Delo učitelstva za procvit kmetsko in gospodinjsko natlal-evainega šoistva. IDELOVNO OBCESTVO KMETSKO« NADALJEVALNIfi ŠOL. Kraljevska banska uprava Dravske banovine Ljubljana. III. <No. 15.176. Ljubljana, dne 19. septembra 1930. VABILO. V smislu Pravilnika za kmetsko:=nadalje= valne šole § 13., 2.3 vabim vse gg. voditelje kmetsko«nadaljevalnih šol \Dravske banovi« ne k delovnemu občestvu, ki bo dne 3. in 4. oktobra 1930. v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani, Miklošis čeva cesta. Spored: Petek, dne 3. oktobra: Ob lA\\. uri: Otvoritev, pregledno poročilo o organizaciji in delovanju kmet.sko=nadaljevalnih šol v šolskem letu 1929./30. ter razgovor o poro« čilu. Poročal bo g. Krošl Jože. Po poročilu vodstvo po razstavi. Gb 14. uri: iPospeševanje živinoreje po* tom kmetsko=nadaljevalnih šol. Qd 15. do 18. ure: Poročila gg. vodite* Ijev o delovanju na posameznih kmetsko=na» daljevalnih šolah. Sobota, dne 4. oktobra. Ob 8. uri: Kako zbira učitelj gradivo v domačem kraju za pouk na krajevni kmetsko*nadaljevalni šoli. Govorijo g. Gosak Josip, vodja kmetsko* nadaljevalne šole Teharje. Koreferent g. 2u= kovec Franc, vodja kmetskosnadaljevalne šole.Šmihei pri Novem mestu. Ob 9. uri: Poslovanje in pravilnik za kmetsko^nadaljevalne šole. Poroča g. Krošl Jože. ( Od 10. do 12. ure: Poročila gg. vodite« Ijev. Ob 14. uri: Razgovor o metodi. Vodi g. Žagar Stanko, vodja kmetijsko-nadaljevalne šole Dobrava pri Kropi. Od 15. do 17. ure: Predlogi. Volitev za« stopnikov. Zaključna bcseda. Delovno občestvo je obvezno za vse vo-< ditelje kmetsko=nadaljevalnih šol. Z delovnim občestvom bo združena razs stava učil in učnih pripomočkov za kmetsko-> nadaljevalne šole, ki je namenjena samo udeležencem delovnega občestva. Razstava bo nazorno' pokazala, katera učila si more izgotoviti voditelj sam ter katera tu in ino« zemska učila so najprikladnejša za njegovo šolo. Da bo razstava kolikor mogoče prak* tična in da bo prikrojena našim domačim razmeram, zato vabim vse gg. voditelje, da vsaj do 29. septembra uradno vpošljejo na kmetijski oddelek banske uprave v Ljuba ljani: 1. učila, ki so jih sami, oziroma z učen=s ci kmetsko»nadaljevalne šole Hzgotovili; 2. učila, ki si jih je šola nabavila in ki so se izkazala kot dobra; 3. učne pripomočke (knjige), ki zelo koristijo učitelju pri pripravi na pouk. Na vsakem učilu bodi pritrjen \v stič z označbo kraja in event. drugimi pri» pombami. Važnejše samostojne predloge glede or* ganizacije, oziroma pouka na kmetsko^nada« Ijevalnih šolah je poslati kmetijskemu od« de!ku banske uprave vsaj do 26. septembra 1930. Gg. voditelji, ki ne reflektirajo na skup« no stanovanje, oziroma pTehrano naj to do 26. septembra sporočijo kmetijskemu oddel« ku banske uprave v Ljubljani, kjer dobijo sploh vsa nadaljnja pojasnila. DELOVNO OBČESTVO ZA UČITELJICE GOSPODINJSKO«NADALJEVALNIH ŠOL se vrši dne 6. fri 7. oktobra 1930. v dvorani Okrožnega urada za zavarovanje delavcev s sledečim Sporedom: Ponedeljek, dne 6. oktobra. Ob Hll. uri: Otvoritev, pregledno poročilo o organizaciji in delovanju gospodinjsko^nadaljevalnih šoli v šolskem leti< 1929./30. ter razgovor o poro* čilu. Poročal bo g. Jože Krošl. Po poročilu vodstvo po razstavi. Ob 14. uri: Kako damo in ohranimo go* spodinjsko nadaljevalni šoli kmetski značaj. Od 15. do 18. ure: Poročila voditeljic o delovanju na posameznih gospodinjsko=na= daljevalnih šolah. t Torek, dne 7. oktobra. Ob 8. uri: Kako je na gosnodinjskosnadaljevalnih šolah — teorijo tesno združiti s prakso, da tvori pouk celoto in ostane zanimiv. Govori ga Ana Mešiček, voditeljica 'gospodinjsko^nadalje= valne šole Krčevina pri Mariboru. Ob 9. (uri: Poslovanje in pravilnik za go» spodinjsko^nadaljevalne šole. Poroča gosp. Kroš! Jože. : Od 10. do 12. ure: Poročila voditeljic. Od 14, do 16. ure: Predlogi. Za razstavo in predloge so merodajne iste smernice, kakor za razstavo učil kmet= skomadaljevalnih šol. Za bana pomočnik: Dr. Otmar Pirkmajer, s. r. GOSPODARSKO * KADRUŽNI TEČAJ BELOKRANJSKEGA )UCITELJSTVA V KRIŽEVCIH. Gospodarska kriza, to neizogibno zlo sodobnega gospodarskega sistema in nepo* sredni vzrok kulturnega, moralnega in so= cialnega kaosa, je poklicala tudi one faktorje, ki §im je lizročeno kulturno in prosvetno delo med narodom, da vedno bolj in bolj posegajo v njega gospodarski tok. Če se v življenju prerado pozablja na važnost gospo= darstva in njega fundamentalen značaj v družabnem kulturnem in moralnem razvoju, pa prav gotovo ne more v takih zgodovinskih razdobjih nobeno kulturno, prosvetno, naj* manj pa šolsko reformno delo preko njega. Učitelj, kakor tudi vsak kulturni delavec ne more doumeti, brez dobrega poznanja materijalnih življenskih odnošajev, proiz* vodnje in porazdeljevanja dobrin, skratka gospodarske konstelacije naroda, njegovih kulturnih razmer in potreb. Brez poznanja tega pa ni v stanju sistematično in uspešno vršiti svojo nalogo niti v šoli, niti izven šole, da ne omenim nadaljevalnega šolstva. Da zadosti učiteljstvo tej potrebi, so se vršili v toku letošnjih počitnic v vsej kralje^ vini gospodarski tečaji za njegovo nadaljnjo gospodarsko izobrazbo. Med drugimi je tudi Savska banovina organizirala za svoje uči= teljstvo tak tečaj na srednji gospodarski šoli v Križevcih pod vodstvom direktorja Dr. Mohačka. Na iniciativo in po zaslugi BUD je bilo sprejetih v tečaj 10 učiteljev in 1 učiteljica iz Belokrajine. Kraj sam je bil v polni meri posrečen. Naj omenim, da je srednja gospodarska šola v Križevcih zibelka današnje gospodarsko* šumarske fakultete v Zagrebu. Na zavodu sametn se nahaja bakteriološki in serološki zavod ter selekcijska postaja. V neposredni bližini zavoda pa je internat z nižjo gospodansko šolo, kjer so imeli tečajniki brezplač* no hrano in stanovanje. Internat razpolaga z lepim kompleksom zemljišča, kjer so za= stopane vse panoge poljedelstva. Po zaslugi in neumornem prizadevanju predavateljev so dobili tečajniki v tem kratkem času vpogled v vse panoge kmetske proizvodnje, od poljedelstva, sadjarstva in vinogradništva pa do živinoreje in mlekar* stva. Poleg kmetijskega produkcijskega pro= cesa pa so dobili tečajniki temeljitejše zna* nje iz zadružništva, ki je bil glavni prcdmet tečaja. Teorijo zadružništva je predaval Dr. Kajnik iz Zagreba. Zadružno knjigovodstvo pa je vodil ing. Kovačevič. Teoretični in praktični del tečaja pa so izpopolnile ekskurzije na državno posestvo v Božakovino, fakultetno gospodarstvo v Maksimiru itd. Ob zaključku tečaja pa je banovina podarila vsem udeležencem litera* turo v obliki brošur in knjig gospodarskega značaja. Tako je banovina brezplačno pre* skrbela srcdstva za nadaljnje gospodarsko izpopolnjevanje 'tečajnikov. ' Njih praktično delo pa naj pokaže plodove tečaja v tem, morda najbolj siromašnem in gospodarsko najbolj zaostalem delu zemlje. Mj.