PRAZNIČNA PRILOGA
Občina Kozje
IZ NAŠIH KRAJEV
Sezonskih delavcev v hmeljiščih (še) ne bo str. 8
IV SPORED
alci komaj čakajo, da se vrnejo na snemanje!
STOP
str. 29-31
■«-i ■o
len
im in
-O
-r-!r-
novi tednik
ODDAJA DOHMI JUTIW .	J
ANA TAVČAR
»Tako v zgodovini televizije še nismo delali!«
HONOR BLACKMAN Umrlo najstarejše Bondovo dekle
Tednik za Savinjsko regijo / št. 16/ Leto 75 / 16. april 2020 / Cena 2,90 EUR / www.nt-rc.si/novi-tednik
Cvetoči tulipani ob praznikih
V dneh, ko smo praznovali veliko noč in praznik Mestne občine Celje, so na različnih površinah v knežjem mestu zacveteli tulipani in mu nadeli še lepšo podobo. V podjetju Simbio, ki s svojo dejavnostjo vrtnarstva skrbi tudi za lepši videz knežjega mesta, so jeseni posadili 80 tisoč čebulic pomladnih lepotic. Zasajene so ob uvozu v mesto (Celje - center), v zelenem pasu na Mariborski cesti pri Osnovni šoli Hudinja, ob sprehajalni poti na Savinjskem nabrežju (od otroškega igrišča proti knjižnici). V teh nekoliko drugačnih časih so prav takšne drobne radosti dovolj, da vidimo preprosto lepoto, ki se nam je sicer zaradi ponorelega načina življenja znala izmuzniti.
Dr. Polona Selič:
»Vsi odnosi so na
preizkušnji«
str. 26-27
IN NAJ MATURANT
str. 42
novi tednik
iw.ii.miai [ЈИћ^Р
Večv notranjosti časopisa in nawww.novitednik.com
SPORED
2
AKTUALNO
ZADETKI
»Če bi nas kaj vprašali, a nas niso, bi rekel, da je matura v celoti, kot jo želijo na vsak način izvesti, nehigienična in v sedanjih razmerah medvedja usluga generaciji 2020.«
dr. Anton Šepetavc, ravnatelj I. gimnazije v Celju
»Vsi odnosi so na preizkušnji. Padajo maske. Razen zaščitnih. Zdaj je pomembno, s kom smo zaprti v stanovanju - kdo je tisti, s katerim smo.«
dr. Polona Selič, klinična psihologinja
»Če smo iskreni, mladim ne znamo zares svetovati. Tudi sami ne vemo, kako se v teh novih razmerah znajti, niti ne znamo predvideti, kaj bo prinesla prihodnost.«
Staš Žnidar, psihotera-pevt
»V življenju me predvsem veseli delo z ljudmi - narediti za nekoga nekaj dobrega, ga osrečiti, mu pomagati, predvsem pa širiti >pozitivo< ter živeti svobodno in prijetno v krogu najdražjih.«
Teja Žogan, mlečna kraljica 2020
»Še posebej smo bili leta 2018 veseli besed predsednika EHF Michaela Wiedererja, ki je dejal, da je bilo evropsko prvenstvo za mladince v Celju najbolje organizirano prvenstvo za mlajše kategorije do sedaj.«
Jure Cvetko, predsednik organizacijskega odbora EP 2020 za fante do 18 let
ČETRTEK 1	1 PETEK
•/ 2!	/s^/24 * 4 O
SOBOTA I	I NEDELJA
\ 1 / 23	\l/ 23 9
O
CO
o; <
Ponovna uvedba nenujnih specialističnih pregledov
»Treba je preprečiti eksplozijo okužb«
Vlada je sprostila ukrepe na področju zdravstvene dejavnosti, ki so bili uvedeni zaradi zajezitve in obvladovanja epidemije. Sprostitev pomeni, da je ponovno omogočeno izvajanje nenujnih ambulantnih specialističnih dejavnosti. Ta odločitev pomeni, da bodo nenujne specialistične preglede izvajali pri bolnikih, pri katerih bi opustitev zdravstvenih storitev lahko vodila v poslabšanje zdravstvenega stanja. V celjski bolnišnici so nujne preglede in preglede z oznako zelo hitro na napotnici izvajali že zdaj, ostale bodo začeli uvajati nazaj zelo previdno, pravi predstojnik kardiološkega oddelka in član bolnišnične poveljniške skupine v času epidemije Dragan Kovačič.
SIMONA SOLINIC
»Pri počasnem uvajanju nenujnih pregledov gre za sproščanje epidemiološke strategije, s katero smo zmanjšali medsebojne stike. Na eni strani je nujnost zdravstvenega stanja bolnikov, zaradi katerega potrebujejo pregled, na drugi strani je nevarnost vnosa okužbe v bolnišnico. Nenujne preglede bomo začeli uvajati počasi in previdno. Imamo izdelan protokol, kjer bo pred pregledom zvečer medicinska sestra poklicala bolnika in ga anketirala o znakih okužbe ter dejavnikih tveganja. Naslednji dan bo bolnik ob prihodu v bolnišnico spet triažiran in šele nato, če bo zdrav, bo prišel na pregled v ambulanto. To bomo naredili zelo pazljivo, ker se bojimo, da bi posamezni asimptomatski bolniki zanesli okužbo v bolnišnico, ker so tu le ranljive skupine, pri katerih obstaja tveganje za zaplet pri morebitni okužbi.«
Kaj dosedanja ustavitev ne-nujnih pregledov pomeni za čakalne dobe?
Podaljšanje. To je treba jasno povedati. Tisto, kar smo in še bomo zdaj - časovno - žrtvovali, da bomo ljudi reševali pred virusom, bomo morali nadoknaditi s tršim delom kasneje. To pomeni, da bomo delali dopoldne, popoldne, zvečer, tudi ponoči.
Trenutno se stanje izboljšuje. To je dobra novica.
Trenutno stanje ocenjujem kot dobro. Tudi kot državi in celotnemu sistemu nam gre relativno dobro, saj je Slovenija uspela krivuljo, ki prikazuje število okužb z novim korona-virusom in število obolelih ter umrlih, iz eksponentne ravni obrniti v linearno. Še vedno
sicer dobivamo reden priliv bolnikov, toda zdravstveni sistem jih zaenkrat še obvladuje. Kljub temu je to še vedno priliv bolnikov! V zadnjem času je vidno, da so ljudje že naveličani izolacije in prekinitve javnega življenja. Ljudje želijo, da bi to izboljšanje vendarle prineslo tudi rahljanje ukrepov.
Ali smo že tako daleč?
Mislim, da tako daleč še nismo. Vsaj še nekaj tednov bi morali vzdrževati takšno stanje, kot je zdaj. Da bomo lahko obvladovali stanje tudi z zdravstvenega vidika. Torej stanje, v katerem zagotavljamo optimalno zdravljenje vseh in s tem tudi dobre rezultate. Seveda je populacija prizadeta različno. Tako smo tudi pričakovali in tako so kazali tudi podatki iz tujine.
Ste v vsem tem času pogosto v stiku s tujimi zdravniki?
Dnevno smo v stiku z njimi po telefonu in elektronski pošti. Predvsem z zdravniki iz Italije, Amerike, z nemškimi zdravniki nekoliko manj. V bistvu je zgodba s tujino povsem enaka v določenih točkah. Vsi poudarjajo, da je potrebna priprava, saj vemo, da je najhujšo škodo naredil prvi val okužb. To smo v Celju vzeli zelo resno, se pravočasno reorganizirali in preoblikovali bolnišnico. Približno sto postelj je še vedno pripravljenih za hospitalizacijo, uredili smo intenzivne postelje. Ocenjujemo, da se bomo ravno na podlagi izkušenj kolegov iz tujine ustrezno in hitro odzvali tudi v primeru, če bi se spet pojavil strm porast okuženih. Pripravljeni smo, kolikor se da. Seveda bo prišlo še do kakšnega presenečenja.
Predstojnik kardiološkega oddelka in v času epidemije tudi član poveljniške skupine v Splošni bolnišnici Celje Dragan Kovačič: »Prepričan sem, da cepivo bo, vendar ne bo rešilo problema letošnje epidemije. Morda naslednje leto v začetku. Ali se bom cepil? Da.«
Držijo pa podatki iz tujine o poteku bolezni, podaljšanih zdravljenjih v intenzivnih enotah, o poskusnih oblikah zdravljenja in podobno.
Še vedno so najbolj na udaru starejši in bolni v domovih za starejše.
Na Celjskem imamo dom v Šmarju pri Jelšah, kjer je slika takšna, kot bi jo dala epidemija v celotni populaciji, če ne bi tako učinkovito ukrepali. Ravno ta učinkovitost ukrepov omogoča, da svoje ekipe usmerimo v žarišča in poskušamo optimizirati obravnavo. Če bi imeli več tisoč okuženih in obolelih, tega namreč ne bi zmogli, a ne le pri starostnikih, ampak tudi pri mlajših ljudeh. Prišlo bi do pomanjkanja zaščitne opreme, materiala, naprav. Prišlo bi do tega, kar še vedno vidimo v ZDA, Španiji in Italiji.
So v slovenskih domovih glede na število okužb ravnali pravilno?
Epidemija je presenetila vse na svetu. Še pred nekaj meseci tega virusa nismo poznali. Torej nikjer po svetu nanj niso mogli biti pripravljeni. Strokovno in epidemiološko gledano je način, na katerega so obravnave v domovih naravnane, pravilen. Problem je bil na začetku z dobavo zaščitne opreme. Toda s tem so se soočile vse države, ne le Slovenija. In potem so države to reševale, kot so znale in zmogle. Zdaj se
stanje izboljšuje, ker so se vse službe vključile v to reševanje.
Kadrovsko tudi v zdravstvu?
Kadrovsko smo se okrepili. Delujejo tudi nacionalni koordinatorji, ki sestavljajo time, tako da bomo zdaj lahko ljudi, ki so do zdaj delali, zamenjali in jih nadomestili. To so tisti, ki so se najbolj žrtvovali ob prvem udaru, ki je vedno najtežji. Zdaj si morajo odpočiti. Spočita ekipa ustrezneje ravna, dela manj napak z zaščitno opremo, posledično je manj okužb. Moramo zaščititi te delavce, ker so edini, ki lahko pomagajo ljudem, ki so okuženi.
Vaš kolega dr. Andrej Stra-hovnik, predstojnik Urgen-tnega centra Celje, je dejal, da bodo nevarni tudi posamezni vrhovi ponovitve okužb. Ali je sploh možno vedeti, kdaj bodo sledili?
To je vprašanje za milijon dolarjev. Nihče na svetu ne zna povedati, kdaj, ker gre za nov virus, katerega obnašanja nihče ne pozna. Če bi me vprašali za virus gripe, bi vam znal povedati z visoko natančnostjo, tako pa nihče tega ne ve. Domnevamo, da je ključna upočasnitev širjenja okužbe. Odstotek prekuže-ne populacije ne bo naenkrat 60- ali 70-odstoten, s čimer bi dobili populacijsko imunost, da bi bi bili odporni. To pomeni, da bomo po prvem udaru imeli nekaj manjših udarov, ki bodo
novi tedniki radio celie
Cenjene stranke obveščamo, da do nadaljnjega MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik SPREJEMAMO PO ELEKTRONSKI POŠTI
na marketing@radiocelje.com ali agencija@nt-rc.si ali po TELEFONU 03 4225 144.
Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje
AKTUALNO
3
sledili nekaj tednov ali mesecev. Seveda sta možna, kot se je to v zgodovini že pokazalo, popolnoma nepojasnjeno izginotje virusa in sprostitev okužbe. Nekateri strokovnjaki govorijo o ponovnih udarih za jesenske mesece, vendar z znanstvenimi dokazi to še ni podprto. Ker gre pač za nov virus.
Omenili ste gripo. Še januarja so nas sogovorniki z Nacionalnega inštituta za javno zdravje prepričevali, da je gripa tista, ki se je moramo bati.
Ta bolezen ni gripa. Ne bi rad strašil, toda ta bolezen je dva-do trikrat bolj kužna in ima desetkrat večjo smrtnost. Težava je v testiranju. Če bi testirali vso populacijo, bi dobili realno smrtnost. Če testiramo samo bolne, je videti smrtnost še večja. Ampak dejansko je res visoka in višja kot pri gripi. Govorimo o novem virusu, novi bolezni in življenje je temu treba pač prilagoditi. Na način, da ravnamo ustrezno, uporabljamo zaščitna sredstva, predvsem pa da s tem, da preprečimo eksplozijo te bolezni, kakršno vidimo v drugih državah. S tem bomo naredili največ. Začetne primerjave z gripo so bile občasen pojav, zanikanje neke nevarnosti. Ne samo pri strokovnjakih, ampak tudi pri politikih. Pa jim je bilo morda kasneje teh izjav žal.
Veliko se govori o iskanju cepiva proti koronavirusu. Pričakujete naval na cepljenje ali odpor?
Cepljenje je zanimiva tema, o kateri se vedno znova polemizira v javnosti. Glede tega si mora vsak človek ustvariti svoje mnenje na podlagi pravih in dejanskih informacij. Če vam povem, da je cepljenje v preteklosti rešilo več življenj kot vsa medicina skupaj, potem vam je moje mnenje o cepljenju jasno. Če je cepivo varno, ga je treba uporabljati. In številna podjetja raziskujejo njegov razvoj. Prepričan sem, da cepivo bo, vendar ne bo rešilo problema letošnje epidemije. Morda naslednje leto v začetku. Ali se bom cepil? Da.
Foto: SHERPA
Od rahljanja ukrepov do zastav na bolnišnici
V celjski bolnišnici so ljudje zaposlene na oddelku covid-19 bodrili na različne načine. S ploskanjem, transparenti in podobno. Zdaj bolnišnica poziva javnost, da prinaša zastave, ljudje jih lahko izdelajo tudi sami. In nato bodo te zastave, nekaj so jih že, izobesili na oknih različnih oddelkov bolnišnice kot podporo vsemu zdravstvenemu osebju, ki trenutno skrbi za najranljivejše.
A
Predsednik vlade je celjsko bolnišnico obiskal med velikonočnimi prazniki.
Ker se je med velikonočnimi prazniki stopnja epidemije novega koronavirusa vsaj nekoliko umirila, je mogoče pričakovati postopno rahljanje ukrepov. Toda umirjanje epidemije je tudi posledica manjšega števila testiranj med prazniki. Kakšno je bilo upoštevanje dosedanjih ukrepov, ki so veljali tudi med prazniki in bodo vplivali na hitrejšo ali kasnejšo odpravo ukrepov, bodo pokazali prihodnji dnevi. Predvsem bo to, katere ukrepe bo vlada odpravila, odvisno od rezultatov vzorcev oseb, ki so jih testirali v torek in sredo. Vlada sicer proučuje možnost vsaj delne sprostitve omejitev gibanja med občinami in začetek izvajanja določenih športnih dejavnosti.
Do ponedeljka je bilo v Sloveniji uradno potrjenih 1.220 okužb in 56 smrti zaradi novega koronavirusa. Vodja svetovalne skupine v okviru ministrstva za zdravje dr. Bojana Beovič ocenjuje, da je v Sloveniji skoraj trikrat več okuženih: »Virus bo ostal med nami. Bonton se bo spremenil iz objemov v priklon, higiena bo postala vrednota.« Dodaja, da epidemija v Sloveniji v zadnjih dneh poteka potiho. Pri tem je izpostavila aplikacijo za mobilne naprave, katere temeljni namen je obveščanje posameznikov o tem, da so bili v stiku z okuženo osebo. Zagotovila je, da takšna aplikacija ne bi pridobivala nobenih drugih osebnih podatkov, saj se na vladi zavedajo pomena njihovega varstva.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Štaba Civilne zaščite zahodne Štajerske so na območju naše regije potrjene okužbe v 23 občinah, in sicer naj bi bilo okuženih 260 ljudi. V Splošni bolnišnici Celje je bilo v začetku tedna na oddelku covid devet bolnikov, v intenzivni negi šest. Tudi v Domu starejših občanov Šmarje pri Jelšah, kjer je sicer še vedno največje žarišče na našem območju, je stanje stabilno, vsak dan imajo tudi več ozdravelih. V hotelu Paka je trenutno nastanjena ena oseba, dvema je med prazniki potekla 14-dnevna karantena in sta bili napoteni domov. Med prazniki je Splošno bolnišnico Celje obiskal tudi predsednik vlade Janez Janša. S svojim obiskom je presenetil tudi velenjsko policijsko postajo.
Medtem je Slovenija dobila že drugo pošiljko zaščitne opreme s Kitajske v okviru dobave opreme, ki jo je zagotovilo podjetje Joca Pečečnika. Zaščitne maske te dni ponekod še vedno delijo občine na Celjskem. V soboto je začel veljati tudi prvi paket ukrepov za pomoč gospodarstvu, drugi protikoronski paket naj bi vlada usklajevala v tem tednu. Ta teden bodo zdravstveni zavodi začeli tudi sproščati nenujne specialistične preglede, nekatera podjetja so že zagnala svojo proizvodnjo. Tako so ponovno proizvodnjo zagnali v velenjskem Gorenju. Steklarna Rogaška dela z manjšim obsegom, v BSH Nazarje je ta teden že navzoča večina delavcev. Glede na dosedanje napovedi iz vladnih vrst bodo med ponudniki storitev, za katere bodo omejitve odpravljene najprej, vulkanizerji, avto-pralnice, avtomehaniki in trgovine z gradbenimi materiali.
SŠol
Slovesnost tokrat v predsedniški palači
Predsednik republike Borut Pahor in ameriška veleposlanica Lynda C. Blanchard sta v začetku prejšnjega tedna v predsedniški palači zaznamovala dan slovensko-ameriške-ga prijateljstva in zavezništva. Pahor je v nagovoru pozval h končanju vseh sovražnosti med narodi in državami ter k solidarni združitvi moči v boju z boleznijo covid-19.
»Prijateljstvo in solidarnost med narodi in državami že dolgo časa nista bila tako neposredno življenjskega pomena za vse nas,« je dejal Pahor in poudaril, da se v času svetovne pandemije koronavirusa in v gospodarski recesiji po njej utegnejo močno zgostiti številni problemi sodobnega sveta.
»Kot je običajno za takšne prelomne čase, bodo nekateri videli rešitve v uporabi sile in avtokraciji, drugi jih vidimo v mirnem reševanju sporov in krepitvi demokracije,« je dejal predsednik republike in dodal, da bo od prijateljstva, solidarnosti in trdnega zaupanja med nami v času soočanja s pandemijo odvisno, koliko skupnega
Po zaslugi krajanov Andraža nad Polzelo, ki so leta 2014 v spomin na sestrelitev letala postavili spominsko obeležje, se vsako leto spomnimo sodelovanja med ameriškimi vojaki in slovenskim narodnoosvobodilnim gibanjem med drugo svetovno vojno. Ameriških letalcev, sestreljenih nad Andražem, lokalno prebivalstvo ni moglo rešiti. Osem jih je umrlo, dva sta svobodo dočakala v nemškem ujetništvu. Drugje po slovenskem ozemlju so Slovenci med drugo svetovno vojno rešili na stotine zavezniških letalcev.
napora bo vloženega v mirno rešitev vseh nakopičenih problemov. »Prijateljstvo zdaj in vedno. Solidarnost zdaj in vedno. Mirno reševanje vseh sporov zdaj in vedno,« je poudaril predsednik republike.
Veleposlanica Združenih držav Amerike v Republiki Sloveniji Lynda C. Blanchard je dejala, da se bomo v znamenju tradicije sodelovanja, ki ga obeležuje dan slovensko-ameri-škega prijateljstva, soočili s tem, kar prihaja - in še naprej sodelovali, da bi zagotovili varnejši svet. Dejala je še, da so dogodki, ki so se v Andražu in drugod po Sloveniji zgodili med drugo svetovno vojno, simbolnega pomena za današnje prijateljstvo Šest let zapored je bila slovesnost v Andražu nad Polzelo. Udeležili so se med državama, ki trdno temelji je pomembni ameriški gostje, med njimi leta 2017 senator John McCain, na skupnih vrednotah in sku-nekdanji republikanski predsedniški kandidat. Tokrat je bila slovesnost pni dediščini. zaradi epidemije v predsedniški palači.	LKK, foto: Občina Polzela
novi tednik
Obvestilo
Zaradi računovodske sledljivosti prodaje in enakopravne obravnave bralcev Novega tednika vas obveščamo, da se bo mesečna naročnina časopisa Novi tednik od 1. 3. 2020 obračunavala po
ŠTEVILU IZDANIH IZVODOV ČASOPISA V TEKOČEM MESECU
in ne pavšalno, kot je bilo doslej. Hvala za razumevanje. Medijska hiša NT & RC
4
GOSPODARSTVO
V družbi Celjski sejem zaskrbljeni
Bo koronavirus odnesel tudi Mos?
Ukrepi zaradi novega koronavirusa povzročajo hude skrbi tudi družbi Celjski sejem. Do zdaj bi se na sejmišču moralo zvrstiti šest sejmov in še več drugih dogodkov, a ji je do izbruha epidemije uspelo pripraviti le strokovni sejem kmetijske in gozdarske mehanizacije Agritech, ki je bil med 29. januarjem in 2. februarjem. Zaradi negotovosti, kakšni ukrepi bodo v Sloveniji in drugih državah veljali v prihodnjih mesecih, se lahko celo zgodi, da ne bo Mednarodnega sejma obrti in podjetnosti Mos, kar se v njegovi več kot polstoletni zgodovini še ni zgodilo.
JANJA INTIHAR
Zaradi ukrepov vlade je družba Celjski sejem spomladanske sejme Altermed, Flora in Poroka ter festival Kulinart, ki bi morali biti sredi marca, prestavila na sredino maja. Sejma ApiSlovenija in Svet ribolova je odpovedala, saj prireditvi tudi takrat ne bi bili smiselni, ker čebelarji in ribiči, ki sta jim sejma namenjena,
kupujejo opremo pred sezono. Tako kot spomladanski sejmi so v začetku marca nove datume dobili tudi sejmi Energetika, Terotech in Lestech, ki so jih celjski sejmarji načrtovali za čas med 31. marcem in 3. aprilom. Najprej so razmišljali, da bi jih prestavili na junij, a so se potem odločili, da jih bodo pripravili med 20. do 23.
oktobrom. Zdaj je organizacija vseh teh sejmov, tudi Mosa, pod velikim vprašajem.
»To pomlad se na našem sejmišču ne dogaja nič, vsi zaposleni smo doma na čakanju. To ne pomeni, da vodstvo družbe ničesar ne dela, saj opravlja številne neformalne pogovore, povezane z organizacijo sejmov. Usoda vseh naših prireditev bo odvisna od tega, kaj se bo dogajalo v maju,« pravi izvršni direktor Robert Otorepec. Če bodo Slovenija in druge države omilile ali celo ukinile ukrepe za zajezitev pandemije, se bo družba Celjski sejem začela intenzivno pripravljati na Mos, napoveduje Otorepec. »Zdaj škodo štejemo v nekaj sto tisoč evrih. Če Mosa ne bo, jo bomo šteli v milijonih evrov in imeli bomo resne težave s preživetjem.«
Veliko vi malo odgovorov
vprašanj, »dgovorov
V dosedanji zgodovini Mosa - letos ima že številko 53 - se še ni zgodilo, da bi bil odpovedan. Bil je tudi leta 1991, ko sta gospodarstvo spravila na
ma v enem dnevu na sejmišče pride do 20 tisoč obiskovalcev. Trenutno tudi ne vem, kako bo z državo partnerico sejma. Letos bi to morala biti Madžarska. Skratka, veliko vprašanj je, odgovorov pa zelo malo,« je zaskrbljen Robert Otorepec.
Celjski sejem je lani posloval zelo dobro, najbolje v zadnjih šestih letih. Čiste prihodke, ki so znašali 4,5 milijona evrov, je v primerjavi z letom 2018 povečal za 50 odstotkov. Ustvaril je 90 tisoč evrov čistega dobička, kar je trikrat več kot predlani. »Kakšne bodo številke letos, ta trenutek raje ne razmišljam,« pravi izvršni direktor Robert Otorepec.
kolena razpad Jugoslavije in vojna za Slovenijo. Število tujih razstavljavcev je sicer bilo zelo skromno, je pa bilo na sejmu več domačih obrtnikov in podjetij. »Če Mos bo in upam, da bo, bo prireditev zagotovo zelo okrnjena. Marsikaj bo tudi treba spremeniti, saj v času sej-
Zaradi odpovedi spomladanskih sejmov, ki jih očitno tudi v maju ne bo, bo družba Celjski sejem imela nekaj sto tisoč evrov škode. Poleg sejmov je zamrla tudi kongresna dejavnost, odpovedani so tudi drugi stalni dogodki, za katere organizatorji najemajo njegove dvorane. »Če bomo dobili sporočilo, da se bo septembra vendarle lahko začelo že kaj dogajati, bomo vsi zaposleni dopuste prestavili na zimski čas ter julija in avgusta s polno paro pripravljali Mos in tudi strokovne sejme Energetika, Terotech in Lestech. Narejene imamo različne scenarije, saj je v teh dneh kakršnokoli načrtovanje nemogoče,« pravi Otorepec.
Podjetje miruje,
računi prihajajo
Poleg tega, da trenutno nimajo nobenih prihodkov, družbo Celjski sejem pestijo tudi stroški obratovanja. »Čeprav vsa naša dejavnost miruje, računi prihajajo. Treba je plačati nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča, prispevke
Robert Otorepec: »To pomlad se na našem sejmišču ne dogaja nič, vsi zaposleni smo doma na čakanju.«
za vodovod in kanalizacijo ter še vse ostalo. Na leto znašajo ti stroški nekaj 10 tisoč evrov. Lahko bi nam jih vsaj znižali, če jih za čas, ko ne delamo, ne morejo oprostiti. Tako kot smo mi nekaj gostišč in trgovino, ki imajo v najemu naše prostore, za čas, ko ne delajo, oprostili plačevanja najemnin,« pravi Otorepec.
Poleg ukrepov za zagotavljanje likvidnosti gospodarstva izvršni direktor Celjskega sejma upa, da bo država za zaposlene v storitvenih dejavnostih pomoč pri zagotavljanju plač za nekaj mesecev podaljšala tudi za čas, ko bodo podjetja spet začela delati. »Naše finančne težave ne bodo odpravljene kar čez noč. Običajno traja več mesecev, da dobimo povrnjene stroške, ki jih imamo s pripravami sejmov. Denarja za osebne dohodke in za stroške imamo le še za nekaj mesecev. Če bo zastoj trajal še dolgo časa, bomo v resnih težavah.«
Foto: arhiv NT (SHERPA)
Podjetniško sodelovanje in soustvarjanje
V teh negotovih in za številne podjetnike ter posameznike težkih časih so mladi predstavniki Kluba podjetnikov Zlatorog Celje vzpostavili spletno platformo Ko-ope-rativa. Z njo želijo pomagati slovenskim podjetjem oziroma posameznikom v kriznem času in tudi po njem. Kot pravijo, gre za edinstven trajnostni, transparenten in povezujoč projekt.
Spletna platforma Ko-operativ deluje kot podjetniški povezovalnik. Povezuje tiste, ki lahko pomoč nudijo, in tiste, ki jo potrebujejo, pravi Matjaž Knez, izredni profesor in prodekan za gospodarske zadeve na Fakulteti za logistiko Univerze v Mariboru, ki je eden od ustanovnih in operativnih članov Ko-ope-rative. »Nastala je kot logičen odgovor na vprašanja, ki smo si jih v teh časih zastavljali, in sicer kako lahko pomagamo podjetnikom ter posameznikom. Poleg stičišča ponudbe in povpraševanja, ki ga nudi platforma, bomo objavljali tudi kratka in poenostavljena strokovna besedila oziroma prispevke, ki jih bodo pripravljali naši člani in s katerimi bomo obiskovalcem naše platforme nudili informacijsko podporo in razlago velikokrat zapletenih politično pravnih besedil,« je še povedal Knez.
Kot je še poudaril sogovornik, podjetniki Kluba Zlatorog Celje verjamejo, da je v slogi moč, zato želijo, da njihova platforma odigra pomembno vlogo pri identificiranju težav organizacij oziroma posameznikov, tako v
času trenutne krize, kot tudi po njej. Njihov slogan je Soustvarjamo danes. In tako so že v prvih dneh krize, ko platforma na svetovnem spletu še ni v popolnosti zaživela, pomagali pri zbiranju računalnikov za celjske osnovnošolce. Pomagali so tudi pri zbiranju materiala za 3D-tiskanje zaščitne opreme.
Za danes in jutri
Čeprav je spletišče nastalo iz trenutne potrebe, njeni snovalci obljubljajo, da bo to delovalo tudi, ko se bo življenje vrnilo v normalne tirnice. »Menimo, da je ravno zaradi načina življenja in poslovnih modelov, ki se spreminjajo, oblikujejo ter izoblikujejo, tudi iz sprotnih potreb in izzivov, vsekakor pravi čas za takšno platformo. Do zdaj - do koronakrize - si nekaterih stvari nismo znali predstavljati, da jih ne bi počeli v živo, a jih zdaj preprosto izvajamo. Življenje smo zelo spremenili in se prilagodili. Menimo, da bo platforma zelo kmalu presegla regijske okvirje ter postala nacionalna platforma, vsekakor je pravi odgovor na nastalo situacijo in hkrati pomeni tudi izziv za prihodnje čase,« pravi Knez.
Ekipa, ki povezovalno spletišče ustvarja, vidi svojo vlogo tudi v oblikovanju novih modelov poslovanja in življenja, predvsem v sodelovanju z naravo, v trajnostnih oblikah delovanja, po modelu krožnega gospodarstva in samooskrbe, s pomočjo digitalizacije ter v duhu solidarnosti.	LKK
Preklicane tudi dražbe
Zaradi odredbe vrhovnega sodišča, da se v času epidemije kot nujne ne štejejo zadeve, povezane s prisilnimi poravnavami in stečaji, so preklicane tudi vse dražbe. Tudi na Celjskem so zato za nedoločen čas prestavili kar nekaj dražb, med njimi tudi prodajo kavarne Vrtnica in delnic Meje.
Dražba znane celjske kavarne Vrtnica, ki je del stečajne mase pred dvema letoma propadle nepremičninske družbe Domine, bi morala biti prejšnji teden. Stečajni upravitelj je na razpis dražbe moral čakati dolgo časa. Prodaja se je zavlekla zaradi pravde z etažnimi lastniki o tem, čigavo je zemljišče ob stavbi v Malgaje-vi ulici, v kateri je kavarna. Etažni lastniki so pravdo dobili, saj jim je najprej okrajno in nato še višje sodišče pritrdilo, da je funkcionalno
zemljišče ob stavbi njihovo. V stečaju družbe Domine sta bila doslej prodana hotel Turška mačka in slaščičarna Zvezda, poleg Vrtnice na prodajo čaka še Gostilna pri mostu v Ulici XIV. divizije.
Za včeraj je bila razpisana druga dražba za prodajo delnic šentjurske Meje, ki so del stečajne mase celjske družbe PSZ. Prva dražba je bila decembra lani in vse je kazalo, da bo uspešna. Med osmimi dražitelji je za malo manj kot 100-odstotni lastniški delež najvišji znesek, kar 2,5 milijona evrov, ponudilo hrvaško podjetje Bio-Vet. Ko je bilo treba plačati kupnino, je Bio-Vet odstopil od pogodbe. Tudi druga dražba delnic Meje je prestavljena za nedoločen čas.
JI
Premogovnik marca presegel načrte
Čeprav morajo v teh dneh vlagati še več napora, da proizvodnja poteka nemoteno, saj opravljajo dejavnost, ki je ključna za delovanje države, v Premogovniku Velenje niso pozabili na svoj visok jubilej. Konec minulega tedna je namreč minilo 145 let, odkar so v rudniku prevrtali glavni lignitni sloj.
Od takrat so velenjski rudarji iz globin Šaleške doline pridobili že več kot 252 milijonov ton premoga. Na začetku so na leto odkopali 3.500 ton, danes letna proizvodnja premogovnika, ki je odvisna predvsem od porabe Termoelektrarne Šoštanj, znaša 3,5 milijona ton. Premogovnik s termoelektrarno zagota-
vlja domačo električno energijo za tretjino potreb Slovenije.
Čeprav so tudi v Premogovniku Velenje za zajezitev in širjenje koronavirusa sprejeli številne ukrepe, so v letošnjem marcu presegli načrte, so sporočili iz družbe. V 23 delovnih dneh je 278 zaposlenih izdelalo 771 metrov novih prog. Več kot 700 metrov novih prog v enem mesecu so v premogovniku nazadnje izdelali pred osmimi leti. Dnevna proizvodnja premoga trenutno znaša malo več kot 13 tisoč ton, na deponiji ga je približno 300 tisoč ton, so še povedali v velenjskem rudniku.
JI
GOSPODARSTVO
5
Pod streho Isokona
Konjiški proizvajalec termoplastov prevzel še eno podjetje
Po predlanskem prevzemu velenjske družbe TDS, ki je zdaj njegova poslovna enota, je konjiški Isokon kupil še podjetje Koplast iz Slovenskih Konjic. Lastnik Isokona je skupina Isosport iz Avstrije, oba pa sta del koncerna Constantia Industries AG s sedežem na Dunaju. Tako Isokon kot Koplast, ki je bil v lasti družine Mlakar in je prav tako uspešen ter ima dolgoletno tradicijo, se ukvarjata s predelavo plastičnih mas. »Nakup Koplasta je eden manjših projektov skupine, ki na leto ustvari več kot 800 milijonov evrov prihodkov od prodaje,« je povedal Uroš Žnidarič, direktor Isokona.
kmalu tudi Koplast
Konjiški Isokon, ki zaposluje 215 ljudi, na tuje trge proda 97 odstotkov svojih izdelkov. Predlani je prevzel velenjsko družbo TDS, kmalu se mu bo pridružil še Koplast.
JANJA INTIHAR
Korenine Isokona segajo v leto 1955, ko je takratno podjetje Konus v enem od svojih tozdov začelo uvajati programe kemijskopredelovalne industrije. Leta 1995 je Konus ta del svoje proizvodnje, ki je delovala pod okriljem podjetja Konus Koterm, prodal Avstrijcem. Od takrat Isokon, kot so ga preimenovali novi lastniki, beleži nenehno rast in danes sodi med najbolj uspešna podjetja v svoji dejavnosti.
Obe podjetji
odlikuje visoka rast
Isokon je pretežno izvozno podjetje, saj na tuje trge proda 97 odstotkov svojih izdelkov. Prisoten je v vsem svetu, največji tržni delež ima v Evropi, kjer je pomemben
Uroš Žnidarič: »Nakup Koplasta je eden manjših projektov skupine Constantia Industries AG, ki na leto ustvari več kot 800 milijonov evrov prihodkov od prodaje.«
partner mnogih vej industrije. Kupci njegovih poliz-
delkov in končnih izdelkov so podjetja iz strojegradnje, kemijske industrije, industrije pakiranja, prehrambne in transportne industrije, a tudi avtomobilske industrije, gradbeništva ... Isokon ima močno razvojno-raziskovalno skupino, sodeluje tudi z zunanjimi znanstveno-razisko-valnimi ustanovami. Prav zaradi svoje inovativnosti je iz leta v leto bolj uspešen. Med njegovimi zadnjimi inovativ-nimi izdelki so plošče za zaščito tal in gradnjo začasnih cest, ki jih trži pod blagovno znamko Isotrack in dosega z njimi visoko rast prodaje. Lani je podjetje, ki zaposluje 215 ljudi, ustvarilo malo manj kot 42 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. O dobičku Uroš Žnidarič še ne govori, vendar najbrž ni nižji kot prejšnja leta, ko je znašal od dva do tri milijone evrov.
Tudi Koplast, ki je sicer po prihodkih in številu zaposlenih nekajkrat manjši od Isokona, sodi med uspešne in hitro rastoče družbe. Na trgu je že skoraj pol stoletja, pred 25 leti se je specializiral za izdelovanje profilov, ki jih uporablja industrija vozil za prosti čas. Poleg domačih proizvajalcev so njegovi kupci podjetja v Nemčiji, Avstriji,
Italiji in Franciji, predlani je začel osvajati tudi trg ZDA. Tako kot njegov novi lastnik je tudi Koplast svoje prihodke od prodaje v zadnjih petih letih povečal za skoraj 100 odstotkov. Po zadnjih javno dosegljivih podatkih je leta 2018 imel 6,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, malo manj kot pol milijona evrov čistega dobička, vsak od petdesetih zaposlenih pa je ustvaril 39.875 evrov dodane vrednosti. Dodana vrednost na zaposlenega je v Isokonu za več kot 20 tisoč evrov višja.
Program in trg se
ujemata
Na vprašanje, zakaj nakup Koplasta, Uroš Žnidarič odgovarja, da obe podjetji delujeta v istem kraju in se zato seveda dobro poznata. »V Isokonu ponujamo inovativne rešitve, prilagojene potrebam strank, katerih osnovno načelo je uporabna vrednost,« pravi Žnidarič. Z dobro strategijo razvoja izdelkov, ki jih drugi ne proizvajajo, je podjetje že pred leti izstopilo iz povprečnosti. »Usmerjeni smo v rast na nišnih trgih, ki jo
zagotavljamo s partnerskim odnosom do naših strank in z razvojem naše tržne mreže. Koplast se s svojim programom in trgom ujema s temi našimi usmeritvami,« še pojasnjuje direktor Isokona.
Uroš Žnidarič napoveduje, da bo Isokon proizvodnjo Koplasta in njegove zaposlene v naslednjih mesecih pridružil k svoji dejavnosti. »Bilo bi nesmiselno, če bi skupina v eni državi imela več samostojnih podjetij, poleg tega bo pripojitev prinesla nekaj takojšnjih sinergijskih učinkov.«
Foto: arhiv Isokon
Dragi zvesti naročniki in bralci Novega tednika,
Znan pregovor pravi, da tisti, ki bere, živi tisoč življenj. Kdor ne bere, pa zgolj eno samo.
Naši zvesti bralci zagotovo živite več življenj. Obveščeni ste o dogajanju v naši regiji, cenite kakovostno
novinarsko vsebino, številne nasvete, zgodbe. Radi se zabavate, prejemate darila, nakupujete ugodneje.
Hvala za vašo zvestobo in zaupanje v vsebino našega časopisa in v ekipo, ki za vas pripravlja najbolj aktualne vsebine. Hvala, ker nas berete, hvala, da cenite dobre novinarske vsebine, hvala, da nas tudi v teh drugačnih časih spremljate.
Cenjeni poslovni partnerji,	1
Hvala, da tudi v teh kriznih časih prepoznavate vrednost regionalnega
medija, ki se s ponosom ponaša, da je prvi v regiji. Hvala vam, da	Шт^ттшЛнтшттшшШ
nas podpirate pri našem delu in da nam še naprej zaupate. Skupaj
pišemo nezamenljivo in edinstveno zgodbo.	^ ША T
Ekipa Novega tednika in Radia Celje	- ч s - ш

6
IZ NAŠIH KRAJEV
Kakšne so možnosti za znižanje cen komunalnih storitev?
»Tudi javna podjetja občutimo posledice epidemije«
V zvezi z blažitvijo posledic epidemije je bilo v zadnjem času mogoče slišati nekaj pobud, da bi k zmanjšanju finančne stiske prebivalcev Celja prispevala tudi javna podjetja z znižanjem cen svojih komunalnih storitev. K temu je pozvala tudi Civilna iniciativa Odprto Celje, saj se bodo mnogim zaradi epidemije zmanjšali dohodki in ne bodo zmogli plačila položnic. Celjska podjetja Simbio, Energetika Celje in Vo-ka Celje so se na takšne pobude in razmišljanja odzvala s skupnim stališčem. Odgovor glede znižanja cen storitev smo poiskali tudi pri Elektru Celje.
ROBERT GORJANC
»V tej krizi se niso znašli samo občani, temveč tudi vsa tri javna podjetja, ki morajo kljub upadu prihodkov in njihovemu nadaljnjemu upadanju zagotavljati nemoteno izvajanje obveznih gospodarskih javnih služb, pri čemer ostajajo fiksni stroški v dodatno oteženih razmerah enaki (če ne višji). Tako se v naših kot tudi v ostalih komunalnih podjetjih v Sloveniji že soočamo z vprašanjem, kako bomo v nadaljnjih zaostrenih pogojih lahko zagotavljali likvidnost,« so v skupni izjavi zapisali v treh celjskih javnih podjetjih.
Pozdravljajo pobudo Zbornice komunalnega gospodarstva Slovenije, naj se v intervencijske ukrepe države vključi tudi finančna pomoč za izvajanje storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja; vse z namenom, da bi izvajalci občinskih javnih služb lahko nemoteno izvajali storitve tudi v prihodnje. »Dejavnosti vseh treh javnih podjetij (Vo-ka, Simbio in Ener-
getika Celje) namreč sodijo v sektor kritične infrastrukture, ki je pomembna za državo, saj omogoča nemoteno in stabilno delovanje celotne družbe kot tudi državnih struktur.«
Ob tem navajajo, da je država z interventnim zakonom poskrbela za dodatne prihodke in olajšave tako za posameznike (upokojenci, študentje, prejemniki socialnih pomoči ...) kot za podjetja, da bodo lahko v teh zaostrenih časih plačevali nujne storitve in dobrine.
»Glede na to, da zaposleni v omenjenih treh podjetjih morajo opravljati svoje delo in s tem dnevno izpostavljajo sebe in svoje družine, se nam takšna vprašanja v teh težkih časih ne zdijo najbolj premišljena. Nižanja cen ob izpadu prihodkov in zagotavljanju izvajanja zakonskih nalog v enakem obsegu proračun komunalnih podjetij ne bi zdržal in dvomimo, da bi to zdržal občinski, vendar je to vprašanje za občine, naše lastnice,« so navedli v javnih podjetjih.
Zanimalo nas je še, če ne bodo znižali cen storitev, ali nameravajo na kakšen drugačen način pomagati svojim uporabnikom, na primer s plačilom na obroke in podobnim v tem prehodnem obdobju. »V največji možni meri bomo v času izrednih razmer tolerantni pri postopkih izterjave in bomo na primeren način skušali reševati probleme glede na konkretne stiske, v katerih so se znašli dolžniki. Vseeno ob tem pozivamo občane in podjetja, naj z rednim plačevanjem storitev, ki so nujne zanje in za njihovo delovanje, omogočijo redno in nemoteno izvajanje dela naših služb,« so
še v skupnem odgovoru zapisali v podjetjih Energetika Celje, Simbio in Vo-ka Celje.
Za nižjo ceno elektrike poskrbela že država
V podjetju Elektro Celje so povedali, da je Agencija za energijo v okviru ukrepov za blaženje socialnih in gospodarskih posledic širjenja koronavirusa uveljavila spremembo tarifnih postavk za obračun omrežnine električne energije. Za obdobje od 1. marca do 31. maja 2020 se gospodinjskim in malim poslovnim odjemalcem ne bo obračunala tarifna postavka za obračunsko moč
oziroma bo cena za to postavko 0 evra/kW.
»Za povprečnega gospodinjskega odjemalca (in mali poslovni odjem), čigar mesečni račun za oskrbo z električno energijo znaša približno 50 evrov, se bo omrežnina znižala za 33 odstotkov, celoten račun pa bo ob nespremenjeni porabi 14 odstotkov nižji. Z ukrepom
Vlade RS, na podlagi katerega gospodinjski odjemalci in mali poslovni odjemalci v istem obdobju ne bodo plačevali prispevka za proizvodnjo iz obnovljivih virov energije, bo njihov skupni mesečni prihranek tako približno 27 odstotkov,« je pojasnila mag. Maja Ivančič, vodja kabineta uprave Elektra Celje.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Ob tem je treba omeniti, da je Mestna občina Celje ob razglasitvi epidemije koronavirusa ter ob vladnih ukrepih, ki prepovedujejo uporabo javnega prevoza, tako tudi celjskih mestnih avtobusov Celebusov, uporabnikom omogočila brezplačno parkiranje na javnih parkirnih mestih. Prihodek od parkirnin je ključni tržni prihodek javnega podjetja ZPO Celje.
Pivo in cvetje prestavljeno na prihodnje leto
LAŠKO - Letos festivala Pivo in cvetje ne bo. Prireditelji največje zabavne prireditve v državi so zaradi epidemije koronavirusa dogodek prestavili na prihodnje leto.
Festival, organizator je Stik Laško, pokroviteljica Občina Laško in glavna sponzorka
Pivovarna Laško Union, bi po načrtih morali izvesti med 9. in 12. julijem, a je približno tri mesece pred dogodkom nemogoče napovedati konec epidemije ter s tem čas varne izvedbe festivala. Kot navajajo organizator in glavni partnerici festivala, sta prav var-
nost in zdravje obiskovalcev prva skrb vseh, ki pripravljajo prireditev, zato so sklenili šestinpetdeseti festival prestaviti na prihodnje leto. »Odločitev ni bila lahka, vendar trenutne negotove razmere onemogočajo načrtovanje in delo za izvedbo tako velikega
dogodka,« je povedala Tina Belej, direktorica Stika Laško.
Doslej so morali organizatorji festival odpovedati le enkrat, to je bilo leta 1984 zaradi gradnje novega mostu čez Savinjo, ki edini vodi v mestno jedro.	RG
Praznični policijski obisk v Braslovčah
BRASLOVČE - Kljub prazniku se je v ponedeljek v Braslovčah na delovnem obisku mudil generalni direktor slovenske policije Anton Travner, ki je preveril stanje na terenu, kako občinske službe izvajajo predpisane ukrepe in kako jih občani izpolnjujejo.
Ob Braslovškem jezeru je gosta sprejel župan Tomaž Zo-har. Travner se je o aktualnih razmerah pogovarjal tudi s policisti in z redarji, ki v teh dneh nadzorujejo gibanje občanov pri morebitnem prehajanju občinskih mej in zadrževanju na mestih, kjer so vsakršna druženja prepovedana. V Braslovčah so sicer kmalu
po zaostritvi vladnih ukrepov sprejeli še občinski odlok, ki prepoveduje zbiranje ob sicer priljubljenih točkah v občini, tudi on Braslovškem jezeru.
Kot so generalnemu direktorju policije povedali policisti Policijske postaje Zalec, so v teh dneh zaradi neupoštevanja ukrepov izrekli 18 predlogov za pristojne inšpektorje. Občani se zapovedanih pravil dosledno držijo in verjetno je tudi to razlog, da v občini za zdaj še nimajo uradno zabeleženega pozitivnega primera okužbe z novim koronavirusom.
Seveda se Travner ob tokratnem obisku ni mogel izogniti vprašanju glede ustreznosti zaščitnih mask, ki so jih te
dni prejeli policisti. »Zal so nekateri izkoristili napako posameznika, ki je iz skladišča vzel napačne pakete mask in jih dostavil nekaterim policijskim upravam. To so maske, ki so namenjene na primer zaposlenim v kuhinji oziroma tistim, ki delijo hrano, in ne policistom. V skladišču je obojih mask dovolj, gre za tipično nenamerno človeško napako, zaradi katere se nepotrebno vznemirja policiste po vsej Sloveniji,« je povedal Travner.
V občini Braslovče so s pomočjo prostovoljcev sami šivali maske in jih s pomočjo vseh sedmih gasilskih društev razdelili po gospodinjstvih.
LKK, foto: SS
Med obiskom generalnega direktorja policije Antona Travnerja v Braslovčah so poskrbeli za vse predpisane varnostne ukrepe.
IZ NAŠIH KRAJEV
7
CELJE - Simbio v času koronavirusa z drugačno organizacijo dela
Čiščenje mestnega jedra, kot ga še ni bilo
Družba Simbio je v dneh pred praznikom v mestnem središču izvedla temeljito čiščenje javnih površin, vključno s podhodi. Kot so povedali v podjetju, tako obsežnega čiščenja v mestnem jedru še niso izvedli. To je bilo mogoče tudi zato, ker so zaradi epidemije ulice bolj ali manj prazne.
ROBERT GORJANC
Redno čiščenje javnih površin v mestnem središču Simbio izvaja dvakrat letno, spomladi in poleti. Tako kot običajno so tudi tokrat delavci Simbia oprali tlakovce in ka-nalete ter podhode. Ker so bili letos pogoji za čiščenje zelo primerni, saj so ulice prazne in so trgovine ter lokali zaprti, so dodatno očistili še pločnike in trge v mestnem središču, oprali in razkužili koše za smeti ter očistili še kakšen
dodaten podhod, kot je na primer pri pošti, skupaj torej šest podhodov.
Delo je izvedla ekipa približno 14 zaposlenih, in sicer s tremi vozili za pranje pod visokim tlakom ter z dvema delovnima voziloma za pometanje.
»Zahtevni časi za
naše delo«
Uspešno opravljanje poslovnih dejavnostih v času
epidemije koronavirusa je velik izziv za gospodarske družbe, kar velja tudi za javno podjetje, kot je Simbio iz Celja. Delovanje so morali prilagoditi razmeram in hkrati zagotoviti izvajanje najpomembnejših dejavnosti za čim manj moteno življenje občanov, še posebej kar zadeva odvoz odpadkov. »Časi za naše podjetje, ki se ukvarja z različnimi dejavnostmi in ima približno 230 zaposlenih ter je regijsko vpeto, so izredno zahtevni. Prvi ukrep, ki smo ga izvedli, je bil namenjen organizaciji naše osnovne dejavnosti v teh posebnih okoliščinah, torej odvozu mešanih komunalnih odpadkov, embalaže in bioloških odpadkov,« je povedal mag. Marko Zidanšek, direktor Simbia.
To dejavnost izvajajo v skladu z urniki, pri čemer so uvedli poostrene ukrepe in zaposlene opremili z zaščitnimi sredstvi. »Vpeljali smo premakljiv delovni čas, da se ekipe prerazporedijo in da ni delavcev preveč skupaj v času priprave odhoda na teren in v garderobah po vrnitvi s terena,« je Marko Zidanšek nanizal nekaj ukrepov.
Kot je še povedal, so se odzvali tudi na razmere v Šmarju pri Jelšah, ki je eno od žarišč širjenje koronavirusa, in 31 delavcev, ki prihajajo s tistega območja, pustili doma s stoodstotnim nadomestilom plače, predvsem zato, da so onemogočili okužbo v podjetju.
Foto: Andraž Purg -GrupA
Zaradi epidemije se ne smejo bohotiti divja odlagališča
CELJE - V mestni občini v zadnjem času prejemajo vedno več obvestil občanov, ki opažajo smeti na mestih, kamor na sodijo, na ulicah, travnikih, v gozdu. »Epidemija ne more biti razlog za takšno neprimerno početje in če se bo nadaljevalo, bo moral ukrepati inšpektorat,« so opozorili v celjski občini.
MOC in javno podjetje Simbio sta med redkimi v državi, ki sta pustila zbirne centre odprte z namenom, da ljudje odpadkov ne bi odlagali na neprimernih mestih. Simbio obvezno gospodarsko javno službo ravnanja z odpadki izvaja nemoteno, njegovi delavci praznijo zabojnike pred hišami in bloki, ekološki otoki in zbirni centri so odprti. V Bukovžlaku zbirni center obratuje po običajnem delovnem času, nekateri manjši v okolici Celja obratujejo ob sobotah. Poziv k odprtju zbirnih centrov tudi drugod po Sloveniji je pred dnevi objavila Zbornica komunalnega gospodarstva, saj opaža porast novih divjih odlagališč.
»Za okolje, v katerem živimo, in za naravo, ki jo imamo za svoje zavetje, smo dolžni skrbeti, še posebej v sedanjih težkih časih. Ne le da z odlaganjem smeti na neprimernih mestih škodimo naravi in drugim prebivalcem občine, prekomerno in po nepotrebnem obremenjujemo tudi zaposlene v javnih podjetjih, ki vsakodnevno skrbijo za urejenost mesta in njegove okolice. Mesto in narava nista odlagališče. Vsi imamo pravico živeti v čistem in prijetnem okolju, vsi smo dolžni k temu tudi prispevati,« so sporočili iz celjske občine in ob tem pozvali občane, naj pri vsakodnevnih dejavnostih in spomladanskih čistilnih akcijah na svojih domovih poskrbijo za ustrezno odlaganje odpadkov.
RG
Zaščitne maske in vlažilni robci ne sodijo v školjko
V javnem podjetju Vodovod-kanalizacija (Vo-ka Celje), ugotavljajo, da se povečana uporaba zaščitnih mask in razkužilnih robčkov za enkratno uporabo pozna tudi v kanalizacijskem sistemu in na čistilnih napravah, kjer nepravilno odloženi odpadki povzročajo zamašitve. Uporabnike opozarjajo, da vlažilni robčki, zaščitne maske in drugi higienski proizvodi, ki jih uporabljamo v teh dneh, ne sodijo v straniščno školjko oziroma kanalizacijo, temveč med mešane komunalne odpadke (zelen zabojnik). Ti odpadki v kanalizacijskih sistemih povzročajo možnost izpada delovanja naprav ter dodatne stroške in obremenitve zaposlenih v trenutnih razmerah. V podjetju Vo-ka, ki je upravljavec javnega kanalizacijskega sistema in čistilnih naprav v mestni občini Celje ter občinah Vojnik, Dobrna in Štore, zato pozivajo občane, naj ravnajo odgovorno in ne povzročajo dodatnih težav pri izvajanju storitev v teh zaostrenih pogojih dela.
RG
_ ■ ■ V	I v	■	■
Fizično ločeni, a povezani v srcu
CELJE - Potem ko je konec decembra Glas Celjank prevel Celje in je odmeval še dolgo, bi morale gostje in gostiteljici tistega decembrskega dogodka na praznik Mestne občine Celje na Savinjskem nabrežju posaditi tri divje češnje. Zaradi epidemije in omejitev gibanja ter druženja to na 11. april ni bilo mogoče. A Glas Celjank je vseeno odmeval. Virtualno. Češnje pa bodo korenine na nabrežju pognale nekoliko kasneje.
»27. decembra 2019 je Glas Celjank osvežil vizijo Celja. Z glasovi desetih žensk smo ustvarile v mestu glas, s katerim smo želele obuditi modrost preteklosti in jo začutiti v sedanjosti. Želele smo nahranit tisto nekaj, kar se nam je zdelo, da mestu malce manjka ali je samo malce skrito, nahraniti smo želele dušo mesta,« je v uvodu povedala snovalka decembrskega in tokratnega dogodka Andreja Cepuš. Kot je pojasnila, najprej niso pričakovale tako pozitivnega odziva, a so že ob decembrskem srečanju vedele, da ne
želijo ostati samo pri glasu in besedah. Kot Cepuševa rada poudari, so pomembna predvsem dejanja. In tako so takrat obljubile, da bodo na nabrežju Savinje posadile tri divje češnje in s tem obogatile dušo mesta in naša življenja. »Sklepno dejanje smo začrtale za 11. aprila, ko praznuje tudi Mestna občina Celje, in sicer s saditvijo treh divjih češenj, znanilk novega začetka in glasu ljubezni, ki živi, vabi, povezuje in navdihuje vse mesto, vse nas,« je dejala Andreja Cepuš. Ker je znana po tem, da je prepreke na začrtani poti ne ustavijo, temveč v njih najde navdih za nadaljevanje poti in nadgradnjo osebne rasti, je tudi v tem primeru hitro našla odgovor. Vse sogovornice z decembrskega dogodka je povezala virtualno, zbrala in prebrala je njihove misli. Te bodo na varnem počakale, da epidemija mine. Takrat jih bodo skupaj s češnjami »posadile«. Za nov, svoboden vdih knežjega mesta.
LKK
Foto: Andraž Purg - GrupA
Tanja Tamše in Andreja Cepuš sta organizirali že decembrski dogodek, tokrat sta poskrbeli, da je ženski glas segel še veliko dlje, čez meje celjske občine. Ko bodo razmere dovoljevale, bosta Tanja in Andreja z ostalimi sogovornicami mestu dale, kar so obljubile. Tri divje češnje kot simbol novega začetka.
sport@nt-rc.si
novi tednik
radio celie
8
IZ NAŠIH KRAJEV
Bomo letos ostali brez hmelja?
Sezonskih delavcev (še) ne bo
Čeprav je še konec preteklega tedna kazalo, da bo med prazniki v Slovenijo vendarle lahko prišlo 170 delavcev iz Romunije, so si pristojni v zadnjem trenutku premislili. Delavci, ki so si za prihod v Slovenijo že uredili vso zdravstveno dokumentacijo, so ostali v Romuniji. Savinjski hmeljarji so tako ostali brez nujne pomoči na poljih. Kmetijska ministrica javno poziva, naj tisti, ki so v tem času doma in lahko delajo, poprimejo za delo ter s tem pomagajo slovenskim kmetom. A je za zdaj odziv precej skromen.
LEA KOMERICKI KOTNIK
»Nikoli nisem rekel, da sem proti domači delovni sili, a se bojim, da med Slovenci ne bo veliko, kaj šele dovolj, tistih, ki bi bili pripravljeni nekaj tednov v hmeljiščih preživeti od 10 do 12 ur dnevno,« pravi dolgoletni hmeljar in predsednik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset. Kot je povedal, se je v zadnjih dneh za delo na hmeljiščih prijavilo 56 posameznikov, kar je odločno premalo, da bi pravočasno postorili vsa pripravljalna dela v hmeljiščih. »Delamo etapno in ko se eno delo konča, je treba začeti na naslednji stopnji, ne da se preskakovati,« razlaga Oset. Hmeljarji v teh dneh v hmeljiščih napeljujejo vrvice, temu bo v naslednjih tednih sledilo še kup drugih opravil, s katerimi bodo hmelj na te vrvice tudi navili. »Vrvice je treba
napeljati danes, ne čez teden ali dva. Ko je enkrat hmelj visok 20 in več centimetrov, ne moreš napeljevati vrvic,« je jasen Oset.
Pri teh opravilih so hmeljarjem v Savinjski dolini, a tudi drugod po Sloveniji vsako leto pomagali prav romunski delavci. »Gre za uigrane ekipe delavcev, ki k nam hodijo že petnajst in več let,« pripoveduje Oset, ki ne skriva razočaranja nad končno odločitvijo pristojnih državnih služb.
Nepričakovan razplet v škodo hmeljarjev
Kot pripoveduje Oset, ki so ga slovenski hmeljarji in tudi številni drugi kmetje pooblastili za dogovarjanje z vladnimi službami glede tujih sezonskih delavcev, se je veliko ljudi v za-
Ne gre za izkoriščanje
Čeprav med ljudmi še vedno prevladuje prepričanje, da so tuji sezonski delavci izkoriščani, Janez Oset, ki hmeljarsko kmetijo vodi že več kot pol stoletja, to ostro zavrača. Kot pravi, so ti ljudje veseli, da vsako leto enkrat ali celo dvakrat pridejo na delo v Slovenijo. »Zanje dobro poskrbimo. Bivajo v zelo urejenih prostorih, večinoma imajo pri nas bolj urejene razmere kot doma. Ne najemamo jih, ker bi jih manj plačali, ampak ker so delavni in imamo z njimi dobre izkušnje,« pravi Oset in doda, da ti delavci, ki zdaj čakajo na dovoljenje za vstop, k njim prihajajo že 15 let. Ob tem sogovornik poudarja, da se zelo dobro zavedajo, da morajo biti delavci pri njih zadovoljni, saj bi jim v nasprotnem primeru na poljih lahko naredili veliko več škode kot koristi. Da romunski delavci, ki jih vsako pomlad od jutra do večera videvamo na poljih, k nam z veseljem prihajajo in tudi zadovoljni od tod gredo, Oset podkrepi s tem, da so ga v teh dneh velikokrat klicali in spraševali, kdaj bodo lahko prišli v Slovenijo. Ker odgovora na to vprašanje trenutno še nihče ne pozna, se bo verjetno večina teh delavcev letos po zaslužek podala v Nemčijo. Slovenski hmeljarji upajo, da bodo, tudi zaradi medsebojnega zaupanja, ki so ga stkali v zadnjih letih, prihodnje leto spet prišli.
Urna postavka za občasna dela v kmetijstvu je 5,16 evra bruto. Če to zmnožimo s 176 urami na mesec, je izračunani znesek (908,16 evra) nižji od minimalne plače (940,58 evra).
Hmeljarji opozarjajo, da se mudi in da ne morejo več čakati. Če v najkrajšem možnem času ne bodo postorili osnovnih pripravljalnih del, bo hmelj ostal »na tleh«. V hmeljiščih sicer te dni dela nekaj skupin romunskih delavcev, a jih je občutno premalo, da bi lahko postorili vse.
Občini Braslovče in Žalec, v katerih kmetuje največ hmeljarjev, sta že kmalu po razglasitvi epidemije in uveljavitvi ukrepov zaradi preprečitve širjenja koronavirusa sprejeli posebni odredbi, s katerima hmeljarjem nalagata, kako ravnati s tujimi delavci v času epidemije. Ob prihodu sezonskih delavcev je treba zagotoviti primerno raven higiene, jih seznaniti z ukrepi za zmanjševanje širjenja koronavirusa in nadzorovati njihovo gibanje. Hmeljarji morajo delavcem zagotoviti možnost ustrezne higiene in razkuževanje prostorov. Delavcem je vsak dan treba meriti telesno temperaturo in v primeru povišanja poskrbeti za izolacijo. Ko delavci na prostem opravljajo delo, jim ni treba nositi mask. Če kdo zboli, mora masko uporabljati in jo menjati vsaki dve uri. Omejen je tudi obisk trgovin ali lekarn; tuji delavci morajo določiti posameznika, ki bo za vse opravljal nujne nakupe.
dnjih tednih zelo trudilo, da bi omogočili prihod vsaj manjšega števila romunskih delavcev. Dogovarjali in usklajevali so se s številnimi vladnimi službami treh ministrstev in ko je že kazalo, da so našli dogovor, ko je tudi Madžarska pristala na nočno vožnjo konvoja avtobusov po njenem ozemlju, se je zgodil preobrat. Na dan, ko naj bi pet Nomagovih avtobusov krenilo proti Romuniji, se je vse ustavilo. »Samo za razkuževanje avtobusov je bilo treba plačati 500 evrov,« pove Oset in
Kot je povedala Alenka Rumbak, direktorica celjske območne službe zavoda za zaposlovanje, je na spletni strani zavoda objavljen pregled kmetovalcev, ki iščejo sezonske delavce med brezposelnimi osebami. Med njimi je le en hmeljar.
Ob tem je Rumbakova poudarila, da sezonsko delo ni zaposlitev in ga urejajo na podlagi podjemnih pogodb, obstoječa zakonodaja tudi ne predvideva sankcioniranja v primeru odklonitve tovrstnega dela. Če se je brezposelna oseba v zaposlitvenem načrtu dogovorila tudi za sezonsko delo v kmetijstvu, potem ga je dolžna sprejeti.
Glede na letošnjo prepoved prihoda tujih sezonskih delavcev se bo verjetno letos vseeno več hmeljarjev obrnilo tudi na zavod. A kot pravi Rumbakova, je v tem trenutku motiviranje primernih kandidatov za to delo oteženo. Poleg tega se je treba zavedati, da je delo v hmeljiščih fizično naporno, več kot 40 odstotkov brezposelnih oseb pa je starejših od 50 let, skoraj 20 odstotkov je invalidov.
Nov interventni zakon je sicer prinesel nekaj sprememb na področju sezonskega dela. Med drugim lahko posameznik sezonsko delo do konca leta 2020 opravlja prekinjeno ali neprekinjeno brez omejitve števila dni, do zdaj je veljala omejitev 90 dni. »Omenja se tudi napotovanje delavcev na čakanju k ponudnikom začasnega in občasnega dela, a te pogoje mora še predpisati vlada,« zaključuje Rumbakova.
poudari, da so resnično poskrbeli za visoko stopnjo varnosti. »Vsi romunski delavci so morali pridobiti zdravniško potrdilo, da so zdravi, in si urediti tudi 45-dnevno zavarovanje, ki jim ga omogoča njihova država. Na enem avtobusu bi bilo vsega skupaj 36 potnikov, s čimer bi zagotovili primerno razdaljo med njimi, prav vsi bi nosili zaščitne maske, ki nam jih do-nirala žalska občina,« Oset našteva ukrepe, ki bi se jih držali med prevozom. »Hmeljarji se zavedamo resnosti trenutnih
razmer. Ker nikakor ne želimo ogrožati lastnega naroda in kakorkoli dodatno obremenjevati našega zdravstvenega sistema, smo vse te ukrepe sprejeli,« pravi sogovornik. In kje se je zalomilo? Natančnega odgovora še sam ne ve, a kot meni, bi lahko na takšno odločitev politike imeli vpliv tudi mediji, ki so ravno v času zaključka akcije objavili, da bi lahko ti romunski državljani predstavljali grožnjo javnemu zdravju v Sloveniji.
Ministrica:
»Pomagajmo
slovenskim
kmetom!«
Težav se, vsaj v govorih in dopisih, zavedajo tudi na pristojnem kmetijskem ministrstvu, kjer so med drugim v odgovoru zapisali, da intenzivno iščejo rešitve za situacijo, ki je nastala zaradi onemogočenega prihoda tujih sezonskih delavcev: »Vzpostavili smo komunikacijo s študentskimi servisi za pomoč študentov in z Zavodom RS za zaposlovanje za aktivacijo brezposelnih oseb. Na ministrstvu se sočasno usklajujemo tudi s pristojnimi resorji za ureditev vseh potrebnih podlag, da bi se v začasno delo v kmetijstvu lahko vključili vsi državljani, ki bi to želeli ter jim možnosti in čas to tudi dopuščajo (študenti, upokojenci, delavci, ki so na čakanju ...). Pri tem bo
seveda treba upoštevati vse varnostne napotke in pravila, ki veljajo za delo in gibanje v času epidemije.«
Pismo premierju
Čeprav težko, so se savinjski hmeljarji nekako sprijaznili, da letošnja letina ne bo takšna, kot bi lahko bila, in da bodo utrpeli precejšnjo finančno škodo. Sočasno jih skrbi tudi, da teh sezonskih delavcev tudi prihodnje leto ne bo k nam. Nemčija in Avstrija namreč prav te dni z letalskimi prevozi razvažata romunske delavce na plantaže špargljev in jagod. »Ne vem, zakaj je Slovenija pri tem tako drugačna,« se sprašuje Janez Oset.
Na predsednika vlade Janeza Janšo je tako tudi že naslovil pismo s pozivom, naj vlada v primeru, da hmeljarji ob pomoči domače delovne sile ne bodo mogli opraviti vsega dela, sestavi strokovno komisijo, ki bo ocenila morebitno nastalo škodo. Hmeljarji pričakujejo, da bo vlada iz naslova ukrepov zaradi koronavirusa to škodo tudi pokrila. »Če bo lahko pomagala vsemu ostalemu gospodarstvu, potem naj pomaga tudi kmetu,« je odločen Oset in ob tem poudari, da se to ne nanaša zgolj na hmeljarje, temveč tudi na druge kmete, ki so si ob povečanem obsegu del vsako leto pomagali s tujimi sezonskimi delavci.
Foto: Tone Tavčer
Zaradi prijav ostali brez blagoslova
ŽALEC - Zaradi omejitev gibanja so povsod po državi odpadla tradicionalna srečanja kristjanov ob blagoslovu velikonočnih jedi. Številni župniki po državi so se zato domislili blagoslova iz avtomobila. A v Petrovčah kljub dobrim namenom tudi tega ni bilo.
Petrovški župnik pater Ivan Arzenšek se je z lokalnimi gasilci dogovoril, da bodo skupaj poskrbeli za blagoslov iz avtomobila med vožnjo po zaselkih. Kot je pater povedal le
dan pred načrtovanim blagoslovom, se je za to odločil, ker je v pogovorih s krajani zaznal veliko željo po tem, da bi jedi blagoslovil bolj pristno, kot to omogoča nagovor s pomočjo elektronskih naprav.
Čeprav je bila ob tem zelo majhna možnost druženja, saj bi ljudje stali skoraj na pragih lastnih hiš, je moral priljubljen župnik dogodek vseeno odpovedati. Na večer velikega petka ga je namreč obiskala policija in ga opozorila, da je zaradi napovedi dogodka in njegove objave na Facebooku prejela prijave. Pristojna in-
špektorica ga je obvestila, da mora dogodek odpovedati, sicer mu grozi visoka kazen. »Po posvetu in po odloku o prepovedi gibanja zaradi epidemije koronavirusa ne bom imel blagoslova velikonočnih jedi, kot je bilo napovedano,« je nekaj ur pred načrtovanim začetkom sporočil pater Ivan Arzenšek.
Kljub vsemu sta na praznično vzdušje vse opominjala velik napis v Levcu in Božji grob, za katerega vsako leto poskrbi tamkajšnje turistično društvo.
LKK
Foto: Andraž Purg - GrupA
Ponazoritev Božjega groba na vaškem prizorišču pri domačiji Juhart je že tretje leto zapored pripravila skupina za ohranjanje kulturne dediščine in tradicije, ki deluje v okviru Turistično-kulturnega društva Levec. Kot je povedala predsednica društva Petra Žagar, so se prejšnja leta ob odprtju groba sestali krajani na veliki petek in bili prisotni pri blagoslovu. Letos je bil blagoslov brez odprtja, je pa pater Vanč, kot kličejo patra Ivana Arzenška, Božji grob blagoslovil brez prisotnosti vaščanov. »Božji grob v Levcu ponazarja skalnato votlino, kamor je Jožef iz Arimateje položil mrtvo Jezusovo telo. Mesto ob vaški cesti daje vaščanom in vernikom priložnost, da se za trenutek ustavijo, se v mislih dotaknejo molitve ob velikonočnih praznikih,« je še dodala Žagarjeva.
ŠOLSTVO
9
Dijaki naj bi opravljali maturo kot v običajnih razmerah
S a
plošna matura: nujna i nehigienična?
V času zaprtja šol se tudi dijaki spopadajo s številnimi težavami. Morda je najtežje tistim, ki bodo morali v prihodnjih dneh opravljati splošno maturo, ki bo izpeljana kljub spremenjenim razmeram in različnim mnenjem o njej. Državni izpitni center (Ric) je predlagal, da bi bil prvi pisni preizkus 30. maja, in sicer iz angleščine. Esej iz slovenščine naj bi dijaki pisali 1. junija in ne v začetku maja, kot je bilo to običajno. Ustni izpiti bi bili predvidoma od 15. do 23. junija, če ne bo prišlo do sprememb.
TATJANA CVIRN
Dijaška organizacija Slovenije (DOS) je že pred časom v odprtem pismu ministrstvu za izobraževanje in Ricu predlagala nekatere ukrepe, povezane z izvajanjem izobraževanja na daljavo in z izvedbo letošnje mature. Opravila je anketo, v katero je zajela malo več kot 13 tisoč srednješolcev (to je malo manj kot 20 odstotkov vseh dijakov, vpisanih v srednješolske izobraževalne programe v Sloveniji). 60 odstotkov jih je izrazilo zadovoljstvo s poukom na daljavo. Večina opozarja na pretirano obremenitev ter slabo organizacijo pouka in pomanjkljivo oziroma nezadostno razlago učne snovi. V veliki meri pozdravljajo pripravljenost profesorjev in uvedbo video-konferenc.
Bojazni dijakov
Po mnenju DOS so letošnji maturanti prikrajšani za pomembne ure, namenjene pripravam na maturo. V anketi je 69 odstotkov maturantov (torej 5.578) izrazilo nestri-njanje z izvajanjem izpitov po predvidenem koledarju splošne in poklicne mature. Zaradi količine trenutno predelane snovi, ki ne zajema vsega potrebnega znanja, več kot 70 odstotkov anketirancev predlaga, naj se matura izvede v zmanjšanem obsegu snovi. Dijaki prav tako ne izključujejo možnosti, da bi bila matura v tekočem šolskem letu ukinjena in bi namesto slednje uvedli izvajanje sprejemnih izpitov na fakultetah,
čeprav je to možnost navedlo le 15 odstotkov anketiranih maturantov. Predvsem DOS pričakuje, da bodo za vse maturantke in maturante zagotovljeni isti pogoji pridobivanja kakovostnih priprav na maturo in isti pogoji izvajanja mature.
Tudi med ravnatelji ni enotnega stališča glede letošnje mature. Kako o njej razmišljajo trije celjski ravnatelji, dr. Anton Šepetavc s I. gimnazije v Celju, Peter Juvančič z Gimnazije Lava Šolskega centra Celje in Bernarda Mačeta iz Ekonomske šole Celje? Kako so zastavili delo, da bi bili dijaki na maturi kar najbolj uspešni, če brez mature očitno ne gre?
Predlog: matura le
iz treh predmetov
Anton Šepetavc ni najbolj navdušen nad tem, da bi bila matura v nespremenjeni obliki. »Pravijo, da matura mora biti, ker sicer dijak ni končal srednjega izobraževanja. Res je tako, če birokratsko sledimo zakonodaji.« Sam meni, da so zakoni zaradi ljudi in ne ljudje zaradi zakonov in da bi se morali tudi pri maturi prilagoditi izrednim razmeram. »Ce bi nas kaj vprašali, a nas niso, bi rekel, da je matura v celoti, kot jo želijo na vsak način izvesti, nehigienična in v sedanjih razmerah medvedja usluga generaciji 2020. Menim, da bi bilo povsem dovolj, če bi maturo - če že tako nujno mora biti - izvedli le iz treh obveznih predmetov. Znanje izbirnih predmetov naj preve-
rijo fakultete na sprejemnih izpitih, kjer je to potrebno zaradi navala kandidatov in nadaljnje selekcije.«
Ob tem se sprašuje, kako si letos zagovorniki mature predstavljajo maturitetni izpit iz slovenščine. »Letos naj bi se namreč pisalo oboje na isti dan (1. junija) - esej in razčlemba neumetnostnega besedila. Nekdo očitno podcenjuje težavnost materinščine,« meni ravnatelj. In ob tem navaja staro modrost: »V starih časih se je reklo, naj najprej profesor piše test, da bo videl, v kolikšnem času ga bo rešil. Res bi rad videl, kako bi tisti, ki jim to ni menda noben problem, pisali dva (huda) testa v enem dopoldnevu.«
Kot pravi Šepetavc, posvečajo pri pouku na daljavo posebno pozornost maturantom in poskušajo vse ali vsaj čim več obdelati. »Pri ostalih delamo po zdravi pameti: ni še konec sveta, česar ne moremo zdaj, bomo pač pozneje. Učni načrti v izrednih razmerah ne morejo biti os življenja. Je pa treba vedeti še nekaj: tako dijaki kot profesorji niso vsi enako zavzeti za delo; enim je vse premalo, drugim tudi kaj
si
Anton Šepetavc: »Z anketami, ki smo jih izvedli, smo ugotovili tudi, kdo doma nima bodisi ustrezne opreme ali pa ima slab dostop do spleta. Nekaterim smo posodili opremo, drugi so se očitno že prej znašli sami. Sicer pa je solidarnost med sošolci in v okviru šolske dijaške skupnosti na zelo visoki ravni.«
odveč.« Večinoma gre za ure v obliki videokonferenc, pogosto je tudi individualno delo. Tistim, ki česa ne razumejo ali hočejo kaj več, učitelji ponovno razložijo ali nadgradijo. Preverjanje za ocene se še ni začelo. »Med dijaki smo že pred 14 dnevi izvedli anketo in pridobili odlične povratne informacije. V glavnem smo dobili pohvale, kar veliko tudi od staršev.«
Brez mature slabše
pri vpisu
Kot pravi ravnatelj Gimnazije Lava Peter Juvančič, je vse
I Т
I . d k \ U
4 У
r ШШ ^Ше , /
Peter Juvančič: »Najtežje je bilo zagotoviti vsem dijakom enake možnosti za šolanje na domu, zato smo jim ponudili tudi pomoč, začeli z njimi še bolj sodelovati, saj vemo, da imajo ponekod doma težave z opremo. Nekaterim smo posodili šolske prenosnike iz naše mobilne učilnice.«
odvisno od vladnih ukrepov, a najbrž bodo ob primerni zaščiti, maturantom dovolili vstop v šolo. »V nasprotnem primeru obstaja še nekaj možnosti, ki bodo znane v primeru, če bo to potrebno. Dokler je splošna matura merilo za vpis v terciarno izobraževanje, je ne moremo kar odpovedati,« je prepričan in pravi, da se tega zaveda tudi večina maturantov v šoli. »Odpoved mature bi sicer bila popularna in zanimiva rešitev, za vpis na fakulteto pa bi lahko bile povprečne ocene za dijake celo slabša možnost, ker se za enako oceno na gimnaziji skri-
va več izobraževalnih ciljev kot drugje.«
Ocenjuje, da se je šola relativno hitro prilagodila na razmere. »Pri nas vsi dijaki ob začetku šolanja dobijo šolske elektronske naslove ter osnovno programsko opremo in tako smo jim že prvi dan izobraževanja na daljavo poslali navodila, torej že 14 dni pred tem, ko sta MIZŠ in ZRSŠ spisala priporočila za delo v šolah.«
Tudi na Gimnaziji Lava so lahko dijaki delo na daljavo ocenili v anketi. »Dijake smo morda najprej preveč zasuli z delom, a sem že ob koncu prvega tedna izvedel anketo med učitelji in dijaki, primerjal odgovore in podal sklepe in priporočila, kako je treba delati v prihodnje. Tako so se stvari normalizirale, čedalje več učiteljev se je samoizobraževalo, prilagodilo in začelo uporabljati sodobno tehnologijo.« Veliko učiteljev za razlago uporablja videokonference in pripravi posebej prilagojeno gradivo, tako da je dela tudi na učiteljski strani precej več kot običajno. Dijakom skušajo pomagati v največji meri, saj, kot pravi Juvančič, »se zavedajo, da so vsi na istem čolnu in vsi skupaj določajo smer in hitrost veslanja barke«.
Prejšnji teden so učitelji v šoli začeli preverjanje in ocenjevanje, ki so ga prilagodili razmeram. Večinoma ga izvajajo ustno, nekaj je tudi pisnega s kvizi ali z drugimi metodami, lahko ocenijo tudi predstavitve, izdelki ... »Zmanjšali smo število ocen, ki je potrebno, maturante pa smo razbremenili nematurite-tnih predmetov, da lahko vso energijo usmerijo v splošno maturo,« pravi Juvančič, ki poudarja, da učni načrti niso prilagojeni takšnemu delu, a da zaupa učiteljem, da bodo znali izluščiti bistvo ter podati snov, ki se jo da enako kakovostno učiti na daljavo. »Nekatere teme je pri določenih predmetih celo lažje narediti na takšen način, kar poudarjajo tudi dijaki, ki so s tem delom dobili v roke svoje škarje in platno ter več samoodgovornosti, po kateri mladi kar hrepenijo. Je pa res, da včasih niso dovolj zreli zanjo,« meni ravnatelj.
Ustni del prilagojen
razmeram?
Bernarda Marčeta, ravnateljica Ekonomske šole Celje, na vprašanje, kaj meni o maturi v izrednih razmerah, odgovarja: »Glede na to, da sta se Ric in MIZŠ odločila, da matura bo,
smo se ravnatelji celjskih šol pogovarjali o predlogu, da bi pisni del mature bil izpeljan, za ustni del pa bi vsem priznali vse točke, ki jih prinaša.«
Sicer pa je pri pripravah na maturo v sedanjih razmerah po mnenju učiteljev v Ekonomski šoli Celje bilo mogoče zagotoviti skoraj enake pogoje za vse dijake. »Imeli so dovolj časa za pripravo, saj so dobili nabor vprašanj za maturo že novembra, zato za tiste dijake, ki so odzivni in ki sodelujejo, ne bi smelo biti težav. Na voljo imajo veliko e-gradiv, dostop do posnetkov gledaliških predstav ... Nekateri pa morda čakajo, da bo matura odpovedana,« domnevajo v šoli, kjer na videokonferencah učitelji odgovarjajo na vprašanja in povzemajo snov, dijakom pomagajo utrjevati snov z raznimi vajami, s pisanjem seminarskih nalog in z reševanjem starih maturitetnih pol. Tistim, ki česa ne razumejo, pomagajo na razne načine: po telefonu ali s pomočjo videokonference, s pomočjo elektronske pošte . Tudi preverjanje znanja je različno, od videokonferenč-nih srečanj pred predvidenim ocenjevanjem do kviza, pogovorov s pomočjo spleta, z učnimi listi ... Včasih morajo dijaki napisati pisni izdelek in ga poslati po elektronski pošti.
In kako bodo zaključevali ocene? Marčeta odgovarja: »Pri zaključevanju ocen bo poudarek na tistih ocenah, ki jih je dijak pridobil v času rednega pouka.«
Tudi v tej šoli ni bilo mogoče krčiti predvidenega programa za maturo, medtem ko so pri večini drugih predmetov bile možne prilagoditve učnega načrta.
Foto: Pixabay, SHERPA, GrupA
Bernarda Marčeta: »Glede na to, da sta se Ric in MIZŠ odločila, da matura bo, smo se ravnatelji celjskih šol pogovarjali o predlogu, da bi pisni del mature bil izpeljan, za ustni del pa bi vsem priznali vse točke, ki jih prinaša.«
10
IZ NAŠIH KRAJEV
ГЧ	v	I ■ v	v ■
Pomoč na različne načine
CELJE - V okviru svojega humanitarnega sklada Ci-tycentrovo srce te dni pomaga tudi celjski Citycenter. Najprej so vitaminski paket prejeli starostniki v šmar-skem domu upokojencev, nato so podobne pakete pomoči prejeli še v Varni hiši in Materinskem domu Celje.
»Smo v času, ko je koronavirus popolnoma spremenil naša življenja. Nikakor pa ni spremenil naših vrednost. V teh dneh pomagamo ranlji-
vim skupinam in pomoči potrebnim posameznikom, družinam in ustanovam. Naš čut za pomoč je še poudarjen,« je dejala vodja centra Darja Lesjak.
V šmarski dom so iz centra odpeljali 100 kg svežih pomaranč, 20 kg limon in 50 litrov naravnega soka, česar so se v domu nadvse razveselili. »Jeseni so varovanke doma pletle šale za naš dobrodelni projekt, zdaj naj vedo, da mislimo nanje. Poklon tudi
vsem, ki neutrudno delajo v teh zahtevnih in napornih razmerah,« je dejala Lesjakova.
Pomoč v obliki vitaminskega paketa in higienskih potrebščin je Citycenter Celje daroval še mamam in otrokom, ki bivajo v Varni hiši in Materinskem domu Celje. »Citycenter nam je v preteklosti že večkrat priskočil na pomoč in se mu zahvaljujem za lepo gesto, s katero potrjuje svojo družbeno odgovornost,« je dejala di-
Šolarji lahko te dni v Citycentru Celje dobijo pomoč pri tiskanju šolskega gradiva.
Na materinski dan so se v Citycentru Celje spomnili tudi vseh prodajalk, ki zavzeto delajo v prodajalnah z živili in s hrano za živali. V znak zahvale so prejele cvetje.
rektorica Zavoda Socio Suzi Kvas. »Vitaminska paketa sta v trenutnih razmerah karantene otrokom in mamicam polepšala bivanje pri nas.«
V največjem nakupovalnem središču v regiji v teh dneh pomagajo tudi šoloobveznim otrokom in dijakom, ki se v teh dneh šolajo na daljavo, in sicer z brezplačnim tiskanjem šolskega gradiva. Marsikomu so tako že pomagali in olajšali šolanje na domu. Gradivo, ki ga pošljejo do 11. ure na naslov print@ci-ty-center.si, lahko prevzamejo še isti dan pri informacijah Citycentra Celje.
Foto: arhiv CCC
IZ NAŠIH KRAJEV / KULTURA
11
Nova mlečna kraljica Slovenije je Šentjurčanka
»Trenutna situacija je za vse velika sprememba oz. nekakšno krizno obdobje. Prinaša tudi nevednost in strah, kaj se bo zgodilo, kako bomo vse skupaj prebrodili. Vendar bi lahko rekli, da je v vsem tem tudi nekaj dobrega. Poleg tega, da bomo ohranili lepoto narave, bomo imeli tudi več časa za druženje z družino, s tistimi, ki jih imamo najraje. Zato upoštevajmo navodila, ostanimo doma, ostanimo zdravi. Skupaj zmoremo in potem se bomo vrnili v ustaljeno življenje,« se je nova mlečna kraljica dotaknila tudi aktualnega stanja v državi.
V Mlekarni Celeia so izbrali že trinajsto mlečno kraljico Slovenije. Krono je od lanske kraljice in ambasadorke slovenskega mleka ter mlečnih izdelkov Julije Knez iz Laškega prevzela Teja Žogan s Ponikve pri Šentjurju. Študentka tretjega letnika Visoke zdravstvene šole Celje je ob prevzemu krone poudarila, da spremenjeni časi od nas terjajo še več pozornosti za ohranjanje zdravja, hkrati pa povečujejo pomen zavedanja o doma pridelani hrani. Na natečaj za trinajsto mlečno kraljico se je prijavilo deset kandidatk.
Mlekarna Celeia je največja mlekarna v lasti slovenskih kmetov in zato veliko pozornosti namenja osveščanju o pomenu uravnotežene prehrane, kjer ne smejo manjkati slovensko mleko in mlečni izdelki brez gensko spremenjenih organizmov. Prav promocija tega bo eno ključnih poslanstev nove, trinajste mlečne kraljice Zelene doline Slovenije. »Ta naš projekt so v vseh teh letih kot pomemben prepoznali mnogi, ki se dnevno srečujejo s slovensko hrano, z zdravim načinom življenja, s skrbjo za naravo in spodbujanjem mladih za pozitivne vrednote v družbi,« poudarjajo v Mlekarni Celeia, kjer so na letošnji januarski poziv za novo kraljico prejeli deset prijav. Izbora letos zaradi znanih razmer niso izpeljali v živo, so pa pripravili domiselno videopodelitev, ki jo je povezoval stand up komik Aleš Novak.
Julija Knez iz Laškega je svoje poslanstvo pred predajo krone opravljala približno leto: »Danes zagotovo bistveno bolje poznam mlečne izdelke, njihove lastnosti in pozitivne učinke. Pridobila sem veliko veščin javnega nastopanja, spoznala mnoge zanimivih ljudi in sem hvaležna za prelep naziv, ki ga bom vedno nosila v srcu.«
Njena naslednica je 22-letna Teja Žogan, ki prihaja z družinske kmetije s Ponikve pri Šentjurju. Živi s staršema, z dedkom in bratom, ki je tudi mladi prevzemnik kmetije. Teja končuje tretji letnik Visoke zdravstvene šole Celje, kjer se izobražuje za poklic medicinske sestre. Odnos do kmetijstva ji je bil položen že v zibelko, ljubezen do dela z ljudmi je izkazala pri svojem študiju in se zaradi te edinstvene kombinacije tudi odločila za prijavo na izbor. »V življenju me predvsem veseli delo z ljudmi - narediti za nekoga nekaj dobrega, ga osrečiti, mu pomagati in predvsem širiti >pozitivo< ter živeti svobodno in prijetno v krogu najdražjih. To so vrednote, ki jih današnje razmere še bolj postavljajo v ospredje,« je v svojem nagovoru izpostavila nova mlečna kraljica. Pri tem ni pozabila na zahvalo modni kreatorki Maji Štamol Droljc, ki je poskrbela za njeno obleko.
LKK, foto: Rok Deželak
Utrinek iz zimskega cikla likov-e kolonije »Štirje letni časi«.
Pomladna likovna kolonija tokrat virtualno
Zveza kulturnih društev Celje (ZKD) v sodelovanju s Šolo za hortikulturo in vizualno umetnost Celje ter območno izpostavo Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti (JSKD) ponovno, drugič zapovrstjo, pripravlja celoletno likovno kolonijo Štirje letni časi. Drugi letošnji dogodek kolonije z naslovom Pomlad bo tokrat zaradi epidemije izveden nekoliko drugače kot običajno.
Kolonije namreč zaradi zaščitnih ukrepov omejitve zbiranja in druženja ni mogoče izvesti v parku Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje, ampak udeleženci ustvarjajo doma, v ateljejih, na sprehodih v naravi ...
Svoje slike in fotografije lahko udeleženci kolonije pošljejo Zvezi kulturnih društev Celje, in sicer na elektronski naslov zkd.celje@gmail.com do ponedeljka, 20. aprila, do 12. ure.
Organizatorji bodo vsa prispela dela objavili v obliki virtualne razstave na spletni strani ZKD Celje. Ko bodo razmere dovoljevale in ko se bo spet začel pouk, bodo razstavo pripravili tudi v Šoli za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje.
»S tem želimo kljub izrednim razmeram uresničiti program celoletne likovne kolonije. Prepričani smo, da bo ponujena oblika izvedbe za udeležence še dodaten izziv, zato želimo, da se pridružijo tudi pri tokratni likovni akciji,« so sporočili organizatorji.
Celoletna likovna kolonija je izvedena v štirih vsebinskih sklopih, v vsakem od letnih časov. Ex-tempore Poletje je predviden 20. junija, Jesen pa 17. oktobra.
RG, foto: ZKD
Galerija na prostem letos malo drugače
CELJE - Vsako leto ob prazniku mestne občine vrtci, osnovne in srednje šole ter nekatere druge organizacije ustvarijo velike panoje, ki jih nato v občini postavijo na ogled. Letos projekta zaradi razmer, povezanih z epidemijo koronavirusa, v celjski občini niso mogli končati, so pa večino otrok in mladih, ki so se že lotili dela, uspeli fotografirati.
Tema letošnjih poslikav za galerijo na prostem je Znanost: sanjamo sanje - odkrivamo znanje. Letos poleti bo namreč za mlade in tudi življenjsko bolj izkušene obiskovalce
vrata odprl Tehnopark Celje. »To bo povsem nov poljudnoznanstveni zabavni park, edini tovrsten v Sloveniji. Vsem nadebudnim radovednežem in vedoželjnim obiskovalcem, ki jih zanimajo naš svet, tehnologija, vesolje, človeško telo, matematika in še kaj, bodo na voljo zabavne, znanstvene, poučne, interaktivne in eksperimentalne vsebine. To bo za naše mesto velika pridobitev, ki se je veselijo predvsem otroci in mladi, zato smo letošnje ustvarjanje posvetili prav znanosti na poljuden način,« so sporočili iz celjske občine.
RG
V spomin
Magdalena Mahne Malone
V iztekajočem mesecu marcu, ko se narava ponovno prebuja v življenje, nas je iz daljnega Londona dosegla žalostna vest, da nas je zapustila Celjanka, po rodu Trno-veljčanka, Magdalena Mahne Malone, zadnja najbližja sorodnica pesnika, pisatelja, dramatika, predvojnega politika in velikega Slovenca dr. Antona Novačana, njegova nečakinja po ženini strani. Gospa Magdalena ali gospa Magda Mahne Malone, kot smo jo običajno naslavljali, se je v svojem zadnjem obdobju življenja izjemno udejstvovala za ohranitev in umestitev imena ter spomina dr. Antona Novačana tako v lokalni, celjski, kot širši slo-
venski kulturni in zgodovinski prostor. Pri tem so je odlikovale izjemna vztrajnost, doslednost in upornost, kar vse je izkazovala z neverjetno voljo in energijo tako na lokalnem kot tudi državnem nivoju.
Magdalena Mahne Malone se je rodila v Trnovljah 23. februarja 1942. Po šolanju na osnovni in srednji stopnji jo je študijska pot popeljala v
Beograd, kjer je doštudirala francoščino in nemščino. Njen nemirni duh jo je gnal v svet, zato kot dekle nikoli ni zdržala prav dolgo na enem mestu. Že kot študentka je študijsko potovala po Evropi: Francija, Pariz, London, Anglija... In na enem od teh popotovanj je leta 1964 spoznala svojega moža, pilota ter se ustalila v Londonu, kjer je delovala kot gimnazijska profesorica francoščine in nemščine. Na Celje ni nikoli pozabila in se je redno vračala v svojo hišo v rodnih Trnovljah. V svojem pedagoškem obdobju se je s posebno pozornostjo še posebej posvečala socialno šibkejšim in seveda svojima hčerkama Simoni in Anni. Nikoli ni namreč svojega odnosa do
ljudi prilagajala njihovemu statusu. Vedno je ostala ponosna Slovenka, kot svetovljanka se je prepoznala tudi širše, kot Evropejka. Evropske ideje so ji bile bližje kot nacionalni interesi, zato se je zanimala tudi za evropsko politiko, še posebej so ji bile blizu evropske ideje nekdanjega nemškega kanclerja Helmuta Kohla.
Kot Slovenka, Celjanka in najbližja sorodnica dr. Antona Novačana se je predvsem v novejšem obdobju aktivno zavzemala za ohranitev izročila in spomina ter zgodovinskega, kulturnega in družbenegapri-znanja v preteklosti po krivici prevečkrat prezrtega velikega Slovenca. Tako je navezala stike z organizatorji Novačanovih gledaliških srečanj pri Gledališču Zarja Celje, z akademikom in znanstvenim svetnikom ddr. Igorjem Grdino, ki na Inštitutu za kulturno zgodovino znanstveno raziskovalnega centra Slovenske akademije
znanosti in umetnosti že vrsto let proučuje življenje in delo dr. Antona Novačana. Običajno jo je pot v rojstni kraj pripeljala tudi v jesenskem času, v oktobru, zato se je večkrat udeležila odprtja Novačanovih gledaliških srečanj. Tudi oktobra lani je bilo tako, čeprav ji takrat zdravstveno stanje ni več dovoljevalo, da bi po uvodni slovesnosti prisostvovala še prvi gledališki predstavi. Tudi po njeni zaslugi in vztrajnosti je ob 130-letnici rojstva dr. Antona Novačana Mestna občina Celje v avli Gledališča Celje 12. oktobra 2017 odkrila njegov doprsni kip. Vso svojo energijo je še posebej usmerjala v pobudo za postavitev kipa dr. Antona Novačana v Celju. Na svojem zadnjem obisku v Celju oktobra lani je bila med pobudniki in udeleženci prvega sestanka za ustanovitev društva Antona Novačana, ki smo se ga na njenem domu v Trnovljah udeležili skupaj
z ddr. Igorjem Grdino in s celjskim mestnim svetnikom Brankom Verdevom iz Zadobrove, kjer stoji rojstna hiša dr. Antona Novačana. Med drugim smo se takrat dogovorili, da se ob naslednjem obisku Magde Mahne Malone v Celju zagotovo spet srečamo.
Žal nas je pri tem njena smrt prehitela. Gospa Magda je izgubila boj z zahrbtno boleznijo, ostaja pa nam moralna zaveza njenemu vztrajnemu in neumornemu duhu za ohranitev spomina na dr. Antona Novačana in njegovo umestitev v našo zgodovino, ki mu gre in se mu je zapisala z neverjetno uporno vztrajnostjo. Ostaja tudi njena največja neuresničena želja, da dr. Anton Novačan v Celju dobi svoj spomenik.
Počivajte v miru, gospa Magdalena Mahne Malone.
ŽB
12
NAŠA TEMA
O stiskah mladostnikov in mladih odraslih
Znamo vi
sence?
Miha se po nobenih pravilih ni rodil pod srečno zvezdo. Starša sta se ločila, ko je bil še dojenček. Za očeta je komaj obstajal. Ko je mama začela vedno pogosteje zahajati v alkoholno omamo, je vedno manj obstajal tudi zanjo. Imela je prijatelje. Bili so vse, le spodobne očetovske ali vsaj družinske figure ne. Miha je začel begati od doma, izostajati iz šole. Našel je družbo vrstnikov, ki ga za spremembo niso obsojali. Zdaj je star 21 let. Pa se zdi, da je življenje že povsem zavozil ...
SASKA T. OCVIRK
Zgodbe so nepredstavljive, pogosto zelo žalostne in včasih se zdijo brezizhodne. Namesto Mihe lahko vstavimo nešteto poljubnih imen. Očitnih razlogov, zakaj se že kot otrok in najstnik v družbi in šoli ni znašel, ni treba naštevati. Za sence, ki padajo nanj in se vlečejo za njim, ni kriv. Vprašanje je, ali jih znamo videti in pregnati ljudje okrog njega.
Na to vprašanje so že pred časom iskali odgovor v Don Boskovem centru v Celju. Projektno učenje za mlajše odrasle Pum-O je program, ki v Celju deluje že 20 let.
Mladostnikom in mlajšim odraslim, starim od 15 do 26 let, ki so se v sistemu tako ali drugače izgubili, pomaga najti novo iskrico upanja in se z njimi veseli tako majhnih uspehov kot velikih zmag.
O nezaposljivosti, izobraževanju, pasteh virtualnega sveta, osamljenosti in osebnih stiskah so spregovorili predstavniki šolstva, zdravstva, centra za zaposlovanje, nevladnih organizacij in psihoterapije. Okroglo mizo je pripravil zavod Za vas živim, ki izvaja program Pum-O.
Foto: Andraž Purg-GrupA
Minka Jazbinšek, Marijana Kolenko, Nuša Konec Juričič, Alenka Rumbak in Staš Žnidar
I * 1
■ "TV.
i
Alenka Rumbak, Zavod RS za zaposlovanje
Nuša Konec Juričič, Nacionalni inštitut za javno zdravje
Mladi iskani, a se mnogi ne najdejo
Na trgu dela je mladost danes eden glavnih adutov. Delodajalci jo uvrščajo visoko med zaželene lastnosti iskanih delavcev. A razkorak med usposobljenostjo mladih ter njihovimi željami na eni strani in zahtevami delodajalcev na drugi
je kljub temu velik. Delež dolgotrajno brezposelnih in težko zaposljivih zato ni zanemarljiv niti med mladimi, starimi do 30 let.
Na Celjskem je približno 8.700 brezposelnih oseb. Od tega je skoraj 19 odstotkov mladih. Od skupno 1.645 mladih iskalcev zaposlitve jih je približno 300 dolgotrajno brezposelnih. To pomeni, da so v evidenci zavoda več kot leto. Največja ovira zanje je slaba izobrazba, saj je kar petina od teh brez poklica, zgolj s končano osnovno šolo. V Sloveniji sicer šolanje na srednješolski ravni nadaljuje kar 98 odstotkov vseh deve-tošolcev.
Kot opaža Rumbakova, so v zadnjem desetletju zaznali bistven porast psihosocialnih težav. »Ne gre vedno za strokovno obravnavane motnje, ampak določenih znakov tudi nepoznavalci ne moremo spregledati. Sicer pa je tega zelo veliko tudi med starejšimi. Med slednjimi je povprečno trajanje brezposelnosti 42 mesecev, kar je velika obre-
menitev. Pri mladih je ta čas v povprečju dolg devet mesecev, tisti, ki nimajo nekih očitnih ovir, se zaposlijo tudi bistveno prej.«
Razkorak med iskalci in ponudniki
Država financira številne projekte, ki so namenjeni dol-
letnika do pridobitve poklicne kvalifikacije. Ostali naši programi so namenjeni čim prejšnjemu vključevanju na trg delovne sile.« Če govorimo o varilcih, kuharjih in natakarjih, se zdi, da je delovnih mest dovolj. A se prav tu kaže največji razkorak pri ponudbi in povpraševanju. »Mnogi mladi se v teh poklicih ne vidijo. A tudi če bi izobraževanje narekovali delodajalci, verjetno ne bi bilo veliko bolje. Izkušnje kažejo,
»Ne glede na ekonomsko-socialno stanje v državi imamo vedno določeno skupino ljudi, ki jim je treba pomagati. Kot družba stojimo ali pademo na tem, kako poskrbimo za ranljive skupine,« pravi Alenka Rumbak.
gotrajno brezposelnim. Predvsem je Rumbakova zadovoljna, da imajo dovolj primernih svetovalcev za mlade. »Mlajši se s svojo generacijo lažje pogovarjajo in se ujamejo na isti ravni.« Posluh je tudi na evropski ravni, v trenutni finančni perspektivni so mladi prepoznani kot posebna ciljna skupina. Izven rednega šolskega sistema je tej skupini izobrazba običajno nedosegljiva zaradi pomanjkanja finančnih sredstev. Tega se sogovornica zaveda, vendar zavod za zaposlovanje v svojem temeljnem poslanstvu ni izobraževalna ustanova. »Običajno so na voljo sredstva za dokončanje osnovne šole ali enega manjkajočega
Otroci na strokovno pomoč ne bi smeli čakati
da že za dve leti vnaprej svoje potrebe težko napovedo.« O tem smo se seveda pogovarjali v času pred korono, ki bo zagotovo tudi trg delovne sile precej pretresla.
Na pobudo, da bi mlade v zameno za finančno nadomestilo vključili v prostovoljne dejavnosti, medgeneracijsko pomoč ali katero drugo obliko začasnega družbenokori-stnega dela, Rumbakova odgovarja, da se vedno zaplete pri birokraciji. »Vprašanja o tem, kdo bo kril potrebna zavarovanja, kdo prevzel odgovornost, kdo nezinteresirane motiviral k takšnim dejavnosti, so vroč kostanj, ki se mu odločevalci vedno znova izognejo.«
NIJZ izvaja več programov za otroke in mladostnike, s katerimi poskuša otroke, starše in vse, ki z njimi delajo, opremiti z veščinami in jih seznaniti z vsebinami, ki jim lahko pomagajo iti skozi življenje. Nekatere preventivne programe izvajajo vse šole, za druge se šole lahko odločijo same.
V celjski območni enoti NIJZ so že pred leti med drugim vzpostavili spletno svetovalnico za mlade. V njej na anonimna vprašanja odgovarja 50 strokovnjakov z različnih področij. »Iz lastne izkušnje kot družinska zdravnica lahko povem, da mladi v osebnem stiku o določenih vprašanjih, temah in težavah zelo težko odkrito spregovorijo. V anonimnem spletnem stiku ti zadržki odpadejo. Tako se nam kaže povsem drugačna slika, kot bi jo dobili sicer. Mladi se soočajo s povsem običajnimi težavami odraščanja - od zaljubljenosti do telesnega razvoja in zelo resnih družinskih in osebnih stisk, ki se pravzaprav ne bi smele nikomur dogajati, kaj šele otrokom,« razlaga Konec Juričičeva. V teh digitalnih izpovedih mladi poročajo tudi o tem, da ne vidijo več smisla in bi si bili sposobni tudi kaj narediti. »Za takšnimi izjavami so včasih tudi resnejše duševne težave, včasih izjemne stiske otrok, ker pomembni odrasli v njihovem okolju svoje vloge niso opravili.«
Pomoč tudi za starše
Kot odgovor na potrebo po enostavno dostopni in hitri pomoči za odrasle v stiski so pred leti ustanovili tudi svetovalnico za odrasle. Zdaj se dogaja, da v njej iščejo pomoč tako odrasli kot njihovi najstniški otroci. Najbolj so veseli, če poiščejo
centrov za duševno zdravje odraslih in 25 centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov. »Sistem, ko so bili starši prisiljeni iskati napotnice in potem mesece čakati na tega ali onega specialista, je bil za kakovostno obravnavno nevzdržen. Pogosto namreč v poglobljenem pregledu ugotovimo, da
»Praksa na vseh ravneh kaže, da stiske
V V •	■ f	v	••	| •	• v
naraščajo. Vprašanje je, ali gre resnično za rastoč družbeni problem ali pa si o teh stiskah le upamo bolj odkrito in glasneje govoriti. Verjetno je resnica nekje vmes,« pravi Nuša Konec Juričič.
pomoč skupaj. Predvsem, ko gre za vprašanja zasvojenosti, je sodelovanje bistveno. K boljšim rezultatom bistveno prispeva tudi sodelovanje med različnimi vladnimi in nevladnimi organizacijami. Seveda je vedno priložnost za izboljšave, a na Celjskem naj bi bilo takšno sodelovanje zgledno.
Bistven premik na bolje prinaša pred dvema letoma sprejet nacionalni program za duševno zdravje. Ta namreč po vsej državi predvideva 25
otrok potrebuje specialista druge stroke. To pomeni novo napotnico, novo čakalno dobo in veliko izgubljenega časa. V Celju takšen center že deluje. Trenutno je pedopsihiatrov in kliničnih psihologov še premalo, vendar bo dolgoročno obisk takšnega centra pomenil, da bo otroka oziroma mladostnika na enem mestu sprejel cel strokovni tim različnih strok - od delovnega terapevta, socialnega delavca, logopeda in tako naprej.
novi tednik
NAŠA TEMA
13
Marijana Kolenko, ravnateljica OŠ Lava
OB ROBU
Do vstopa v šolo je marsikaj že zamujenega Šola za življenje
Osnovna šola je temeljna izobraževalna enota, ki bi v teoriji morala čimbolj izenačiti različne izhodiščne možnosti iz primarne družine. A kot pravi dolgoletna ravnateljica Marijana Kolenko, je že v predšolskem času marsikaj zamujenega. »Tako se že zelo zgodaj pokažejo tista področja otrokovega življenja, kjer odrasli do vstopa v šolo ne opravimo svojega poslanstva.«
Vse se začne v družinski celici. V otrokovem nevrofiziolo-škem in psihološkem razvoju se veliko bistvenega zgodi do
reševati nakopičenih težav. A če so pri tem že vnaprej odklonilni do vsakršnega zunanjega posredovanja in pomoči različnih ustanov, je vzorec dolgoročnih težav hitro viden. V takšnih primerih smo na žalost kljub vsem prizadevanjem pogosto obsojeni na neuspeh,« pravi Kolenkova.
Osnovne šole imajo pri tem verjetno največjo odgovornost. Veliko je odvisno od usposobljenosti in pripravljenosti posameznih učiteljev ter posluha vodstva šole. A toliko možnosti in različnih virov pomoči, kot jih imajo ali bi jih vsaj morali
»Mladim moramo dati odgovornost in delo, posledično bodo dobili občutek vrednosti. Predvsem jim moramo povedati, da so vredni več kot pametni telefon v roki in teža na družbenem omrežju. To ni mogoče, dokler ne zmorejo pogledati dlje od zaslona tablice ali telefona,« pravi Marijana Kolenko.
vstopa v šolo. To je temelj za odraščajočega mladega človeka. Prve stiske, ki jim botrujejo nespodbudno družinsko okolje ali druge življenjske okoliščine, se tako začnejo kazati že v predšolskem obdobju. »V šoli jih opazimo že v prvem razredu, običajno so tudi odraz stiske staršev. Če nam uspe strokovno pristopiti tako k otrokom kot staršem in družino obravnavati celostno, so obeti za napredek dobri. Starši pogosto niso usposobljeni, ne znajo in ne zmorejo
imeti otroci v osnovni šoli, kasneje nimajo nikoli več. A to za vse otroke kljub temu ni rešitev.
Generacije, ki gledajo v tla
Kolenkova je na čelu kolektiva, ki si prizadeva otroke čim bolj usposobiti za vstop v svet in kakovostno odraslo življenje. V ta isti kolektiv na različne načine vstopajo mladi odrasli. Tudi v programu javnih del. »Vedno se zelo trudim, da iz ljudi izvabim najboljše. A mla-
di pogosto sami ne vedo, kakšne potenciale sploh imajo. Treba se je veliko pogovarjati. A kot opažam, imajo mnogi največ težav prav pri socialnih stikih. Mnogi enostavno niso sposobni sogovorniku gledati v oči. Na psihosocialnem področju so najbolj šibki. Pogrešam odziv, energijo, željo po nečem v življenju. Mladi se pogosto sploh ne poznajo in posledično nimajo vizije, kaj bi v življenju sploh radi.«
V OŠ Lava poskušajo delovati preventivno, in sicer tako, da že od vstopa v šolo zelo poudarjajo razvoj vseživljenjskih kompetenc, komunikacijskih veščin, čustvene trdnosti in osebnostne izgrajenosti. Sodelujejo z območno enoto NIJZ, zdravstvenimi in drugimi strokovnimi službami. A kot pravi Kolenkova, je Celje pred dvajsetimi leti zamudilo pomembno priložnost. Svetovalnice, kakršno imajo v Ljubljani in Mariboru, zaradi finančnih preprek ni dobilo. »Težko dovolj poudarim, kako pomembna komponenta je čas, ko gre za otroke. Nesprejemljivo je, da otrok na pomoč usposobljenega strokovnjaka čaka več mesecev ali celo pol leta. Glede na nevrološki razvoj je to lahko usodna cokla za vse življenje.«
poklicnega svetovanja že v osnovnih šolah dokaj razvito, se je to danes umaknilo poplavi različnih informacij. Kar ni enako. Tudi to bi lahko bil razlog, da imamo danes generacijo mladih ljudi, ki ne ve, kaj bi sama s sabo. »Otroci danes res živijo v drugačnem svetu. Digitalne tehnologije jim v dobršni meri oblikujejo svet. Vendar vsi ne moremo biti spletni vplivneži. Za življenje so pomembne tudi praktične stvari. Odrasli otrok nismo naučili, kaj pomeni finančno in fizično preživeti. Seveda potrebujemo tako imenovane mehke veščine in družboslovna znanja, a zavedati se moramo tudi realnosti. Govorim o tem, da je pri 30 letih nekoga bistveno težje navdušiti za delo kot pri desetih ali že prej,« je odločna Kolenkova. Predvsem se vse začne in konča pri odnosih. »Dokler v naši družbi ne bomo uredili odnosov, bomo imeli programe, kot je Pum, vedno polne.«
SAŠKA T. OCVIRK
Vsi ne bodo
spletni
vplivneži
Če je bilo pred leti področje osebnega
Staš Žnidar, psihoterapevt
Slavko Pajk, direktor zavoda Za vas živim -Don Boskov center Celje: »Preprečevanje je cenejše in bistveno bolj učinkovito kot zdravljenje. Zato vsem, ki delamo z mladimi, polagam na srce, da sodelujmo in imejmo mlade radi. Pa naj bodo še tako naporni in polni izzivov. Ali kot je dejal naš ustanovitelj Don Bosko: >V vsakem mladem človeku
Da življenje ni pravično, smo bolj ali manj navajeni stokati vsi. O kriterijih, kdaj se komu začne majati svet, bi lahko razpravljali v neskončnost. Ne moremo pa si lagati, da smo ob rojstvu vsi dobili vsaj približno enako dobre karte. Nismo jih. Geni, družinsko okolje, za svoje poslanstvo bolj ali manj usposobljeni starši, lepa hiška z ograjo in s kužkom ali barakarsko naselje... Vse to so koščki sestavljanke, s katerimi se napotimo v svet. Če imamo srečo, se v prvih letih življenja tudi izven družine še najde kdo, ki mu je iskreno mar, kakšna slika bo iz teh koščkov nastala. Ko vstopimo na trg dela, v širši socialni krog in odprt javni prostor, pa je razumevanja za naše posebnosti, za naše travme, duševne stiske in strahove vedno manj.
Zato so programi, kot je Pum, tako zelo pomembni. Ker je dobro vedeti, da so vedno nekje ljudje, ki jim je mar, kaj bomo sestavili iz naših koščkov. Kjer tudi fantje in dekleta s slabimi kartami sedejo v krog, se nasmehnejo in si rečejo: »Pa se gremo.« Če jim kot družba to priložnost seveda damo. Kot pravi vodja Puma Veronika Bezgovšek, je to šola za življenje, ne samo za izpite. In za življenje so bistveno pomembnejši od ocen vztrajnost, natančnost, prilagodljivost in številne druge veščine. Hkrati brez ocen ni potrdil, brez potrdil ni pogojev za službo, brez službe ni denarja za dodatno izobraževanje, brez slednjega ni boljše zaposlitve in ni luči na koncu tunela, ki bi vsaj naslednji generaciji obljubljale boljše izhodiščne karte. Vse, kar lahko nekomu pomaga presekati ta začaran krog, je vredno pohvale, spodbude in nadgradnje. V trenutku, ko dobi mlad človek občutek, da ni zanj nikomur mar, lahko le še beži. V omamo, podzemlje, čez rob. Nikoli se ne konča dobro. V trenutnem stanju koronavirusne osamitve je na rob potisnjena šola kot taka. Lahko podaja in preverja znanje, celo predela ves učni načrt in zadovolji vse programske kriterije. Ne more pa vzpostavljati tistega stika, ki blaži neenakosti, za katere otroci niso prav nič krivi. In zato je v tem času, ko smo vsi bolj ali manj doma, razmislek o tem, kako bomo spet prišli in ostali skupaj, še kako na mestu. Mladih, ki imajo občutek, da jih nihče ne razume in da nikamor ne spadajo, je žal veliko več, kot jih je vključuje Pum.
Nihče jih ne razume in ves svet je proti njim
Pogovor z mladostniki, ki imajo občutek, da jih je sistem zavrgel ali celo izdal, sodi v posebno kategorijo. Kot pravi Staš Žnidar, z njimi ni težko kramljati na površinski ravni. Zaplete se, ko pridemo do vprašanja odgovornosti in postavljanja meja. Nasprotovanje in kljubovanje sta najbolj običajna odziva. Ker jih nihče ne razume in ker je ves svet proti njim.
»Na tej ravni je vse odvisno od tega, koliko smo odrasli sposobni ohranjati trdno držo in iskreno željo po pomoči. To sta osnovni vodili na poti, kjer bližnjic ni. Mladostniki želijo prav to. A hitre rešitve so zanje praviloma najbolj škodljive. Na dolgi rok so bistveni zdravi medosebni odnosi tako v družini kot v širšem okolju. Prispevek k pozitivnim premikom lahko dodamo vsi, ki
z njimi delamo v takšni ali drugačni obliki.«
Žnidar opozarja tudi na velike medgeneracijske prepade v dojemanju sveta nasploh. Po letu 2008 in še bolj po letu 2011 so mladi zaradi razcveta spletnih omrežij še v težjem položaju, ko morajo ugotoviti, kdo sploh so in kaj hočejo v življenju. Hkrati smo vsi skupaj postavljeni pred četrto industrijsko revolucijo, ki je tudi srednjo generacijo ujela nepripravljeno. »Če smo iskreni, jim ne znamo zares svetovati. Tudi sami ne vemo, kako se v teh
je točka, ki je občutljiva za dobro. Naloga učitelja je, da zaigra na to nežno struno.<«
nov i h razmerah
znajti, niti ne znamo predvideti, kaj bo prinesla prihodnost.«
Kako vzpostaviti stik?
Ker smo v družbi neločljivo povezani, smo tudi odrasli in starejši nasploh dolžni priti novim generacijam naproti. Žnidar presenetljivo pravi, da se v delavnicah v šolah v
glavnem osredotoča na to, kako z mladimi vzpostaviti stik, kako jih pripraviti do tega, da bodo dvignili pogled z zaslona. »Mladi danes odnose gradijo v digitalnem svetu. To je zanje normalno. Lahko rečemo, da je to pač komunikacija ljudi, ki so izgubljeni in se z njimi tako ali tako ne da nič, ali pa se potrudimo najti način, kako bomo ustvarili stik z generacijo, ki gleda v tla. Njih pa moramo naučiti pogledati vase in v druge ljudi. Šele
tako bodo lahko uvideli, kje in kako se želijo zaposliti.« Na ta način bodo mladi pripravljeni sprejeti tudi delo, ki ne bo povsem po njihovih merilih. Zavedali se bodo, da je to zgolj stopnička do tistega, kar imajo v dolgoročnem načrtu. »Žal se soočamo s tem, da mladi nočejo narediti niti prvega koraka. Predstavniki srednje in starejše generacije smo se dolžni potruditi, da mlade spoznavamo v njihovi realnosti, da se trudimo vzpostavljati poglobljen odnos, da smo vzor in da smo iskreni. Šele potem lahko enako pričakujemo tudi od njih.«
Minka Jazbinšek, Inštitut Vir
Včasih je pomembno peči tudi palačinke
Gre za program, ki že skoraj dve desetletji deluje na področju pomoči odvisnikom od prepovedanih drog. Glavni namen inštituta je hitro ukrepanje, ko mladi posežejo po heroinu. Po dolgotrajni uporabi trdih drog se namreč razvije huda oblika zasvojenosti, kjer so možnosti za rehabilitacijo zelo majhne.
Program se je skozi leta spreminjal in se prilagajal družbenim trendom. Pred tremi leti so ga dopolnili tudi s pomočjo pri nekemičnih zasvojenosti, ki so vedno bolj problematične. Tudi v Inštitutu Vir ugotavljajo, da mora
biti pomoč celostna in da je najbolj učinkovita, če sodelujejo tako mladostniki kot njihovi starši. Zasvojenost je ponavadi še ena stopnja na kupu dolgotrajnih težav - vse od slabe samopodobe, nizke samozavesti, pomanjkljivih socialnih veščin, slabe komunikacije, razrušenih družinskih odnosov ter izpada iz šolskega sistema. »Imamo izkušnje z mladostniki, ki nimajo podpore staršev. Na naša vrata trkajo starši, katerih otroci zavračajo sodelovanje. Oboje je težko. Živimo namreč v svetu, kjer je priložnosti za spodbujanje
odvisnosti skoraj neomejeno. Naš program predstavlja pristan, kjer težav ne rešujemo z begom. Edina pot je celostna in dolgotrajna preobrazba, po možnosti s sodelovanjem celotne družine,« pravi Jaz-binškova.
Veseli jo, ker se na mnoge izobraževalne delavnice starši tudi odzovejo, kar je v mnogih primerih vse prej kot samoumevno. Mnogi otroci so namreč obremenjeni tudi
z družinsko nagnjenostjo k zasvojenostim. »Zavzemam se za inštitucionalno spodbujanje k prostovoljnim dejavnostim. A ne gre za to, da bi si morali ljudje tisto nadomestilo zaslužiti. Gre za terapevtski učinek in pridobivanje občutka vrednosti. To je spodbuda, ki da posamezniku moč, da se premakne z mrtve točke.« V Inštitutu Vir mesečno pomagajo sto do 130 uporabnikom.
»Mladim želimo omogočiti nove izkušnje.
m a	v••	I •	•	v* I*	•
Tako se naučijo, da imajo v življenju vedno možnost izbire. Že to, da enkrat sami spečejo dobre palačinke, je lahko pomembna kljukica na seznamu njihovega občutka osebne vrednosti,« pravi Minka Jazbinšek.
14
KRONIKA
Ali se nekateri norčujejo iz gasilcev?
Številne kršitve ukrepa prepovedi kurjenja v naravi
V nedeljo so imeli gasilci in policisti polne roke dela na območju Frankolovega. Moški pod vplivom alkohola je zakuril na travniku. »Če ne bi gasilci pravočasno omejili požara, bi se razširil na bližnjo stanovanjsko hišo. 42-letnika, ki je na kraju žalil policiste in gasilce, smo pridržali in mu zaradi neprimernega obnašanja izrekli globo. Zaradi suma povzročitve splošne nevarnosti ga bomo tudi ovadili,« so sporočili s celjske policije. Kljub strogi prepovedi kurjenja v naravi je ljudi, ki ukrepa ne upoštevajo, na Celjskem veliko, pravijo na policiji.
Medtem ko morajo gasilci gasiti požar, ne morejo pomagati na drugem področju, kjer jih zaradi trenutnih razmer prav tako potrebujejo. Foto: PGD Laško
SIMONA ŠOLINIČ
V teh dneh je gorelo v Celju, Letušu, Vojniku, Le-skovcu, Spodnjih Grušo-vljah, na Tovstem ... Nekatere občine zato na svojih spletnih straneh opozarjajo ljudi, naj se vendarle držijo predpisov. »Kurjenje v nara-
vi je prepovedano. Možnost širitve požarov je zelo velika. Nemarna in brezvestna dejanja posameznikov lahko povzročijo veliko škodo v naravnem okolju in na premoženju. Ogrožate lastno varnost in varnost vseh dru-
gih. Poleg tega dodatno po nepotrebnem in brezvestno obremenjujete vse naše gasilce, celoten sistem zaščite pred požari, ki v veliki meri temelji na prostovoljstvu in pripravljenosti pomagati,« so ljudem jasno sporočili iz Civilne zaščite Občine Laško.
Enako je v Kozjem. Na podlagi spremljanja situacije požarov v naravnem okolju je bilo zaznano, da občina izstopa po incidentih glede kršenja uredbe o varstvu pred požarom v naravnem okolju. Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami v času razglašene velike požarne ogroženosti izvaja tudi poostrene nadzore na terenu. Globa za fizične osebe znaša od 200 do 600 evrov.
Kurjenje je izjemoma dovoljeno zaradi preprečevanja pozebe ali zatiranja prena-množenih populacij insektov ter bolezni gozdnega drevja. Toda, če občine sprejmejo odlok ali izdajo poziv ljudem, potem lahko prepovedo tudi takšne izjeme.
Ne glede na to, da nas je v torek presenetil sneg, pa to ukrepa ni prekinilo. Velika požarna ogroženost je bila razglašena 20. marca. Tudi zato, da bi razbremenili gasilske enote, katerih pomoč je trenutno nujna na drugih področjih.
Gasilce zdaj
potrebujejo drugje
Od razglasitve prepovedi kurjenja so na primer v Laškem gasilci zaradi požarov v naravi morali posredovati
več kot devetnajstkrat. »Ljudje enostavno ukrepa ne upoštevajo. Vemo, da živimo v
nekoliko drugačni situaciji in da gasilce potrebujemo za druge stvari. Razumem, da je to tudi čas navad in običajev ter čiščenja okolice. Enako kot pri ukrepu prepovedi gibanja iz občine bivanja imajo tudi na tem področju ljudje toliko izgovorov, da ne vemo več, ali se kdo norčuje iz gasilcev in ostalih, ki skrbimo za karseda normalno življenje v trenutnih razmerah,« pravi poveljnik štaba Civilne zaščite Občine Laško Matjaž Pikl.
Dodaja, da verjame, da je včasih požar tudi posledica nesreče, ampak v tem času, če bi ljudje upoštevali prepoved kurjenja v naravi, teh primerov, ki kažejo na neupoštevanje pravil, ne bi bilo. Civilna zaščita in gasilci so po vseh občinah ves čas v stiku s policijo. Na terenu so tudi inšpektorji za okolje in prostor, ki pišejo kazni. »Prijav na inšpektorat je bilo namreč ogromno. Ljudje, ki so opazili občane, ki ne upoštevajo pravil, so jih namreč prijavljali, vendar je inšpektorjev premalo, da bi lahko bili na terenu in izrekali kazni ves čas,« dodaja Pikl.
Poleg nesreče še kazen
V minulem vikendu so se na Celjskem zgodile tri hujše prometne nesreče. Na Cesti na Ostrožno v Celju je mladoletni kolesar, ki je kolesaril v spremstvu očeta, pri vključevanju na prednostno cesto, preden je ustavil, zapeljal preveč v križišče. Po prednosti cesti je v tistem trenutku pripeljala 22-letna kolesarka. V trčenju se je 22-letnica hudo poškodovala, otrok ni bil ranjen. Nato se je nesreča zgodila izven naselja Lešje. Povzročil jo je 72-letni voznik avtomobila, ki je pri zavijanju levo pri odcepu za Lešje izsili prednost 67-letni voznici avtomobila. Ženska se je v trčenju hudo poškodovala. Hudo se je poškodoval tudi 36-letni kolesar v Slovenskih Konjicah. Med kolesarjenjem se je moškemu zlomil sedež, zaradi česar je padel in dobil hude poškodbe. Ker je moški kolesaril izven občine svojega bivanja, so policisti o tem obvestili tudi pristojni prekrškovni organ.
Fizično sta obračunala kar na avtocesti
Na avtocesti med Slovenskimi Konjicami in Dramljami so policisti minuli konec tedna obravnavali poškodovanje vozila in povzročitev lahke telesne poškodbe. Voznika, stara 27 in 45 let, naj bi se ovirala med prehitevanjem po avtocesti, kar je enega od njiju tako ujezilo, da je drugemu dal znak, naj ustavi na odstavnem pasu. V bližini izvoza Dramlje sta se nato sporekla. Prepir je prerasel v fizično obračunavanje. 27-letnik se je 45-letnika lotil s pestmi. Ko je 45-letnik zbežal v svoje vozilo, je mlajši iz svojega vozila prinesel kovinsko palico in razbil steklo na levih zadnjih vratih 45-letnika. Storilca bodo ovadili zaradi lahke telesne poškodbe in poškodovanja tuje stvari. 45-letniku so zaradi kršitve javnega reda in miru izdali plačilni nalog.
Oropal taksista
V minulem tednu je bilo več kaznih dejanj in kršitev javnega reda in miru. Policisti so na območju Ceste na Ostrožno v Celju prijeli dva moška, ki sta poskušala odpreti delovne zabojnike. Gre za 36- in 39- letna storilca, ki sta poskušala ukrasti električni grelec in nekaj drugih stvari. V Prijateljevi ulici so pridržali moškega, ki je kršil javni red in mir, enako v Velenju in Medlogu. V Celju so v minulih dneh 30-letniku izrekli tudi ukrep prepovedi približevanja. Zaradi suma nasilja v družini ga bodo kazensko ovadili. Kriminalisti iščejo tudi roparja, ki je pred dnevi oropal taksista. Moški, star približno 40 let, je v Aškerčevi ulici v Celju odprl vrata taksija in nato z orožjem zagrozil 60-letnemu vozniku ter od njega zahteval denar. Ko ga je dobil, je pobegnil. V Celju so policisti denarno kaznovali moškega, ki se je pred trgovino neprimerno vedel do občana. Zaradi kršitve javnega reda in miru ter žaljenja sosede so v Celju pridržali tudi žensko, ki je bila pod vplivom alkohola. Sledil bo plačilni nalog. V Zadobrovi je občan zalotil moškega, ki je iz njegovega odklenjenega vozila poskušal ukrasti razne stvari. 35-letnika bodo zaradi poskusa tatvine kazensko ovadili, zaradi kršitve javnega reda in miru so mu izdali plačilni nalog.
Pijan na štirikolesnik
Na območju Rogaške Slatine se je pretekli teden pri vožnji s štirikolesnikom lažje poškodoval 23-letni voznik. Ta je nameraval vozilo kupiti, prodajalec pa mu je dovolil poskusno vožnjo na dvorišču. 23-letnik je nato brez prodajalčevega dovoljenja zapeljal na cesto in zaradi vožnje z neprilagojeno hitrostjo trčil v drevo ter se lažje poškodoval. Preizkus z alkotestom je pokazal, da je imel 0,88 miligrama alkohola v litru izdihanega zraka. Ker voznik ni imel vozniškega dovoljenja, so policisti štirikolesnik zasegli.
PODLISTEK / BUKVARNA
15
ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE
Alma M. Karlin: Svet pod domačim pragom
www.kamra.si
kamra
Ignacij Orožen
(1819-1900)
(6)
Slovensko usmerjen
zgodovinski kronist
Orožen je svoja dela pisal tako v slovenskem kot v nemškem jeziku. Svoja prva dela je pisal v slovenščini, kasnejša v nemščini. Orožnova začetna raba slovenščine v štiridesetih in petdesetih letih 19. stoletja je bila odraz trenutnih družbenih in političnih razmer, ki so nastale s pomladjo narodov in z intenzivnim formiranjem slovenske narodne identitete.
V javnosti je Orožen je ves čas veljal za slovensko usmerjenega človeka. Njegovo delovanje ni bilo pomembno samo za razvoj zgodovinske stroke v naših krajih, temveč je bil Orožen tudi pionir na področju varovanja kulturne dediščine. Od leta 1855 do 1863 je bil dopisni član Centralne komisije za varstvo spomenikov. Komisija je za svoje delovanje s pridom uporabila tudi v Celski kroniki objavljen Orožnov seznam starih rimskih spomenikov, ki so bili izkopani v Celju in okolici. Na njegovo pobudo so v zunanje stene mariborske stolnice in celjske opatijske cerkve vzidali stare nagrobne plošče, ki so jih našli v cerkvah.
Orožen je bil bolj kot zgodovinar sodobnega tipa kronist.
Relief na pročelju Orožnove rojstne hiša
Opisoval in navajal je zgodovinska dejstva in podatke, do katerih se ni opredeljeval. Vseeno je bilo njegovo delo med strokovno javnostjo tistega časa zelo cenjeno in večkrat citirano.
V svoj delih je citiral podatke, ki jih je našel v trških in župnijskih arhivih, od katerih se mnogi niso ohranili do današnjih dni. Za nekatere kraje
njegova Zgodovina lavantinske škofije še vedno predstavlja enega glavnih virov podatkov za starejšo krajevno zgodovino, zato njegova dela tudi več kot stoletje po svojem izidu še vedno ostajajo v uporabi.
Ignac Orožen je umrl 13. aprila 1900 v Mariboru.
Alenka Hren Medved, Osrednja knjižnica Celje
Malo besed, veliko slik, največ doživetja
Za čudovito ilustrirano knjigo o celjski pisateljici in svetovni popotnici Almi Ma-ksimiljani Karlin (1889-1950) bi lahko bralec najprej pomislil, da gre za otroško delo, namenjeno prvim spoznanjem o življenju znamenite Celjan-ke. A to še zdaleč ne drži: knjiga, ki jo je ob lanski 130-letnici rojstva Alme M. Karlin izdala Osrednja knjižnica Celje, je še kako zanimiva in dobrodošla tudi za odrasle. S knjigo lahko osvežijo svoje morda nekoliko zaprašeno vedenje o delu in življenje na videz krhke, a nadvse pogumne ženske svojega časa, hkrati lahko najdejo spodbudo za branje zahtevnejših knjig in raziskovanje ostalega gradiva o celjski pisateljici in popotnici.
Knjiga avtorice Mojiceje Podgoršek, opremljena z ilustracijami Polone Kosec, nas seznanja z glavnimi poglavji iz Alminega življenja in ustvarjanja ter opiše njeno pot okoli sveta in osebnostne poteze ženske, ki je bila nekaj posebnega, zato je bila večinoma tudi nerazumljena v svoji družini in okolici. Tako je živela v svojem svetu, še najbolj v času osemletnega potovanja, ki je pomenilo uresničenje njenih življenjskih sanj.
V knjigi se tako seznanimo z njenim bolečim otroštvom deklice iz meščanske družine, ki so ga zaznamovale zdravstvene težave in očetova zgodnja smrt, s tem, kako je hitro postala vedoželjna in samosvoja, kako je že zelo zgodaj izkazala nadarjenost za tuje jezike, ki se jih je učila na povsem svoj način in si ustvarila lasten večjezični slovar.
Almina odločitev, da se poda na večletno pot okrog sveta, je šokirala njeno mamo in prijatelja, pri katerem je kupila pisalni stroj, svojo znamenito Eriko, ki jo je spremljala na popotovanju in ji omogočila, da se je preživljala s pisanjem člankov. Opisi njenih doživetij s potovanj so navdušili Theo Schreiber Gammelin, Almino kasnejšo življenjsko sopotnico, za katero v knjigi izvemo, kako je občudovala Almin pogum, da se je sama po-
dala na pot okrog sveta.
V knjigi lahko tudi preberemo, da njeno sanjsko popotovanje ni bilo le polno nepozabnih doživetij in izkušenj, ki so Almo izklesale kot trdno in pokončno osebnost, marveč tudi trpkih in žalostnih dni, ko je bila bolna, lačna, izčrpana in osamljena.
A vse te hude preizkušnje človek sčasoma pozabi, nikoli pa tega, kar ti omogočijo potovanja v druge dežele, ki ti po besedah avtorice Mojiceje Podgoršek »prevetrijo um, razburkajo domišljijo in zagotavljajo neizrekljivo zadovoljstvo nad videnim, doživetim in občutenim«. Rek, da slika lahko pove več kot tisoč besed, bi za pričujočo knjigo Alma -Svet pred domačim pragom lahko preuredili v sporočilo: da, že res, a v tej knjigi so kratko besedilo avtorice in imenitne ilustracije Polone Kosec v pravem ujemanju. Končni rezultat tega je tisto pravo, kar rahlo nenavadno doživetje ob knjigi. Podobno, kot je bilo po svoje nenavadno doživetje popotovanje Alme M. Karlin, ki ga s to knjigo lahko na mikaven način podoživimo. Knjigo spremljajo tudi kratka Almina biografija, zemljevid njenega popotovanja ter nekaj zanimivosti njenega iz življenja ...
ROBERT GORJANC
O avtoricah:
Mojiceja Podgoršek piše kratke zgodbe, pravljice, basni in romane za mladino. Veliko pozornost posveča tudi zgodbam za otroke s posebnimi potrebami, predvsem z motnjo branja in pisanja. Prej je delala tudi kot novinarka.
Polona Kosec je samostojna kulturna ustvarjalka, ilustratorka. Končala je magistrski študij na akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Svoje ilustracije objavlja v različnih slikanicah in knjigah, in sicer predvsem za otroke.
ALBUM S CELJSKEGA
Dve generaciji Arzenškovih deklet, 1970
Razširjena družina Arzenškovih je bila vedno zelo povezana, predvsem po zaslugi stare mame Rotije in starega očeta Jožeta. Tri naše mame oziroma tete so že pokojne, razen Julijane (stoji prva z leve), ki šteje častitljivih 92 let. Zal ni že devetnajst let več med nami drage sestrične Milene, ki jo zelo pogrešamo.
Prispevala: Cvetka Škoflek
Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje, info: 03-426-17-00 (Srečko Maček), medijski pokrovitelj: Novi tednik, vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st.
Fotografija je lep spomin na družinsko praznovanje svete birme v Zadržah pri Šmarju pri Jelšah pred petdesetimi leti. Pred fotografski objektiv so se postavile sestre oziroma naše Arzen-škove mame. Stojijo od leve: Julijana, moja mama Dorica, Lizika in Karlina. Pred njimi smo njihove hčere (od leve): birmanka Dorica, Cvetka (moja malenkost), Doričina botra Lizika in Milena.
novi tednik
16	AKTUALNA PONUDBA	Sl ÄÄ
Iščete dober nakuo alLodlično storitev?
POZOR!
novi teaniK raaio celje
Katere restavracije in trgovine vam nudijo dostavo na dom?
Po podatkih Statističnega urada RS (SURS) je že pred izbruhom koronavirusa beležil rast spletnega nakupovanja v Sloveniji. Največ smo kupovali oblačila, športno opremo in obutev, dobrine za gospodinjstvo. V času epidemije dostavne službe in spletne trgovine beležijo porast naročil, ponekod poročajo celo o podvojeni prodaji. Enako se je povečalo tudi število ponudnikov, ki omogočajo dostavo na dom ali spletni nakup.
Če smo prej bolj kupovali oblačila in obutev, zdaj prvo mesto zasedajo živila, izdelki za osebno higieno, prehrana in dodatki za živali ter dodatki za kmetijstvo in vrtnarjenje.
Spletna trgovina je eden od modelov elektronskega poslovanja, ki danes vzbuja vedno več pozornosti. Na spletu lahko nakupujemo tako proizvode kot storitve. Celoten nakup proizvodov lahko opravimo virtualno.
Zakaj bi čakali v vrsti z nakupovalnim vozičkom in ogrožali svoje zdravje in svojih najbližjih, če lahko nakupujete iz fotelja? S kavico v rokah, enostavno in preprosto. Kadarkoli, podnevi ali ponoči. Prihranili boste čas in denar. Sprehodite se med našimi prodajalnami in restavracijami ter si privoščite nakup in dostavo na dom ali varni prevzem. Vsak dan bomo odpirali nove trgovine. Spremljajte nas. Ostanite doma. Ostanite zdravi.
Kaj je Mesto nakupov?
Mesto nakupov je spletna mesto, ki ga najdete na spletnih straneh Radia Celje in Novega tednika. Tam boste našli povezave do restavracij, picerij in trgovin, ki nudijo možnost spletnega nakupovanja ali telefonskega naročila z varno dostavo na dom ali varnim prevzemom. Nakupujete lahko preprosto in enostavno iz domačega naslonjača.
Kakšne so prednosti spletnega nakupovanja ali telefonskega naročanja?
Glavna prednost spletnega nakupovanja je v prihranku časa in denarja. Prihranimo, ker kupujemo samo tisto, kar potrebujemo, bolj načrtovano in redkeje kot običajno. V trgovinah nas privlačijo izpostavljeni izdelki, torej kupimo tudi tisto, česar ne potrebujemo. Raziskave kažejo, da kar 80 odstotkov izdelkov kupimo, ker si jih želimo, in ne, ker jih potrebujemo. Če odštejemo pot do trgovine, gorivo, morda parkirnino, je zagotovo tehten razlog, da razmislimo o sodobnejšem načinu nakupovanja, ki je v času epidemije skoraj nujen.
Kako poteka brezstično naročilo z našega Mesta nakupov?
Obiščite spletno stran Radia Celje ali spletno stran Novega tednika in odprite Mesto nakupov. Našli boste seznam prodajaln ali gostinskih ponudnikov, ki omogočajo dostavo na dom ali varni prevzem.
Izberite želenega ponudnika in opravite naročilo. Ponudniki omogočajo spletno ali telefonsko naročanje, zato je povsod dodana telefonska številka. Z veseljem vam bodo pomagali.
Kako plačate?
Način plačila je odvisen od ponudnika. Običajno plačilo opravite s pomočjo spletne banke, omogočajo pa tudi varno plačilo po povzetju oz. ob prevzemu ali dostavi blaga. Torej je preprosto in enostavno.
Ali je nakupovanje varno?
Seveda. Nakupovanje je varno.
Katere ponudnike boste našli v Mestu nakupov?
Mesto nakupov smo vzpostavili šele pred kratkim. Ves čas bomo odpirali nove prodajalne.
•	dostavo hrane na dom (Pizzerija Picikato Celje in Picerija Verona Celje)
•	dostava jajc, mleka in mlečnih izdelkov (Kmetija Flis, Šempeter)
•	varen prevzem pekovskih izdelkov (Pekarna in slaščičarna Rolca Celje)
•	dostava moke na dom (Melita mlin - Braslovče)
•	dostava na dom - torte, sladice in sladoledi (Alenkine slaščice)
•	dostava na dom - hrana, priboljški, šamponi in zdravila brez recepta za živali (Veterina in trgovina Tačka Šentjur)
•	dostava na dom - dodatki za vrtnarjenje: ekološka in druga gnojila (Meko Ljubljana)
•	prevzem na vrtnariji ali dostava na dom - sadike zelišč, zelenjave, okrasnega cvetja in trajnic (Vrtnarija Valner Šentjur)
•	dostava na dom - vse za vrt, rože in trato (Metrob Ljubečna)
Seznam prodajaln s podatki za naročanje bomo enkrat mesečno objavili tudi v Novem tedniku.
Braslovče 23,3314 Braslovče E naslov: kzbraslovce.kpj.osiol.net
ttmezad
Kme+ijsUa zadruga Braslovče z.o.o.
Uporabljajte zdaj, plačajte kasneje
I Hitro in enostavno obročno odplačevanje do 24 mesecev | Brez skritih stroškov
Do 24 obrokov		
L	T: 03 703 12 40	J
ZAPOSLOVANJE
17
frgotur
Čistilka m/ž (Prebold)
Od vas pričakujemo vsaj končano osnovnošolsko izobrazbo, oseba naj bo urejena, zaupanja vredna, natančna in zanesljiva. Pričakujemo doslednost, prijaznost, vestnost in pripadnost delodajalcu. Ponujamo vam zaposlitev za krajši delovni čas, 4-ure dnevno, zaposlitev za določen čas, možnost zaposlitve za kandidate s statusom invalida. Prijave zbiramo do 21. 4. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www. trgotur.si.
Prodajni inženir (m/ž)
(Velenje, teren)
Od kandidata pričakujemo vsaj VI. stopnjo izobrazbe elektrotehnične smeri, 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, dobro znanje angleščine, zelo dobro znanje MS Office paketa, primerno strokovno poznavanje področja elektrotehnike, vozniški izpit B-kategorije, odgovornost,
natančnost, vztrajnost, komunikativnost, samoiniciativnost in angažiranost za prodajo, zmožnost dela v timu in tolerantnost, veselje do dinamičnega dela na terenu in dela z ljudmi. Prijave zbiramo do 4. 5. 2020. FBS elektronik, d. o. o., Prešernova cesta 8, 3320 Velenje. Več informacij na www.trgotur.si.
Elektrovzdrževalec II
(m/ž) (Prebold)
Opis delovnega mesta: izvajanje preventivnih in kurativnih vzdrževalnih del s področja elektrotehnike in elektronike, izvedba inštalacijskih del (elektropodročje), izvajanje kontrolnih preizkusov delovanja strojev, inštalacija in zagon novih strojev, vodenje zapisov s področja vzdrževanja strojev (dnevnik servisov), priprava potrebe po rezervnih delih, nastavljanje, posluževanje in upravljanje stroja za laserski razrez pločevine. Od kandidatov pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe elektrosmeri (elektronika, mehatronika), naj-
manj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, znanje za delo z računalnikom (Windows, Office), dodatna znanja s področja elektrovzdrževanja strojev. Prijave zbiramo do 15. 4. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Traktorist (m/ž) (Ravne
pri Šoštanju)
Od kandidata pričakujemo IV. stopnjo izobrazbe kmetijske, strojne ali druge ustrezne smeri, 1 leto delovnih izkušenj, izpit B-katego-rije, izpit za voznika traktorja, izpit za viličarista, ni pa pogoj, zaželen izpit za nanašanje FFS in izpit za delo v gozdu, samostojnost in samoiniciativnost. Prijave zbiramo do 24. 4. 2020. KZ Šaleška dolina, z. o. o., Metleče 7, 3325 Šoštanj. Več informacij na www.trgotur.si.
Prodajni inženir (m/ž)
(Prebold)
Zaželeno je aktivno znanje angleškega jezika, znanje še enega tujega jezika (nemškega) predstavlja prednost. Pričakujemo poznavanje prodajnih postopkov, vozniški izpit B kategorije, višji nivo uporabe računalniških orodij (MS Windows, MS Office), najmanj eno leto delovnih izkušenj na področju
prodaje. Prednost imajo kandidati, ki so delali v podjetjih z mednarodnimi izkušnjami. Pričakujemo pogajalske in organizacijske sposobnosti, zmožnost dela v timu, skrb za profesionalno in osebno rast ter stalno nadgradnjo znanja. Prijave zbiramo do 15. 4. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www.trgotur.si.
Delavec v proizvodnji -ključavničar/varilec (m/ž) (Celje)
Opis delovnega mesta: varjenje, vrtanje, rezanje, brušenje kovinskih delov konstrukcij. Kaj pričakujemo od kandidatov: dober vid, ročne spretnosti, natančnost in delovno vztrajnost, vsaj 5 let delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 17. 4. 2020. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www. trgotur.si.
Upravljalec linije prašnega barvanja (m/ž) (Prebold)
Pričakujemo izrazito usmerjenost v kakovost svojega dela, skrb-
nost, natančnost, usmerjenost v iskanje rešitev, vztrajnost, usmerjenost v doseganje rezultatov, vsaj III. stopnjo izobrazbe. Prednost imajo kandidati z izobrazbo tehnične usmeritve in kandidati z 2 letoma delovnih izkušenj na področju prašnega lakiranja. Pričakujemo pripravljenost za učenje na področju upravljanja lakirne linije, usmerjenost v doseganje ciljev, odgovornost. Prijave zbiramo do 15. 4. 2020. Ograje Kočevar, d. o. o., Tovarniška cesta 11c, 3312 Prebold. Več informacij na www. trgotur.si.
Monter (m/ž) (Celje,
tujina)
Opis delovnega mesta: postavljanje in podiranje šotorov, hal, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demontiranje v skladu z delovno dokumentacijo in po-stavitvenimi listi. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, fizično moč, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B--kategorije, zaželene delovne izkušnje. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za nedoločen čas s poskusnim obdobjem 6 mesecev. Prijave zbiramo do 17. 4. 2020. Biro Ogis, d. o. o., Kosova ulica 5, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si.
novi tednik
90,6 95,1 95,9 100,3
radio celie
vMiaq? г илалоу / vedi/to? г \метј I
@ Moje Delo
Prodajalci v Savinjski regiji (m/ž)
Če želite postati del mednarodne verige z dolgo tradicijo in uveljavljeno blagovno znamko, v kateri skupaj ustvarjamo prihodnost trgovinske panoge, vas vabimo, da se pridružite naši ekipi. Za sodelovanje pri doseganju ciljev in strategije podjetja Hofer iščemo sodelavce za delovno mesto prodajalci. Hofer trgovina, d. o. o., Kranjska cesta 1, 1225 Lukovica. Prijave zbiramo do 30. 4. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Nepremičninski posrednik (m/ž)(Celje)
Century 21 Slovenija svojim nepremičninskim posrednikom zagotavlja najboljše pogoje poslovanja. Pri nas svojega časa ne boste izgubljali z nepotrebnimi administrativnimi opravili. Za to bomo poskrbeli mi. Vi se boste lahko osredotočili izključno na nepremičninsko posredovanje. CSLO Regio-
nalna, d. o. o., Ljubljanska ulica 87, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 8. 5. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Serviser motornih žag in vrtne mehanizacije (m/ž) (Latkova vas, Prebold)
V podjetju Uniforest v svoje vrste vabimo serviserja motornih žag in vrtne mehanizacije za program Husqvarna. Uniforest, d. o. o., Lat-kova vas 81d, 3312 Prebold. Prijave zbiramo do 7. 5. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Operater proizvodnih linij - predelovalec/ obdelovalec kovin (m/ž) (Ljubno ob Savinji)
Pričakujemo vsaj IV. stopnjo tehnične smeri (npr. strojni mehanik, mehatronik operater), alternativa tudi druga izobrazba IV. stopnje naravoslovne smeri z dobrimi delovnimi navadami. KLS Ljubno, d.
o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 30. 4. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo. com.
Razvijalec. NET/Full stack. NET developer (m/ž) (Celje)
Posebna znanja in kompetence: poznavanje MS-platforme, C . Net, asp. NET MVC 5, JavaScript, ORM, odlično poznavanje podatkovnih baz (MS Sql), poznavanje podatkovnih formatov (XML, Json ...), web API (SOAP / REST), IDE orodij (Visual Studio). Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 5. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Komercialist na terenu (m/ž) (Savinjska, Štajerska in Prekmurska regija)
Ste željni novih izziv, novih poznanstev in iskanja novih komercialnih možnosti? Ste ciljno usmerjen tip človeka, ki so mu zastavljeni cilji izziv, ki ga je trebavedno premagati? Slovensko distribucijsko podjetje za rezervne dele RDO, d. o. o., takoj zaposli uspešnega komercialista za delo na terenu v Savinjski, Šta-
jerski in Prekmurski regiji. Flamin avto, d. o. o., Avtomobilska ulica 12, 2000 Maribor. Prijave zbiramo do 24. 4. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Orodjar (m/ž) (Ljubno ob
Savinji)
Pričakujemo najmanj IV. stopnjo tehnične smeri - strugar, rezkalec, orodjar. delovne izkušnje na podobnih delih, odgovornost, natančnost, zanesljivost in urejenost pri delu. KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 30. 4. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Strojni inženir v razvoju
(m/ž) (Celje)
Splošni pogoji: vsaj VI/2 stopnja izobrazbe, smer strojništvo, najmanj 3 leta delovnih izkušenj v razvoju, znanje finomehaničnih, kompozitnih in drugih zahtevnejših konstrukcij s področja avtomobilske, letalske in podobnih elektro-mehanskih branž, uporaba CAD--orodij novejše generacije z uporabo simulacij, izpit B-kategorije, znanje angleškega jezika. Ema, d. o. o., Teharje 7b, 3000 Celje. Prijave zbiramo do 3. 5. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo.com.
Skrbnik polic v Polzeli, Žalcu - projektno delo (m/ž)
Nalaganje izdelkov na police in stojala - skrb za založenost polic. PKK, d. o. o., Cesta na Brdo 45, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 6. 5. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
Diplomirani inženir strojništva (m/ž) (Ljubno ob Savinji)
Pričakujemo univerzitetno ali visokošolsko izobrazbo strojne smeri, aktivno znanje angleškega in nemškega jezika. KLS Ljubno, d. o. o., Loke 36, 3333 Ljubno ob Savinji. Prijave zbiramo do 30. 4. 2020. Podrobnosti na www.mojedelo. com.
Upravljalec v polnilnici pijač (m/ž) (Laško)
Od kandidata pričakujemo natančnost, zanesljivost, timsko delo ... Pivovarna Laško Union, d. o. o., Pivovarniška ulica 2, 1000 Ljubljana. Prijave zbiramo do 19. 4. 2020. Podrobnosti na www. mojedelo.com.
18
ŠPORT
Celje kot stalnica prizorišč velikih tekmovanj za mlade rokometaše in rokometašice
Avgusta v Celju še četrto evropsko prvenstvo zapovrstjo?
Med 13. in 23. avgustom bo Celje gostilo evropsko prvenstvo za rokometaše do 18 let. Na žrebu so slovenski fantje v dvorani Narodnega doma v Celju dobili svoje tekmece, zdaj so znani tudi natančni datumi in časovnica tekem. Vsi preizkusi v prvem delu izbrance selektorja Sandija Markla čakajo ob 19.00. Za uvod se bodo v četrtek, 13. avgusta, pomerili z Islandci, dan za tem jih čaka obračun s Srbi, zadnja tekma v skupini A bo sledila po dnevu premora v nedeljo, 16. avgusta, proti Italijanom. Vse omenjene tekme bo gostila dvorana Golovec. Polfinalna obračuna bosta v petek, 21. avgusta, boja za odličja bosta sledila v nedeljo, 23. avgusta. Vsa srečanja za razvrstitev od prvega do osmega mesta bodo v dvorani Zlatorog.
DEAN SUSTER
Celjskim prirediteljem, na čelu katerih je Jure Cvetko, so zaupana še štiri velika tekmovanja. Prihodnje leto bo med 8. in 18. julijem evropsko prvenstvo za dekleta (U19). Celje bo leta 2022 (20. junij do 3. julij) gostilo svetovno prvenstvo, na njem bodo igrala dekleta do 20. leta. Novembra isto leto (3. do 20.) bo v Sloveniji, Makedoniji in Črni gori evropsko prvenstvo za članice, tekme bodo še v Ljubljani, Skopju in Podgorici. Celju je zaupana tudi organizacija svetovnega prvenstva za rokometaše (U19) leta2025, natančen datum še ni določen.
Vsaj med najboljših
osem
Žreb štirih skupin letošnjega evropskega prvenstva je bil v četrtek, 5. marca. Slovenija je bila v tretjem kakovostnem bobnu. Najprej so bile v skupine razvrščene reprezentance iz prvega, drugega in četrtega bobna. Nato je sledila prekinitev, kajti selektor Sandi Markl je imel možnost, da izbere skupino, v kateri bo igrala Slovenija. Odločil se je skoraj v trenut-
ku, nekaj minut kasneje je že izjavil: »Z žrebom smo zadovoljni, zdaj je vse odvisno od nas. Trenutno imamo kar nekaj težav s poškodbami, zato upam, da bodo fantje zdravi do začetka priprav in da se bomo na prvenstvo podali v najmočnejši zasedbi. Tekmovanje bo dolgo, zato bosta zelo pomembna širok kader in obnavljanje moči.« Krčan Markl je dodal: »Težko je karkoli napovedovati, saj gre za prvo tekmovanje, na katerem bodo prisotne vse najboljše reprezentance te generacije. Najbolj poznamo Srbijo in Islandijo. S slednjo smo na evropskih igrah mladih v Bakuju igrali celo dvakrat. Samoumevno je tako bilo, da je skupina A prava za nas, a ko se bomo v nadaljevanju prvenstva križali s sosednjo skupino, bo treba za visoka mesta premagati tudi katero od ostalih ekip. V prvi vrsti si želimo uvrstitev med najboljših osem ekip, kar bi bilo ugodno tudi za generacijo, ki prihaja za temi fanti. S tem bi ji omogočili nastop na evropskih olimpijskih dnevih mladih in tako Sloveniji še naprej
zagotavljali stik z velikimi tekmovanji.«
Kapetan želi na
stopničke za
zmagovalce
Ples kroglic je v skupino B posadil Švedsko, Španijo, Madžarsko in Izrael. Skupino C bodo sestavljale Danska, Nemčija, Norveška in Rusija. Hrvaška, Francija, Portugalska in Avstrija se bodo v uvodu merile v skupini D. Kapetan izbrane vrste do 18 let je Lenart Klemenčič: »Želim si boje za odličja. Tudi sam bi izbral isto skupino prvega dela. Nekatere tekmece že poznamo in vemo, da se z njimi lahko kosamo. Dobro se bomo pripravili na njih. Upam na najboljše!« Kroglice je na žrebu vlekel tudi Celjan Luka Žvižej, selektorjev pomočnik: »Glede na to, kako so se odpirale kroglice, pravzaprav ni bilo dvomov, katero skupino bomo izbrali.« Reprezentance bodo nastanjene v treh hotelih, celjskem, laškem in žalskem. Letošnja generacija mladincev, ki jo bodo sestavljali fantje, rojeni leta 2002 in kasneje, je lani nastopila na olimpijskem festivalu evropske mladine v Bakuju. Tekmovanje je tam v močno zdesetkani zasedbi končala na šestem mestu. V Azerbajdžanu je v skupini prvega dela remizirala s kasnejšimi prvaki Hrvati in Islandci, za gol pa izgubila proti Francozom. S četrtega mesta se je podala v boje za razvrstitev od petega do osmega mesta. Slovenija je bila boljša od Srbije s 24:22, na zadnji tekmi za končno peto mesto je brez treh poškodovanih igralcev klonila proti Islandiji (17:24).
Slovenska dekleta so imela na tekmah v predtekmovalni skupini D v dvorani Golovec glasno podporo s tribun.
Dve iz Celja, ena iz Žalca
Celjski organizacijski podvigi so se začeli leta 2017 na evropskem prvenstvu za dekleta do 19 let. Slovenija je bila enajsta. V predtekmo-valni skupini je premagala Portugalsko (28:18), izgubila pa je s Črno goro (17:24) in z Dansko (20:26) ter pristala na tretjem mestu. V naslednji skupini je izgubila s Španijo (23:25) in premagala Srbijo (29:22). V bojih za končno razvrstitev je izgubila še z Romunijo (17:26) in po srditem boju s Španijo (28:29) ter pristala na dvanajstem mestu. V finalu so bile Francozinje
WOMEN'S 19 EURO
SLOVENIA I CELJE | 27.7.-6.8. | 2017
boljše od Rusinj, ki so bile kasneje diskvalificirane (menda zaradi dopinškega prekrška) in Slovenke so pridobile eno mesto. Vodil jih je Žalčan Bojan Voglar: »Za to raven, za evropsko prvenstvo, premoremo premalo kakovosti za preboj med boljše ekipe. V klubih premalo delamo z mladimi rokometašicami. V dveh, treh tednih ne moremo
storiti čudeža. Naša dekleta so se želela dokazati, toda očitno je bilo pomanjkanje fizične moči in višine.« V izbrani vrsti so bile tudi Ele-onora Kodele, Maja Helbel (obe ŽRK Z'dežele Celje) in Anika Strnad (Zelene doline Žalec). Predstavniki Evropske rokometne zveze niso skoparili s pohvalami prirediteljem.
»Prebudili smo narodno zavest«
Trenutek, ko je bila v dvorani Narodnega doma znana razporeditev reprezentanc iz treh bobnov. Luka Žvižej in selektor Sandi Markl (desno) sta se le spogledala, nato je slednji stopil na oder in sporočil svojo odločitev: skupina A.
Naslednje poletje so dekleta nasledili fantje do 20. leta. Slovenska mladinska rokometna reprezentanca je na evropskem prvenstvu v Celju leta 2018 osvojila zlato medaljo. Po treh zmagah v predtekmo-valni skupini (Norveška 27:19, Izrael 28:24, Srbijue 27:23) je v drugem delu tekmovanja izgubila z Nemčijo (22:26), nato ugnala Islandijo (25:21). »Moji dečki se še naprej >mantrajo<, a nič zato. Naj se še naprej >man-trajo<, samo da zmagujejo,« je izpostavil selektor Saša Pra-potnik iz Ormoža, ki je očitno slutil, da velike stvari še prihajajo. Nato so njegovi varovanci v napeti polfinalni tekmi premagali Portugalce s 27:25. Junak podviga je bil vratar Mark Ferjan, ki je zbral 15 obramb. Domen Novak je dosegel sedem golov, Grega Ocvirk iz Celja Pivovarne Laško šest. V finalni tekmi je Slovenija premagala Francijo z 31:30 po kar enajstih Ocvirkovih zadetkih. Dvorana Zlatorog je bila polna. Veselica pred dvorano je dolgo trajala, starši, njihovi prijatelji in preostali ljubitelji rokometa so dolgo čakali svoje in naše junake. Dočakali so jih, ko se je mračilo. Evropski prvaki so nato odhiteli na zaključni ban-
MEN'S 18 EHFEURO
ket v Laško, naslednji dan so jih čakali sprejemi v Ljubljani. Finale je spremljal tudi predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Bogdan Gabrovec: »Ponovno se je izkazalo, da smo Slovenci narod, ki z majhnim vložkom stori tisto, česar veliki niso sposobni.« Še pred podelitvijo odličij je selektor Sašo Prapotnik zbral misli: »Rekel sem vam, da na naših tleh proti Sloveniji nihče ni favorit. To smo dokazali tudi v finalu. Govor? Fantom sem dejal, da znan pregovor ne drži, češ da se v finalih ne igra, temveč zmaguje. Želel sem jih prepričati, da morajo za zmago odlično igrati vseh 60 minut. Naslov prvaka mi izredno veliko pomeni, še več dejstvo, da smo napolnili Zlatorog in prebudili narodno zavest ter dokazali, da imamo radi šport.« Selektor rokometne velesile Francije Yohan Delattre je dejal: »Žal mi je,
ker pri vodstvu s 26:23 nismo dokončali dela. Slovenija se je pošteno borila in izkoristila podporo s tribun.«
David ponovno
boljši od Goljata
Najboljši strelec turnirja je bil Grega Ocvirk iz Latkove vasi. Stefan Žabič, 203 centimetre visok krožni napadalec, je Celjan: »Težko je opisati občutke, ki me prevevajo. Zavedali smo se, da bomo imeli črne minute. Ta obdobja smo skušali skrajšati. Želja in borbenost sta bili tolikšni, da sta nas pripeljali do zmage.« Matevž Kunst je s Polzele, Anže Dobovičnik iz Vojnika. Člana Celja Pivovarne Laško sta bila Primorec Domen Makuc in Ve-lenjčan Gašper Dobaj, v Zlato-rog se je po EP preselil še Tre-banjec Kristjan Horžen. Član Gorenja je bil Tadej Mazej. Do-baj je v finalu zaustavil nekaj ključnih strelov: »Mesec in pol smo garali in se odrekali. Velikokrat nam ni šlo po načrtih, a smo stopili skupaj. Tudi po porazu z Nemčijo smo verjeli, da se nam sanje lahko uresničijo.« Generalni sekretar RZS Goran Cvijič je po zmagah v predtekmovalni skupini v dvorani Golovec dejal, da je takšno
ŠPORT
19
Mladinski šampioni leta 2018
vzdušje možno le v Celju: »Seveda ostajam pri enakem mnenju. Zaradi srčnosti je Slovenija prvak. Roko na srce, Francija je močnejša. Toda slovenska reprezentanca je izkoristila prednost domačega igrišča. Čudovito občinstvo je nosilo fante od prve do zadnje sekunde. Hvala vsem navijačem.« Povsem izžet, a zadovoljen je bil predsednik organizacijskega odbora prvenstva Jure Cvetko: »Zadnjih pet dni je rokometna Slovenija živela s prvenstvom. Z izjemnim vzdušjem v polni dvorani smo potrdili, da je Slovenija rokometna dežela. Gledalci so mladinsko selekcijo podprli, kot da je članska.« V »norišnici« na koncu mesta, kjer je David spravil na kolena dva Golijata.
Enajst golov v
finalu!
Prav posebna zgodba je bil mladenič iz Latkove vasi pri Preboldu. Grega Ocvirk je bil s 57 goli na sedmih tekmah najboljši strelec EP. Igral je odlično, za njim je bil fantastičen turnir. V finalnem obračunu je Francozom zabil kar enajst golov. Izkazal se je z imenitno podajo v prelomnih trenutkih. Dosegel je zadnji slovenski gol, preudarno je v zadnjih sekundah izsilil devet-metrovko, nato je zadnji držal žogo. Izbran je bil v idealno postavo turnirja na mestu levega zunanjega napadalca: »Že na prvem dnevu reprezentančnih priprav sem ugotovil, da so soigralci izjemno motivirani. Videl sem, da imamo pravo ekipo. Gostili smo prvenstvo, kar je seveda prednost, in logično so bila pričakovanja visoka. Od prvega dneva sem verjel v vse, ki so sestavljali našo reprezentanco. En mesec smo prelivali znoj in tudi kri. Niti enega treninga nismo opravili s pol moči. Prav na vsakem smo šli na vso moč. To se nam je še kako izplačalo.« Nato je dodal: »Po polfinalni zmagi nad Portugalsko sem bil prepričan, da bo v finalu še več ljudi, a da bo dvorana polna, nisem pričakoval. Pogledal sem soigralce in videl na njihovih obrazih, da ne zmorejo dojeti, kaj se dogaja. Ozirali so
Grega Ocvirk je navdušil gledalce in strokovnjake.
se po tribunah. Izvedel sem, da je bilo 5.154 registriranih gledalcev. Na evropskem prvenstvu mi je selektor Saša Prapotnik popolnoma zaupal, kar je razvidno iz tega, koliko časa sem igral. Morda bi izpostavil vožnjo do Laškega z avtobusom. V njem smo bili
sami s strokovnim vodstvom in ob bučni glasbi je bilo nepozabno. Tudi v hotelu je bilo veselo ...« O njem je nekdanji selektor različnih izbranih vrst Tone Tiselj rekel: »Bil je najbolj obremenjen slovenski igralec na turnirju. Navdušil me je na finalni tekmi. Odi-
Celje se je izkazalo že na prvi zahtevni preizkušnji, ko je leta 2004 gostilo skupini prvega in drugega dela članskega evropskega prvenstva za rokometaše.
Po drami potoki solz
Lani so se za prestižen naslov borila dekleta do 17 let. S pravo dramo se je končal boj za deveto mesto. Črna gora je ugnala Slovenijo po sedemmetrovkah in si zagotovila nastop na svetovnem prvenstvu. Slovenke, ki so bile vse po vrsti objokane, je vodila Pegi Berce, čeprav je bil selektor Boris Čuk: »Mesec pred začetkom prvenstva smo si za cilj zadali obstanek med elito. Med pripravami smo opravili veliko dobrega dela in si dvignili samoza-
WOMEN'S 17 EHFEURO 20X9
vest. Zato smo glede pričakovanj dvignili tudi letvico, ki je nad našimi objektivnimi zmožnostmi.« Zmagale so Madžarke pred Švedinjami in Francozinjami.
Veselje je bilo neizmerno. To je bila pravljična nedelja (29. julija 2018), ko so slovenski mladinci postali možje v zlatem.
gral je fenomenalno, zelo pametno. Ni se silil z meti. Bil je dobro pokrit. Zadel je takrat, ko je bilo najbolj potrebno. Ima velik potencial, čas pa bo pokazal, če bo to dovolj za uspehe v članski konkurenci.« Ocvirk je postal ptica selivka, v Celje se (še) ni vrnil.
Levo in desno sta Ema Markovič in Nikita Mrdženović iz celjskega kluba, v sredini je vratarka velenjskega kluba Sara Meža.
Pred dvema letoma imeli najboljše prvenstvo
Evropsko prvenstvo za rokometaše do 18 let naj bi se v dvoranah Golovec in Zlato-rog začelo 12. avgusta. Vodja organizacijskega odbora Jure Cvetko s sedeža Evropske rokometne zveze (EHF) ni prejel nobene novice, ki bi namigovala na prestavitev ali odpoved. Ozrl se je na prejšnja leta: »Za organizacijo prvega evropskega prvenstva za mlajše starostne kategorije v Celju, ki je bilo leta 2017, smo prejeli pohvale Evropske rokometne zveze. Zaradi visoke ravni na vseh področjih smo pridobili zaupanje predsednika zveze. Z odlično infrastukturo, ki jo imamo v Celju, smo reprezentancam ponudili odlične igralne pogoje, prav tako so imele reprezentance izjemne pogoje bivanja v Thermani Laško, kar na preteklih prvenstvih mlajših kategorij ni bil običaj. Osebje Evropske rokometne zveze, sodniki, delegati in drugo osebje so bili v Hotelu Evropa, kjer so bili tudi zelo zadovoljni. Zaradi vseh teh visokih standardov, ki smo jih ponudili reprezentancam, so bili vsi zares zadovoljni in nam začeli zaupati naslednja prvenstva.« Cvetko je nadaljeval: »Vso kakovost smo obdržali tudi
Jure Cvetko
na evropskem prvenstvu leta 2018, kjer smo bili nagrajeni z zlato medaljo naših fantov in s polno dvorano Zlatorog v finalu. Še posebej smo bili veseli besed predsednika EHF Michaela Wiedererja. Dejal je, da je bilo to najbolje organizirano prvenstvo za mlajše kategorije do zdaj. Zahvaljujem se Mestni občini Celje na čelu z županom Bojanom Šrotom, podjetjem Celjske mesnine z direktorjem Izidorjem Krivcem, ZPO Celje, Nomago, Thermana Laško, Hotel Evropa, vsem prostovoljcem in vsem, ki so kakorkoli pomagali pri organizaciji prvenstev in bili zares vsi na zelo profesionalni ravni.« Do letošnjega EP je le še ena ovira, toda ogromna ...

^Jo MEN'S 20 EHF EURO
^^^^^ SLOVENIJI I CEUE i 19.-29.7.1 JDtS
20
MALI OGLASI / INFORMACI JE
SE VIDIMO KMALU!
PRI PRODAJALCIH ČASOPISOV

INTERVJU MILAN KREK NIJZ
B Ћ SPOVED ZDRAVNICE g y IZ INFEKCIJSKE
Selo ha oblega шкжгм
www.reporter.si
«S*
ZGODBA TEDNA	^^^^
Vojni dobičkarji epidemije: kdo vse se bo okoristil z milijonskimi posli
iNTERVJU
Milan Krek, NIJZ: Brez ukrepov bi v epidemiji lahko umrlo 90 tisoč Slovencev DOSJE
Iskanje izhoda iz karantene: postopno in previdno opuščanje omejitev
OBRAZi PODJETNišTVA
Kmetija Peterka: vse leto sveža sezonska zelenjava
PRODAM
NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401.	n
TRI teličke simentalke, stare od 14 do 30 dni, prodam. Telefon 070 250-441. n
KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave, črne, štajerke, prodamo. Ob nakupu 10 kokošk petelina podarimo. Živali so redno cepljene in nimajo odščipnjenih kljunov, zato so primerne za kmečko rejo. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031. p
KOKOŠI nesnice jarkice, rjave, črne in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481.p
KUPIM
DEBELE, suhe krave in telice, kupim. Plačilo takoj + DDV. Telefon 041 653-286. Š 60
PITANE krave in telice za zakol po širši Štajerski kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223.	p
OSTALO
AVTO STEKLO CENTER
Ipavceva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91
PRODAM
SUHA bukova drva na paleti dolžine 25, 33 in 50 cm, z dostavo, prodam. Telefon 041 252-132.	p
JARKICE, rjave, črne lahke in težke, beli leghorn, za bela in rjava jajca, sive, grahaste, susex, jerebičaste italijanke in aurokana za zelena jajca prodajamo na farmi Roje pri Šempetru. Sprejemamo naročila za enodnevne in pettedenske piščance. Prodajamo kakovostno perutninsko krmo. Delovni čas: od ponedeljka do petka od 8. do 16. in ob sobotah do 12. ure. Telefon (03) 700-1446.
p
KMETIJ! PRIDEL
PRODAM
SUHO krmo za živino prodam. Zainteresirani, pokličite na telefonsko številko 041 846908.	336
_A
GREDE
PAlZADrZfjiKA
Brez uporabe pesticidov
Pridelovalci visokokakovostnega paradižnika na grozdih, brez uporabe kemičnih pesticidov
Naš paradižnik dobite v vseh bolje založenih prodajalnah v Sloveniji.
TUKAJ SMO ZA VAS!
Grede Tešanovci, potrošnikom in zaposlenim prijazno podjetje.
Pri nas vam nudimo izvrsten
domači paradižnik, ki ga pridelujemo že več kot 15 let. O kvaliteti pričajo številne zadovoljne in stalne stranke, zato le pokličite in razvajajte svoje brbončice tudi vi.
GREDE TEŠANOVCI d.o.o.
Tešanovci 1c, 9226 Moravske Toplice, Slovenija
tel. številka: 041 942 818
Bolj zanimiva, bolj zame, bolj zate.
Že v prodaji!
INFORMACIJE
21
Zdaj se spočij, izmučeno srce, zdaj se spočijte, zdelane roke. Zaprla si utrujene oči, spomin nate v nas naprej živi...
V 89. letu nas je za vedno zapustila naša draga mama, tašča, stara mama, prababica, sestra, teta
ANGELA JOŠT
iz Štor
nazadnje je bivala v Domu upokojencev Šmarje pri Jelšah (30. 5. 1931 - 7. 4. 2020)
Od nje smo se poslovili v ožjem družinskem krogu v petek, 10. aprila 2020, na pokopališču Teharje.
Žalujoči: vsi njeni
Š
MEDTEDNOM
SAMRA
21.00
ARSNA
V OMREŽJU VAŠEGA OPERATERJA: T-2 193, TELEMACH 129, EON 700, TELEKOM 683. Al 371
V srcih nam je ostala praznina in sledovi tvojih pridnih rok. Le naša srca vedo, kako boli, ko tebe, ljubi mož in ata, več med nami ni.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega moža, očeta in dedka
SILVESTRA PLATOVNJAKA
iz Pucove ulice 10 v Celju (5. 11. 1934 - 6. 4. 2020)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem za izrečena sožalja, cvetje, sveče in svete maše. Hvala tudi duhovniku za opravljen pogrebni obred.
Vedno boš v naših srcih! Pogrešali te bomo!
Žalujoči: vsi tvoji
Veš, da je vse tako, kot je bilo. V vsaki stvari si, ki je v hiši, v mislih si, besedah naših, da, celo v sanjah, le da korak se tvoj nič več ne sliši...
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage življenjske sopotnice, ljubeče mamice in babice
DARJE CIZEJ
(1954 - 2020)
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, znancem in prijateljem za izrečeno sožalje in tolažilne besede. Posebna zahvala osebju nevrološkega oddelka Splošne bolnišnice Celje in bolnišnice Topolšica, varuhinji pacientovih pravic, celjskemu društvu Hospic in gospe Hedi Zimšek. Zahvala vsem, ki so nam v teh težkih mesecih stali ob stran.
Žalujoči: mož Anton, hči Maša, sin Gregor in ostalo sorodstvo
Ni smrt tisto, kar nas loči, in življenje ni, kar druži nas. So vezi močnejše. Brez pomena zanje so razdalje, kraj in čas.
(M. Kačič)
Z bolečino v srcu sporočamo, da nas je v 87. letu starosti zapustil naš dragi
JOŽE KUCER
V ožjem družinskem krogu smo se od njega poslovili v torek, 14. aprila 2020, na pokopališču v Celju.
Vsi njegovi
Če bi vse moje solze in spomini lahko zgradili pot do tebe, bi prišla v nebesa in te pripeljala nazaj v najin dom.
ZAHVALA
Za vedno se je poslovil
JANKO IVAN MAJERIČ
iz Celja (18. 9. 1944 - 5. 4. 2020)
Ob boleči izgubi in z globoko žalostjo se zahvaljujem sorodnikom in prijateljem, ki so z dobro mislijo in iskrenim
sožaljem sočustvovali z menoj. Posebej se zahvaljujem osebju: Onkološkega oddelka v Splošni bolnišnici v Celju za vso požrtvovalnost v času zdravljenja; Centru za pomoč na domu Celje, strokovnemu osebju in patronažnim sestram ZD Celje; duhovniku za opravljen cerkveni obred in vsem svojcem, ki so ga pospremili na zadnji poti. Ob neprecenljivi izgubi mojega najdražjega moža me preveva globoka bolečina. Težko je, ko dojameš, da je dom bolj prazen, kot je bil poprej.
S svojo nebeško veličino je še vedno poleg mene. Želim si delček njegove bližine, da me poboža in potolaži. Za večno boš ostal v mojem srcu in spominu.
Žalujoča žena Lidia Majerič
Smrti
Celje
Umrli so: Milan LESJAK iz Ojstriške vasi, 83 let, Jože FELICIJAN iz Mozirja, 80 let, Antonija FORŠTNER iz Mozirja, 58 let, Marija
ČATORIČ iz Celja, 93 let, Helena JERIČ JAHJEFEN-DIČ iz Celja, 77 let, Tomaž VREČKO iz Celja, 56 let, Jožef VEBER iz Velenja, 78 let, Borut MIHELIČ iz Celja, 70 let, Maksimiljan PODBRE-GAR iz Celja, 83 let, Jožef
ŽNIDAR iz Šempetra v Savinjski dolini, 81 let. Šentjur
Umrl je: Jurček SITAR iz Stopč, 66 let. Laško
Umrla sta: Ferdinand PAJK iz Laškega, 99 let,
Angela LUPŠA iz Maribora, 96 let.
Žalec
Umrli so: Vojko GOLAV-ŠEK iz Šešč pri Preboldu, 60 let, Franc NOVAK iz Zapla-nine, 86 let, Jožef ČEBULAR iz Ložnice pri Žalcu, 75 let,
Martin ZIMAJ iz Žalca, 22 let, Elizabeta PEPEVNIK iz Vrbja, 74 let, Jožefa SEDMI-NEK iz Zaloga pri Šempetru, 75 let.
Velenje
Umrla sta: Miran GRO-BELNIK iz Velenja, 57 let, Marija MAZE iz Topolšice, 95 let.
novi tednik	rad	io cel	je
ШШЕШ> živite cenejeJ
/
Naročniki časopisa ste deležni številnih ugodnosti, ki jih lahko izkoristite s kartico ugodnosti kluba naročnikov Novega tednika. Ne samo, da lahko s kartico izkoristite možnost objave štirih brezplačnih malih oglasov v časopisu (do 10 besed) in dveh čestitk na Radiu Celje s 50-odstotnim popustom. Ker ste član kluba naročnikov, lahko s kartico izkoristite tudi številne popuste v trgovinah in lokalih, ki jih najdete na spodnjem seznamu.
CELJSKA
izposoja kolesa
IN0X DIMNIKI
MERZELJ
Jerica Merzelj Gojznikar, s.p.
P
TRGOVSKO PODJETJE, (i. a o.
Pji
<Ptikk
TERŽAN, d.o.o.
PROTEUS
ortopedski pripomočki
Popusti iz posebnih akcij se ne seštevajo s popustom na kartici
-	CASINO FARAON CELJE, Ljubljanska cesta 39, 3000 Celje - Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 50 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 5 eur. Ob nakupu POP lističa (promocijski) v vrednosti 100 eur vam podarimo POP listič (promocijski) v vrednosti 10 eur.
-	FOTO RIZMAL, Mariborska c. 1, 3000 Celje - 10% popust velja za storitve
-	CELJSKA KOČA, www.celjska-koca.si, telefon 041 718 274, nudi ob izposoji enega kolesa (gorskega ali električnega) drugega brezplačno.
-	MERZELJ Jerica Merzelj Gojznikar, s.p., Dimniki Merzelj- izdelovanje dimnikov, izdelki iz inox pločevine, Kaplja vas 46, Prebold
-	10% popust pri nakupu njihovih izdelkov
-	SKINAUT STORITVE, SIMON JEZERNIK, S.P., Vrunčeva 10, Celje - 10% popust
-	Lai Thai, Tajska masaža Kenika Sripanha, s.p. Teharje 23, 3221 Teharje (zraven picerije Picikato). Več vrst različnih masaž,
20% popust na vse redne cene masaž. Tel: 051 611 078
-	SLADA, D.O.O., Plinarniška 4, 3000 Celje, vse za ogrevanje in vodovod, tel.: 03 490 47 70, GSM 051 626 793 - 10% popust.
-	OPTIKA TERŽAN d.o.o., Mariborska 54, Celje,
tel.: 03/491-38-00. 10% popust ob nakupu korekcijskih in sončnih očal (popusti se ne seštevajo)
-	TOP-FIT D.O.O., Ipavčeva ulica 22, Celje - 10% popust
-	AVTO SAFIR, PROFESIONALNO POLIRANJE IN GLOBINSKO ČIŠČENJE AVTOMOBILA. Jolanda Salamon s.p., Delavnica: PGD Celje - Gaberje, Mariborska cesta 80/b, 3000 Celje. Telefon: 041698-283. www.avtosafir.com - 10% popust na vse svoje storitve
-	PROTEKS d.o.o., Orova vas 14, 3313 Polzela, Industrijska prodajalna, Rimska cesta 188, Šempeter. Telefon: 03 705 00 48, www.proteks.si. -5% gotovinski popust.
-	INSTALACIJE VRHOVŠEK, tel. 051 429 138, www.instalacije-verhovsek.si. Popust: Pri nakupu do 500 EUR 5 % vrednosti, pri nakupu do 2000 -10 %, pri nakupu nad 2000 - 15 % popust.
p
p
n
p
22
OBVESTILA, SERVISNE INFORMACIJE
Z vladnimi ukrepi za preprečitev širjenja koronovirusa so v zadnjih dneh nekatere ustanove in službe v državi prenehale delovati in poslovati. Nekatere - za zagotavljanje najnujnejših življenjskih dobrin in storitev - še vedno obratujejo. Objavljamo seznam dejavnosti in služb, ki ne obratujejo, in tistih, ki še naprej poslujejo, s spremljajočimi servisnimi informacijami.
USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI VEČ NE OBRATUJEJO OZIROMA SO ZAPRTE:
-	vzgojno-izobraževalne ustanove in vrtci
-	javni potniški promet (vlaki, avtobusi, letalski potniški promet)
-	nastanitve (hoteli)
-	gostinski lokali
-	zdravilišča in wellness centri (bazeni, savne, masaže itn)
-	športno-rekreacijske
-	kinematografi
-	kulturne ustanove (gledališča, muzeji, galerije)
-	frizerske, kozmetične, pedikerske
-	storitve iger na srečo
-	tehnični pregledi in podaljševanje registracij
USTANOVE, SLUŽBE IN STORITVE, KI OSTAJAJO ODPRTE OZIROMA ŠE DELUJEJO:
-	nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja
-	prodajalne z živili, vključno s prodajo pridelkov na kmetiji,
-	lekarne
-	nujne storitve za zagotavljanje javne varnosti in zdravja
-	prodajalne z medicinskimi in ortopedskimi pripomočki
-	program vrt in kmetijstvo v prodajalnah
-	bencinski servisi
-	banke
-	pošte
-	dostavne službe
-	trafike in kioski za prodajo časopisov in revij
Zdravstvene ustanove
SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE
Vsi bolniki, ki prejmejo napotnico s stopnjo nujnosti 1 - NUJNO, naj se zglasi-jo pri vhodu št. 20 (vhod v Urgentni center Celje), kjer bodo dobili vsa navodila glede izvedbe zdravstvene storitve. Več na www.sb-celje. si ali na Facebookovi strani.
Prav tako so prepovedali obiske očetov v porodnišnici. Do preklica je dovoljena le
prisotnost ene zdrave osebe pri porodu.
Navodilo glede obiskov otrok, ki se zdravijo v bolnišnici, ostaja nespremenjeno. Obišče jih lahko ena zdrava oseba. Več na na www.sb--celje.si ali na Facebookovi strani.
ZDRAVSTVENI DOM
CELJE
Vstop v ZD Celje je do preklica mogoč le skozi vhod z zadnjega parkirišča (pri dvigalu). Že pred vstopom vas bo zdravstveno osebje povprašalo o namenu obi-
ska in vas podučilo o določenih postopkih ter pravilih, ki ta trenutek veljajo v vseh zdravstvenih ustanovah po državi. Za bolnike, ki bodo namenjeni k pulmologu ali v otroški dispanzer, bosta še naprej odprta dosedanja vhoda.
Če imate znake okužbe (slabo počutje, kašelj, povišana telesna temperatura, oteženo dihanje ...) in potrebujete nasvet zdravnika, najprej pokličite ...
URGENTNICENTER
CELJE
(pon-ned: 00.00-24.00) na tel. št. 03 423 30 79 ZD CELJE
za odrasle (pon-pet 7.0020.00) 03 54 34 000 in 03 54 34 200
za šolske otroke (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 285
za predšolske otroke (pon-pet 7.00-20.00) 03 54 34 270 ZP ŠTORE (v dopoldanskem času) 03 780 23 10
ZP VOJNIK (v dopoldanskem času) 03 780 05 00
ZP DOBRNA (v ordinacij-skem času) 03 780 05 40
Vezani boste k zdravniku, ki vam bo podal ustrezna navodila za ukrepanje.
V primeru težkega dihanja ali drugega življenjsko ogro-žujočega stanja pokličite 112.
Posamezni zdravstveni domovi imajo kontakte objavljene na svojih spletnih straneh.
CELJSKE
LEKARNE
Lekarna Center: izdaja na recept: pon-sob 8.00-18.00, oddelek brez recepta: pon-pet 8.00-16.00, sob 8.00-12.00, dežurna služba: pon-sob 18.00-22.00, ned in praz 8.00-22.00
Lekarna Gregorčičeva:
zaprta
Apoteka pri Teatru Celje: pon-pet 8.00-17.00, sob 8.00-12.00
Apoteka pri Teatru Dobrna: pon 12.00-16.00, tor-pet 8.00-13.00
Lekarna Otok: pon-pet 8.00-16.00
Lekarna Nova vas: pon-pet 8.00-17.00, sob 8.00-12.00
Lekarna Lava: pon-pet 8.00-16.00
Lekarna Planet: pon-sob 8.00-17.00
Lekarna Citycenter Celje: pon-sob 8.00-18.00
Lekarna Vojnik: pon-pet 8.00-16.00, sob 8.00-12.00
Lekarna Laško: do 18.4.: pon-pet 8.00-16.00, sob 8.00-12.00, od 20.4. do 25.4.: pon-pet 8.00 - 18.00, sob 8.00 - 12.00
Lekarna Cizej Laško: do 18.4.: pon-pet 8.00-18.00, sob 8.00-12.00, od 20.4. do 25.4.: pon-pet 8.00 - 16.00, sob 8.00 - 12.00
Podružnica Rimske Toplice: pon, tor, čet, pet 9.0013.00, sre 12.00-16.00
Lekarna Radeče: pon-pet 8.00-17.00, sob 8.00-12.00
Lekarna Slovenske Konjice: pon-pet 8.00-18.00, sob 8.00-12.00, ned in praz 9.00-12.00
Lekarna Loče: pon, tor, čet, pet 8.00-13.30, sr 12.0018.00
Lekarna Zreče: pon-pet 8.00-17.00, sob 8.00-12.00
Lekarna Šentjur: pon-pet 8.00-18.00, sob 8.00-12.00
Lekarna Šmarje: pon-pet 8.00-16.00, sob 8.00-12.00
Lekarna Rogaška Slatina: pon-pet 8.00-18.00, sob 8.0012.00, ned in praz 9.00-12.00 Lekarna Kozje: pon-pet 9.00-13.00
Lekarniška podružnica Rogatec: pon, sre, čet, pet 8.00-12.00, tor 14.00-18.00
Lekarniška podružnica Vitanje: pon 14.00-18.00, tor-pet 8.00-12.00
Lekarna Žalec: pon-pet 7.30-19.30, sob 7.30-14.00, ned 8.00-11.00
Lekarna Žalec II: pon-pet 8.00-17.00, sob 9.00-12.00
Lekarna Petrovče: pon-pet 8.00-13.00, sob, ned zaprto
O delovanju zdravstvenih domov v drugih občinah se seznanite na njihovih spletnih straneh.
V Zdravstvenem domu Celje v dveh ločenih ambulantah obravnavajo vse bolnike, ki potrebujejo nujno zobozdravstveno oskrbo in so zdravi ali oboleli s covidom-19.
Za obravnavo obolelih s covidom-19 je določena Zdravstvena postaja Dobrna, edina dislocirana zdravstvena enota ZD Celje, saj je najbolj pomembno ločiti obolele s covidom-19 od zdravih.
Vsi bolniki se morajo najprej posvetovati s svojim osebnim zdravnikom, ta jih napoti v dežurno ambulanto. Najava je obvezna, razen pri bolnikih, ki nimajo izbranega zobozdravnika.
Zobna ambulanta v ZD Celje
Pon-pet 7. do 13. ure ter od 14. do 19. ure, sob, ned in praz od 8. do 13. ure. Tel.: 03 54 34 360 e-pošta: dezurna.zobna@ zd-celje.si
Zobna ambulanta v ZP Dobrna (za obolele s covi-dom-19) Vsak dan od 8. do 13. ure. Tel. 03 57 78 057 e-pošta: korona.celj e@zd-celje.si
Optika Gleščič PE Celje: pon-pet 9.00-12.00, tel.051 366 522 Optika Gleščič PE Šentjur:
pon-pet 9.00-12.00, po predhodnem klicu na tel. 051 366 533
Optika Salobir Celje: pon-pet 9.00-12.00
Optika Salobir Levec: pon-pet 8.00-14.00
Optika Irman Žalec in Velenje: pon 14.00-18.00, čet 12.00-16.00, tel. 051 288 010, e-mail: spletna@optika-irman.si
Očesna ambulanta Irman Žalec: oprto za nujne očesne preglede, tel. posvete in ostale info od pon-pet 10.00-14.00, tel. 041 724 995 ali e-mail: okulistika@irman.si
Očesni center Vidim Celje: za nujne primere so dosegljivi vsak dan na tel. št. 059 230 961, vsi pacienti v nenujnih primerih morajo predhodno vzpostaviti stik s klicnim centom, ki bo dosegljiv vsak dan od 12.00-15.00 na tel. št. 080 16 13 ali na ambulanta@ vidim.si
Optika Vidim Celje: tel. 03 49 12 900, e-mail: vidimopti-ka@vidim.si
Optika Teržan Celje: prodajalna zaprta, dežurstvo na tel. 051 308 800 ali 03 49 13 800
Optika Sentina Celje: zaprto
Delovanje drugih ustanov in služb
Vse občine so zaprle vrata za obiskovalce, začasno prekinile uradne ure v občinskih upravah, delovanje mestnih in občinskih blagajn ter druge storitve, kjer prihaja do neposrednega stika z obiskovalci. Na spletnih straneh imajo občine objavljene kontaktne telefonske številke, kjer lahko občani poiščejo informacije in druga obvestila o delovanju občin, njihovih javnih podjetij ... v sedanjih okoliščinah.
__parkirišča
Javna parkirišča ZPO Celje v mestni občini Celje so do nadaljnjega brezplačna, prav tako občinska parkirišča v Velenju in še kje. Podrobnejše informacije poiščite na spletih straneh občin ali izvajalcev parkiranja.
Delovni čas trgovin
SPAR SLOVENIJA
Citycenter je zaprt, na voljo so vam naslednje prodajalne: Megamarket Interspar, od
pon-sob 8.00-20.00, Drogerie Markt, Müller, od pon-sob 8.00-18.00, Premium pet, od
pon-sob 9.00-17.00, od 9.0010.00 je dovoljeno samo ranljivim skupinam, Trgovina Bio-topic, od pon-sob 9.00-17.00. V času med 8. in 10. uro ter 19.00 in 20.00 uro lahko nakupe opravljajo izključno ranljive skupine (na primer starejši od 65 let, nosečnice, invalidi). Potrošnik starejši od 65 let, izkazuje svojo starost z javno listino, s katero se dokazuje istovetnost oseb. Vse obiskovalce naprošajo, da upoštevajo varnostno razdaljo vsaj dveh metrov. Ob nedeljah in praznikih zaprto.
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
90.6 I 95.1 I 95.9 I 100.3 MHz
Četrtek, 16. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Naši očaki; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Kalej-doskop; 12:00 Globalne novice; 12:20 Atlas narave; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Gospodarski utrip regije (ponovitev); 19:20 Kalejdo-skop (ponovitev)
Petek, 17. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Milenium; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Za zdravje; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Hiša glasbe (ponovitev)
Sobota, 18. april
6:20 Milenium (ponovitev); 8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 14:00 Globalne novice; 14:20 Vitamin C; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 20:00 Nora sobota
Nedelja, 19. april
6:20 Naši očaki (ponovitev); 7:20 Luč sveti v temi;
8:00 Začetek programa; 9:00 Globalne novice; 10:00 Globalne novice; 10:05
Osmrtnice; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 12:00 Globalne novice; 13:00 Globalne novice; 13:10 Čestitke in pozdravi; 14:00 Globalne novice; 15:00 Globalne novice; 16:00 Globalne novice; 17:30 Osmrtnice; 19:15 Sončni žarek (vsako drugo nedeljo v mesecu)
Ponedeljek, 20. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:15 Športnih 30; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00
Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Ka-trca
Torek, 21. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Zverinice iz regije; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Hiša glasbe; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika;
17:30 Osmrtnice; 18.20 Poudarjeno (ponovitev); 19:20 Vitamin C (ponovitev)
Sreda, 22. april
5:30 Začetek jutranjega programa; 6:00 Vremenska napoved; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Vaš zakaj, naš zato; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:40 Kulturni mozaik; 12:00 Globalne novice; 12:20 Mali O; 13:00 Poročila; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14:30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 16:00 Globalne novice; 17:00 Kronika; 17:30 Osmrtnice; 18.20 Vaš zakaj, naš zato (ponovitev); 19:20 Zverinice iz regije (ponovitev)
OBVESTILA, SERVISNE INFORMACIJE
23
Kolikor odjemalcev, toliko zaščitnih mask
Prejemniki donacij
Di rektorica Splošne bolnišnice Celje mag. Margareta Guček Zakošek in direktor Mag. Sebastijan Roudi in Alenka Obrul, direktorica ZD Celje ECE mag. Sebastijan Roudi
Dobavitelj električne energije ECE se je odločil za največjo donacijo v zgodovini podjetja. Zdravstvenim zavodom po Sloveniji bo zagotovil več kot 150 tisoč trislojnih kirurških zaščitnih mask, ki jih zdravstveni delavci nujno potrebujejo za varnejše nudenje oskrbe obolelim s covidom-19. Maske so že začeli dostavljati.
Solidarnost in hiter odziv sta bili ključna pri dobrodelni akciji, s katero želi podjetje dodati svoj prispevek k zajezitvi širjenja koronavirusa v Sloveniji. »Naše dejavnosti so usmerjene tja, kjer so najbolj potrebne. Zdravstveno osebje je v tem trenutku tisto, ki je najbolj izpostavljeno, zato smo se odločili za donacijo v obliki zaščitnih sredstev, v našem primeru zaščitnih mask. Veseli nas, da sta akcijo podprli tudi matični podjetji, Elektro Celje in Elektro Gorenjska, ter da ni bilo težav pri dobavi. Maske so preverjene kakovosti,
opremljene s certifikatom ustreznosti, prve predaje smo že opravili,« je potezo komentiral mag. Sebastijan Roudi, direktor ECE, d. o. o.
Donacije v skupni vrednosti več kot 100 tisoč evrov bo deležnih 23 zdravstvenih zavodov (navedeni so na koncu tega sporočila), ki delujejo na območjih, kjer za distribucijsko omrežje z električno energijo skrbita Elektro Celje, d. d.,, in Elektro Gorenjska, d. d. »Tu je glavnina naših kupcev, z njihovimi težavami se dnevno srečujemo, zato smo v ECE sprejeli odločitev, da se bomo aktivno angažirali pri podobnih akcijah, dokler epidemija koronavirusa ne bo zajezena,« je še dodal mag. Sebastijan Roudi, direktor ECE, d. o. o.
Poleg donacije zaščitnih mask so v podjetju za gospodinjstva pripravili tudi ugodni ponudbi električne energije in zemeljskega plina pod skupnim nazivom Skupaj zmoremo.
Izjave prejemnikov donacije
»Zaščitne maske nam bodo v veliko pomoč pri povečanem obsegu dela z bolniki v času epidemije covida-19. Hvala vam, ker nam pomagate, da bomo svoje poslanstvo v tem zahtevnem obdobju čim bolje opravili.« (doc. dr. Aleš Rozman, dr. med, spec., direktor Klinike Golnik).
»Osebna varovalna oprema je v teh dneh ključnega pomena za vse, ki delujemo v zdravstvu, saj varuje naše zaposlene pred izpostavljenostjo okužbam. Le zdravi zdravstveni delavci bodo lahko pomagali bolnim prebivalcem naše regije. Iskrena hvala ECE, d. o. o., za donirane maske, ki jih bomo s pridom uporabili pri svojem delu. Donirana oprema pri trenutni porabi zadostuje za vse zaposlene in bolnike, ki prihajajo v
SPLOŠNA BOLNIŠNICA CELJE SPLOŠNA BOLNIŠNICA SLOVENJ GRADEC KLINIKA GOLNIK
SPLOŠNA BOLNIŠNICA JESENICE SPLOŠNA BOLNIŠNICA BREŽICE BOLNIŠNICA TOPOLŠICA
BOLNIŠNICA ZA GINEKOLOGIJO IN PORODNIŠTVO KRANJ
OSNOVNO ZDRAVSTVO GORENJSKE
ZDRAVSTVENI DOM CELJE
ZDRAVSTVENI DOM VELENJE
ZDRAVSTVENI DOM KRŠKO
ZDRAVSTVENI DOM SEVNICA
ZDRAVSTVENI DOM RAVNE NA KOROŠKEM
ZDRAVSTVENI DOM ŠMARJE PRI JELŠAH
ZDRAVSTVENI DOM ŠENTJUR
ZDRAVSTVENI DOM BREŽICE
ZDRAVSTVENI DOM DR. JOŽETA POTRATE ŽALEC
ZDRAVSTVENI DOM SLOVENJ GRADEC
ZDRAVSTVENI DOM LAŠKO
ZDRAVSTVENO REŠEVALNI CENTER KOROŠKE
ZGORNJESAVINJSKI ZDRAVSTVENI DOM NAZARJE
ZDRAVSTVENI DOM MEDVODE
ZDRAVSTVENI DOM DRAVOGRAD
Več informacij:
Andrej Kerk, vodja marketinga in odnosov z javnostmi, telefon: 03 62 09 511, e-naslov: andrej.kerk@ece.si
bolnišnico na obravnavo, za približno dva tedna.« (mag. Margareta Guček Zakošek, direktorica Splošne bolnišnice Celje).
»Pomoč v obliki prepotrebnih zaščitnih mask nam v teh dneh ogromno pomeni, zato še prav posebna zahvala podjetju ECE, da seje spomnili na zaposlene v ZD Celje, ki v teh zahtevnih razmerah neutrudno delajo.« (mag. Alenka Obrul, direktorica Zdravstvenega doma Celje).
TRGOVINE TUŠ
Planet Tuš Celje je zaprt. Odprt je Tuš hipermarket:
pon-sob od 8.00-20.00, nedelja zaprto
Delovni čas vseh trgovin Tuš: 8.00-20.00, izjeme od 8.00 do 18.00
Za nemoteno oskrbo prebivalstva bodo v centrih še vedno odprti: supermarket, banka in lekarna.
TRGOVINE JAGER
od pon-pet od 7.00-20.00, sob 7.00-19.00, nedelja in prazniki zaprto, nekaj manjših poslovalnic ob sobotah 7.00-17.00, nedelja in prazniki zaprto
Hipermarket Celje: pon-sob od 8.00-20.00, nedelja in prazniki zaprto
TRGOVINE LIDL
Trgovine Lidl obratujejo od pon-sob od 8.00-20.00, nedelja in prazniki zaprto.
TRGOVINE HOFER
od pon-sob 8.00-20.00, nedelja in prazniki zaprto. času med 8. in 10. uro ter 19.00 in 20.00 uro lahko nakupe opravljajo izključno ranljive skupine (na primer starejši od 65 let, nosečnice, invalidi).
Potrošnik starejši od 65 let, izkazuje svojo starost z javno listino, s katero se dokazuje istovetnost oseb. Vse obiskovalce naprošajo, da upoštevajo varnostno razdaljo vsaj dveh metrov. Ob nedeljah in praznikih zaprto. Za delovanje trgovin v drugih občinah obiščite spletne strani trgovcev.
TRGOVINE KEA
Supermarketi Kea Šentjur, Šmarje, Ljubečna, Zreče, Podčetrtek&Goriška, Gornji Grad: od pon-pet 7.00-20.00, sob 7-17.00, ned zaprto
ostali marketi Kea: od pon-pet 7.00-19.00, sob 7.0015.00, ned zaprto
Komunalne storitve
Odvoz odpadkov
Nemoteno je izvajanje dejavnosti: zbiranje in odvoz embalaže, mešanih komunalnih odpadkov in bioloških odpadkov po sistemu odvoza od vrat do vrat, javna higiena (praznjenje koškov ...) ter zaenkrat tudi praznjenje ekoloških otokov. Do preklica velja odpoved zbiranja kosovnih
odpadkov na klic, odpoved praznjenja greznic in MKČN po rednem programu, odpoved menjave posod, prestavljene so pomladanska akcija zbiranja nevarnih odpadkov na terenu in pomladanske čistilne akcije. Vloge strank sprejemajo zgolj v elektronski obliki ali po navadni pošti, strank na sedežu podjetja na Teharski ali v upravi na Bukovžlaku ne sprejemajo.
Mestna tržnica Celje
Sprejeli so vse potrebne ukrepe za varnost prodajalcev in kupcev. Zagotovili so priporočeno razdaljo med branjevkami, jih opremili z razkužili in rokavicami, zaprli sanitarije, gostinske lokale in preklicali prodajo neživilskih izdelkov.
Vabijo kmete, da svoje izdelke ponudijo na tržnici. Obrnejo naj se na javno podjetje Simbio: 041 328 008, trznica@simbio.si.
Energetika Celje
Upravna stavba v Smre-karjevi ulici 1 v Celju je zaprta.
V primeru okvar ali težav pri dobavi toplote ali zemeljskega plina pokličite na dežurne številke:
Dežurna služba - zemeljski plin 041 633 453
Dežurna služba - daljinsko ogrevanje 051 230 771
Stranke prosijo, naj ostale zadeve urejajo po telefonu (centrala 03 425 33 00) ali po elektronski pošti info@ energetika-ce.si.
Vodovod in kanalizacija
JP VODOVOD-KANALIZACIJA CELJE
Do nadaljnjega sta za uporabnike zaprti upravna stavba podjetja na Lavi 2a in Centralna čistilna naprava Celje v Tremerjah. Dosegljivi so po tel. 03 42 50 300 in po e-pošti info@vo-ka-celje.si.
Banke
Banke še naprej poslujejo, tudi pri bančnih okencih, a so tudi oblikovale protokole obiska (vstopanje posamično, predhodna najava ...). Pozivajo, naj se komitenti obiska v poslovalnici poslužujejo, če je to nujno, sicer naj se poslužujejo elektronskega poslovanja in urejajo zadeve na daljavo.
Podrobnejše informacija so na spletnih straneh bank.
Pošta Slovenije
Krekov trg, Celje in vse večje poslovalnice od pon-pet od 9.00-15.00, sob in ned zaprto, manjše poslovalnice pa od 9.00-12.00 ter od 12.30-15.00, sob in ned zaprto.
Pošta Slovenije poziva vse prebivalce, stranke in poslovne partnerje, naj obiščejo pošto oz. se poslužujejo uporabe poštnih storitev, le če je to nujno.
Na pošti je lahko sočasno zgolj toliko strank, kolikor je delujočih poštnih okenc. Če bo treba, bodo zaposleni na pošti vstop v poslovalnico urejali tako, da bodo občasno omejili vstopanje v poslovalnice.
Od ponedeljka, 30. marca 2020, bo način zagotavljanja določenih poštnih storitev prilagojen in nujno ne bo zahteval obiska pošte ali osebnega kontakta z dostavljavcem. Dostavljavci bodo v hišne pre-dalčnike naslovnikov vlagali tudi priporočena pisma.
Delovanje upravnih enot in pravosodja
Delovanje upravnih enot je omejeno na opravljanje nujnih nalog. Zato na upravnih enotah do preklica uvajajo naslednje ukrepe:
za obisk upravne enote se mora stranka predhodno naročiti po telefonu oziroma elektronsko preko elektronskih sporočil na e-naslov upravne enote ali preko navadne pošte,
stranke sprejemajo samo za najnujnejše primere,
vloge strank, razen v nujnih primerih, do preklica upravna enota sprejema zgolj v elektronski obliki ali po navadni pošti,
sklepanje zakonskih ali partnerskih zvez se do preklica ne izvaja.
Prilagojeno je tudi delovanje sodišč in notarskih pisarn. Več informacij poiščite na spletnih straneh.
Psihosocialna pomoč
Psihosocialna pomoč je na voljo v Zdravstvenem domu Celje: psihologinja Maruša Naglič je dosegljiva od ponedeljka do petka, od 7. do 15. ure, po telefonu 051 636 192 in elektronski pošti marusa. naglic@zd-celje.si; za starše, otroke in mladostnike: Center za duševno zdravje otrok in mladostnikov Celje, T: 03 543 4323 ali e.pošta: cdzom@zd--celje.si, vsak delovni dan, od 7.30 do 14.30;
Psihosocialno pomoč nudi tudi Javni zavod Socio: psihologinja in logoterapevtka Tanja Peček je dosegljiva po telefonu 031 350 344, in sicer vsak delovni dan, med 10. in 13. uro ter med 15. in 18. uro.
Dnevni center Slovenskega združenja za duševno zdravje - Šent Celeia Celje je do nadaljnjega zaprt, oba zaposlena (svetovalka Nives Kodela in mentor Željko Zule) pa sta vsak delovni dan dosegljiva po telefonu in elektronski pošti. Pomoč v obliki pogovora je za ljudi v stiski na voljo med 9. in 13. uro po telefonu (03) 428 88 91 in elektronski pošti: nives. kodela@dc.sent.si, zeljko. zule@dc.sent.si.
novi tednik
Podjetje NT&RC, d.o.o.
opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: mag. Marjetka Raušl Lesjak E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Tanja Seme
E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Robert Gorjanc, Janja Intihar, Brane Jeranko, Lea Komerički Kotnik, Saška T. Ocvirk, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Telefon: (03) 42 25 100
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasov po elekt. pošti:
agencija@nt-rc.si
Vodja marketinga: Bojan Kunc
NAROČNINE
Telefon: (03) 4225 171
E-pošta: narocnine@nt-rc.si
Mesečna naročnina je 11,37 EUR (4 izvodi) oz. 14,21 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 307,20 EUR. Številka transakcijskega računa pri Abanki d.d. Ljubljana: SI56 0510 0801 5262 360. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE
Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si
24
FOTO TEDNA
Zdrav je tisti človek, ki je sočuten, topel in dobrosrčen! (Dalajlama)
Foto: Andraž Purg - GrupA

Šola doma, šola v naravi.
Foto: SHERPA
ry
Tednikove тјzgodbe
Št. 16/ Leto 75 / Celje, 16. april 2020
Kuharska štafeta za zdravstvene delavce
str. 32-33

URGENTNICENTER- VHOD REŠEVALCI
EMERGENCY CENTRE - AMBULANCE ENTRANCE ONLY



№

т
шигаши s i
ЈЈЛБЕЛЈТШЕ ft
A
K Ji
r
t
»Petje je nekaj	Punčke zaupanja za S kolesom po Južni
najlepšega« str. 28	lepše dni str. 34-35	Ameriki str. 36-37
26
INTERVJU
Polona Selič je tudi članica Ameriške akademije forenzičnih znanosti in med najboljšimi v Evropi v poligrafiji. Je tudi avtorica številnih strokovnih člankov ter knjig Psihologija bolezni našega časa in Nebesedno sporazumevanje za vsakdanjo rabo.
Zdaj je pomembno, s kom si zaprt v stanovanju.
»Vsi odnosi so
na preizkušnji«
Čeprav je epidemija zajela ves svet, se nas je različno dotaknila, pravi dr. klinične psihologije, redna profesorica in znanstvena svetnica Polona Selič. Strokovnjakinja na področju sporazumevanja in preverjanja verodostojnosti izjav s poligrafom ter raziskovalka na Katedri za družinsko medicino ljubljanske medicinske fakultete razlaga, da nismo vsi v enaki situaciji, ampak v enakem kontekstu.
SIMONA SOLINIC
Naše doživljanje in početje sta lahko zelo različna: »Od tistih, ki trdo delajo, do tistih, ki jim situacija zaradi nedejavnosti preseda. Od teh, ki se veselijo, da se z otroki na novo spoznavajo, do tistih, ki so na robu živčnega zloma zaprti na majhnih kvadraturah. Sama se počutim bolje kot večino časa v minulih petih letih, ampak to zagotovo zato, ker sem bila izpostavljena drugačnim grožnjam in napetostim in mi je ta situacija zdaj na nek način zagotovila občutek varnosti. In tu smo različni. Lahko se bojimo virusa ali sovraštva ter maščevalnosti drugega človeka. V tem času se razlikujemo glede tega, ali smo prestrašeni ali pa se učimo in si vzamemo čas zase - da rastemo.«
Še januarja je bila epidemija »tam nekje« na Kitajskem. Zdaj smo se prisiljeni soočiti z njo. Nam gre dobro?
Zlasti ljudje z manj empatije razmišljajo: »To ni moje. Zakaj bi se s tem ukvarjal?«. Kitajska je daleč, Italija je sicer na našem pragu, ampak še vedno drug svet. Dokler se eno od žarišč ni pojavilo v Šmarju pri Jelšah, kar je za marsikoga »čez cesto«. Ampak še to ni dovolj, dokler »jaz
ne poznam nekoga, ki je zbolel ali umrl«. Šele takrat se to vsaj večine ljudi dotakne.
Zakaj je tako?
Oddaljeno je marsikdaj nepredstavljivo. Tisto, do česar nimamo odnosa, nas ne boli. Tako smo »narejeni«. Verjetno so zadnja desetletja naredila veliko ljudi manj občutljivih. Zdaj je drugače: če ne bomo pazljivi, sploh ni nujno, da bomo okužbo preživeli, četudi nismo kronično bolni. Z občutkom, da nihče ni več povsem varen, se spoprijemamo različno. Za nekoga je nevarnost bolezen in smrt, za drugega maltretiranje in duševno trpljenje. Odvisno od izkušenj. Kdor je živel udobno in varno, ima zdaj več težav kot tisti, ki je preživel bridke čase.
In potem so tu tisti, ki ne upoštevajo ukrepov. Bi se morali takšnih bati?
Nič bolj zdaj kot kadarkoli prej. Zdaj prej opazimo njihovo vzvišeno obnašanje. V t. i. normalnem življenju so morda pritegovali našo pozornost in se zdeli zabavni. To je zabloda marsikoga v t. i. normalnem življenju. Koristoljubni narcisi poskrbijo zase in gredo preko trupel, če jim ko-
»Vsi odnosi so na preizkušnji. Tudi v profesionalnem okolju jih je treba negovati in tudi tu bi morala biti prva zapoved spoštljivost. Če se tisti, ki imajo moč v delovnem okolju, ne znajo konstruktivno spoprijemati s tem, se lahko znašajo nad sodelavci. Moč zlorabljajo ljudje, kriza je le okvir. Padajo maske. Razen zaščitnih.«
rist tako veleva. Predvsem vidijo le sebe, druge uporabljajo zgolj kot orodje, sredstvo. Tudi če v teh časih pomagajo sosedom, tega ne počnejo iz nesebičnosti, ampak zaradi pridobivanja »dolžnikov«, veljave in moči, najbrž tudi nadzora.
Ne razumejo, da so lahko krivci za podaljšanje epidemije, ki vpliva na vse. Ne le na krizo v gospodarstvu, tudi na duševno krizo ljudi. Pričakujete izbruh duševnih motenj, ko bo epidemije konec?
Skrb za duševno zdravje v Sloveniji se ne odraža v ponudbi pomoči. Že pred epidemijo ljudje več mesecev niso prišli do prvega posveta pri kliničnem psihologu, ker jih je premalo. Že prej je bila tesnobnost ena naj-
15 letih raziskovali posledice izpostavljenosti nasilju v partnerskih odnosih in zanesljivost ugotovitev preverili z več ponovitvami. Ugotovili smo, da sta depresivnost in tesnobnost spremljevalki izpostavljenosti nasilju, pomemben dejavnik je tudi brezposelnost.
Ali po strokovni plati obstaja obdobje, ko bodo travme izbruhnile v obliki motenj? Verjetno to ne bo takoj.
Nekateri so depresivni, tesnobni, nekateri storijo celo samomor, pri drugih se travmati-ziranost pokaže kasneje, marsikdaj po prenehanju izpostavljenosti nasilju, saj se pred tem borijo za golo preživetje. Pri nekaterih se stiska premesti z duševne na telesno raven. Obdobje, da se tisto, kar smo odrivali stran, s čimer se nismo spoprijeli, pokaže kot nepopravljiva okvara telesnega zdravja, je nekaj let.
Bodo določene zgodbe spet ostale neu-besedene?
Verjetno pri delu postravmatskih stresnih motenj, tesnobnosti ali depresivnosti ne bomo nikoli izvedeli, kakšni so povodi. Osebno in profesionalno vem, da doživetja nasilja ne uporabljajo izraza nasilja ali koncepta zlorabe. Zgodbe nasilja uporabljajo besede: strah, brezup, nemoč, samota, nevarnost, grožnje, sram ... To
»Verjamem, da je čustvenih motenj več, saj pogosto izvirajo iz stisk v odnosih, ki se zdaj bolj brutalno in neizprosno izrisujejo. Zdaj je pomembno, s kom smo zaprti v stanovanju - kdo je tisti, s katerim smo.«
bolj napornih težav za odraslega. In duševne motnje so pogosto ostale neubesedene ter ne-obravnavane.
Zakaj je tesnobnost tako zelo nevarna?
Ker človeka naredi »nefunkcionalnega«, temu se lahko pridruži še depresivnost. Človek ne ve, ali bo zmogel in kaj natančno je grožnja. V epidemiji so grožnja okužba, težaven zaplet, smrt. Zato nas je strah. Strah ima konkreten obraz, tesnobnost pa je razpršena, od povsod sikajoča bojazen. Verjamem, da je čustvenih motenj več, saj pogosto izvirajo iz stisk v odnosih, ki se zdaj bolj brutalno in neizprosno izrisujejo. Zdaj je pomembno, s kom smo zaprti v stanovanju - kdo je tisti, s katerim smo.
Govoriva tudi o nasilju?
Da. Zaradi odnosov, ki so lahko zlorabljajoči in nasilni, je več tesnobe in depresije. Na katedri za družinsko medicino smo v zadnjih
so tihe zgodbe. Ogromno oseb, izpostavljenih nasilju, lastnega glasu sploh nima več.
Dolgo smo kot družba potrebovali, da smo stopnjo samomora znižali. Se obeta ponovna ponovne rast?
Ne želim enačiti epidemije z vojno, toda stiska in kriza sta primerljivi. V času vojn je več nasilja v navezovalnih odnosih in manj samomorov. Ko se vojna konča, se del ljudi zlomi in nekateri storijo samomor. Lahko bi pričakovali, da bo po epidemiji sledil zlom človeških moči in zmožnosti. Ni pa nujno, da se število samomorov poveča, saj ne gre družba nikoli v preteklo stanje, vedno samo naprej.
Na bolje?
V vsaki krizi »se preštejemo«. V sili spoznamo prijatelja. Kot posamezniki, sodelavci, občine, države. Iz tega bomo nekateri prišli bolj mirni in povezani, a pomembno je, da preživimo.
INTERVJU
27
Določeni poklicni profili so zdaj še posebej izpostavljeni stresu.
Zdravstveni delavci so izjemno obremenjeni. Še posebej če niso že zdaj deležni razbremenitve, če nimajo časa za revitalizacijo in priložnosti za ubesedovanje stiske. To je odvisno od vodenja - vodja naj se z zaposlenimi pogovarja in razbremenjuje napetost. Da se lažje spoprijemajo s stiskami in z obremenitvami, so za profesionalce pomembni sodelovalni podporni odnosi. Kdor z lastnimi viri ne more okrevati in se prebiti iz stiske, mora poiskati strokovno pomoč.
Bodo spremembe velike?
Upam, da se bova čez pet let ozrli na ta čas in soglašali, da je prišlo do tehtnih sprememb.
sedanji »čas kolere«. Zdaj je lahko usodno, s kom si zaprt v stanovanju. To naj bi bilo pomembno tudi prej, vendar smo se pred epidemijo zaposlili, umaknili, pobegnili ... Vsakdo je lahko preusmeril pozornost na dejavnosti, ki so ga odvračale od soočanja s kakovostjo najbližjih odnosov. Zdaj je možnosti fizičnega odmika manj in se prej ali slej srečamo: z drugim, s sabo, z bolečino, s tišino. Sčasoma se naveličamo izogibalnih, tolažilnih dejavnosti - in si vsaj večina - zaželimo bližine. Razen če želimo pobegniti iz zanke, ki se ji reče ...
... nasilje?
Da. Strašljivo se mi zdi, ko slišim, da je klicev na linije za pomoč žrtvam nasilja manj.
»Od oblasti bi pričakovala, da pove, da si prizadeva najti rešitve. Ko nekdo petnajstkrat reče >ne bodite panični<, takrat tudi tisti, ki
•	«V«	• I •	I •	I	•	I	•	v
nismo sumničavi, pomislimo, da je nekaj narobe in - česa nam ne povedo? Ali ne zaupajo sebi, nam ali pa niso naredili vsega, kar bi lahko.«
Te sčasoma zbledijo in izgledajo manjše. Generacije za nami bodo najbrž živele neobremenjeno z epidemijo. Enako smo mi v mladosti poslušali o drugih časih in spremembah, a vendar je bila prej kot v petdesetih letih po krvavi vojni spet vojna. Posameznik se lahko nauči marsičesa, če se hoče in ima dovolj (samo)refleksije. A človeška vrsta ne kaže posebne učljivosti.
Zgodovina nas ni dovolj izučila?
Zgodovina je tragična veda, saj se zdi, da se človeštvo ne nauči ničesar. V času epidemije lahko preverimo odnose, tudi odnos do sebe. Vidimo lahko, da potrošniško prestižno naličje ne šteje nič, kako težko je, če nimaš nikogar, da mu rečeš dobro jutro, da silovita delovna vnema, storilnost in dosežki, ki ženejo toliko ljudi, ne preglasijo stiske, če ni nikogar, da se ga dotakneš.
Kaj potem šteje?
Leta 1938 so psihologi na Harvardu začeli raziskovati, kaj dela ljudi srečne, zadovoljne, izpolnjene in zdrave. V 80. letih so ugotovili, da srečne od nesrečnih najbolj razlikuje kakovost najtesnejših odnosov: da je ob tebi nekdo, na katerega se lahko zaneseš. To razbremeni napetost, prispeva k duševnemu zdravju, zmanjšuje fizično bolečino. Ne gre za število prijateljev, še zlasti ne na Faceboo-ku, ne gre za status ali stan, ampak za kakovost odnosov in njihovo pristnost - ali lahko pokažemo šibkosti in ali nam je dovoljeno, da se spreminjamo. Smrtno nevarno je, če je človek sam.
Smrtno? Sliši se pretresljivo.
Osamljeni ljudje hitreje zbolijo, umirajo mlajši. Imajo slabšo odpornost, manj konstruktivno se spoprijemajo s stresom. To je spoznanje za
»Zavedanje, da smo zmogli, da smo se nasmejali, čeprav po telefonu, igrali, čeprav na daljavo, nam bo dalo moč in verjamem, da bomo za banalnosti manj dovzetni ter nas bodo manj metale s tira. Dobro vprašanje v prihodnosti bo: ali bi bilo nekaj - kar nas bo takrat razburilo - v času epidemije sploh pomembno?«
»Med nami so ljudje z motnjami osebnosti, ki se kažejo v različnih pojavnih oblikah, v veliki meri so jim skupni sebičnost, občutek
V	I	■ • •	V	•	* I 1 f	* V	•	III	v	••
večvrednosti in zavračanje pravil. Vzvišeni so nad dolgočasnimi Slovenceljni, ki si umivamo roke in razkužujemo kljuke ... Zaostrene razmere potegnejo iz ljudi to, kar so. »
Ze pred pandemijo so Združeni narodi opozarjali, da je tretjina žensk na svetu doživela neko obliko nasilja. 6. aprila je generalni sekretar OZN poudaril, da se je poleg socialnih in gospodarskih obremenitev v skoraj vseh državah povečalo število žensk, ki so izpostavljene nasilju v družini. Pozval je vse vlade, naj varnost žensk postavijo na prvo mesto. Večina virov je namreč usmerjena v prizadevanja za omejitev epidemije, medtem ko položaj žrtev nasilja ostaja spregledan. Ne vem, ali si ljudje predstavljajo obseg in značilnosti nasilja v partnerskih odnosih. Večina žrtev nasilja v Sloveniji so ženske, povzročitelji so moški. Nesmiselno se je sprenevedati, da to ni ženska zgodba. Po naših ugotovitvah je 23 odstotkov žensk v partnerskem odnosu doživelo telesno, duševno ... nasilje, vključno s spolnim. V raziskave je bila vključena dejavna ženska populacija. 23 odstotkov pomeni približno 150 tisoč žensk - policijske statistke kažejo, da je vsako leto ženskih žrtev nasilja v družini približno tisoč.
Je statistika vrh ledene gore?
Zlasti v patriarhalnem in diskurzu, ki je podoben gostilniškemu, je mogoče slišati, da si feministke izmišljujejo in pretiravajo. Ampak vzemimo samo teh 149 tisoč žensk, ki jih ni v policijski statistiki - kaj je z njimi danes? To so medicinske sestre, zdravnice, trgovke, sodnice, ene delajo maske, kot učiteljice učijo otroke na daljavo. Ko bo konec epidemije, bodo izčrpane, ranjene. Če imajo poslanstvo in pomagajo, jim je zdaj najbrž lažje, ampak na koncu vsakogar nasilje pohabi.
Kaj lahko naredimo?
Vsak nekaj - vsak je nekomu prijatelj, zaupnik, sosed. Pri fizičnem nasilju se prej zga-
nemo, pokličemo policijo, pri čustvenih zlorabah pa je drugače, saj štokholmski sindrom, travme in izmaličene samopodobe žrtev ne puščajo modric in zlomov. Celo profesionalci včasih rečejo, da bi žrtev lahko odšla, če bi ji bilo dovolj hudo, ali da je bil nasilnež pač razburjen - minimalizirajo nedopustna ravnanja. Ze naše odločno ponavljanje, da je dovolj hudo, če te zlorabi prav tisti, ki naj bi te v življenju potolažil in zavaroval pred zlom, je prispevek, kapljica. Če vztrajamo, da žrtve ostanejo, ker so kot ptice s polomljenimi krili, in ne, ker bi jim trpinčenje ustrezalo, bo morda sčasoma prišlo do sprememb v prepričanjih.
Kaj pa otroci? V ranjenih odnosih so še bolj ranjeni.
Velikokrat je ženska v materinski vlogi zaščitniška do otrok bolj kot do sebe. Razen če ni popolnoma strta. To ne pomeni, da ne želi biti dobra mama. Nemočna je zaradi manipulacije zlorabljevalca. Vem, da vsaka oseba, ki je izpostavljena nasilju, naredi največ, kar zna, zmore in si upa. Vprašanje je, koliko je zaradi nasilja prizadeta cela družina, s kom se otroci poistovetijo, koliko so stari -vse to lahko vpliva na izhod iz nasilja. Večji otroci se lahko uprejo nasilnežu, če le niso strti tudi sami. Lahko, da deluje šolanje na
Ste opazili, kako so nas na začetku te epidemije opozarjali, da ni čas za paniko? Kaj sploh je panika?
Marsikdo napačno uporablja pojma panika in strah. To sta različni čustvi. Do panike pride, ko prepoznamo grožnjo, ki je realna in močnejša od virov osebne moči, in ne vemo, ali imamo rešitev. Panika se povezuje z občutkom časovne stiske in praviloma iščemo rešitev po principu poskusov in napak, kar je nekonstruktivno in manj učinkovito.
Je panika nevarna?
Da, je čustvo, zaradi katerega imamo oznake v javnih prostorih, kje je izhod. Če se kaj zgodi, ljudje začnejo iskati izhod brezglavo, ravnajo brezobzirno in škodljivo. Panika je nalezljiva kot čustveni virus, preprečujemo jo s tem, da ponudimo rešitev. Ko najdemo rešitev, čustvo ni več panika, ampak le še strah. V času epidemije nas je upravičeno strah - okužbe, zapletov, smrti. Če ravnamo samozaščitno in upoštevamo navodila, naredimo vse, kar je v naši moči.
Bomo kdaj enaki kot pred epidemijo?
Ko bo epidemije konec, ne bomo več enaki. Zdaj lahko premislimo o svojem življenju, odnosih, prednostih, ciljih, lahko okrevamo od stvari, ki so nas bremenile in nam povzročale stisko. Lahko odkrijemo, za kaj smo hvaležni. Kajti do epidemije je bilo med nami ogromno
»Če bomo spoštljivi, bo bolj očitno, kdo je poniževalen in namerno povzroča trpljenje. Zlorabljevalci mislijo, da imajo vedno prav, da jim pripadajo vse koristi in privilegiji in da imajo pravico drugemu okrniti dostojanstvo in mu zdrobiti identiteto. Takšne bomo
■ • V I	V • V* •	II v
prepoznali, če bomo čuječi in odločeni, da bomo povedali na glas, da je dovolj, kadar bomo videli zlo.«
daljavo zaščitno - zaradi strukturiranega dne so morda manj opazni in moteči za nasilneža. Nedejavnost lahko spravi vzdušje na rob znosnega.
Se bo spremenila tudi komunikacija?
Odvisno od starosti, izkušenj. Nekdo, ki se je bil do epidemije vajen družiti v živo, bo tako ravnal tudi po njej. Mladi, ki odraščajo s socialnimi omrežji, zdaj verjetno ne doživljajo silovite razlike. Starejši bodo morda odkrili, da jim splet lahko poenostavi življenje. V vsaki hudi situaciji je mogoče najti dobre plati. Iz te navidezne daljave spoznamo, da je razdalja stvar načina naše navezanosti in razmišljanja. Ne upam si napovedati sistemskega premika, bi pa želela, da se česa koristnega naučimo in to ohranimo tudi kasneje, ko bomo na videz svobodni. Ker tudi svoboda je stvar doživljanja.
nehvaležnosti in brezobzirnosti. Samoumevno ni v resnici nič, a smo se obnašali, kot da je. Kdor je preživel vojno, mu mir ni samoumeven. Lačnemu hrana ni samoumevna. Osamljenemu ni samoumevno, da se s kom nasmeji. Osredotočiti se je treba na ta trenutek, zdaj, in na tisto, kar je dobro.
In se naučiti čuječnosti?
Da. Dihajmo, bodimo. Ne odločamo se za večnost. Mnogi so usmerjeni v prihodnost ali zataknjeni v preteklosti, ki so jo menda zavozili. Četudi bi bilo tako, je mimo. Zdaj je zdaj, sidrati se je treba v ta trenutek. Čuječnost pomeni, da v tem trenutku sprejemamo to, kar smo in kar doživljamo na telesni in duševni ravni. Sprejemanje sebe, zavedanje lastnih meja, brez zanikanja in samoobtoževanja - to vpliva na vzpostavljanje kakovostnih odnosov. Seveda z dobronamernimi ljudmi.	Foto: Osebni arhiv
28
V ZIBELKO POLOŽENA PESEM
Tone Gregore je prejemnik priznanja za življenjsko delo na kulturnem področju
»Petje je nekaj najlepšega«
»Anton Gregore je Frankolovo zaznamoval s svojim raznovrstnim delovanjem na področju kulture,« piše v obrazložitvi priznanja za življenjsko delo na kulturnem področju, ki mu ga je podelila Občina Vojnik. »Še zlasti ga vse življenje spremlja prepevanje v različnih oblikah in pevskih sestavih. Domača pesem mu je bila položena tako rekoč v zibelko, saj izhaja iz družine, kjer se je veliko in lepo pelo,« še piše v obrazložitvi.
BRANKOJERANKO
V pokoju je že dolga leta, pri čemer prosti čas posveča petju. Skoraj pol stoletja je že povezan s frankolovskim moškim pevskim zborom Antona Bezenška, tri desetletja poje v skupini Družina Gregorc ter od najstniških let v župnijskem pevskem zboru. Pred dvema letoma je končal pevsko pot v celjskem komornem moškem zboru, kjer je prepeval več kot četrt stoletja. V mlajših letih je dolga leta prepeval v Vokalnem kvartetu Frankolovčani, ki je bil znan po vsej Sloveniji. »Petje je zame konjiček. Vame se je vtisnilo tako globoko, da brez njega ne morem,« je povedal prejemnik priznanja za življenjsko delo. »To je nekaj najlepšega, s čimer se lahko človek s svojo osebnostjo izraža. Seveda moraš imeti petje rad,« je še dodal. To mu od nekdaj vzame veliko časa, za katerega mu ni bilo nikoli žal. Odkar je v pokoju, je po tej plati nekoliko lažje. Med tednom se vrstijo pevske vaje v različnih pevskih skupinah, ob koncih tedna so nastopi. Približno štirideset let je bil v skupinah tenorist, zadnjih dvajset let je baritonist.
Pevci, igralci
Pri Gregorčevih so bili izrazito pevska in tudi igralska družina. Oba starša sta pela v župnijskem zboru in kot igralca nastopala v fran-kolovskih igrah. Kadar se je Gregorčevo sorodstvo zbralo
na družinskih praznovanjih skupaj s strici in teto iz sosednjih vasi, so takoj zapeli. »Po glasovih so bili kar porazdeljeni - mama je bila odlična sopranistka, ata je bil basist, stric tenorist, teta je bila al-tistka. Zaslišalo se je lepo štiriglasno petje,« se z veseljem spominja Tone. Nato so se jim lahko s svojimi glasovi pridružili še drugi. Peli so tudi domači fantje, sosedi in prijatelji. »Ko sem se začel dejavneje ukvarjati s petjem, sem tako znal veliko pesmi že na pamet,« je povedal sogovornik. Gregorčevi starši so svoje otroke k petju posebej spodbujali. Tone je začel že kot šestnajstletnik prepevati na cerkvenem koru.
Zbrane je k petju vedno nagovorila Gregorčeva mama, ki je ob vsaki priložnosti po-pevala. Pesmi je redno zapisovala v zvezek, ki ga njeni otroci hranijo kot največji zaklad. Zapisala je približno sto pesmi, tudi manj znanih, kar nekaj je vojaških iz obdobja stare Avstrije. Takrat so fantje služili vojaški rok kar sedem let. Nekatere so dekleta vsa ta leta čakala, druge ne, saj so se med čakanjem celo že poročila. Vse to dogajanje je rodilo različne pesmi. Gre-gorčeva mama je uspela zapisati le njihova besedila, saj notnega zapisa ni poznala. Nekaj pesmi je tudi takšnih, ki so jih peli ob pokojnikih, in sicer po molitvi ob njih. V
Prejemnik priznanja za življenjsko delo Anton Gregorc je sodeloval v mladih letih tudi v frankolovski gledališki skupini. Igral je v več glavnih vlogah. Že kot 7-letni fantič je gazil po snegu pol ure daleč na gledališke vaje. Takrat je nastopil v igri Veriga v deški vlogi. Igralca sta bila že Tonetova starša, ki sta se kot dekle in fant spoznala prav med igranjem.
starih časih so ležali ves čas do pogreba doma. Tone nekaj takšnih pesmi še zna.
Gregorčevi so živeli, delali in peli na skromni kmetiji. »Mama je hodila na dnino. Doma smo imeli le toliko, da smo se lahko preživeli,« se spominja Tone. Oče je bil rokodelec, mizar, ki je hodil od hiše do hiše. Doma so imeli ponavadi le po eno kravo in po enega prašiča. Edino bogastvo Gregorčevih staršev je bilo njunih šest otrok, dekle in pet fantov, ki sta jih obogatila s pesmijo. Danes je polovica teh nekdanjih otrok že med pokojnimi. Živeli so v franko-lovskem zaselku Bezenškovo Bukovje, kjer se je rodil znameniti Anton Bezenšek, ki je med drugim oče bolgarske stenografije. Svet je majhen in pred nekaj leti se je zgodilo, da je Tone kot član frankolo-vskega zbora pel tam, kjer je Bezenšek v Bolgariji živel in delal. Gregorc je bil kar dvakrat v Plovdivu, kjer je Bezenšek poučeval, in v Sofiji. Frankolovski pevci so zapeli celo poslancem bolgarskega parlamenta, kjer je delal kot stenograf znameniti Slovenec.
Kvartet
Frankolovčani
Anton Gregorc je začel prepevati v zboru že kot osnovnošolec. Pozneje je bil celo pevec vojaškega ansambla, v katerega se je vključil med služenjem vojaškega roka v jugoslovanski vojski. »Leta 1964, ko sem se vrnil iz vojske, sem začel prepevati v moškem pevskem zboru Svoboda Celje. V tistem času smo tudi ustanovili kvartet Vasovalci,« se spominja začetkov. Na znameniti oddaji Pokaži, kaj znaš v ljubljanski Festivalni dvorani je kvartet osvojil prvo nagrado občinstva. Gre za oddajo RTV Ljubljana (današnja RTV Slovenija), ki sta jo prenašala tako radio kot televizija. Vasovalcem so se z njo odprla različna vrata in so sodelovali z narodnozabavni-mi ansambli. Ti so danes že del zgodovine te glasbene zvrsti. To so bili ansambli Ota Roma, Borisa Terglava in
Družinsko petje Gregorčevih. V današnji skupini Družina Gregorc je med člani sedemdeset let starostne razlike.
Anton Gregorc, prejemnik letošnjega priznanja Občine Vojnik za življenjsko delo na kulturnem področju
Slavka Štajnerja. S Terglavom so med drugim posneli »long play« gramofonsko ploščo, ki je bila izdana leta 1971. To so bili časi narodnozabavnih skupin, kot so bili na primer legendarni Beneški fantje in Dobri znanci.
Najbolj znana glasbena skupina, v kateri je kot pevec sodeloval Anton Gregorc, je bila Vokalni kvartet Franko-lovčani. Kvartet je sodeloval s celjskim Ansamblom Vikija Ašiča, s katerim je posnel kar dve »long play« gramofonski plošči. Večkrat so nastopali na števerjanskem in ptujskem festivalu, kjer so prejeli Or-fejevo zlato značko. Vokalni kvartet Frankolovčani je deloval kar četrt stoletja. »Skupino morajo povezovati ista miselnost, iste zamisli. To pomeni dobro začrtano pot,«
je komentiral Anton dolgo delovanje skupine. Kvartet Frankolovčani je posnel za RTV Ljubljana kar tri samostojne televizijske oddaje, tri samostojne glasbene kasete in šestdeset pesmi. Peli so ljudske, narodne, umetne in narodnozabavne. Velikokrat so nastopili tudi v Sarajevu in na festivalu narodnozabavne glasbe Jugoslavije v Srbiji. V sarajevski Ilidži so peli celo pred petindvajsettisočglavo množico. Frankolovski kvartet je nastopal tudi v zamejstvu Italije, Avstrije, Hrvaške in Madžarske in to predvsem kot gost priljubljene oddaje Koncert iz naših krajev, RTV Slovenija.
Pojoča družina
Dolgo tradicijo Gregorčeve-ga družinskega petja nadalju-
Pred dolgimi leti ... Pet pojočih Bratov Gregorc.
Tone Gregorc je bil dolga leta v izvršnem odboru Zveze kulturnih organizacij Celje ter kar nekaj časa predsednik frankolovskega prosvetnega društva »Antona Bezenška«. Danes je častni član društva. Bil je tudi predsednik in podpredsednik Krajevne skupnosti Frankolovo, svetnik Občine Vojnik ter pooblaščenec za sklepanje zakonskih zvez.
»Kulturno življenje Fran-kolovega je zelo bogato. V moški pevski zbor se vključujejo mladi člani,« je zadovoljen Tone Gregorc. »Naše kulturno življenje je bogato vsa leta, opažam, da tudi raste,« poudarja. V kraju pogreša gledališko skupino.
je skupina Družina Gregorc. Najprej se je imenovala Bratje Gregorc. Ustanovitev skupine v začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja je bila Tonetova zamisel, potem ko je po dolgih letih nehal delovati kvartet Frankolovčani. »Bratom sem predlagal, da se dobimo ter odidemo na nastop na prireditev družinskega petja v Andražu nad Polzelo,« se spominja Anton. Občinstvo je pet pojočih bratov takoj sprejelo. »Tako smo dobili polet. V maminih zapiskih je tudi dovolj pesmi,« je povedal ustanovitelj skupine, ki ohranja ljudsko pesem.
Po nekaj letih je bila izdana prva zgoščenka skupine, ki je postala sekstet. Anton je namreč povabil k družinskemu petju še bratovega sina, dobrega baritonista. Po prelomu tisočletja se je eden od bratov za vedno poslovil, drugi brat je zbolel. Toda v fran-kolovskem moškem pevskem zboru so takrat že prepevali sinovi bratov Gregorc ... Ti so postali člani preimenovane skupine, po novem Družine Gregorc, ki ima celo že osem članov. Med njimi so dva brata iz prvotne zasedbe, sinovi bratov in vnuki. Med člani je sedemdeset let starostne razlike. Skupina pripravlja trenutno že svojo četrto zgoščenko, največ nastopa na prireditvah družinskega petja. Žal kar nekaj mladih Slovencev takšna glasba ne zanima. »Glede naših fantov sem bil presenečen. Ti naše vaje celo težko pričakujejo,« je ponosen Tone Gregorc.
Foto: arhiv Občine Vojnik (foto: Matjaž Jambriško) in družinski arhiv
Ob prazniku občine z županjo Milenco Krajnc
Solidarnost, sodelovanje in
spoštovanje
Ljudje smo v odnosu do soljudi in narave postajali vedno bolj vzvišeni in naduti. »Ob pojavu koronadirusa vsi skupaj ugotavljamo, da moraimo biti bolj donižni. Hkrati prihajamo do zavedanja o velikem vomenu pozitivnih vrednot, na katere smo skoraj pozabili. Solidarnost, sodelovanje in medsebojno spoštovanje imajo zelo pomembno vlogo,« je v uvodu dejala županja Kozjega Milenca Krajnc.
SASKAT.OCVIRK
Kot je dejala sogovornica, je epidemija v nekaj dneO do temeljev zamajala ustaljen način življenja tuOi v naših ob-änah. Čez noč smo se znašli ss izrednih razmerah in zdi se, da bo tako ostalo še lep čas. »O podledicah za zdaj še ne? moremo govoriti, a bojim se, da bodo izjemno obeežne.«
Kako ste se v občini odzvali, so bile vo štabu civilne zaššitd d oslej kakšne posebnosii?
Ob razglasitvi epidemije omo šklicali krizni štaba ie štab CZ. Zbrali smta ckupi-no domačih proatovoljcev, članov prostovoljnih gasilskih društtv in Rdečega križa. Tako imamo skupaj 37 posameznikov, ki pomagajo pri oskrbi starejših občanov in ranljiviOskupin. Vbäna Kozje je kupila zaščitna sredstva; maske, rokavice, ažala in drugo ter poskrbela ca tople cbroke za medicin-zko osebje ve zdravstveni postaji. Med drugim smo olsča-nom razdelili že drugi padet cašžitnih mask, in sicer pet czn gosp odi nj t tvo.
Kako ocnnjujete preteklo sbdobje, katpre projekio veeja izpostaviti?
Na vseh področjih smo izvedli veliko dejavnosti. Morebitni investieorji v po-
slovno-obrtni coni bodo po sklepu občinskega sveta plačsli do 70 odslozkovnižji komunalniprispevek. Obno-sili smo cestne odseke Gub-no-Marof, Lesično-Pilšaanj in Osredek-Kerinov križ. V0 Lesičnem smo končaji gradnjo kanalizacijskega sistema za 150 populacijski. enot, hkrati smo vzpostaeili ža nalizacij ski sistem za op-iično in vodovodno omreP-je. Vnovem naselju Lesično smo kznčal i sanacijo obsežnega plazu ter obnovili kn-nahzacijski sistem ter lokalno zesto. V obuh šolnh smo obnpvili užilnioe, poslovno prostore in jilt računalniško opremili.V športnem paz-kžPodžrcha smo za potrebe shuütvenih Oejavnostizgra-dilš večnamenski kozolec. Z nakupom stare pojte v Zrgu Kozje bomo z razli-. nimi vsebinami oživnli prostor tn nsoeiclg^eieeirac^j s;leo in društveno življenje v kraju. üsostcvoljnemu gatilsoemu društvu L^ esilS no-Pilštanj--Zagorje smo prisjeevali za nakup avtocisterne, PGD Kozje ca za GVM-vozilo zv prevoz moštva. Prostote l ekarne smo energetsko ob nonüi. V sodelovanju z ZD Šmarje smo popolnoma oboovili zobozdravstveeo
Zlati grb podjetniku Francu Mlakarju
Najvišje priznanje občine bo prejel podjetnik Franc Mlakar, lastnik in direktor podjetja Termoglas. Srebrni grb so svetniki namenili kulturniku Francu Černelču.
Franc Mlakar je v štirih desetletjih pustil pečat v skupnosti kot uspešen podjetnik. Njegovo steklarsko podjetje Termoglas ima sedež v Boštanju, hkrati je direktor Podjetja vizij Mlakar s sedežem v Kozjem. Iz prvotne steklarske delavnice je svojo dejavnost razširil narazličnapodročja.Vzadnjemdesetletjutudi v gradbeništvo na področje ekološke, nizkoenergijske in pasivne gradnje. Francu Černelču so srebrni grb namenili kot vsestranskemu umetniku, likovniku in glasbeniku, pedagogu in tudi steklarju, ki je bil med drugim tudi pobudnik ustanovitve nacionalnega društva steklarjev. Bronasti grb bo prejelo podjetje Makop. Denarno nagrado so namenili Gobarskemu društvu Kozjansko in Tenis klubu Kozje.
StO
ambulanto, kupili nov zobni stroj, uredili vhod v postajo in čakalnico. Vsako leto si želimo več vlaganj v osnovno in dopolnilno infrastrukturo. V preteklem letu smo za investicije namenili milijon 791 tisoč evrov.
S koliko sredstvi razpolagate v tem letu in kateri so glavni naložbeni projekti?
V občinski upravi v sodelovanju s krajevnimi skupnostmi in drugimi udeleženci skrbno pripravljamo nabor vlaganj na različnih področjih. Letošnji proračun je težak 4,8 milijona evrov. Veliko pozornosti namenjamo razvoju turizma in promociji naših naravnih in kulturnih znamenitosti ter lokalnih ponudnikov. V zaključnem delu je projekt ureditve poenočitvenih kapacitet na gradu Podsreda, v cerPvi Marijo Sedem žalosti na GraZišču izvajamo restzvratorska dela, letos bomo začeli obnovljati tudi zvonih na cerkvi sv. Petra na Bučah. Obnoviti želimo nekaj cestnih povezav, zgraditi nadomeštni most pri Levstikovem mlinu, v naselju
Kozje urediti mehki jez na zeki Bistrici, energetsko obnoviti Kobijevo hišo, zgraditi vodovod Osrodek-Preska. V zdravstveni postaji bomo uredili ambulanto družinskega zdravnika in sobo za nujno m edicinsko pomoč. Prav tako bomo sredstva oamenili zaureditev učilnin in nakue opreme za šolo in vrtec. Z evropskimi sredstvi bomo uredili prostore nekdanje pošte za društveno in medgeneracijsko druženje.
Kako boste v teh posebnih razm erah obeležili občinski praznik?
Proznovunje občinskege praonika lčo letos drugačno, saj smo vajeni etevilnih dogodkov in prireditev, ki jih organizirajo naša prizadevna Uruštva. Vse načrtovane prireditve, otvoritvene slovesnosti ter osrednja slovesnost ob občinskem prazniku s podelituijo ori-znanj našim nagrajencem bodo prestavljene na čas, ko bodo druženja in praznovanja spet mogoča. Ne glede na to bomo v svojih mislih in srcih praznovali prazni praznik Občine Kozje in se veselili vsega lepega in dobrega, kar nam je namenilo minulo leto v okviru naše lokalne skupnosti. Foto: Andraž Purg - GrupA
Bo grad Podsreda oživila šele glasba?
Ko z j an ski park v grcdu Podsreda že uteoeuim vso-binam vsako leCo dodaja nove. Za prvomajske praznike naj bi zrata prvič odprle zparimajske tuv-stične nastanitve. Epidumija je nočino nečrtov zamrznila. Bodo gostje tradicionalnega aiasbenega poletja na gradi oe vrnili v ustaljen poletni ritem?
Rezpis za 26. zaporedni izobraževalni niz; glasbenih seminarjev so že objavili. Prvi se bo predvidoma začel 30. junija. Do konca avgusta se jih bo zvrstilo sedem. Da bi na gradu za prvomajske praznike že prenočili prve petične goste, v trenutnih razmerah ni mogoče pričakovati. Občina ureditev treh apartmajev in treh sob s skupno 16 ležišči sicer končuje. S tem bodo na območju Obsotelja in Kozjanskega nagovorili novo krog; gostor.
Tudi letos bodo na grodu, če bo glede na razmere mogoče, izredlO Grajskiživžav, Kuhno n a gradu in Eko Pesti-val. Med drugom načrtujejo akustični koncerC glasbene skupine MI2,Grajski žipžav pa bodo popestrili Čuki.
»Sodobno urejeni grajskimi apartmaji in sobe bodlo na-monjeni preokoem gostom, ki jih zanimajo izjemna kul-tusna dediščina, odmaknj e-nost od mestnih središč, mir in oeranjena narava. Lahko
bodo prisluhnili tišini, šele-stenjuliitja, ptičjemu petju, ter seveda okvsili izjemno kulinariko izpod pridnih rok naših pridelovalcev lokalno pridetane hrane,«« je dejala županja Mil enca Krajnc.
Grad Podsreda tako iz svoje protokolarne vloge, druvab-nega srediisče in doživljajske priložnosti svojo ponudbo širi tudi v nastanitveni turizem.
StO
Foto:arhiv KP
Lani je Grajski živžav na grad privabil staro in mlado.
30
NA PRAZNIČNEM OBISKU
Andreja in Peter Kozmus z najmlajšo čebelarko v družini. S čebelarstvom živita tudi sinova.	preseliti v panj med čebeljo družino.
Na obisku pri družini Kozmus na Pilštanju
V službi krilatih veleposlanic iz čebeljih panjev
Ko se človek vzpenja in spušča čez prevorski klanec, se najkasneje po desetem ovinku vpraša, kaj mu je bilo tega treba. A ko se levo in desno razkrijejo prelepi kozjanski razgledi in se pred njim odpre dolina proti Kozjemu, mu je jasno, zakaj se mnogi turisti v te kraje vračajo vedno znova. Na odcepu do starodavnega trškega jedra Pilštanj je tudi smerokaz za čebelarstvo Kozmus. Tu se kozjanska domačnost in gostoljubje stikata s svetovljanstvom posebne vrste.
SASKA T. OCVIRK
Znak treh čebelic na domačiji že nekaj let priča, da smo prišli na obisk k odličnemu ponudniku čebelarskega turizma. Združenje potrjenih čebelarskih turističnih ponudnikov je v Sloveniji dobilo zalet po Apimondii leta 2003. Takrat je Slovenijo obiskalo ogromno tujih gostov, ki so se vračali in želeli obiskati tudi kakšnega čebelarja. Kozmu-sovi so gostov vajeni, čeprav jih v teh dneh seveda nimajo. Ogled njihovega čebelarstva je sicer tudi del ponudbe Turističnega društva Pilštanj. V sezoni jih obišče do 15 avtobusov različnih skupin - od upokojencev, različnih društev, tujih turistov do čebelarjev in mladih navdušencev nad čebelarstvom. Gostitelj dr. Peter Kozmus je v Sloveniji verjetno eden najbolj poučenih ljudi glede vsega, kar zadeva čebele, pa naj gre za njihovo obnašanje v panjih ali zahteve v birokratskih
uredbah Slovenije, Evrope in celo širše. V organizacijo Api-mondie pri nas je bil vključen že kot študent oziroma mladi raziskovalec. »Na takratnem kongresu sem spoznal vodilne čebelarske znanstvenike, z mnogimi se srečujem še danes. Ta izkušnja je botrovala odločitvi, da sem študij nadaljeval na podiplomski stopnji in da me danes čebele spremljajo tudi na poklicni poti,« pravi sogovornik. A ljubezen do čebel se je rodila že veliko pred tem.
Štirje panji za šolo
Peter je doma iz Laškega. Pod Lisco je turistična kmetija, kjer njegova mama še danes peče legendarne svatovske pogače in druge krušne dobrote. »V mojo osnovno šolo v Rimskih Toplicah je prišel star čebelar. Ne spomnim se čisto dobro, kaj me je pritegnilo, ampak bil sem med tistimi, ki smo
»Čebelarstvo zahteva relativno veliko časa, a krepi telo in duha. Prinaša sprostitev in v določenih primerih tudi navdih za izzive, s katerimi se soočamo v življenju. Čeprav so me čebele v vseh letih
v	■•■	v« i	i	••a v	i	v«
že veliko naučile, se od njih še vedno učim, pogosto jih zaradi njihove organiziranosti in učinkovitosti preprosto občudujem,« pravi Peter Kozmus.
Peter s številnimi priznanji in knjigo Brez čebel ne bo življenja.
se vpisali v čebelarski krožek. Ob šoli smo skrbeli za majhen čebelnjak s štirimi čebeljimi družinami. Na državnem čebelarskem tekmovanju smo že prvo leto zasedli drugo mesto in to nam je res dalo polet,« se spominja sogovornik. Doma čebelarske tradicije pred tem niso imeli. In Petrov oče je lep čas mislil, da gre za kratkotrajno muho. A ker je fant vztrajal, sta med počitnicami proti koncu osnovne šole zgradila čebelnjak. Prve panje z družinami je Peter kupil od svojega mentorja. »Veliko kasneje, ko sem se preselil na Pilštanj, sem tudi sam organiziral čebelarski krožek v bližnji šoli. Na ta
način sem želel naslednjim generacijam povrniti nekaj tistega, česar sem bil sam deležen. Še vedno se s hvaležnostjo spominjam svojega prvega čebelarskega učitelja. Kdove, s čim bi se danes ukvarjal, če ga takrat ne bi srečal.«
Marljiv kot čebela
Peter Kozmus je zaposlen v Čebelarski zvezi Slovenije. Med drugim je predsednik sveta za čebelarstvo na kmetijskem ministrstvu in tudi podpredsednik mednarodne čebelarske organizacije Api-mondia. Bil je med tistimi, ki so se več kot tri leta močno trudili, da so do konca pripeljali projekt mednaro-
»Vesel sem, ko v domačem Kozjem vidim vedno več inovativnosti, ustvarjalnosti in podjetnosti med ljudmi. Mnogim lepo uspeva izkoristiti naravne danosti in tako so pozitiven zgled tudi za vse ostale.«
dnega dneva čebel. Na ta način se je Slovenija tudi uradno zapisala na zemljevid svetovnih čebelarskih velesil. V službi marljivih ambasadork naše domovine je Peter prepotoval velik del sveta. V tujini redno predava, se udeležuje raznih konferenc in strokovnih srečanj. V imenu slovenskih čebel je gostoval v Avstriji, Italiji, na Hrvaškem, v Srbiji, Bolgariji, Franciji, Belgiji, Indiji, na
Irskem, v Argentini, Ukrajini, Etiopiji, Savdski Arabiji, Združenih arabskih emira-tih, Južni Koreji in še kje. Kako mu uspe doma skrbeti še za sto čebeljih družin in biti vedno ustrežljiv gostitelj, ki se mu ne mudi, je posebna uganka. »Z leti sem se naučil zelo učinkovito razporejati svoj čas. Nisem eden tistih čebelarjev, ki v čebelnjaku preživijo ogromno časa. Vse naredim sis-
NA PRAZNIČNEM OBISKU
31
tematično in karseda hitro,« se nasmeje. »Sicer pa je tudi pomoč družine nadvse dragocena. Tako ali drugače mi ob večjih delih, kot so žiče-nje satnic, točenje medu ali selitev dveh prevoznih enot, pomaga cela družina,« še pojasni. Kot kaže, mu pri vsem skupaj uspeva ohranjati umirjenost, in očitno se tudi čebele nalezejo karakterja ter vzdušja svojega skrbnika. Kot se rad pohvali, so njegove čebele zelo mirne in nepopadljive.
Brez čebel ne bo
življenja
Po kmetijski šoli v Šentjurju se je Peter vpisal v program zootehnike na Biotehniški fakulteti v Ljubljani. Za svojo diplomo je prejel Prešernovo nagrado in se leta 2003 zaposlil na
»Vse, kar je lepo za oči, je slabo za čebele. Čebele le v divji naravi vso sezono najdejo vso potrebno hrano. Slovenija je na srečo še dovolj raznolika in s pesticidi še relativno malo obremenjena.«
Nacionalnem inštitutu za biologijo. Štiri leta kasneje je objavil svojo doktorsko disertacijo, v kateri se je posvetil genetski raznolikosti čmrljev v Sloveniji in drugod. Kmetijske vplive na razvoj čebeljih družin je preučeval tudi v svoji naslednji službi na Kmetijskem inštitutu Slovenije. Zadnjih šest let v Čebelarski zvezi Slovenije skrbi za rejsko čistost krajnske čebele v Sloveniji. Seznam znanstvenih in strokovnih prispevkov s področja čebelarstva je zelo dolg. Še posebej ponosen je
»Če bi zakon zahteval jasnejše opredeljeno poreklo medu, bi Slovenci pojedli več kakovostnega medu. Tako pa mnogi ne vedo, da napis mešanica iz EU in izven pomeni le majhen odstotek medu iz evropskih čebelnjakov.«
Andreja Kozmus se ukvarja tudi z apiterapijo. Hkrati poskrbi, da je okrog hiše vedno dovolj medovitih rastlin.
na knjigo Brez čebel ne bo življenja. V njej je zbral na desetine poljudnih člankov največjih svetovnih avtoritet, večinoma doktorjev znanosti s področja čebelarstva. Tako kot svoje znanje prenaša na množico slovenskih čebelarjev, ga tudi na svojo družino. »V Ljubljani sem spoznal ženo Andrejo in po spletu okoliščin sva si dom ustvarila pri njej doma na Pilštanju. V čebelarstvu zdaj sodeluje celotna družina, poleg žene in vseh treh otrok tudi tast in tašča.« Je pa čebelarjenje tudi zaradi globalnega segrevanja vedno zahtevnejše. »Čebelarska sezona je vsako leto krajša. Nič ne pomaga, če je april topel in cvetoč, takrat čebelje družine za polno nabiranje preprosto še niso razvite. Če v maju malenkost preveč piha, je paša ovirana. Vsak deževen dan pa
Novi tednik smo našli tudi v Kozmusovem čebelnjaku.
čebelam prav tako odnese vsaj dva dni medenja.«
Zeleni zaklad na
domačem pragu
Če bi se stvari obrnile nekoliko drugače, bi družina morda živela v Rimskih Toplicah, kjer sta narava in razgled prav tako lepa. A Kozjansko ima svoj čar, ki je Petru z leti zlezel pod kožo. »Rad sem del skupnosti, vesel sem, da živim tu, in kraju poskušam tudi kar povrniti.« Bil je predsednik Turističnega društva Pilštanj, poje v pevskem zboru, poskusil se je celo v tekmi za župana. »Vesel sem, ko vidim, kako se ti kraji razvijajo. Vedno več je posameznikov, ki znajo videti naše prednosti. Nima smisla stokati, da smo
daleč od prometnih povezav, od avtoceste in železnice. V zameno za to imamo neokrnjeno naravo in tišino, ki jo je danes mogoče prodajati. To bogastvo, ki se nam zdi samoumevno in nič posebnega, je za marsikatere tuje goste skoraj nepojmljiva redkost.«
Slovenija skupno premore kar 205 tisoč čebeljih družin, zanje skrbi 11.500 čebelarjev. Te številke nas uvrščajo v sam svetovni vrh čebelarskih narodov. A to še zdaleč ne pomeni, da Slovenci jemo najboljši med na svetu. V trgovinah namreč naravnega čebeljega medu skoraj ni več mogoče dobiti. »Še vedno nismo uspeli premagati lobistov, ki se upirajo bolj jasnemu označevanju medu na trgovskih
policah. V Sloveniji tako ločimo zgolj ekološki med in med. Slednji je v veliki meri uvožen z vzhoda in večinoma ponarejen.« Tako se na naših trgovskih policah mešanica fruktoznoglukoznega sirupa iz Azije, s Kitajske, iz Ukrajine ali Vietnama ter kančka medu iz evropskih čebelnjakov še vedno legalno imenuje med. Kot pravi Peter Kozmus, si slovenski čebelarji zelo prizadevajo to spremeniti po dobrih zgledih, ki jih že imajo na primer v sosednji Italiji. Trenutno se je še vedno najbolje spoprijateljiti s kakšnim čebelarjem v bližnji okolici. Ni je namreč sladkosti čez pravi domač slovenski med.
Foto: Andraž Purg -GrupA
Slovenski čebelarji najpogosteje pridelajo cvetlični, gozdni in kostanjev med. Včasih tudi lipovega, pri čemer akacijevemu pozeba prizanese le tu in tam.
Privoščite si domače dobrote.
Kruh in pekovski izdelki
Torte za vse priložnosti: krste, birme, poroke, obletnice...
www.pekarna-resnik.si
МЖ
Sladice in peciva (tudi večje količine)
Ostanite zdravi
Za naročilo pokličite na 03 809 0310 ali 040 528 840, E-pošta: info@pekarna-resnik.si, Kozje 85, Kozje
32
DOBRODELNO
Miran Ojsteršek je s svojim okusnim obrokom razveselil tudi policiste policijske postaje v Laškem. (Foto: SHERPA) Miran Ojsteršek, lastnik restavracije Oštirka, pri opravljanju svojega dobrega kuharskega dela. (Foto: SHERPA)
Znani gostinci Miran Ojsteršek, Marko Pavčnik in Stane Žilnik skupaj za dobro delo
Kuharska štafeta za obremenjene zdravstvene delavce
V prizadevanje za podporo zdravstvenim delavcem in predstavnikom ostalih dejavnosti, ki nosijo največje breme v spopadanju z epidemijo koronavirusa, so se vključili tudi vrhunski gostinci s Celjskega. Gre za nekakšno kuharsko štafeto, v kateri si znani slovenski gostinci, chefi, podajajo nominacije pri pripravi obrokov hrane za najbolj izpostavljene službe. V času, ko morajo imeti gostinci zaradi vladnih ukrepov restavracije zaprte, je to poleg občudovanja vredne geste tudi lepa priložnost, da dokažejo, da v tem času »trenirajo« in dodatno dokažejo svoje kulinarično mojstrstvo.
ROBERT GORJANC
Miran Ojsteršek, znan gostinec iz Laškega, ki ima ob celjski tržnici restavracijo Oštirka, je nominacijo prejel od kuharskega kolega, hrastniškega chefa Iztoka Gumzeja, ki je idejni vodja tega projekta. Miran je tako pripravil malico za delavce v Zdravstvenem domu Laško ter za laške policiste in aktiviste Rdečega križa. Miran Ojsteršek je nato kuharsko nominacijo predal dvema kolegoma, Marku Pavčniku in Stanetu Žilniku, ki sta s kosilom razveselila zdravstveno osebje v Splošni bolnišnici Celje in Zdravstvenem domu Celje, ter Alenki Pisanec iz
Hotunj pri Ponikvi, ki je s svojimi slaščicami obdarovala osebje zdravstvenega doma v Šmarju pri Jelšah. Ob tej akciji smo se pogovarjali z gostinci, ki so kuhali za zdravstveno osebje v Laškem in Celju.
»Razlog, da sodelujem, je preprost. Z veseljem sem se odzval povabilu, da po svojih močeh izkažemo spoštovanje do tistih, ki v tem težkem času nosijo največje breme spopadanja s korono-virusom,« je povedal Miran Ojsteršek. Zelo je bil vesel zadovoljstva in nasmejanih obrazov osebja zdravstvenega doma v Laškem, območne
enote Rdečega križa ter policijske postaje v Laškem, ko jim je pripeljal toplo malico. Hrano je skuhal doma, v glavnem iz domačih in sezonskih sestavin, kolikor jih že ponuja zgodnji pomladanski čas.
Marko Pavčnik, eden najbolj znanih slovenskih che-fov mlajše generacije, lastnik restavracije Pavus na gradu Tabor v Laškem in član prestižnega kluba JRE, je z velikim veseljem sprejel nominacijo, ki mu jo je namenil someščan Miran Ojsteršek. Marko je kosilo pripravil za zdravstvene delavce, ki zdravijo obolele s covidom-19 v Splošni bolnišnici Celje, in ga predal pred Urgentnim centrom Celje: »Gre za osebje, ki je trenutno najbolj na udaru, ima največ dela in je najbolj izpostavljeno, zato si zasluži pozornost. Če lahko kaj naredimo, je to, da jim kakšen dan malenkost polepšamo. Po drugi strani imamo gostinci kar precej časa, zato ga izkoristimo za to, da opravimo kakšno dobro delo,« je povedal Marko Pavčnik, ki je kosilo pripravil sam v restavraciji na gradu Tabor. Tudi z nekaj
velikonočnega pridiha in ker je bil veliki petek postni dan, se je odločil za vegetarijanski obrok, ki ga je delil tudi med del domačega zdravstvenega osebja v Laškem.
Drugi vrhunski gostinec, ki mu je Miran Ojsteršek v Celju predal nominacijo, je bil Stane Žilnik, lastnik gostilne in pivnice Stari pi-sker. »V našem lokalu smo bili zelo veseli, da se je naš kolega in sosed na tržnici Miran Ojsteršek spomnil na nas in nas povabil k sodelovanju pri tem častnem dejanju. V teh časih, ki jih preživljamo, razumemo naš prispevek kot malenkostno pozornost do osebja v zdravstvenem domu v Celju. To v teh težkih in nevarnih časih opravlja pomembno in častno vlogo,« je povedal. Dodal je, da so hrano, ker imajo restavracijo in kuhinjo v Celju zaprto, pripravili v Savinjski dolini pri njihovem skladišču na mobilnem roštilju in »smokerju«, ki ju uporabljajo za akcije priprave ulične hrane (street food). Za hrano je poskrbel kuhar Kristijan Povirk.
Kaj so skuhali?
Miran Ojsteršek
Pripravil je marinirano svinjsko ribico in ajdovo kašo s pečenimi doma izdelanimi italijanskimi testeninami, ri-žoto z divjimi zelišči (čemaž, koprive, divji hmelj, divji šparglji ...). Sladica je bila podobna tiramisuju, s kremo iz domače skute in kavnimi piškoti.
Marko Pavčnik
Lotil se je francoske zelenjavne pite quiche s krhkim testom, zraven je postregel pečeno svežo zelenjavo in omako z divjimi zelišči. Za sladico je izbral creme caramel z jagodami.
Stane Žilnik
S sodelavci iz svoje gostilne Stari pisker je pripravil kombinirano jed, in sicer divjega aljaškega lososa, pečenega na cedrovi deski. Kot drugo jed je pripravil svinjske zarebrnice, dimljene na topel način, oboje postreženo s skandinavsko in »barbecue« omako, solato in popečenim kruhom, za sladico je v sodelovanju z Ateljem Q ponudil nuteline kremne rezine.
Kuharska štafeta gre naprej
Oba gostinca sta že določila nove nominirance in tako se bo ta občudovanja vredna kulinarična akcija nadaljevala. Marko Pavčnik je nomini-ral Gašperja Puhana (Galerija Okusov, Novo Celje), Andreja Smogavca (Gostilna Grič, Slovenske Konjice), Uroša Štefeli-na (Vila Podvin). Stane Žilnik je nominacijo predal Pekarni Duhec iz Celja, Ateljeju Q in Pivovarni Green gold iz Šempetra v Savinjski dolini.
Znani gostinci, ki smo jih predstavili v tej reportaži, komaj čakajo, da bodo lahko spet odprli svoje restavracije in da se bodo njihovi sodelavci, ki so zdaj na prisilnem čakanju, lahko vrnili na delo in ponovno pripravljali jedi za goste. Kot zatrjujejo, bodo izpad težko nadoknadili, a najbolj pomembno je, da bodo lahko čimprej začeli delati to, kar najbolj obvladajo, potem pa bo že kako, saj imajo vsi zelo veliko izkušenj v svetu gostinstva.
Kristijan Povirk, kuhar v Gostilni Stari pisker v Celju s predstavnico Ateljeja Q (Foto: Andraž Purg - GrupA)
Miran Ojsteršek predaja obroke Vladu Marotu, sekretarju območnega združenja RK Laško-Radeče. (Foto: SHERPA)
DOBRODELNO
33
Zadovoljni obrazi osebja Zdravstvenega doma Laško (Foto: SHERPA)	Zdravstvenem domu Laško. (Foto SHERPA)
Marko Pavčnik, lastnik restavracije Pavus na gradu Tabor v Laškem (Foto: SHERPA) Marko Pavčnik predaja hrano osebju Splošne bolnišnice Celje, ki zdravi bolnike s covidom-19. (Foto: SHERPA)
Da se ti sline cedijo zaradi glavne jedi ...(Foto: SHERPA)	... in zaradi sladice. (Foto: SHERPA)	Novi pozdrav v »koronačasih«: Miran Ojsteršek in Vlado Marot (Foto: SHERPA)
Kristijan Povirk, kuhar v Gostilni Stari pisker, predaja kosilo osebju Zdravstvenega doma »Gasilska« kuharja Gostilne Stari pisker, Kristijana Povirka in Nene Pristolič, predstavnice Ateljeja Q, ki je podaril kremšnite, z osebjem Celje. (Foto: Andraž Purg - GrupA)	Zdravstvenega doma Celje. (Foto: Andraž Purg - GrupA)
34
DOBRODELNO
Projekt Osrednje knjižnice Celje postaja vseslovenski
Punčke (za)upanja za lepše dni v karanteni
»Že nekaj let smo v univerzi za tretje življenjsko obdobje (U30), ki deluje v okviru Osrednje knjižnice Celje, prejemali vabila, da bi se gospe, ki se ukvarjajo z ročnimi deli, pridružile Unicefovemu projektu Punčke iz cunj. Lani nam je uspelo oblikovati prijetno skupino dvanajstih žensk. Skupaj smo ustvarile 46 punčk. Zanje smo v knjižnici pripravili dobrodelno dražbo ob 25-letnici U30 in vse punčke so bile v enem dnevu posvojene,« je povedala Slavica Hrastnik, vodja univerze za tretje življenjsko obdobje v Osrednji knjižnici Celje, in dodala, da je s tem uresničila tudi svoj veliki cilj.
ROBERT GORJANC
Posvojitev pomeni, da nekdo za punčko daruje 20 evrov. Ko postane njen skrbnik, pridobi tudi osebno izkaznico punčke in hkrati tudi možnost, da naveže stik z njeno izdelovalko. Ves denar od posvojitve punčk so v U30 izročijo Unicefu. Ta ga nameni za pomoč otrokom - za pet cepljenj proti najpogosteje nalezljivim boleznimi.
V letošnjem šolskem letu je skupina izdelovalk punčk v okviru U30 nadaljevala delo. V času, ko je izbruhnila epidemija, so se v knjižnici domislili,
da bi skupino razširili in se s tem projektom tudi odzvali na aktualne razmere, v katerih živimo. »Tako smo na Face-booku ustanovili skupino, ki ima trenutno več kot 180 članic. Nadeli smo ji ime Punčke (za) upanja iz karantene, saj želimo s tem projektom nekoliko razbliniti ta tesnobni čas in prispevati nekaj pozitivne energije. Ustvarjanje punčk je projekt, ki lahko izvabi nasmeh na obraz tistemu, ki je z njimi obdarovan, in tistemu, ki jih izdeluje,« je namen širitve
»Življenje nas je postavilo v situacijo, ki je večina še živečih generacij ne pomni. Če verjamemo, da je strah najhujše zlo človeštva, potem v tem trenutku od vsega najbolj potrebujemo pogum in optimizem. Informacije iz različnih virov nas vlečejo vedno globlje v občutje tesnobe in nemoči, zato potrebujemo nekaj spodbudnega, nekaj, kar lahko osmisli nemoč čakanja, ki jo izkušamo v teh dneh. S sodelovanjem v projektu Punčke (za)upanja iz karantene lahko kar najbolj smiselno zapolnimo to žalostno obdobje. Ustvarjalnost nas bo povezala in spodbudila pozitivno razmišljanje,« so vseslovenskemu projektu Punčke (za)upanja iz karantene na pot zapisali v Osrednji knjižnici Celje.
in aktualne sporočilnosti projekta opisala Slavica Hrastnik.
Gre seveda tudi za širši namen v okviru sodelovanja z Unicefom in omenjenega dobrodelnega projekta za pomoč otrokom v državah v razvoju. »Žal epidemija koronavirusa povzroča številne žrtve, še vedno pa veliko ljudi po svetu umre tudi zaradi lakote in težkih življenjskih razmer. Ker smo tudi mi v stresnem obdobju, je dobro vedeti, da je komu še slabše in da lahko s temi punčkami tudi nekoliko pomagamo,« je še poudarila Slavica Hrastnik.
Ustvarjajo doma, izkušnje izmenjujejo v knjižnici
Članice skupine U30 punčke izdelujejo doma, dvakrat do trikrat mesečno se sestajajo v knjižnici, da izmenjajo izkušnje in prakse. »Lani nas je pri
Z izdelovanjem punčk nad strah in tesnobo
delu skupine, poleg koordina-torke projekta pri Unicefu Maje Mikuž obiskala Marija Feist, ki že dolga leta izdeluje punčke v okviru ljubljanske univerze za tretje življenjsko obdobje. Pomagala nam je s praktičnimi napotki in prikazala, kako se lotiti izdelave kroja, hrbtenice, polnila, kako prišiti lase ...«
Punčke so zelo raznolike, domišljija izdelovalk nima meja, čeprav imajo tudi nekaj skupnih značilnosti: punčka ne sme imeti gumbov, sponk ali sestavin, s katerimi bi se lahko poškodovali otroci, prav tako ne strupenih lepil. Izdelana mora
Polonca Bajc Napret, vodja odnosov z javnostmi in promocijo:
Projekt za medgeneracijsko
povezovanje
»V knjižnico ljudje ne prihajajo več samo po knjige, v njej preživljajo tudi prosti čas, se družijo. Njen pomen je velik v vsakdanjem življenju, saj omogoča tudi medgeneracijsko povezovanje in izobraževanje. S tem projektom želimo knjižnico še bolj promovirati, ne samo v svojem okolju, marveč tudi širše. Pro-
jekt Punčke (za)upanja iz karantene ima tudi dobrodelno noto. Ko bo prišel čas in se bomo v knjižnici lahko ponovno družili, ko bo knjižnica ponovno odprla vrata, bomo pripravili prodajno razstavo teh punčk in ves izkupiček namenili Unicefu za projekt cepljenja.«
Foto: SHERPA
1
V
biti iz naravnih materialov, da jo je mogoče oprati. Z izdelavo punčke je kar precej dela. »Ustvarjanja se lotevam nekoliko kampanjsko. Najprej punčki naredim telo, da je pokončna in kompaktna, primerno napolnjena in da udi ne mahajo naokrog, da ima glavo ustrezne velikosti. Potem sledi delo, ki mi je bolj v veselje - risanje obraza, izdelava oblekice, las, nekatere punčke so tudi obute in imajo klobučke.«
Sogovornica je še povedala, da za ustvarjanje punčk ni potrebno predznanje šiviljstva. »Ljubiteljsko seveda tudi kaj šivam, v teh dneh sem naredila tudi veliko zaščitnih mask, ampak ni pogoj, da si zelo vešč tega. Lani je ena gospa
ustvarjala punčke - čeprav doma nima niti šivalnega stroja, je na roke zašila tri punčke. Glavno je, da imaš voljo in veselje ter da je namen pravi.«
Vabljene vse
generacije
navdušencev
S širitvijo skupine, z ustanovitvijo posebne strani na FB ter s povabilom članom in obiskovalcem knjižnice, naj se pridružijo, so Punčke (za)upanja iz karantene postale vseslovenski projekt. »Tej skupini se lahko pridružijo vse generacije iz vse Slovenije, ni nobenih omejitev. Morda od trenutnih članic vse tudi tudi ne šivajo in jih je nekaj za moralno podporo,
kar je tudi zelo dragoceno,« je še dejala Slavica Hrastnik.
Za vse ustvarjalke Punčk (za) upanja iz karantene, za Osrednjo knjižnico Celje ter organizacijo Unicef Slovenija bo velik dogodek, ko bodo po epidemiji lahko v knjižnici pripravili dobrodelno prodajno razstavo. Takrat bo druga generacija punčk šla v posvojitev in Unicef bo pridobil nova sredstva za pomoč otrokom, ki potrebujejo cepljenje proti nalezljivim boleznim.
Zagotovo bo takrat Slavica Hrastnik od kakšne mimoidoče obiskovalke spet lahko slišala, kot lani, »da tako lepe razstave v knjižnici še niso imeli, kot je ta, na kateri se punčke smejijo skozi okno.«
Foto: SHERPA
Punčke, ki jih je ustvarila skupina Univerze za tretje življenjsko obdobje Osrednje knjižnice Celje so s svojim smehom z razstavnega okna knjižnice navdušile obiskovalce. (Foto: FB - OKC)
DOBRODELNO
35
FB-fotoutrinki
Ko prijazna Kati ponoči sprejme pet marsovčkov
Facebookova stran Punčke (za)upanja iz karantene, čeprav ni stara še niti mesec dni (ustanovljena je bila 24. marca), že prinaša zanimive zgodbe, nasvete in fotografije, ki so navdih za ustvarjanje novih punčk in za pridružitev skupini, ki ima vsak dan več članov.
»Ponoči je prišlo pet marsovčkov. Niso pojedli marmelade, ampak so utrujeni zaspali na fotelju. Seveda brez dokumentov, tako da niti imen ne vemo. Že izkušena Kati jih je prijazno sprejela in poslala v karanteno za najmanj 14 dni. Vmes jim bo skušala najti potrdilo o zemljanstvu in kakšno oblačilo, da bodo v začetku poletja nared za odhod v širni svet skupaj z drugimi punčkami.« Tako je Slavica Hrastnik spletla zgodbo o »teleščkih«, ki čakajo na svojo
oblačila.	Ob objavi te fotografije je
znan celjski literat Bojan Ek-selenski na FB komentiral: »To so kot duhovi marsovčkov.« Slavica Hrasnik je h komentarju zapisala: »Saj bo bolje, še posebej potem ko bodo dobili marsovske obleke in celo imena.« In Bojan Ekselenski je dodal: »Tako nastane zgodbica od marsovskega duhca do punčke za igro. Mogoče bom kaj spisal, če se mi bo porodila kakšna dovolj zabavna ideja.« Slavica Hrastnik je sklenila: »Sem želela predlagati nadaljevanje Drejčka ...«
Marija Feist iz Ljubljane, izdelovalka punčk z dolgoletno prakso, je lani obiskala celjsko skupino U30 v Osrednji knjižnici Celje skupaj s predstavnico Unicefa Slovenije in v živo prikazala, kako je treba narediti »telešček« punčk.
Nasvet Slavice Hrastnik za začetnike: »Tako izgleda hrbtenica za punčko - narejena je iz dveh do treh plasti tanke pene, približno 12 x 25 cm (od glave do trtice), ki jo tesno zvijemo in prevežemo s prejico. Na eni strani je ne ovijemo čisto do konca, peno malo zarežemo, da se razširi za popolnitev glave. Seveda punčko lahko napolnimo le s polnilom, vendar tudi ljudem pokončna hrbtenica dobro dene.« RG, foto: FB - Punčke (za) upanja iz karantene
Posvoji punčko in reši otroka
Punčka iz cunj je Unicefov projekt, ki je nastal po italijanskem vzoru, danes pa ga uspešno izvajajo v številnih evropskih državah (Finska, Francija, Češka, Romunija ...). V Sloveniji ga Unicefi izvaja od leta 2003.
Temeljni namen projekta je zbiranje sredstev za Unicefov program cepljenja otrok proti šestim nalezljivim otroškim boleznim (da-vica, ošpice, oslovski kašelj, otroška paraliza, tuberkuloza in tetanus) v državah v razvoju.
Punčka iz cunj je igrača, ki je znana v vseh kulturah sveta. V preteklosti je marsikomu v otroštvu delala družbo, danes predstavlja
otroka iz države v razvoju, ki ga je treba cepiti in potrebuje našo pomoč. Punčko posvojite tako, da donirate 20 evrov, kolikor stane cepljenje enega otroka proti šestim otroškim nalezljivim boleznim. Punčki tako zagotovite nov dom, otroku v državah v razvoju pa priložnost za zdravo življenje. Prav zato je nosilni slogan projekta Posvoji punčko in reši otroka.
Prostovoljci - srce projekta Punčka iz cunj
Z veliko truda in ustvarjalnosti izpod rok prostovoljk in prostovoljcev po vsej Sloveniji prihajajo edinstvene ročno izdelane punčke. V projekt se vključujejo vse generacije - od otrok, ki punčke ustvarjajo v vrtcih in šolah, do starejših. Zato ima projekt pomembno vlogo tudi pri povezovanju različnih generacij. Predvsem starejšim izdelovanje punčk predstavlja zanimiv in koristen način preživljanja prostega časa.
S projektom Punčka iz cunj v Unicefu spodbujajo tudi spletanje prijateljskih vezi med izdelovalci in posvojitelji punčk. Vsaka punčka ima osebno izkaznico in dopisnico s podatki izdelovalca. Posvojitelj s slednjo izdelovalcu punčke sporoči, kje je punčka našla nov dom.
Punčke iz cunj
rešujejo življenja
otrok
Kljub velikemu napredku na področju precepljenosti otrok približno 22,6 milijona otrok do enega leta še vedno ni cepljenih. To pomeni, da vsak peti otrok na svetu še vedno nima dostopa do cepljenja, zaradi česar je posebej izpostavljen prezgodnji smrti ali hudim posledicam za zdravje. Zaradi bolezni, ki bi jih lahko preprečili s cepljenjem, vsako leto umre približno 1,5 milijona otrok - trije vsako minuto. S projektom Punčka iz cunj so v Unicefu do konca leta 2018 omogočili cepljenje več kot 19 tisoč otrokom v državah v razvoju.
RG, foto: Unicef
Navodilo za izdelavo punčke (za)upanja iz karantene
NAVODILA ZA IZDELAVO PUNČKE IZ CUNJ:
O
m
l-mirlu «Mike* ћзкгса punčfes cfedi črta па гЈусргч pr apcq nje-narr-Qiagd. Punčka na| be visoLa "■sjvot Б4 cm tn г» гпап^ twt 413 cm.
jrenta spr&dn;i in sdnji dal tekaa, Puslrti orosfc nibavo ra
■J L Lira n i {Hj slits odprtino JA-B}, afeori ЧаШгс boste po mtinju obrnili talc in vraaviii pcüiilo.
—shke: rašife® na roäo aJi з bivalnim strup m
Obrnil« «k« Vstavite politiki, рокк>| ijlrdMi vnal in zapfite odprtino i strmini šs"vi.
Stadij iahke punčke-obtočnta. Mod&k- In barra i jhke ubsruLc pc- želji. Dcnnš!ji|a ne parna
^сп-Ч.п lahso obute» v vdre nt cc&hiIk ali tafci^ lz oi=ga.
Za late uporabne volno m p ariasomarnc тагрогвсгез pa glav: ^nšijeiu. lahko na redno 5i:p ai Шш
Zadn;G a рмтшгпопо dajanja je obrat. Nari»» oči, nos m usta igHfts crimen
Sivafla v bližin pregčraM rok ii"> rrag. zato da oaco gibljivi
KAJ POTREBUJEMO ZA IZDELAVO PUNČKE?
•	telo punčke: bombažna enobarvna tkanina (bela, roza, rjava za različne polti otrok po svetu)
•	podloga
•	polnilo (vata, fino mleti filc)
•	lasje punčke: volna ali rafija
•	obleka punčke: barvasto blago, čipke, vezenine, trakovi
•	obraz punčke: raznobarvna pisala ali barve za blago
Seveda naj vse začini dobra volja.
KAJ POTREBUJETE?
ZA I IDE J V-J TE JE ■boT^wiKi itaniro vgni'htftri i»b. H7S, -java laioftrt p-jr 'aziimasall olrah KI -pomiti,
ZA IZDELAVO 0ELEKE: • barvasto blago -čmi;, vuanimi ^r^oovi.
ZA12BEUVC Ht ■»bj"Viuw «Ino »rafljc
ZAUDEHVĐ 3EF4Z4. - različna paaiu piaälfl a bar^c m
bifgo ipnuQopnd n:jmralu I
?0MEMK4A DPOZOflitA	,
■.оџ »^«un'üiigLnHni iporv^ T/ ■■■< rlodaikov |ih lah№	(г^
Olren	<c uporaba lapil
m :x:upflnih euiyii
36
S KOLESOM PO SVETU
Anja Antolič in Barbara Marčič s kolesom po Južni Ameriki
Z Mavrične gore do skrivnostne Amazonke
Slovenci smo popotniški narod. Tako zelo, da je to v teh dneh presenetilo celo vladne uradnike. »Če bi ta trenutek odkrili čisto novo državo na koncu
sveta, bi zagotovo tam našli že kakšnega
Slovenca,« se je te dni pridušal eden od njih. Pogumni dekleti iz naših krajev, ki sta se s kolesi namenili po dolgem in počez prekolesariti Latinsko Ameriko, spremljamo že od začetka. Trenutno kljub negotovim razmeram ostajata na drugem koncu sveta.
Anja s Sv. Štefana in Barbara iz okolice Rač sta se na to življenjsko potovanje po dolgotrajnih pripravah odpravili konec oktobra 2018. Za njima je 17 mesecev in 12 tisoč kilometrov po najbolj slikovitih krajih našega planeta. Iz Ushuaie na skrajnem jugu Argentine sta se napotili proti severu. Vmes sta zaradi močnega patagonskega vetra za kratek čas pobegnili na jug Čila. »Tam sva kolesarili po najjužnejši cesti, imenovani Carretera Austral. Zaradi odmaknjenosti in neokrnjene narave je pokrajina res prečudovita in resnično dih jemajo-ča,« sta navdušeni popotnici. Tretja država na poti je bila Bolivija, kjer sta preživeli kar tri mesece. Po svoje je temu botrovala smola, ker sta staknili cel kup zdravstvenih težav, po drugi strani je to država,
ki popotnike tako ali drugače začara. »Obiskali sva največjo slano puščavo na svetu Salar de Uyuni, mesto Potosi, znano po ogromnih rudnikih, kolonialno mesto Sucre in vmes skočili še na zgodovinski krog po poti Che Guevare. Za konec sva se pred vstopom v Peru zapeljali še po tako imenovani Cesti smrti.« Ko smo njun spust po 70 kilometrov dolgi, strmi makadamski cesti ob neverjetnih prepadih spremljali na družbenih omrežjih, je od adrenalina še nam jemalo sapo.
V perujskih gorah
Konec avgusta 2019 sta prestopili državno mejo Peruja. »Zaradi varnosti so nama svetovali, naj ne kolesariva po obalnem pasu, zato sva se odločili, da bova celoten Peru prečkali po gorovju Andov. Kar je bilo vse prej kot mačji kašelj.« Vsak dan sta se s kolesi vzpenjali tudi do
S KOLESOM PO SVETU
37
pet tisoč metrov nadmorske višine in se potem spuščali za kilometer ali dva višinske razlike. »To naju je psihično in fizično precej izmučilo. A je bila nagrada tega vredna. Lahko sva se peljali po tako imenovani Bi-kepacking poti, imenovani po Peru Great Divide, kjer skoraj ni avtomobilov, še manj je turistov. Pogled na čudovite lagune je nepozaben.« Ob poti sta srečevali lame, alpake, gvanake in vikunje. Morda niste vedeli, toda tudi Južna Amerika ima svoje »kamele«. Življenje ljudi na štiri tisoč metrih nadmorske višine je za sodobnega potrošniško naravnanega Evropejca nepredstavljivo. Živijo v preprostih blatnih hišah s strehami, ki grozijo, da se bodo porušile, brez kopalnic ali resnih kuhinj.
V	hiši je običajno zgolj kotiček, kjer na tleh zakurijo in na žerjavico pristavijo lonec. O ogrevanju ni ne sluha ne duha, včasih niti o oknih ne. Domačini tako na glavi nosijo več pokrival, oblečeni pa so v vsa oblačila, ki jih premorejo. »A ker so takšnih razmer navajeni, se nihče ne pritožuje. Povsem drugače kot mi, ki imamo v resnici tako zelo udobno življenje. Videti so bili videti zadovoljni in delavni. Predvsem so bili do naju vedno zelo prijazni in vedno pripravljeni poklepetati.«
Peš v džunglo
Za kolesarjenje čez Peru sta potrebovali kar šest mesecev. Priložnosti, da bi enkrat v življenju stopili v čisto pravo džunglo, nista mogli zavrniti. In sta šli. To je za začetek pomenilo 13 ur neudobne vožnje v kombiju.
V	vasi Yurimaguas, kjer se cesta konča, sta se vkrcali na tovorno ladjo in po štirih dnevih sta se pripeljali do osrčja Amazonke, v Iquitos. »Vse skupaj je bilo z
ničemer primerljiva izkušnja, nekaj popolnoma drugačnega od vsega, kar sva kdaj doživeli. Na ladji smo spali na palubi pod nekakšno zasilno streho, in sicer vsak v svoji viseči mreži. Gneča je bila precejšnja.« Hrana je bila omejena na suh kruh in vodene ovsene kosmiči ali na riž z nezrelimi bananami in na kakšno kokoš. V mestu Iquitos so cene visoke, zračna vlažnost pa je še višja. Pri 97-odstotni vlagi bi človek najraje kar cel dan stal pod tušem. A vožnja po Amazonki in obisk Opičjega otoka sta spet doživetji, ki ju bosta ohranili za vse življenje. Otok je nekakšno prosto zavetišče in rehabilitacijski center za opice, ki jih policija rešuje pred nezakonitimi trgovci z živalmi. Ko sta ponovno sedli na kolesi, sta se vstopa v novo državo že res veselili. Ekvador ju je presenetil v vseh pogledih. Bolivija in Peru sta sicer šarmantni deželi z izjemno pokrajino, a kupi smeti ob cestah, tavajoči psi in najhujši vozniki, kar sta jih kdaj videli, pričajo, da gre še vedno za državi tretjega sveta. »Zato sva v Ekvadorju doživeli manjši kulturni šok.«
V kraljestvu
bananovcev in
ameriškega dolarja
»Spraševali sva se, če sva še vedno v Južni Ameriki. Okolje je bilo takoj bolj čisto, potepuških psov je bilo manj, ljudje so bili bolj umirjeni in manj vsiljivi,« se spominjata Anja in Barbara. A ko sta se v vročini spuščali na 400 metrov nadmorske višine, jima je bilo kmalu žal za gorsko svežino Peruja. Prednosti Ekvadorja so drugačne. V tej državi, ki je mimogrede glavna proizvajalka banan tudi za Evropo, ni minil dan, da jima kdo ne bi
podaril vsaj šopa rumenih sadežev. Kolesarjenje med ogromnimi nasadi bananovcev je bilo poseben užitek. Tudi v tej državi so dekletoma svetovali, naj se zaradi varnosti raje izogibata obalnega pasu. Tako sta ponovno krenili proti Andom. »Če sva prej mislili, da hujšega kot v Peruju ne bova doživeli, sva se zmotili. V Ekvadorju so klanci skoraj navpični in prvič se nama je dogajalo, da sva kolesi peš potiskali ob sebi, ker so bili vzponi tudi za najine
primer okužbe so zaznali na obali, odtlej je številka že krepko presegla tisoč potrjeno okuženih. »Bili sva ravno na poti do lagune Quilotoa, ko so nama delavci na cesti svetovali, naj se raje obrneva nazaj, če nočeva težav z indijansko skupnostjo. Ta je namreč dostop do lagune za vse turiste zaprla. Posledično so tudi načrti o kolesarjenju skozi nacionalni park Cotopaxi mimo vulkanov splavali po vodi. Še isti dan so namreč zaprli vse nacionalne
»Nikoli ne bova pozabili kolesarjenja po slani puščavi v Boliviji ali obiska parka Ischigualasto v Argentini, ki še najbolj spominja na Lunino površje. Pa tudi hude bolečine in ozeblost v perujskih gorah bodo za vedno ostale v najinem spominu,« se smejeta dekleti.
vsega hudega vajene noge prestrmi,« se smejeta sogovornici. Je pa Ekvador drug svet tudi s finančne plati. Tu kraljuje ameriški dolar in cene so bistveno višje kot v ostalih državah Latinske Amerike. Zato sta se kolesarki omejili na šotorjenje in pomoč dobrih ljudi iz kroga kolesarske aplikacije Warm-showers, ki popotnikom na kolesih tu in tam odprejo vrata domačega doma. Tako sta v Ekvadorju preživeli približno mesec dni. Po načrtih bi morali čez tri tedne prečkati mejo z zadnjo državo Južne Amerike, s Kolumbijo. A ju je na enem strmih klancev nič hudega sluteč dohitel koronavirus.
Ko zavlada korona
Da Ekvadorce nove razmere skrbijo, jima je bilo jasno, saj sta na cesti koga z zaščitno masko srečali, še preden je virus dosegel državo.« Prvi
parke v državi.« Odločiti sta se morali hitro. Po dveh urah napornega poganjanja v hrib sta se morali obrniti. Da status turistov ni več tako zaželen, sta čutili že nekaj dni, saj so ju domačini začeli gledati postrani. Legendarna avtocesta Panamericana, ki je sicer zelo nevarna in zelo prometna, je bila povsem prazna. »Brez težav sva se po njej podali do glavnega mesta Quita. Priznati morava, da je bilo kolesarjenje po prazni štiripasovnici precej nenavadno.« A nenavadno je postalo tudi vse drugo. Prenočišče oziroma dovoljenje za postavitev šotora sta dobili v hostlu, ki je trenutno bolj gradbišče kot urejeno bivališče. »Razmere so vse prej kot idealne, strop v sobi se ruši, tla razpadajo, na voljo imava zgolj osnovno kuhinjo, ki je precej nehigienska. Ampak tako pač je. Na potovanju
zadeve ne gredo vedno tako, kot si pričakoval, in trenutno sva veseli, da imava vsaj streho nad glavo in varen kraj za bivanje,« sta dekleti sporočili v vlogu na svojem omrežju.
Karantena v
milijonskem mestu
Mesto, ki šteje skoraj tri milijone prebivalcev, je pogoje karantene sprejelo zelo resno. Glede na to, da se nista odločili za evakuacijo domov, sta se novim razmeram prilagodili, kolikor je bilo mogoče. »Kolumbija je meje zaprla do 30. maja. Najin prihod v Quito je sicer privabil začudene poglede in tudi stanovanja za čas karantene ni bilo lahko dobiti, a se nama je nasmehnila sreča.« V trgovinah ju obravnavajo enako kot domačine, vsi skupaj pa so se že navadili, da ohranjajo primerno razdaljo. Čeprav je pri-
hodnost negotova, se počutita varno. V naslednjih dneh se bosta verjetno preselili v primernejše bivališče, kjer bosta počakali, da se stvari umirijo. V resnici je v ogromnem mestu zelo mirno že zdaj. Ulice so prazne, lokali in restavracije zaprti, odprta vrata ohranjajo zgolj bolnišnice, lekarne, bencinske črpalke in trgovine. Tudi Anja in Barbara sta se odločili čim bolj osamiti in počakati na boljše čase. »Da bova morali v Ekvadorju ostati dlje, je za naju čisto nepredviden in velik strošek. Če nama lahko priskočite na pomoč s prostovoljnim prispevkom, ki bo namenjen izključno najemu majhnega stanovanja v času krize, vam bova z drugega konca planeta neizmerno hvaležni,« svoj tokratni prispevek zaključujeta naši dekleti.
Foto: osebni arhiv
»Težko je ubesediti vsa drobna srečanja z domačini, ko si morda le za nekaj minut pridemo blizu in na nek poseben način ostanemo povezani za vedno.«
Anjo in Barbaro lahko spremljate na Facebook blogu '
ter Instagramu: The Bike Wanderers.
- '
38
PO VEČKULTURNEM MESTU
Prenovljeno mestno gledališče Subotice delno spominja na antični tempelj.
V Subotici je na skoraj vsakem koraku znamenita Zsolnayeva keramika. Pred Mestno hišo je postavljen Modri vodnjak.
Del ogromne subotiške Mestne hiše, vredne kakšnega velemesta ...
Prezrta lepota Subotice in Palićkega jezera
V vojvodinskem razkošju madžarske secesije
Subotica in njeno Palićko jezero sta zanimivi točki, kamor se Slovenci odpravimo zelo redko. Za Vojvodino velja, da je ravna, in tisto, kar je ravno, ljudi iz alpskega prostora manj privlači. Tudi v njeno prestolnico Novi Sad potujejo redki in še to predvsem na kakšen glasbeni festival. Poseben čar imata drugo največje vojvodinsko mesto Subotica ter bližnje Palićko jezero, ki ju odlikuje razkošje madžarske secesije.
BRANEJERANKO
Stavbe v Subotici in Paliću pričujejo, da so tam v starih časih živeli premožni ljudje, ki so si lahko privoščili arhitekturne igrice s secesijo. V Subotico se splača iti že zaradi njene veličastne Mestne hiše, dokončane tik pred razpadom Avstro-Ogrske, leta 1912. V
slogu madžarske secesije sta stavbo zasnovala arhitekta Komor in Jakab iz Budimpešte. Stavbo, ki je postavljena na glavnem trgu, odlikujejo različne prvine madžarske ljudske umetnosti. V drugem največjem mestu Vojvodine, v katerem živi sto tisoč prebi-
valcev, je še danes veliko madžarskega kulturnega vpliva. Največji del prebivalstva, eno tretjino, predstavljajo še vedno občani madžarske narodnosti, Srbov je tudi približno tretjina, Hrvatov in Bunjevcev skoraj petina ... Bunjevci so katoliška narodnostna skupina, ki se je priselila v Bačko pred več kot dvesto leti z območja Hrvaške. Del Bunjevcev se označuje, da je hrvaške narodnosti, drugi del to noče.
Častni občan Kiš
Osrednji subotiški trg, pred katerim stoji Mestna hiša, se imenuje Trg svobode. Pred ogromno stavbo, vredno ve-
lemesta, je park in v njem čudovita sinje modra fontana. Mestna hiša in fontana sta v slogu madžarske secesije.
Na robu trga je še ena veličastna zgradba, prenovljeno mestno gledališče, ki ima korenine v letu 1854. Stavba v klasicističnem slogu s šestimi ogromnimi korintskimi stebri glavne fasade spominja na antični tempelj. Na vrhu fasade je trijezični napis: Narodno pozorište, Nepszinhaz in Narodno kazalište. Predstave so v obeh najbolj uporabljanih jezikih Subotice, v srbščini in madžarščini. Blizu mestnega gledališča je še ena čudovita stavba, neobaročna Mestna
knjižnica. Subotica, po madžarsko Szabadka, je nasploh bogato kulturno središče. Ko smo pri knjižnici in knjigah, naj omenim, da ima v Subotici svoje korenine znameniti pisatelj Danilo Kiš. Leta 1935 se je tam rodil očetu Judu in materi Črnogorki. Šele lani, trideset let po pisateljevi smrti, mu je mesto podelilo priznanje častni občan.
Sinagoga,
mošeja ...
Arhitekturne lepote Subotice je nasploh v izobilju ... Neponovljiva je tudi lepota mestne sinagoge, še ene se-cesijske stavbe, obnovljene
Razkošna Raichlova palača pred subotiško železniško postajo. Arhitekta je njegova lastna palača drago stala v vsakem pogledu, saj je le štiri leta po njenem dokončanju bankrotiral.
predlani. V mestu je nekoč živelo šest tisoč Judov, danes jih je komaj dvesto. Med ho-lokavstom jih je veliko umrlo v taborišču Auschwitz, med njimi tudi oče pisatelja Danila Kiša. Stavba veličastne sinagoge z veliko kupolo in s štirimi manjšimi je delo istih arhitektov, kot je tudi Mestna hiša. Tako sinagogo kot druge kulturne spomenike Subotice krasijo umetniška dela znamenite madžarske keramike Zsolnay iz mesta Pecs. V mul-tikulturni Subotici je več starih katoliških in pravoslavnih cerkva. Med božjimi hrami je novost mošeja Muhadžir iz leta 2008, prva v Vojvodini. Krasita jo minaret in kupola.
Staro mestno jedro Subotice krasi še ena čudovita stavba, za marsikoga kar najlepša. To je palača Raichle, delo arhitekta Ferenca Raichla, ki jo je postavil za svoje družinsko domovanje ter delovni prostor. Razkošno secesijsko palačo krasijo Zsolnayeva keramika, steklo iz Murana, lesene rezbarije ... Stavbo je zgradil na območju pred mestno železniško postajo. Izjemna palača ga je drago stala v vsakem pogledu, saj je le štiri leta po njenem dokončanju bankrotiral. Dandanes domuje v palači Sodobna galerija Subotica, ki hrani dela likovnih umetnikov nekdanje Jugoslavije. Gre za dela, ki so nastala po drugi svetovni vojni.
Secesijsko jezero
Komaj osem kilometrov iz Subotice je še en secesijski biser, jezero Palić, na robu mesteca z istim imenom. V starih časih je vozil v Palić celo tramvaj, ki je prvič odpeljal leta 1897. Vozil je vse do leta 1972. Jezero je bilo namenjeno turizmu že v času Avstro-Ogrske, od takrat so ohranjene čudovite stavbe.
Palićko jezero obsega pet kvadratnih kilometrov in ima tri plaže. Po legendi je nastalo zaradi solz pastirja Pavla, ki je tam izgubil svojo čredo. Njegove solze naj bi dodatno povzročile, da je jezero slano. Po resnejši razlagi je pališki biser ostanek Panonskega morja. Ob tem biseru je turizem zacvetel že daljnega leta 1880, po dokončanju železniške proge med Budimpešto in Zemunom.
Danes je jezero privlačno tako za kopalce kot tudi za ljubitelje secesijske arhitekture. Po zamisli arhitektov je glavni vhod do jezera skozi vhodno poslopje, ob katerem stoji visok vodni stolp.
PO VEČKULTURNEM MESTU
39
Neobaročna subotiška Mestna knjižnica. V njej so seveda knjige najbolj znanega Subotičana, pisatelja Danila Kiša.
Ob tej stavbi iz leta 1912 je bilo dolga leta tramvajsko postajališče. V njenem hodniku je začetek dolge sprehajalne steze, ki je speljana vse do jezera. Na poti do njega je še en hodnik skozi secesijsko stavbo Velike terase. V bližini je postavljen Glasbeni paviljon, kjer so bili za nekdanjo gospodo vsak poletni dan promenadni koncerti. Ob obali vzbuja pozornost starinski spominski vodnjak s stihi madžarskega pesnika Kosztolanyija, rojenega v Su-botici. V Szabadki je preživel svojo mladost. Pot po obali jezera je polna presenečenj, lepih prizorov. Na zelenici so na primer postavljene ogromne Zsolnayeve keramične vaze v modri barvi, ki so bile v dolgih desetletjih že poškodovane. Ob jezeru je še veliko druge secesijske arhitekture, med njo stolp Ba-gojvar. Prav tako je ohranjen
Ženski štrand, to je pokrito leseno secesijsko kopališče, ki je postavljeno na vodi na lesenih pilotih. Postavljeno je bilo v časih, ko so morale biti ženske pred pogledi mimoidočih - po starih ma-nirah - povsem obvarovane. Nekdanje pališke secesijske vile danes delno služijo kot penzioni, med njimi Vila Luj-za. Na obdobje Jugoslavije po drugi svetovni vojni spominja privlačno Letno gledališče, ki je postavljeno na obrobju velikega parka. Njegova prva predstava leta 1950 je bila opera Prodana nevesta.
V Paliću in blizu njega je še veliko zanimivega. Blizu jezera je živalski in botanični vrt s številnimi živalmi z različnih celin. Sedem kilometrov od Palića je zaščiteni naravni rezervat Ludaško jezero, bogat z ribami in s pticami. Ludaš je med drugim pomemben kot postojanka ptic selivk.

Heoü eijicL
^Ђ&еа Süefei
$ Tories» Ste let



Med znanimi Sobotičani je tudi pisatelj in svetovni popotnik Tibor Sekelj. Poliglot madžarskega porekla je znal več kot trideset jezikov. Pisal je v srbskem, španskem jeziku in esperantu.
Še ena starinska stavba ob obali jezera Palić
, }
Kaj bo dobrega? Vabilo pred eno od subotiških restavracij v madžarskem jeziku.
Ena od vaz keramike Zsolnay, postavljena na nabrežju jezera Palić.
40
KAKO SMO ŽIVELI NEKOČ
Tako so bile nekoč opre mljene tudi naše trgovine



Џ^ЈтМ■ >, ХШ' "v s" ■ ■ < $ ■; ■' Jfi
ШШ^' i • al s $■■Z'* Шт
Stavba iz južne Gradiščanske, iz bližine našega Prek-murja, je bila zgrajena konec 18. stoletja. V muzej je bila prestavljena pred več kot petdesetimi leti.
V enem od desetih velikih evropskih muzejev na prostem
Iz starih za nove čase
Takšnega muzeja v Sloveniji še nimamo in to kljub temu, da bi lahko na enem mestu pokazali marsikaj. Avstrija je pokrajinsko nekoliko manj raznolika kot Slovenija, vendar je njena stavbna kulturna dediščina vredna vse pozornosti. Izjemna ljudska arhitekturna dediščina je javno predstavljena v Avstrijskem muzeju na prostem Stübing v bližnji okolici Gradca. Gre za enega od desetih velikih evropskih muzejev na prostem.
BRANEJERANKO
Muzeji na prostem na stari celini imajo razmeroma dolgo zgodovino. Skandinavci v marsičem prednjačijo in tako so tudi pri tem. Prvi Skansen je nastal leta 1891 v Stock-holmu, ko so želeli staro
ljudsko stavbarstvo v času industrializacije vsaj delno ohraniti. Tam je zbranih približno sto petdeset stavb iz različnih delov Švedske. Tri leta pozneje je bil podoben muzej odprt še v glavnem
mestu Norveške. Po švedskem in norveškem zgledu je nastal leta 1895 muzej na prostem v Prerovu nad La-bem na Češkem. Bil je prvi na območju srednje Evrope. Vsem tem so sledile podobne postavitve v Nemčiji, na Danskem in Poljskem ...
V Sloveniji imamo dandanes takšne muzeje med drugim pri samostanu Pleterje in v Zapricah pri Kamniku, na našem območju sta v Rogatcu in nad Lučami. V zamejstvu so podobni muzeji Staro selo v Kumrovcu, koroški muzej na prostem pri Gospe Sve-
ti nad Celovcem ter seveda veliki muzej v Stübingu pri Gradcu.
V	dolinici ob Muri
V	Stübingu pri Gradcu je torej prizorišče dolge zgodovine, kjer si številni obiskovalci ogledujejo, kako so živeli in delali naši predniki. Predstavljenih je približno sto stavb iz vseh avstrijskih pokrajin ter iz Južne Tirolske. S severno sosedo nas povezujejo tisočletne kulturne vezi, zato marsikaj v muzeju spominja na slovenske pokrajine. Kultura Gradiščanske je podobna
prekmurski, avstrijske Štajerske naši Štajerski, avstrijske Koroške naši Koroški in Gorenjski ... Na Predarlskem, Tirolskem, Salzburškem ter v Zgornji in Spodnji Avstriji, ki so severneje, je že marsikaj drugače.
Zamisel o postavitvi muzeja na prostem v okolici Gradca je nastala že v času cesarja Franca Jožefa, vendar ni bila uresničena. Muzej v Stübin-gu je bil ustanovljen šele leta 1961 ter odprt čez devet let. V dolinici ob reki Muri je na 65 hektarjih zemlje predstavljenih več kot pol tisočletja stavbarske zgodovine. Najstarejša stavba je iz leta 1452 ter najmlajša iz dvajsetega stoletja. Postavljeni so kmečke domačije, gospodarska
poslopja, mlini, gozdarske koče, golobnjak, kmečki vrtovi, šola, kapele, trgovina ... Muzej na prostem je odprt od začetka aprila do konca oktobra, trenutno je zaradi epidemije koronavirusa zaprt.
Ko je muzej odprt, se v njem vrstijo različne delavnice, rokodelski tečaji, posebni dnevi so namenjeni temu, da spoznavajo preteklost tudi najmlajši ... V muzeju z obiskovalci tako obrezujejo drevje, učijo se izdelovanja starinskih vrtnih ograj, pletejo, pečejo, izdelujejo lesen jedilni pribor ... Od lani je muzej v Stübingu del velikega Splošnega muzeja Joanneum, najstarejšega v Avstriji. Ta je bil ustanovljen pred dvesto leti.
KAKO SMO ŽIVELI NEKOČ
41
Lepota nekdanjega ljudskega stavbarstva
Poslopja z Južne Tirolske
" -
Tako so gradili pred dvema stoletjema in pol v širši okolici Linza.
Štajersko skorjevko, ki je bila namenjena gozdnim delavcem, dobro poznamo tudi v naših krajih.

42
AKCIJA
DEVETA SEZONA AKCIJE
Foto: Nataša Müller, oblikovanje: Andreja Balja
NAJ MATURANTKH m NAJ MATURANT
GLASUnd
^ d
cTV-

1 -Пг, Ф У
7. Marko Vrečer
8. Tilen Anderlič
9. Tim Vehovar
Nagradi za zmagovalca akcije:
eden bo dobil pametni
telefon podjetja Novatel, drugi Desetake Citycentra Celje v vrednosti 250 evrov. Za nagradi se bosta pomerila junija na javni prireditvi.
Koronavirus je pošteno posegel tudi v našo letošnjo akcijo Naj maturantka in naj maturant. Bralci ste lahko od februarja mesečno izbirali dekle in fanta, ki se bosta potego-
vala za laskavi naslov. Februarja sta zmagala Lana Grešak in Gašper Gobec, marca pa Maša Volavšek in Davor Završek.
Aprilski krog bi moral imeti vsaj 30 tekmovalcev,
Pravila glasovanja
Na enem kuponu, ki bo vsak mesec druge barve, lahko glasujete za enega maturanta ali za eno maturantko.
Pri glasovanju bomo upoštevali le originalne pravilno izpolnjene kupone, ki nam jih boste poslali po pošti ali prinesli osebno.
a glede na razmere ni tako. Objavimo lahko le devet kandidatov, ki so imeli maturantski ples še pred izbruhom pandemije. Vseh ostalih, ki so še želeli sodelovati, žal nismo mogli vključiti, saj sta odpadla zadnja dva maturantska plesa in nato je sledilo še zaprtje šol, tako da fotografiranje dijakov ni bilo izvedljivo.
Tudi za aprilske kandidate lahko glasujete enako kot ste za vse ostale,
Mesečni zmagovalci se bodo uvrstili v majski finalni del. Zmagovalca finala naj bi se junija pomerila na javni prireditvi, kjer bi bilo znano, kdo bo dobil pametni telefon, ki ga podarja podjetje Novatel iz Celja, in kdo Desetake Citycentra Celje v vrednosti 250 evrov. Prireditev je za
zdaj še »v zraku« in o podrobnostih vas bomo sproti obveščali.
Bralci lahko v vsaki številki s pomočjo kupona glasujete za enega od kandidatov, ki je predstavljen s portretno foto-
grafijo in s tisto v maturantski opravi. Tisti maturant in tista maturantka, ki bosta do konca posameznega meseca zbrala največ glasov, se bosta uvrstila v finalni krog tekmovanja.
Sto točk učiteljev
Razrednik ali učiteljski zbor lahko izbranemu kandidatu (le enemu!) iz posameznega maturantskega razreda dodelita dodatnih sto točk za njegovo učno in delovno uspešnost. Svojo odločitev nam morata sporočiti na elektronski naslov tednik@nt-rc.si.
Glasujem ZA maturanta/ko
številka
O
Podatki o glasovalcu:
Ime in priimek:
Naslov:
E-naslov:
Telefon:
Ali ste naročnik Novega tednika? DA NE
V akciji Naj maturantka in naj maturant so ta mesec na vrsti dijaki
■ SREDNJE ŠOLE ZA KEMIJO, ELEKTROTEHNIKO IN RAČUNALNIŠTVO ŠOLSKEGA CENTRA CELJE (SŠKER).
Za aprilske kandidate lahko glasujete do torka, 28. aprila, do 12. ure.
Ob koncu akcije bomo med vsemi, ki boste v prihodnjih mesecih glasovali za maturante, izžrebali prejemnika pametnega telefona podjetja Novatel!
1. Ana Slomšek K 4A SŠKER
2. Luka Zobec K 4A SŠKER
3. Luka Vovk E 4A SŠKER
novi tednik radio celie
Kupon pošljite na naslov Novi tednik, Prešernova ulica 19, 3000 Celje.
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
4. Denis Titovšek E 4B SŠKER
5. Jaka Bračič E 4B SŠKER
6. Saša Vratnik R 4A SŠKER
7. Marko Vrečer R 4A SŠKER
8. Tilen Anderlič R4BSŠKER
9. Tim Vehovar R4B SŠKER
ZA ČAS PO EPIDEMIJI
43
V poletnih dneh lahko z izletom do Koče na Travniku združite prijetno s koristnim
Borovničevi dnevi
Ko me je kolegica na nedeljsko jutro vrgla iz postelje, češ da gremo v hribe, sem uspela zamomljati, da kvečjemu na kakšno manj zahtevno pot, ker imam potem še veliko dela. »Te peljem na travnik,« je rekla in slišalo se je čisto prijazno, predvsem nenaporno. Na hitro sem v nahrbtnik vrgla nekaj malenkosti - še vetrovke nisem vzela. Saj gremo vendar samo na travnik!
TATJANA CVIRN
ifc.vi
:л■;	■ -. :■' ^ ШШк- «;'#» -Ч .
Шт ■ Шб
Hl HEPP^IH
■v:'.j ^HfT	'	ЈЈу J	V- " '*	-	■ цјЛЈПл
-j> Mi-i ' 'МШ^А■ ■ \
My :Г. A..--a 11 :Љ
Ženska pohodniško razpoložena trojica je kmalu sedela v avtu in zavila proti Zgornji Savinjski dolini. Malo me je sicer zaskrbelo, kje za vraga je tisti travnik. Ko smo prispele do Ljubnega ob Savinji, še ni bilo videti, da bomo kmalu na cilju. Zapeljale smo se skozi kraj in kmalu zatem pri tabli za Primož zavile levo ter nato navkreber po asfaltni cesti. Kar nekaj časa je trajalo vijuganje mimo lepo urejenih kmetij, kjer so na lesenih tablah zapisana njihova imena. Ko se je asfalt končal, je bilo tudi vožnje kmalu konec. Parkirati je bilo treba kar ob cesti -prostoru se menda reče Suha rampa, so nas kasneje podučili domačini. Levo navzgor nas je usmerila tabla, na kateri je pisalo, da je do Koče na Travniku še približno tričetrt ure hoje. Aha, to je torej ta travnik!
Raj za ljubitelje
borovnic
Lahka in prijetna ter dobro označena pot se je rahlo vzpenjala skozi gozd, ko smo nazadnje prispele na planjavo, kjer se je povsod, kamor je segal pogled, razprostiralo grmičevje borovnic. Toliko jih še svoj živi dan nisem videla. Pravi raj za ljubitelje teh gozdnih sadežev. Ker smo bile tam maja, so bili še povsem zeleni in drobni, verjetno pa bodo prav kmalu te planjave že bolj obljudene, saj jih bodo zasedli nabiralci okusnih vijoličnih sadežev.
Sicer pa tudi v tistih majskih dneh ni manjkalo obiskovalcev, saj so mnogi prišli peš iz Rastk, od koder je bil vsakoletni spominski pohod mimo partizanske bolnice do Koče na Travniku. To je

1 ... к.Жггј ■
Višina: 1.637 metrov (koča na 1548 metrih)
Zahtevnost: lahka označena pot
Čas hoje: 45 minut
Pot lahko podaljšamo:
Velika Raduha (4 ure)
Komen (ura in pol)
Smrekovec (dve uri in pol)
lovska koča na Robnikovi planini (40 minut)
koča na Loki (dve uri in pol)
koča na Smrekovcu (tri ure)
Travnik je izhodišče za mnoge daljše pohode.
pomenilo, da so se malo bolj potrudili kot me in da so kar nekaj ur grizli kolena, da so lahko nato uživali pred kočo, kjer so tisti dan ponujali čaj in golaž - prvega zastonj, drugega žal ne. Sicer pa je koča odprta vsak konec tedna vse do jeseni.
Še na stolp
Travnik resda ni bil čisto po mojih predstavah, je bila pa hoja po planjavi res prijetna, kot bi se sprehajal po preprogi. Koča stoji malo pod vrhom Velikega Travnika, med Smrekovcem in Raduho. Ime planine je zagotovo primerno, saj se travniki razprostirajo po vsej planoti, obdani z gozdovi. Zaradi višine več kot 1.500 metrov in oblačnega ter vetrovnega vremena se sicer ni dalo kaj veliko posedati na prostem - moja vetrovka
je namreč ostala doma. So se nam pa že cedile sline ob misli, da bi se čez čas prišli past med grmičke.
Od koče smo se lahko vzeli še malo višje in po nekaj minutah prišli do razglednega stolpa, od koder je lep pogled na vse okoliške hribe vse tja do Pece ali Ojstrice. Na stolpu informativne table pojasnjujejo nastanek Smrekovškega pogorja, katerega del je tudi Veliki Travnik, in rastline ter živali, ki jih tam lahko srečamo.
Tisti, ki pridejo na izlet za dlje časa, lahko pot nadaljujejo na Komen, Smrekovec ali Raduho. Me, ki smo si izbrale lahek in nenaporen izlet, smo se seveda vrnile proti avtu in nazaj v mestno sivino. Zagotovo bo še kdaj priložnost za ponovitev prijetnega izleta.
Foto: TP
Dan Bi j« S Jtm dofg andeiltm hrbet —J Smrekovcem in Velikim Trev-naravna vrednota državnega la. To je nnjvetjl vulkanski kompleks na mdezltnl podlagi v ijl in nahajaiitde nekaterih
------ In savarovanlh fasillnswh
vrat. Zafjjdi izoliranega območja so vrste malo fcevUtno zestopano m Mlololiko bolj ogrožane
Tabla, ki na razglednem stolpu opozarja na posebnost nastanka pogorja.
Z vrha stolpa je v lepem vremenu krasen razgled.
44
BRALCI POROČEVALCI
Rišimo fraktale, obarvajmo življenje
Vabimo vas, da skupaj z nami vstopite v fraktalni svet tisočerih barv in oblik. V stiku z linijami in barvami imamo priložnost spoznati sebe na najbolj preprost in naraven način. Kako? Z risanjem z zaprtimi očmi. Gre za izredno močno terapevtsko metodo (samo)pomoči z umetnostjo avtorice Rusinje Tanzilije Polujahtove, klinične psihologinje, ki jo razvija in dopolnjuje že skoraj 30 let. Izdelava fraktalne risbe je vsakomur dostopna, saj je zelo preprosta.
Inicialna fraktalna risba
Vsak dan večina izmed nas brezglavo hiti. Smo potrošniška družba, na trenutke brez občutka za sočloveka, za čas, za naravo in predvsem zase. Ljudje celega sveta smo se znašli v situaciji, v kateri nismo bili še nikoli prej. Iz dneva v dan postajamo prostorsko, socialno in materialno bolj ujeti. Nismo pričakovali takega šoka. Na trenutke se zdi, kot da so se ustavili čas in naša življenja. Pa vendar vemo, da temu ni tako. Zemlja se še vedno vrti okoli svoje osi, zvezde na nebu ponoči svetijo še močneje, veter preganja oblake po nebu kot čredo ovac, drevesa se veselijo novih zelenih oblačil, cvetovi zvonijo novi pomladi na poti.
Navedena dejstva nam omogočajo, da se ustavimo in ponovno najdemo stik s samim seboj. Le tako bomo lahko razumeli sebe in druge. Na ta način bomo iz situacije, v kateri smo se trenutno znašli, izšli drugačni, bolj pristni, bolj mi. In ravno pristnost je tista, ki nam omogoča močno povezavo z naravo, z univer-
zalno silo življenja, z zavestjo inteligence, ki nas je ustvarila.
Eden od načinov, kako lahko pridemo v močan stik s sabo in se ob tem tudi sprostimo, je risanje z zaprtimi očmi, kot ga učimo pri metodi fraktalne risbe. Zdaj, ko smo omejeni na bivanje doma, je lahko to krasna priložnost, da se nam pridružite.
Na kratko o metodi
fraktalne risbe
Metoda temelji na programih za razvoj možganov, terapiji z barvami in kvantno- informacijski medicini. Lahko ji rečemo tudi aktivna meditacija, saj ob risanju z zaprtimi očmi aktiviramo nezavedno, z barvanjem pa spodbudimo osredotočenost, ki nam pomaga vzpostaviti harmonijo in ravnovesje na vseh področjih življenja. S fraktalnimi risbami aktiviramo nevronske povezave v možganih in aktiviramo latentne potenciale, kar nas odpre popolnoma drugačnim izkušnjam, priložnostim in čustvom, kot smo jih bili
vajeni doživljati. Metoda je primerna tako za otroke kot odrasle. Avtorica metode je skozi dolgoletno raziskovalno delo ugotovila, da metoda zelo ugodno deluje na izboljšanje zdravja, povečanje vitalnosti, zmanjšanje notranjih konfliktov, uravnoteženost čustvenega stanja, povečanje psihofizične aktivnosti, odpravljanje anksioznosti in depresije, zmanjšanje stresa ter razvoj ustvarjalnega in intelektualnega potenciala.
Prakticirate jo lahko vedno in povsod, še posebej pa ko želite bolj polno, harmonično, srečno življenje, v želji po stiku s samim seboj, sprostiti nakopičena negativna čustva (jeza, strah, krivda, bolečina, žalost ...), se razbremeniti ob stresnih izkušnjah (ob ločitvi, bolezni, izgubi službe ali ljubljene osebe), ponovno poiskati življenjski smisel in najti razloge za radost, ko si prizadevate za večjo učinkovitost, samouresničevanje in
razvoj ustvarjalnih potencialov, okrepitev samozavesti, za samospoštovanje in ljubezen do sebe, za zmanjšanje tesnobnega razpoloženja in za izboljšanje medosebnih odnosov.
Sobotni dogodek s pomočjo FB
K risanju fraktalnih risb lahko pristopite preko naše FB-strani z naslovom: Rišimo fraktale - obarvajmo življenje. Na tej strani so že navedeni
osnovni napotki o risanju fraktalnih risb. Natančna navodila za risanje fraktalnih risb bodo objavljena ob posameznih FB--dogodkih. Vsak teden bomo razkrili malo več skrivnosti metode in vas podprli na poti novih spoznanj samega sebe. Pripravljamo tematske sklope, s katerimi bomo lahko poleg sebe močno podprli tudi svoje najbližje, prijatelje in sorodnike. Prepričani smo, da boste pozitivno presenečeni, ko boste zagledali svoje risbe, izdelane z zaprtimi očmi, in ob tem spoznali, da spregledamo šele takrat, ko zapremo oči.
Naš prvi FB-dogodek bo v soboto, 18. aprila, ob 18. uri. Vse, kar morate narediti, je, da všečkate našo stran Rišimo fraktale - obarvajmo življenje, in se na dogodek prijavite z klikom na gumb »pridem«. Vstopnine ni. Po dogodku pa nam lahko na naš elektronski naslov pošljete fotografijo risbe, ki ste jo ustvarili v času prvega dogodka.
Naj nas barve povežejo skupaj še močneje, da bomo lažje in hitreje kljubovali vsem nevšečnostim življenja.
Fraktalke: Neva Pevec, Sabina Korošec Zavšek, Lidija Smolar, Jasna Veber Zazula, Samira Lah, Manja Koren Kodele, Deja Muck
V	težkih trenutkih spoznaš, kdo je v resnici človek
V	tem mesecu, odkar nas »duši pritisk stanja koronavirusa«, so številni posamezniki, humanitarna društva, humanitarni klubi, podjetja ... pokazali, da jim ni vseeno za ljudi. Mnogi so preobremenjeni z delom, opravljajo zelo pomembne naloge, da lahko življenje dokaj normalno poteka. Nekateri so takorekoč čez noč ostali brez toplih obrokov, nimajo IKT-opreme, ki je glavni pogoj v času izobraževanja na daljavo ... Za veliko podrobnosti, stisk, težav, ki se odvijajo v družinah, niti ne vemo, da obstajajo. In zagotovo obstajajo.
Za nas, ki lahko delamo in ustvarjamo tudi v teh sicer zelo zahtevnih in napornih pogojih, je pomembno, da se zavedamo dveh najbolj ranljivih skupin: to so otroci in starejši ljudje. V tednih pred velikonočnimi prazniki so v Celju združili moči številni posamezniki in humanitarni klubi ter pripravili zelo uporabne pakete za družine, v katerih je nekaj najpomembnejših dobrot, ki ne smejo manjkati - vsaj na velikonočni mizi.
Tako je Lions klub Keleia Celje z lepimi velikonočnimi paketi razveselil družine z več otroki, in sicer iz vseh desetih celjskih osnovnih šol, celjskih vrtcev, presegel mejne okvire občine ter razveselil tudi otroke v občinah Šentjur in Žalec ... in veliko družin tudi s pomočjo Karitas. Z velikonočnimi paketi, v katerih so se znašle tudi igrače za otroke, smo razveselili več kot 370 družin in s tem več kot 750 otrok. Številka, ki veliko pove in je vredna, da jo poznamo.
Druga zelo pomembna akcija pripada Lions klubu Mozaik Celje, ki prav tako neumorno deluje v prid ljudem v stiski. Članice ženskega kluba Mozaik Celje so v teh dneh razveselile družine s celjskih osnovnih šol, ki jim pripravljajo tople obroke v OŠ Lava. Tako so družine prejele vrednostne bone v višini tisoč evrov, ki so jih pripravile članice kluba. Na ta način bodo družine lahko v trgovini Hofer kupile tudi kakšen priboljšek svojim otrokom.
Člani Rotary kluba Celje so s pomočjo Karitas s paketi higienskih pripomočkov ter prehranskimi izdelki obdarili starejše ljudi. V nadaljevanju so z Interact klubom Celje kupili pet prenosnih računalnikov, ki jih bodo prejeli učenci celjskih osnovnih šol, da se bodo lažje izobraževali na daljavo.
Verjamemo, da bodo vse predstavljene akcije opogumile še koga, da bo priskočil na pomoč, saj je izjemno pomembno, da pomagamo tistim, ki pomoč potrebujejo, in takrat, ko je situacija težka. In v vseh teh primerih res velja reklo: »Kdor hitro da, dvakrat da.«
Ravnatelji celjskih osnovnih šol in ravnateljice celjskih vrtcev se vsem humanitarnim klubom v mestu Celju iskreno zahvaljujejo za dobre roke, veliko srce in pozitivno energijo v imenu vseh otrok in družin, ki smo jim tudi na ta način vsaj malce polepšali praznične dni. Predvsem greje občutek, da nismo pozabili na družine, ki že v normalnih okoliščinah težko shajajo, v tej situaciji pa še težje.	MARIJANA KOLENKO
Šolski video v podporo in zahvalo
Ostani doma se imenuje video, ki so ga učenci pripravili v okviru Šolskega parlamenta Osnovne šole Vojnik in si ga je mogoče ogledati na spletnem portalu YouTu-be, kjer ima že več kot pet tisoč ogledov. Nastal je pod vodstvom Simone Šarlah, ki je mentorica šolskega parlamenta.
»Šolski parlament je celo šolsko leto zelo dejaven. Ob začetku karantene smo se aktivno lotili pozivanja učencev k doslednem upoštevanju ukrepov ob epidemiji covid-19. Delovali smo predvsem preko socialnih omrežij. V tretjem tednu karantene pa smo se odločili, da naredimo še nekaj več. K sodelovanju smo povabili učence naše šole, nekdanje učence, učitelje, pa tudi ostale občane naše občine (tudi vodjo civilne zaščite Arnolda Ledla, priznanega zobozdravnika Raida Wahibija in
župana Branka Petreta). Prav vsi so se z veseljem odzvali. Sodelovalo je več kot 40 ljudi,« povezam izvedbo Šarlahova.
Vsak od njih je pripravil delček vi-dea, ki so ga nato »zlepili« v zanimiv mozaik. Glavno sporočilo projekta je zahvala vsem, ki delajo v teh težkih časih, da lahko država kolikor toliko normalno deluje. »Poskušali smo zajeti vse skupine ljudi, tudi tiste, ki so pogosto prezrti in imamo občutek, da je njihovo delo samo po sebi umevno. Hoteli smo jim sporočiti, da smo jim hvaležni za njihov prispevek k družbi in izraziti naše spoštovanje do njih in njihovega dela,« pravi mentorica.
Besedilo je napisala sama, vsak pa je posnel svoj del videoposnetka. Sodelujoči v njem »predajajo« list papirja z napisom naslednjemu v posnetku, kar je zahtevalo kar nekaj
organizacije, pogovorov na video-konferencah in socialnih omrežjih ter poskusnega snemanja. Ko so dorekli pravila in spisali scenarij, je vsak od udeležencev posnel svoj del in učenec Matic Preložnik je vse skupaj zmontiral v smiselno celoto in dodal glasbo. »Na koncu smo posneli naš aplavz v znak spoštovanja in hvaležnosti in pozvali tudi vse ostale, naj upoštevajo ukrepe in opozorila.«
Od začetka snemanja do končnega izdelka so minili trije dnevi. Po objavi na portalu YouTube se je začela intenzivna delitev videoposnetka, saj učenci želijo, da posnetek doseže čim večje število ljudi. »Vsi sodelujoči so izkazali veliko mero srčnosti, iznajdljivosti in ustvarjalnosti, za kar se jim iskreno zahvaljujem,« zaključuje Simona Šarlah.
TC
Izdelek, ki so ga pripravili učenci OŠ Vojnik, je na ogled na tej povezavi: https://www.youtube.com/watch?v=0H9iskyM3gU
BRALCI POROČEVALCI
45
Prva številka dijaškega časopisa Koronko
#OSTANIZDRAV
DOLGČAS DOMA? NIČ ZANIMIVEGA ZA BRATI? PREBERI MENE!
LETO IZDAJE ZQ20
Naslovnica spletnega časopisa Ekonomske šole Celje
Ustvarjalci kriznega časopisa s pomenljivim naslovom Koronko so dijaki učnih podjetij Ekonomske šole Celje pod taktirko glavne urednice Ane Mari Vajde, dijakinje 3.a programa Ekonomski tehnik, in mentoric Suzane Suholežnik in Andreje Tanšek. Koronavirus in z njim povezani ukrepi delovne vneme dijakov in profesorjev niso zamajali. Nasprotno, delajo še bolj zavzeto. Ravno sedanje razmere so razlog za rojstvo kriznega časopisa Koronko. Prepričani so, da to ni zadnja številka časopisa. Začel se je v kriznih razmerah, nadaljeval se bo tudi, ko se bodo vrnili v šolo in na svoja delovna mesta.
Glavna urednica Koronka Ana Mari Vajde je prvo številko pospremila z naslednjimi besedami: »Mentorici pravita, da sem ustvarjalna, zanesljiva in da se ne ustrašim nobene naloge. Poklicali sta me in vprašali, ali bi bila pripravljena spraviti v življenje prvi, krizni in najaktualnejši časopis, ki bo rezultat skupnega dela vseh učnih podjetij v naši šoli.
Nalogo sem sprejela z velikim navdušenjem, brez omahovanja. Skupaj smo izbrale ime najaktualnejšega časopisa tega leta, povezanega s temo tega časa - koronavirusom oz. covi-dom-19, virusnim obolenjem, ki nam je vzelo svobodo, in ga poimenovale Koronko.
Preberite naš časopis, preverite, ali naš slogan drži. Spoznajte poslovne zgodbe učnih podjetij v naši šoli, ki tudi v času karantene delajo s polno paro. V želji po odzivu v čim večjem številu vas vabim, da pozorno preberete nagradni izziv »Zaščitna naska Diy« v duhu dobrodelne note. Najdete ga na strani 14. Zamotite se lahko tudi z reševanjem nagradne križanke. Zelo bomo veseli povratnih informacij: pozitivnih ali negativnih kritik in predlogov za nove vsebine ter seveda vaših prispevkov. Pošljite jih na elektronski naslov vajde.anamari@gmail. com. Prepričana sem, da to ni zadnja številka internega časopisa naše šole. Pomagajte nam oblikovati naslednje.«
SS, AT
Urednica Ana Mari Vajde
Koronka najdete na spletni strani Ekonomske šole Celje: http://srednja-escelje.splet.arnes.si/2020/04/02/izsla-pr-va-stevilka-kriznega-casopisa-koronko/.
Štorklji prileteli na Ljubečno
V petek, 3. aprila, ob 10. uri je v svoj dom na Ljubečni priletel štrk, ki so ga domačini že težko pričakovali. Že teden pred tem je v gnezdo priletela letošnja prva štorklja, vendar so po nekaj urah krajani ugotovili, da to ni »ljube-čanska« štorklja. Vzela si je samo malo odmora za počitek pred nadaljevanjem poti proti severu.
S klopotanjem sta se razveselila drug drugega.
Krajani so že bili v skrbeh, kaj je z njihovimi štorkljami. Nekateri so že ugotavljali, da so ostale v karanteni in da bodo letos priletele kasneje ali sploh ne. Toda petek jim je prinesel vesele trenutke. Kot blisk se je razširila vest, da je priletel. V koronavirusne skrbi je »prihod« štrka prinesel vsaj nekaj veselja in upanja, da bo kmalu življenje v normalnem tiru. Po prihodu si je štrk vzel malo časa za počitek, začel urejati gnezdo in preveril okoliš, ki bo njemu in družini omogočal dovolj prehrane. Kaže, da je vse zadovoljivo, saj je ostal in čakal, kdaj bo priletela še soproga. Dočakal jo je v nedeljo zvečer. Ob 18. uri je priletela in pozdravila sta se s klopota-njem. A kmalu zatem je priletela še ena - malo prepira in štrk je naredil red. Drugo, ki je priletela kasneje, je pregnal in se vrnil v gnezdo k štorklji, ki je čakala na razplet. Izmenjala sta si nekaj pogledov in skupaj odletela na bližnji travnik. Kot pravi kavalir jo je povabil na večerjo. Zgodba o življenju se začenja.
Želimo si, da bi bilo tako tudi med vsemi tistimi krajani, ki prijazno sobivajo z njimi in uživajo v njihovem bivanju na Ljubečni. Žal se krajani, sosedje teh ptic, letos zaradi pandemije koronavirusa ne bodo srečali pod gnezdom, imajo pa že rešitev v duhu časa. Ob določenem trenutku bodo vsak na svojem domu nazdravili srečnemu prihodu in uspešnemu valjenju štorkelj. Fotografije in želje si bodo izmenjali kar po elektronski pošti. Tudi na ta način bodo inovativno pokazali, da so jim štorklje drage in dobrodošle, saj jim prinašajo optimizem in zagotovilo, da so še vedno skupaj, čeprav vsak v svojem domu.
MILAN BRECL, foto: Vesna Brecl
Vsakega dne brez okužbe z virusom smo posebej veseli
Vsakega dne, ko v Pegazovem domu nimamo potrjene okužbe z virusom, smo posebej veseli. In do danes, ko pišemo ta prispevek, je še vedno tako. Naj tako tudi ostane. Kljub temu smo vsi zaposleni malo pod stresom, kajti zavedamo se, kakšne posledice lahko virus pomeni za naše stanovalce. S preventivnimi ukrepi skušamo narediti vse, kar je v naši moči, vendar glede na način širjenja virusa stoodstotne varnosti ne moremo zagotoviti.
V takšnih razmerah je vsaka dobra misel dobrodošla, prav tako vsako dobro dejanje. Eno od teh je odločitev podjetja Kozmetike Afrodita, ki je vsem našim zaposlenim podarilo paket, v katerem so se znašli uporabni izdelki - krema za roke, krema za noge, gel za tuširanje in milo za roke. Iskrena hvala.
Tudi naši stanovalci imajo spremenjen ritem življenja - brez obiskov svojcev, brez sprehodov po Rogaški Slatini, obiskov trgovine ... Ta primanjkljaj poskušamo nadomestiti na različne načine. Nekatere zaposlene so poleg svojega dela postale tudi frizerke.
14. obletnico doma smo v začetku aprila praznovali situaciji primerno. Imeli smo slavnostno kosilo, pri katerem smo nazdravili v ta namen, zatem smo individualno stanovalcem razdelili glasilo Pegazov utrip. Dejavnosti, kot je nordijska hoja, so po hodnikih doma in po zunanji terasi, blagoslov butar smo na cvetno nedeljo
spremljali na TV-zaslonu in podoben je bil blagoslov velikonočnih jedi. Stanovalci se z našo pomočjo množično poslužujejo vide-oklicev, s pomočjo katerih slišijo in vidijo svoje drage. Individualno delovno terapijo in fizioterapijo izvajamo v povečanem obsegu, dejavnosti v skupinah pa potekajo po ustaljenem urniku.
Stanovalci so povedali, kaj je pozitivnega v tem času.
Sonja: »Zdaj ko letala in avti ne vozijo, je zrak veliko boljši.«
Katarina: »Družine so doma in lepo preživljajo čas.«
Marija: »To je šola za cel svet, spet bodo ljudje začeli obdelovati zemljo.«
Vera: »Ne gremo v trgovine in k frizerju ... Privarčevali bomo.«
Stevo: »S sorodniki smo se povezali z vi-deoklici. Zdaj smo kot na Brionih, le da ni vode okoli.«
Ob 7. aprilu, svetovnem dnevu zdravja je Blagoje Padjan sostanovalcem predstavil nekaj vaj za krepitev zdravja. Dneve si naredimo preprosto lepe.
Hvala vsem svojcem in stanovalcem za razumevanje. S skupnimi močmi bomo zmogli.
Kristina Kampuš, direktorica Mateja Fidler, delovna terapevtka
46
RAZVEDRILO
^ Slišal sem, da lahko zaradi osamljenosti v karanteni znoriš.
Sem se o tem menil s tovsterjem in mikrovalovno, pa sta oba enakega mnenja... ^ Z mešalcem ne govorim, ker vse #	po svoje obrne.
<

Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili.
Oven
Tehtni ca Km
Šale je poslal Nande Jakopič iz Laškega.
Zaradi virusa
Štefan zaradi zaprtih gostiln ne more na pijačo. Vsak dan da zato v hranilnik 4 evre. Danes je dal kar 20 evrov, ker je dal za »rundo«.
Pri spovedi
»Gospod župnik, danes zjutraj sem stala več kot pol ure pred ogledalom in se gle-
dala, kako sem lepa. Ali je to greh?«
Župnik: »Greh ni, je pa velika zmota.«
Zadnja večerja
Pri verouku so razmišljali, katera ženska bi lahko bila zraven pri zadnji Kristusovi večerji, pa se oglasi Mihec in pravi: »Natakarica!«
Šolanje doma
Otroci so zdaj čisto obupani. Nadomestna učiteljica pije in preklinja in jim kakšno vzgojno primaže. Pritožiti pa se nimajo komu, saj ona spi z novim ravnateljem!
Če me boste poleti videli v bikiniju in bom izgledala takole, se brigajte zase.
Spremenjen počitniški načrt
Pralni stroj sprejme samo še trenirke in pižame. Sem dala noter par kavbojk, pa se mi je izpisalo: »Ostani doma!«
Zdaj smo tako kot mafijci v hišnem priporu. Oni z milijoni, mi z makaroni.
Jaz sem pač bila v karanteni, kjer je bilo v kuhinji polno hrane.
Karantena
Ljudem se res meša v karanteni. Sosed mi je pozvonil ob enih zjutraj. Halo, ob enih zjutraj! Sem se tako ustrašil, da mi je skoraj vrtalni stroj padel iz rok.
Pričakovali boste bistveno več, vendar svojega razočaranja ne boste pokazali. Svojih napak ne boste prepoznali in še vedno boste delovali po starem. Spremenite sistem, pa bo vse drugače. Ne izgubljajte potrpežljivosti, saj ste komaj na pol poti. Najboljše se zgodi vedno spontano, zato se prepustite okoliščinam. Vleklo vas bo k novim dogodivščinam naproti.
Bik

Lev

Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani
Astrologinja Gordana.
Ukvarjali se boste z vprašanji materialnega značaja in kar ne boste mogli preklopiti na bolj prijetne plati življenja. Kar ustrašili se boste čustev, ki vas bodo preplavila z vso močjo. Ne branite se, sprejmite vse, kar prihaja do vas. Za analize in dodatna razmišljanja pustite času čas. Ugotavljali boste, da ste drugim veliko bolj všeč, če se ne postavljate v ozadje.
škorpijon
Razlogov, da bi pritiskali na druge, nimate. Razmislite o svojih pravih motivih. Morda je pred vami prava pustolovščina, če boste upoštevali predlog. Ugotavljali boste, da so bile vaše odločitve v preteklosti pravilne. Tudi če ste določene poteze težko naredili, je bilo prav, da ste stvari postavili na svoje mesto. Odleglo vam bo, saj boste ustvarili tisto, kar ste pogrešali.
Čeprav menite, da ravnate v skladu z lastnim prepričanjem, si lahko premislite. Razmislite o pravih vzrokih takšnega vedenja. Ne ustavljajte se tik pred zdajci. Zelo zgovorni boste, odprti, pripravljeni prisluhniti tudi drugim. Nastali zaplet boste uspeli uspešno rešiti, kar vam bo dalo novega elana. Zavedajte se, da pogumni ljudje niso vedno tudi najglasnejši.
Dvojčka
Še vedno ne boste imeli vseh potrebnih informacij, zato ne prehitevajte dogodkov. Nekaj pa lahko naredite tudi brez tega! Veliko boste razmišljali in prav je, da si vzamete dovolj časa zase. Misli vam bodo uhajale na vse strani in težko boste dosegli potrebno koncentracijo za delo. Notranjega glasu, ki vam ves čas šepeta, kaj morate storiti, ne smete več ignorirati.
Rak
Strel ec
Življenje boste doživljali kot barvni film, v vsej njegovi slikovitosti. Ugotavljali boste, da so vaši dvomi preteklost. Tudi če vam ne bo jasno, se boste z zaupanjem prepustili dogodkom. Niste tako optimistični, kot bi si želeli, a lahko se zanesete, da ste dovolj močni, da boste kos vsemu, kar vam prinašajo prihodnji dnevi. Svoje mnenje boste izrazili zelo čustveno.
Kozorog
Hoteli boste imeti glavno besedo in zabavno bo videti način, kako se boste tega lotili. Zelo dobro boste znali uveljaviti svoje želje in uspevalo vam bo brez truda. Dovolj časa si boste vzeli za premislek, prav nič ne boste naredili prehitro. Včasih je res težko biti zadovoljen, če imaš malo, vendar vam bo tokrat tudi to dovolj. Del dneva boste preživeli drugače, kot ste pričakovali.
Prednost boste dali tistemu ali tisti, ki vam že nekaj časa ne gre iz glave. Če boste čakali, da drugi opazijo vaše odlike, se boste načakali. Nase boste znali opozoriti v pravem trenutku. Nekdo bo od vas pričakoval več spontanosti, vendar mu ne boste ustregli. Zelo živahni in podjetni boste in z največjo lahkoto vam bo uspelo prepričati sebe in druge, da je ni stvari, ki ji ne bi bili kos.
Vodnar
Neka oseba vam bo zelo prirasla k srcu in veliko boste razmišljali o njej, pripravljeni ji boste nameniti tudi dovolj časa. Vaša plemenita narava bo prišla do polnega izraza. Nekdo bo razumel in spoštoval vašo željo po zasebnosti. Ne boste se odpravili tja, kamor vodi pot, šli boste tja, kjer poti sploh ni in pustili za seboj pravo sled. Želeli si boste več sprostitve, zabave in lepih pogledov.
Nekaj vam bo dalo novo upanje, mogoče bo to sprva piš, vendar kasneje pravi vihar. Prav nič ne boste spregledali, saj vam vaša čustvena izpolnitev pomeni v tem trenutku vse. Včasih je bolje, da ostanete samo pri besedah in se dejanjem odpoveste. Nič hudega, upanje je vedno tisto, ki umre zadnje. Ne imejte slabe vesti, če več časa kot ponavadi namenjate sebi.
Ribi
Devica
S partnerjem boste hoteli preživeti več časa in ni razloga, da to tudi ne storite. V zraku bo romantična energija. Tisto, kar ste pripravljeni storiti za druge, je neprecenljivo. Deležni boste zahvale, ob kateri vam bo toplo pri srcu. Tudi če vam ni povsem jasno, kaj čutite, teh občutkov ne potlačite v podzavest. Iz rok lahko izpustite tisto, za kar veste, da vam tako ali tako že polzi iz njih.
Ne obremenjujte se z očitkom, da potrebujete več discipline. Vaše ideje mogoče res niso v skladu z ostalimi, so pa vaše in originalne. Izpeljite vse do konca. Ker se trenutno počutite zelo udobno v svoji koži, se ne boste dali prestaviti. Mar ni čudovito storiti tisto, za kar so vam drugi govorili, da je nemogoče in da ne boste zmogli? Zabavali se boste ob misli na reakcije, ki jih boste deležni.
HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES.
Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265, 090 64 30 in na Facebookovi strani Dolores Astro.
RAZVEDRILO
47
Nagradna križanka
RIŽAM E IZMENJAVA & MNENJ V иелм E RAZGOVORU
IZNAJDLJIV, DOJEMLJIV
GRAD PRI PODČETRTKU
RAZTEGLJIV TRAK
23
NEMŠKI TEDNIK
DERIVATI AMONIJAKA
THOMAS JEFFERSON
ZNAMKA NEMŠKIH GOSPODINJSKIH APARATOV
JE
SEZNAM PREJEMNIKOV POŠTE
SINTETIČNO VLAKNO
PISATELJ JANČAR
PROGA, ČRTA (NAR.)
BREZBARVNI PLIN NEPRIJETNEGA VONJA
GOSPOD (ANG.)
NASPROTNO OD PASIVA
OSEBA IZ VISOŠKE KRONIKE UMET. PRESOJEVALEC
VRSTA
DRŽAVA V TELEKOMU- SAŠA AFRIKI NIKACIJSKE TABAKOVIĆ POVEZAVE
SPREJEM-
NICA PRITRJENA PRIPRAVA ZA IGRANJE
KDOR UPRAVLJA GARAŽE
LEDENA DOBA
ROMUL IN ... VELIKANI, ORJAKI (EKSPR.)
24
PREDMET, KI PONAZARJA OBJEKTV ZMANJŠANEM MERILU
13
STROKOVNJAK ZA ANATOMIJO ERIKA VOUK
12
20
NARODNA: KOLKOR KAPLJIC, TOLKO ...
POSNEMA GLAS MURNA
JUŽNOAM. ZAJEC
MEDNARODNA OZNAKA ESTONIJE
PREBIVALEC AMANA
IZUMRLI ORJAŠKI PLAZILEC
JAPONSKI REŽISER KUROSAWA
KRAJ NA KOPRSKEM
19
SPRAVITI V RED
KDOR KAJ URAVNA
16
PRITRJEN Z VRVJO
KOSTNI LOK NAD OČESOM
DEJAVNOST VARUHOV
18
GLASBENA OZNAKA ZA KREPKO
PODAJATI UČNO SNOV ZMANJŠANJE
ŠTEVILA ŠTUDENTOV
15
TV-VODITE-LJICA KULJAJ KDOR IMA PREDPISANO PREHRANO
ITALIJANSKI POMORŠČAK VESPUCCI
17
DOVOLJENA ZAČASNA PREKINITEV DELA
UPORNIKI
SLOVENSKI HUMORIST GAŠPERIČ
DODATEK K POGODBI
ŽELEZOVA ZLITINA ... KOT KUHAN RAK
MANJŠA, TANJŠA CEV
POVRŠINA, OBMOČJE
IRSKI IGRALEC NEESON
CIRKUŠKI HUMORIST
RIMSKI BOG LJUBEZNI
Povsod z vami
DRŽAVA FI-DELA CAS-TRA (ORIG.)
VTEM TRENUTKU
KANADSKA PEVKA DION
MAJHNA OSA
KATOLIŠKI REDOVNIK
RIBONUK-UDAREC S LEINSKA KIS-CEPINOM LINA (ANG.)
V LED DRŽAVA __V DRŽAVI
SANITETNI 10 MATERIAL ZVONE AGREŽ
IZRAELSKA LUKA
OBČUTEK TELESNEGA UGODJA
IRIDIJ NAJVIŠJA IZOBRAŽEVALNA USTANOVA
22
CHRISTOPHER ATKINS
TRAVA DRUGE KOŠNJE
CIVILNI OBLASTNIK V FEVDALNI TURČIJI
ENAKE . PTIČI SKUP LETIJO
MAJHEN CVET
GLAVNO MESTO TURČIJE
14
SUDOKU 409
				8		4	3	
	9			7		8		
	7		3					
2					1		6	
7				5	6		8	
1					7			
			6					5
	1	3	4					
6		8	7	1				4
SUDOKU100
			3	6	4			
						5	7	
8	9	2						
3		4				6		
							2	8
	5		9	2	6			
9	6				3			
			7		1		3	
						2	1	4
REŠITEV SUDOKU 408
REŠITEV SUDOKU 99
9	6	4	5	7	3	2	1	8
7	2	3	6	1	8	4	9	5
8	5	1	4	9	2	6	7	3
3	7	5	2	8	4	1	6	9
2	8	6	9	5	1	7	3	4
4	1	9	3	6	7	8	5	2
5	9	2	7	4	6	3	8	1
1	4	7	8	3	5	9	2	6
6	3	8	1	2	9	5	4	7
2	3	8	4	5	6	1	7	9
7	1	5	2	3	9	8	6	4
9	4	6	8	1	7	5	2	3
5	2	7	3	9	4	6	8	1
3	9	1	6	2	8	7	4	5
8	6	4	5	7	1	9	3	2
4	5	9	7	8	2	3	1	6
1	8	2	9	6	3	4	5	7
6	7	3	1	4	5	2	9	8
2
3
4
6
5
JUNAK FORD
ZA LASE
21
7
8
VZDEVEK
9
OČKA
11
novi tednik
VM|/IQ? 2 (ЛЛШОј /
Ime in priimek: Naslov:
Obkrožite: a) sem naročnik
Telefon:
b) občasni bralec Novega tednika
Nagradni razpis
1.	nagrada: knjiga dr. Dražigosta Pokorna: S prehrano do zdravja
2.	nagrada: knjiga Monografija o Edvardu Kocbeku
3.	nagrada: knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice
1	2	3	4	5	6	7	8
9	10	11	12	13	14	15	16
17	18	19	20	21	22	23	24
S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si.
Podpis:
Upoštevali bomo samo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo.
90,6 95,1 95,9 100,3
io cehe
Vedno i mm j!
Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 21. aprila.
Geslo iz številke 15: Maske in rokavice so nujne.
Izid žrebanja
Nagrado, knjigo Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice in platneno vrečko NT&RC, bodo prejeli: Urška Šušterič iz Dramelj, Peter Jeršič iz Šentjurja in Branko Očko iz Laškega.
Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti.
	Od sedaj se lahko na svoje
	najljubše revije ČAS ZA in 3K tudi
	NAROČITE
	in prejmete DARILO -
	knjigo v vrednosti 16,90 eur
m	fh^^^^^A več na: www.trik.si
48
ŽIVLJENJE V ČASU PANDEMIJE
Gospa, boste venček iz mačic?
»Z masko sva opremljena, zdaj pa lahko brezskrbno nakupujeva.«
V glavnem z maskami, raznoterimi kot pisanice
Celjska velikonočna tržnica malo drugače
Sobota je tisti dan v tednu, ko v središču knežjega mesta res vlada živahen utrip. Razlika med običajnim delovnim dnem in sobotnim dopoldnevom, ko se mnogi prebivalci Celja odpravijo po nakupih na tržnico ali kavico, je namreč očitna.
ROBERT GORJANC
V času koronovirusa je to razmerje podobno, le da v povsem drugih razsežnostih. Med tednom namreč celjske ulice v mestnem jedru bolj ali manj samevajo, tudi na tržnici ni prav živahnega običajnega nakupovalnega utripa. A na velikonočno soboto je bilo vendarle nekoliko drugače, naš fotoreporter je zabeležil mnogo večji vrvež kot ob običajnih »ko-ronavirusnih« dneh, tako med ponudniki kot kupci. Kar je seveda razumljivo, saj je šlo za velikonoč-
no soboto, dan pred pomembnim praznikom, ki ga zaznamujemo tudi z dela prostim velikonočnim ponedeljkom. Čeprav smo ta prosti dan v času, ko nas večina dela doma, občutili drugače, je vendarle bil praznični dan. Zato je bil sobotni obisk celjske tržnice, ki zaradi ponudbe prehrambenih izdelkov še vedno lahko posluje, nadvse dobrodošel za nakup dobrin, ki jih je treba imeti doma, da praznik mine v dobri kulinarični ponudbi in prijetnem vzdušju. A
ni šlo le za ponudbo okusne sezonske in druge hrane, marveč tudi svežega cvetja, ki v naše domove prinese vonj po pomladi in nekaj optimističnega razpoloženja. Kar v teh zahtevnih in zapletenih časih, v katerih živimo, še kako potrebujemo.
Podoba celjske tržnice pred praznikom velike noči je bila seveda drugačna kot v preteklih letih. Le kdo bi si lani upal pomisliti, da bo čez leto na tržnici nakupoval ali prodajal z zaščitno
masko in rokavicami? A realnost je zdaj takšna, kot je, in misel, da bo tako tudi prihodnje leto ali še kakšno leto ksneje, ni za nikogar več čudna. Živimo v novi realnosti. Kupoprodajni praznični vrvež na celjski tržnici je imel tudi svojevrstno barvitost, za kar so poskrbele raznotere maske, s katerimi je bila opremljena večina obiskovalcev in prodajalcev tržnice, ki jih je z objektivom ujel naš fotoreporter.
Foto: Andraž Purg - GrupA
Nekaj sveže solate bo tudi za praznike zelo dobrodošle.
Varnostna razdalja
Domiselnost tudi pri podobi mask ne pozna meja.
Sveža redkvica, prava hrana za ta čas
»Saj z masko je res malo teže vonjati, ampak zagotovo šopek diši po pomladni svežini.«