanek staršev dijakov slov. srednješolskega tečaja; ob 16,30 zaključek šolskega leta slov. srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka s sv. mašo in nagovorom g. prof. dr. Vinka Brumna. Nato razdelitev spričeval.
Nedelja, 30. novembra 1969:
Balinarji carapachayskega doma prirejajo Za vse prijatelje doma skupni asado. Začetek ob 10 z balinanjem, ob 13 asado in popoldne nadaljevanje balinanjem. Prosimo, da se prijavite najkasneje do 26. t. m. pri odbornikih ali na T.E. g. E. Škulja: 797-4780. Asado bo ob vsakem vremenu.
Sobota, 13. decembra 1969:
Seja profesorskega zbora slov. srednješolskega tečaja ravn. Marka Bajuka ob 18.
Na Pristavi ob 19 obisk sv. Miklavža.
Nedelja, 7. decembra 1969: Tombola v Sloveiiski vasi
Nedelja, 21. decembra 1969:
Zveza slovenskih materin žena prireja tudi letos že tradicionalni božični sestanek. To pot Vas pričakujemo v Našem domu v iSan Justu. Vse žene in matere iskreno vabljene.
DRUŠTVENI OGLASNIK
Naročnina Svob. Slovenije za leto 19i69:
za Argentino $ 2.700.—. Pri pošiljanju po pošti $ 2.800.—; ZDA in Kanado 13 USA dolarjev; za Evropo pa 15 USA dolarjev za poši.ljanje z avionsko pošto. — Evropa, ZDA in Kanada za pošiljanje z navadno pošto 9 USA dol.


Sporočamo vsem članom in prijateljem, da se je prepis 'Pristave v Caste-larju na Zedinjeno Slovenijo izvršil dne 4. novembra 1969.
Talleres Gráficos Vilko S.R.L., Estados Unidos 425, Bs. Aires. T. E. 33-7213
Sejo Zveze okrajnih šolskih svetov bo 28. novembra ob 20 v Slov. hiši.
Kolonija mladcev in mladenk se prične koncem januarja v dveh etapah: mladci od 30. januarja do 11. februarja in mladenke po 11. februarju. Prijave prav tako sprejema Zedinjena Slovenija.
Vpis v otroško kolonijo je podaljšan do 30. novembra t. 1. Prijave sprejema pisarna Zedinjene Slovenije med uradnimi urami.
Slomškov dom
vabi vse člane in članice na enajsti
REDNI OBČNI ZBOR
ki bo v nedeljo, 23. novembra, po sv. maši v dvorani doma.
Dnevni red: 1. Poročila odbornikov in nadzornega odbora. 2. volitve odbora. 3. Predlogi in slučajnosti.
Knjižnica Zedinjene Slovenije posluje v ponedeljek, sredo, četrtek in petek od 18—20 in vsako nedeljo po maši.
Iščem
ZAKONSKI PAR
ki bi bil pripravljen delati na manjšem posestvu (4 hektarje) v General Rodriguez
Plača in provizija po dogovoru Telefon 67-2675
PORAVNAJTE NAROČNINO!
MLADINSKI PEVSKI FESTIVAL v Slomškovem domu
V soboto, 22. novembra, ob 21.
Sodeluje orkester „The Goldentones“
DRUŽINA v U. S. A.
Po obč. zboru skupno kosilo. Prijave pri odbornikih. Prosimo točne udeležbe.
IŠČE OSEBO ZA OSKRBO DVEH OTROK
Plačano potovanje in 28.000 pesov mesečno.
Znanje angleščine ni potrebno Informacije v upravi Svob. Slovenije, R. Falcon 4158, tel. 69-9503
Dr. Teme žužek
ADVOKAT
Uraduje od 17,30 do 19,30 ure. Ponedeljek, sredo, petek.
Lavalle 2331, 59 p. Of. 10 T. E. 47-4852
UNIV. PROF.
DR. JUAN BLAZNIK
Specialist za ortopedijo in travmatologijo
ordinira v torek, četrtek in soboto od 17 do 20
C. José E. Uriburu 285, Cap. Fed. Zahtevajte določitev ure na telefonu 49-5855
PRVA TOMBOLA
POD KOZOLCEM
V SL®VENSKI VASI
7. decembra IfMžS
Začetek ob 16
Prireja društvo SLOVENSKA VAS
Rojaki!
Podjetniki!
Ako hočete modernizirati svojo proizvodnjo z novim orodjem (matrices y dispositivos), lahko združeno s proizvodnjo s stiskalnicami do 60 ton:
Ako rabite železostrugarska dela, mehanična ali v serijah (torno paralelo y revolver);
Ako želite vlivanje v modelu ali v zemlji (fundición de los metales no ferrosos); ali
Ako Vas muči kak drug problem zvezan s kovinarsko delavnostjo
OBRNITE SE Z ZAUPANJEM NA
SLOVENSKO KOVINARSKO PODJETJE d. z o. z.
Porvenir 2452, Remedios de Escalada F. N. G. R.
TOMBOLA BO ZELO ROBATA NA DOBITKIH
•■«■■■■■(■■■»■■■•■■■■■■■■•■■■■a»
•uinmiiHM
JAVNI NOTAR
FRANCISCO RAUL CASCANTE
Escribano Público Cangallo 1642 Buenos Aires
Pta. baja, ofic. 2 T. E. 35-3827
Dr. FRANC KNAVS
ODVETNIK
Lavalle 1290, p. 12, at. 2, Capital T.E. 3S-2271 Uradna ure od 17—20 Na telefona tudi dopoldne (10—12)
Lajin, Alte. Brawa 100
T.E. 105 ali 51«
V petek ia soboto od 9—13
Za danes objavljamo, da bo glavni dobitek najmodernejša sprejemnica (living), vredna 220.000 pesov in omogočena po solidni slovenski svrdki Muebles EZEIZA - LUKY, Ezeiza — Carlos Spegazzini. — Sledilo bo še mnogo tombol, činkvinov, kvatem itd. Otroci, ki pridejo v spremstvo staršev, dobe brezplačno posebno številko, na katero bo žrebano kolo, dar iste slovenske trgovine. V naslednji številki bomo objavili več podrobnosti. Zaenkrat:
7. decembra Vas čaka sreča v Slovenski vasi in: NA SVIDENJE!
Je to Vaš problem?
Kje dobiti posojilo? Kam naložiti denar?
Predno se odločite, vprašajte v
SLOVENSKA HRANILNICA z. z o. z.
C. C. SLOGA Ltda.
Bartolome Mitre 97	T. E. 658-6574	Ramos Mejia
Uradne ure: torek, četrtek, sobota od 16 do 20.
Pravna posvetovalnica, ki jo vodi dr. Vital Ašič, vsako prvo in tretjo soboto v mesecu od 17 do 20.
POD NAJUGODNEJŠIMI POGOJI
na obroke p® 3® mesecev brez naplavila
r^TTT^.rnvrr»
ViilO J 1 u.
Spalnice — 'jedilnice — oprema za dnevne sobe — kuhinjska oprpma vzidane omare — posamezni deli pohištva — vodni grelci :— žimnice Springwall, Multimol, Suavegom, Pirelli, Hogarik, Loudes
VSE ZA DOM:
Hladilniki — televizorji — gramofoni — kombinadi — pralni stroji štedilniki — peči — kolesa — loščilci — radijski sprejemniki — likalniki — mešalci — toplotni regulatorji zraka — šivalni stroji
Necchi, Codeco.
Velika izbira stereofonskih kombinadov: Ranser, Emerson, Panoramic, Zenith, Hide, Park, Laybe, Champion, Paladin, Winco, Kenki
MUEBLERIA EZEIZA
nasproti železniške postaje Ezeiaa
m podružnica
Mueble« Lnky
Avenida 25 de Mayo 136	C. Spegazzini
Slovenci 10% popusta

PLOŠČE
Še posebej opozarjamo na izredni pralni stroj LUKY s 5-letnim jamstvom