C C. Postale. Escc ogni mfcoledi e venerdi — 25 marzo 1927 Posamezna Itevilke 2.5 stottnk Izhaja vsako sredo in petek zjutraj. Stane za celo leto 15 L. * pol leta 8 » » četrt lets 4 » Za inozemstvo celo leto Ur 40. •V* navočila brez do/ voxlane naročnine s<; ne moremo ozireti. Odgovorni urednik: Polde Kemperle. St. 24 V Gorici, v petek 25. marcti 1927. Leto X. Nefrankirana pisma so n« sprejemajo. Oglas! se računujo po dogo* voru in se plačajo v neprej. List izdaj* konsorcij »Gor. Stru* že*. — Tisk Katoliik* tiskarne v Gorici. Ri* va Piazzutta $t. 18. Uprava in urcdniStvo: vlica Mameli Itev. 5. (prej Scuole). Teles, int. štev. 308. B^si y februarju je preieklo deset let, odkar je iz'bruhnil rdeči požar re; volucije v Rusiji. Dolga stoletja za? drževani srd naroda, ki je bil iepen ®d lastne vlade, izžeman od propa? /eLa in krulega uradništva, ščuvan °d zapadnjaškega razumništva,, je Planil na dan. Vsi svobodoljubni •ynov/ Rusije so se zgrnili krog za; H*ayerevolucijonarjev, da zdrobijo kfivični režim in da rešijo Rusijo. ^° je padel carizem, ko je združena ufmokracija prišhi do vrhunca mo: Cl» so se frpeči narodi vsega sveta (>zirali polni velikih upanj na vzhod, kjer je plamenela rdeča zarja svo? bode, samoodločbe narodov, ve& nGSa mini. Danes po desetih letih se svet z grenkimi občutki ozira krog sebe in 'see: Kje si, svoboda? Kje si, samo- odločba narodov? Kje je večni mir? Rdecti zarja, ki je naznanjala wobodo, je bila Rusiji oznanilo emne dobe, ko je to nesrečno zerrn '° zvtil potop krvi, ko je milijone Pokosila lakota, kužne bolezni, in morilna roka rabljev. Mesto svo; oode je Rusija dozivela dobo dik: MUre' Mesto mini stalno vojsko. Mesto pravice je zavladala strast fanatikov ,ki so uprizorili velikan? xka krvava preganjanja. Ko gledamo. nazaj na to krvavo dobo Rusije pod vlado boljševizma, se nam usili vprakanje: Kako je mogoce, da je rusko ljudstvo padlo v tako nesrečo? Najsilnejši velikan duha, kar jih je rodila ruska majka, pisaielj Do? stojevskij, je s preroškim vidom Uledal revolucijo in jo naznanil že Pred 50. leti. Dostojevskij jo je prU «Jfeova/ z zahstnim sreem. . Zakaj Wei je, da je ruska inteligenca, ki je revolucijo ze tukrat pripravljala, brez vere v Boga, brez božjega upas nja in brez ljubezni. Videl je, kako se je v srea ruske inteligence zarila usodna zmota, da sta svoboda in na vera sestri. Videl je smrtno so; vraštvo vodilne ruske inteligence proti Cerkvi in Kristusu. V svojem veličastnem romanu, v »Besih«, je Dostojevskij opisal prazno, zmedeno, oholo in puhlo zivljenje brezverne inteligence v Rusiji. Pokazal je, kako so besi, zli duhovi, obsedli Rusijo, zli duhovi nevere, skepticizma, nezadovolj* stva, razvratnosti, duševne gnvlobe, ki jo je ruska inteligenca nosila med priprosto, v jedru dobro in verno kmečko ljudstvo. Ti besi so sejali semena za revolucijo. Kaj je moglo vzkliti iz njih, če ne pomori, sužem stvo, preganjanja in kreevito trp: Ijenje celega naroda! Dosiojevski je strnil svoje pre; roško mišljenje o bodočnosfi Ru; sije v evangeljsko zgodbo o obses dencu: »Bil je človek, ki ga je ve; liko besov obsedlo. Kristus jih je izgnal in šli so v svinje in planila je čreda po bregu v jezero in se uto; ptla. Ljudje so šli glednt, kaj se je zgodilo in so našli človeka, iz kas terega so odšli hudi duhovi, sedeče^ j^ci pri nogah Jezusovih. Tako se bo zgodilo — pravi Do? slojevskij — tudi z Rusijo. Besi ne: vere, zlobe in zmot jo bodo obsedli, besi brezverske inteligence jo bodo držali in vodili. Prišel pa bo čas, ko bodo besi moruli zapustiti telo in sree Rusije. In ljudje bodo videli Rusijo, srečno in blago, sedečo pri nogah Krislusovih. Ko gledamo nazaj na krvavo de; set let je, ki ga je doživela Rusija po revoluciji, iz globočine srca želimo, da bi se naglo približal dan, ko bo veliki in plemeniti ruski narod našel svobodo in mir v krščanskih zivt Ijenskih načelih, kakor je napove* dal njegov največji mislec. Kaj I j uz'jurjenje, ki se je polotilo ma- "'fane vse Evrope koncem prej* swn-tedna' sc Polega. V prejšnji vom L :sm° Povcdali, kako so ino* -tinsKi casniki prcsojali nastali po, iW,"« te^aj sc ie v vsch Porodil nioßoeen odpor pr()ti kakršnikolr ,'• '• ,. nosti- Od vseh strani so i'nnajah opomini da ]4orje tistemu, *i do z mceem okoli hodil; sam bo W njega pokončan. No, hvala božji ^evjdnosti, zdi sc, da je napcta struna odjcnjala. Zunanja politika Jugoslavije. v ,!hUn-C JC Ueča iskra Poßasila, je '¦ / nVnen zaslu«a iußoslovanskc* raz« nil slCtlraiskcm Parlamcntu Utiki¦ acrtc ° zununii p°* Ministe«; jc uvodoma govoril o '•»odelovaniu Ju.^oslavije v Društvu narodov in o Malem sporazunu. 1 a zvcza obdonavskih držav ni ta- ko šibka, kakor bi jo radi naslikali jVieni nasprotniki. Le Romunija jc ista država, na katero sc ni zancsti. L Italijo je Jugoslavia vsa sporna ^Prasanja urcdila mirnim potom in J-Poßodbami. Taka politika je tudi Potrebna i- - ¦ i j- mno,,7 kcr vezcjo obe sosedi ve7l- \, ,VQ J4<)spodarskc in političnc je -1 :ca ]anskosalhanska P(^odba — n^V ,yiadali^val zunanji minister nih n ra^urila duhove. Alba. Jt ' a lr»ora ostati na zunaj ncod= se gods po sveiu? visna in se mora na znotraj urediti, da ne bo o-^rozen mir balkanskih narodov. To so zunanjc politiene smernice gledc Albanije. Dokler bo kraljcvina Italija — zaključuje Pe? rit ta del svojeßa j,fovora — ostala v mejah pojjodbe, ki jamči za neod* visnost in neokrnjenost ozemlja al= banske države, tako dol^o sc ne bo- do spremenili dobri odnošaji med obema (ržavama (Italijc in Ju^osla- vi.je). Z Ogrsko so odnošaji dobri. Sklenjcne so dobrc medsebojnc tr? .Ljovskc po«*odbe. Francijo in kraljevino Srbov, Hr? vatov in Slovenccv vežejo trajne, nerazrušljive vczi, ki so se spletle že v dobi jugoslovanskeßa vstajenja. Poscbnc politiene važnosti jc na- slednji odstavek, kjer naznanja mi* nister Perie tcsnejšo zvezo v An« glijo. Tudi vojni dolgovi sc bodo z Anglijo brž urcdili. Prav tako tu- di z Araeriko, s katero se bo v krat- tern podpisala nova trgovinska in konzularna pogodba. Pomcmbcn prcobrat se je izvršil tudi napram Rusiji. Doeim jc celo Italija kot ena prvih držav sklcnila z Moskvo tr^ovsko po.aodbo, se je Jugoslavija slehcrnih stikov z njo otrcsala. Zunanji minister jc modro pripomnil, da se ti stiki z velikim, bratskim ruskim narodom niso še mogli navczati, ker jc vladavina v Rusiji komunistiena. Tod a kraljcva vlada dobro ve, da bo jugoslovan* sko ljudstvo z veseljcm pozdravilo tisti dan, ko bo mojLjlo z Rusijo spot živeti v starih odnošajih kakor je vedno. Prav tako topic besede so padle tudi glede zveze z brati, ki žive ob Marici, z Bolgari. Morda res ni več daleč dan, ko bo res od savskih vrelccv do črnomorskih obal segala cna država združenih bratov. Kaj Je minister vsemu svetu na tflas povedal o vojnih namenih Ju= sioslavije, smo že zadnjič pisali. Tn baš ti zadnji dokazi o miroljubnosti ju<GORIŠKA STRAŽA« Madžari proti Francozom. Pred par dnevi so madžarski štu* dcntjc v Budapcšti organizirali de* monstracijo prcd francoskim posla* ništvom. V sprevodu so nosili table z napisi: »Ogrska mati, vzgajaj svoje sinovc za končni obračun z ogrskimi sovražniki, med katcrimi je tudi Francija.« — Madžari so še vedno gorki na Francozc od zadnje sleparije s franki, ki so jo Francozi odkrili v Budimpešti. Delo za domovino. Na Dunaju so kitajski študentje, ki študirajo na dunajski univerzi, priredili v sredo poseben večer, ki je imel namcn seznaniti navzoče občinstvo z nameni in eil i i probu* jajoče se Kitajske. Predsednik ki* tajske študentovske organizacije je govoril o nastopanju velesil, ki vzbujajo ogorčenje pri rumenem plemenu. Nato jc pa govoril bivši avstroogrski poslanik v Pekingu dr. Rosthorn o scdanjih razmcrah na Kitajskem. Naslcdnji predavatelj, neki kitajski student, je v svojem govoru poudarjal, da ni v kitajski duši sovraštva proti krščanstvu, marvee le proti izkoriščanju od strani belokožcev. Prav ima! DNEVNE VESTI. Govor poslanca Besednjaka. V sredo popoldnc se je pri pro* računu prosvetnega ministra oglasil k besedi naš poslanec dr. Besed* njak. Možato je nastopil za sloven* sko učiteljstvo in slovenski verouk v šoli. Vzbudil je'splosno pozor* nost. Njcgov govor bomo objavili v prihodnji številki. Opozorilo. Vsi oni, ki se izseljujejo v Jugo* slavijo, naj natančno poizvedo pred izselitvijo, kako se razno blago, ki ga mislijo vzeti s seboj, zacarini v italijanskih in jugoslovanskih cari* narnah. Izseljencem gre rade volje na roko s potrebnimi pojasnili lvan Bizjak, postajenačelnik v Bohinjski Bistrici. Velika Gorica. S 1. majcm t. 1. bodo končnove* Ijavno priključene Gorici okoliške občine Ločnik, Podgora, Solkan, Šempctcr in Štandrež. S tem dnem prenehajo v omenjenih občinah de* lovati obč. naeelniki in obeinski zastopi. Za letalo. List »Voce di Gorizia«, ki izhaja v Gorici je začel zbirati denar za letalo, katero naj bi vladi poklonili Goričani. Letalo bi se zvalo »Santa Gorizia«. Doslej je zbranih 1045 lir. Tečaj za vezenje. V pondcljek dne 28. t. m. se prič* ne v Čcpovanu teeaj za vezenje na stroj. Teeaj bo trajal deset dni in bo brezplačen. Priporočamo vsem dekletom iz Čepovana in okolice, da ne zamude te ugodne prilike in se v obilnem številu udeleže tc* čaja. Grozna smrt. Marljivi naši bravci se morda še spominjajo, da smo pretekli teden objavili notico o pogrešani gospo* dični Klotildi Mischou iz Gorice. Ves trud, da bi jo našli je bil za* man. Te dni so jo pa našli na dvo* rišču domaee hišc v greznici mrtvo. Ženska je bila duševno zmedcna. Javite uslužbence! Trgovsko in obrtno udruženje nas opozarja, da morajo do 25. t. m. vsi delodajalci javiti svoje usluž* bence na omenjeno udruženje (U* nione Industriale Fascista della Provincia di Gorizia — Corso Vitt. Em. III. št. 10). Uslužbence, kojih mezda presega 800 lir je treba po* sebej javiti. Zmagoviti polet. Junaški letalec De Pinedo je s svojira letalom »Santa Maria« pri* stal spet ob Atlantski obali v mestu Para. Lctel je nad še nepreiskanimi brazilskimi pragozdi, katerih še ni vidclo človeško oko. V New Yorku se pripravljajo, da letalce slovesno sprejmcjo. Na delu so pa tudi pro* tifažisti, ki skušajo te slavnosti pre* prečiti. Prišlo je že tudi do spo* padov. Naročnikom »Gospodar. lista«. Kdor ima redko, slabotno in ru* menkasto žito, naj se zglasi v ured* ništvu »Gospodarskega lista«, ki mu bo dalo brezplaeno 5 kg čilske* ga solitra za pognojitev žita. Soliter je treba dvigniti osebno. Uredništvo. Opozarjamo vse delodajalce, da so oni dolžni pri* javiti svoje uslužbence za samski clavek. Pametno. Prosvetni minister v Rimu je sklenil, da bo v poeitnicah poslal na državne stroške gotovo število naj* boljših dijakov srednješolcev na potovanjc po Nemčiji. Prav je ta* ko, naj si fantje razširijo obzorje. Za vojsko. Belgrajska zbornica ie razprav* ljala v sredo o vojnem proračunu. Minister Hadžič je povedal, da znaša letos za 645 miljonov dinar* jev manj ko lani. Minister je pou* daril, da znašajo izdatki za vojno komaj 20.4 odstotke vseh izdatkov, doeim v druLjih državah neprimer-: no več. V Albaniji na primer kar 41 odstotkov. Moč vere. Dva slepca sta se napravila na romanjc v Lurd. Doma sta iz sever* ne Francije, iz Rouena. Prehoditi. morata 1000 kilometrov doltfo pot. Eden izmed obch božjepotnikov ima žc 64 let, drugi je star pa 34 let. Pomičeta se naprej s tipanjem ob cestncm jarku. Vsak dan preho* dita okoli 30 kilometrov. Francoski easopisi dosti pišejo o teh dveh vnetih in slepih romarjih, ki hodita k lurški Materi božji. Nereden dogodek. Dva nedisciplinirana milienis ka sta cel dopoldan popivala v družbi cerkljanske^a dacarja. Oko* li pol cne popoldne sta vzela na piko »Gospodarski dom« Kmetijskc^a društva. Vdrla sta v prostore »Pro- svetnega društva«. Tu sta zaeela razs:iijati. Pobila sta šipe, prevalila knjižnico in snela z zida slike. Ste* kla sta razbila. podobe pa sta nesla na tr^ in jih zaž.^ala. Tudi v društ* veni sobi sta spravila knji^e na kup in jih poizkusila zaž^ati. Ko so bili karabinirji o protiza* konitem einu obvešeeni, so v druž* bi s kapitanom milice, ki je prišel na lice mesta iz Tolmina, napravili red. Milienika sta bila takoj areti* rana. Na lice mesta je prišel tudi nadkomisar dr. Tortolani iz Gorice, ki je napravil o dogodku zapisnik. Pričakovati je, da bosta milienika odpuščena iz milice kateri nista de* lala easti. O dogodku je bil obveš* čen tudi notranji minister. Ruski begunci. Po poroeilih Društva narodov je za. easa boljševiške revolucije po* begnilo iz Rusije 1,600.000 begun* cev. Od teh jih živi največ na Fran^ coskcm in v Nemčiji. Splošno slovensko žensko društvo v Gorici naznanja, da bo redni ob* : eni zbor v nedcljo, dne 3. aprila j 1927. ob 4. uri popoldne v društve* i nih prostorih, Via S. Giovanni št. | 7 I., z običajnim dnevnim redom. Odbor. Anafalbetizem v Italiji. Po uradnih podatkih se število analfabetov (takih, ki ne znajo pi= sati in eitati) v Italiji niža. Pred vojno jih ni znalo izmed 100 Itali* janov 38 pisati ali eitati. Zdaj jih je takih 27. Ena izmcd pokrajin, kjer je število analfabetov nizko, je ravno Julijska Krajina. Konji izginjajo. V mestih, zlasti velikih, vedno j bolj iz.Ljinjajo konji iz ulienega pro* j meta. Postrežljivi prevožčki s svo* i jimi bolj ali manj elegantnimi ko* | čijami, landauerji, brumi in kolese* i lji sc morajo vedno bolj umikati | tramvajem, avtomobilom, korije* ram in kamjonom. Nekdo je že na* pisal za konje usodne besede: brez* dvomno bo prišel čas, ko bodo mi* ši potomci poznali konja, to našo najljubkejšo domačo žival, samo še iz slik ali pa iz muzejev, kjer bo* do hranili nagačcne konje. Ubogi konji! Toda za sedaj se še lahko vesele življcnja, kajti predno se bodo udejstvile zgornje prerokbe, je še tako silno daleč, da se o tem ne splača razmišljati. VARČNA NISI, ako nakupiš mnogo hrane, ki jo do* j biš poceni, a ki nič ne izda. Kupi I rajši manj, pa to naj bo redilno. Zapomni si to, ko kupuješ testeni* i ne. Zahtevaj »Pekatete« v original* 1 nih zavojih po V2 kg. Gospodarstvo. Semenski krompir. Zadružna zveza v Gorici ima zo# pet v zalogi več vagonov gorenjske* ga in dolenjskega semenskega krompir ja. Brezplaeno gnojilo. Zadružna zveza v Gorici bo raz* delila 20 pOvSestnikom, naročnikom »Gospodarskega lista«, brezplaeno čilski soliter za pognojitev koruze. Kdor bi hotel napraviti brezplaeen gnojilni poizkus, naj se prijavi uredništvu »Gospodarskega lista«, ki mu bo sporočilo pogoje. Sporoči naj tudi, kako velika ie njiva, ki jo hoče posejati s koruzo. Gnojilo bo moral vsak, ki se prijavi, dvigniti osebno. Zadružna zveza v Gorici. Zadruge in prijave uslužbencev. Goriski sindakati (strokovne or= ganizacije) so razposlali te dni žu* panstvom po zakonu predpisane tiskovine za prijavo uslužbencev. Pozivljamo vse zadruge, da tisko* vine pri županstvu takoj in natanč* no izpolnijo. Zadružna zveza v Gorici. Jugoslovanska trgovina. V Belgradu so izšli statistični po* datki, ki osvetljujcjo razvoj jugo* slovanskega uvoza in izvoza. Od la* ni do letos je prebitka za 186 miljo* nov dinarjev. Tako znaša danes iz* voz 7818 miljonov dinarjev, uvoz le 7632 miljonov. Največ se izvaža koruza, žito, les (samo v Italijo so ga prodali za 557 miljonov dinarjev) in živina, ki gre tudi dosti v Italijo. Tržne cene dne 24. marca 1927. Cesen od L 2.80 do 3 kg; brokoli 60 do 80 cent.; kislo zelje L 1.60 do 1.80 kg; cvetača L 1.60 do 1.80 kg; koren je L 1 do 1.20 kg; artičoki 60 do 70 cent, kg; čebula L 1 do 1.10 kg: fi-žol L 2.20 do 2.40 kg; koks L 2.80 do 3.20 kg; solata L 3 do 3.40 kg; krompir kg 1 do 1.20 kg; peter* šilj L 1 do l.zO kg; repa sladka 50 do 60 cent, kg; repa kisla L 1 do 1.20 kg; radič L 3 do 4 kg; špinača L 2 do 2.20 kg; zelena L 1.80 do 2 kg; motovilec L 3 do 4 kg; poma* ranee 40 do 50 cent, komad; limoni 25 do 30 cent, komad; jabolka L 3 do 6 kg; suhe češplje L 4.60 do 5.40 kg; surovo maslo L 17 do 18 kg; presno maslo L 20 do 22 kg; mleko L 1.20 do 1.30 kg; med L 10 do 12 kg; jajca 45 do 50 cent, kom.: seno 28 do 36 L q; slama 20 do 24 L q; otrobi 90 do 95 L q; oves 115 do 120 L q. Valuta. Dne 23. marca si ciobil : za 100 franc, frankov 84 75 za 100 belg. frankov 299 - za 100 švic. frankov 415 50 za 100 češ.-slov. kron 64.25 za 100 dinarjev 38. - za 1 Sterling 105.45 za 1 dolar 21.62 Novci po 20 frankov 84.50 za 100 avst. kron U.0301 do 85.25 Lir do 304 - Lir do 419.50 Lir 64 75 Lir 3850 L r do 105 75 Lir do 21.75 Lir do 87.50 Lif do 0.0311 Lir do do Jure Muhec: Ueini ženin Luka Pohljuka. Ljudje zelo pretiravajo, ee trdi* jo, da je Luka slaboumen. Jaz ga poznam in reči moram, da ni samo, kar se nekaterih stvari tiče, ravno toliko premeten, kot so ostali žup* ljani, ampak jih celo prckaša. Mor* da se mu pa ravno radi tega, kot norci pametnejšemu, radi smejejo. K imenu Luka so mu izmislili pri* imek Pokljuka. Radi tega se Luka ni jezil, ampak ga je vzel mirno na znanje in ga nosi potrpežljivo kot koš, ki mu ga kmetje nalagajo, da sme zajeti pri njih skledi. To je sicer vse, kar zna delati: nositi koš in jesti. Toda, ali ni mno= go ljudi na svetu, ki znajo samo drugo, prvega ne? Res je, da ima tak nos, da bi lahko lastavice gnez* dile v njem in ga Bog ni obdaril s posebno lepoto; vendar pa ima krepko telo, s katerim si zna pri* služiti pošteno svoj vsakdanji kruh, mejtem ko ta in oni, ki% je oblagodarjen z lepim nosom, tega ne zna, vsaj po pošteni poti ne. Kadar so drugi fantje rogovilili po vasi, je Luka bral časopise. Dru* gi so se napili do omotice, on je bil strezav, kot le kdaj. Vse to tedaj prav nie ni kazalo na njegovo du* ševno omejenost. Nasprotno. Le eno napako je imel in eno na* pako ima po pravici vsak človek. Ni imel daru prevdarnosti. Znal je misliti samo od danes do jutri, ne dalje. Morda ga je ravno ta last* nost v očeh ljudi delala slaboum* nega. Iz te preudarnosti ga je v njego* vem dvajsetem letu pičila misel, da se mora oženiti. In ta misel ga je mučila v tridescto leto in čez. Ni vasoval, ne nagajal dekletom; o, -tega ne! Bolj spodoben je bil proti njim kot vsak drugi fant. Le* po je govoril, kadar jih je videl in se prijazno smehljal; oči pa so mu žarele. Pogovor je napeljaval naravnost v smer ženitve, posebno v pred* pustu, da je bil predmet vseh po= govorov v vasi in vseh burk tistih dni. »Ali se ne boš nie možila?« je ti* pal v dekliška srca. »Kdo me pa mara?« so odgovo* rila dekleta. »Čc ni drugi... Kdo se tc upa vprašati, ki si tako imenitna?« »Ti si imeniten, ne jaz. Saj ko* maj spregovoriš, če me vidiš.« »No, pa te vprašam: Vzemi me še ta predpust.« »Saj bi te,« so se muzala dekleta. »Ali kako, ko si tolikim obečal.« »Ko me imajo pa vse za norca.« V tem je bila tragika. Luka je stokrat vcrjel, stokrat je bil varan v svoji veri. Zato je postal nekoli* ko previden in zagrenjen; ta gren* kost je gledala iz glasu in iz be* sede. »Kje imaš pa hišo? Kaj boš pa jedel?« To vprašanje je bilo najtežje. Če# tudi je mislil samo od danes do ju* tri, ga je vendar ta misel zabolela. Jedel je, kar so mu dali in kjer so mu dali. Spal je v listju, danes tu, jutri tarn; postelje od rojstva še poznal ni. Iz tesnobe, ki mu je za hip zave* zala grlo, je dejal: »Saj imam prihranjenih petdeset lir.« Pri tej besedi je navadno ostalo. »GORISKA STRA2A« Stran 3. Življenje jjtefona Radiča. Moja prva obsodba. Dne 23. julija 1893. so me poslali v Sisak, da zastopam vseučilišče pri proslavi tristolctnice zmage bana Toma Bakača nad Turki 23. maja 1593. Dogovorjeno je bilo, da se ne bodo držale zdravice na posamezne osebnosti. Toda mažarski župan Fabac je prelomil dogovor in na* zdravil tedanjemu banu grofu He* dervariju. Jaz sem proti temu pro* testiral odločno, a stvarno in vzkliknil: »Mi proslavljamo tukaj tristoletnico zmage hrvatskega ba* na in ne sliavimo desetletnice paše* vanja mažarskega huzarja.« Radi te izjave sem bil na jesen 1893. ob* sojen v Petrinju na 4 mesece stro-* ßega zapona. Nisem vložil priziva, rnarveč sem zapor takoj nastopil. V J©či sem se učil češčine in šel nato takoj v Prago. Tu so mi bill učitelji glasoviti češki pravniki dr. Randa, dr. Biiaf in dr. Cuker. Dr. Bras me Jc zelo vzljubil in od njega sem se mr>ogo naučil, ker je bil zet češkega Prvaka drja Riegerja ter imel v roajhnem prstu vso češko politično zgodovino. Od zlate Prage do sežiga ogrske zastave. V Pragi sem v visokošolskem društvu »Slavia« držal z največjim uspehom več teöajev hrvatskega in ruskega jezika in tukaj sem se spri* jateljil skoro z vsemi sedanjimi in z ve^ pokojnimi prvaki češkega na* roda. Posebno prisrčno je bilo moje prijateljstvo z drjem Rasi* °om, kasnejšim finančnim minis? trom češko - slovaške republike, ki je nadi svojega čvrstega značaja postal žrtev atentata. Ob božičnih in velikonocnih praznikih nisem potoval v domovino, temveč sem jih prebil v čeških družinah izven Prage. Koncem šolskega leta 1894. sem se spoznal na nekem izletu z današnjo svojo ženo, ki je biLa te» daj maturantinja na učiteljišČu in s katero sem se na jesen 1898. po* ročil v Pragi. Velike počitnice 1894. sem pre* bil kot domači učitelj grofa Tomaža Erdedijia v Stakorovcu blizo Dolgefe ga sela. Moral sem ga pripravljati na prvi državni izpi't na hrvatskem vseučilišču. Dosegel sem pa komaj toliko, da je za mizo, dokler sem bil Pn njem, govoril hrviatski, in da si Je nabavil par sto hrvatskih knjig. Ne da se opisati otroško začudenje •^rofa in še bolj gospe grofice, ko je aošlo teh par stotin knjig in ko St:^ jima pripovedoval, da ni to k u-tJ del one^a' kar im'a! nrvat; ^Ka književnost trajno vrednega. Ker nisem imel z grofom skoro nobenega dela, sem se mogel posve* titi izključno češkemu jeziku. To tern bolj; ker sem pisal dnevno ob* sirna ceška pisma in prava poročila o vsem, kar čitam in delam, imeno* vani maturantinji, ki sem jo sma* tral za svojo zaročenko. Po nekoliko mesecih sem ji začel pisati hrvatski s češko razlago, do* kler ji nisem končno pisal čisto hr* vaščino, delomia tudi v cirilici, da ji bo uvod v učenje ruskega jezika. Kaj je novega na deželi? Plave. Dne 19. t. m. smo spremili k več* nemu poeitku 29 letnega mladeniča Franca Gorjupa. Neizprosna za* vrtatna bolezen (posledica vojne) nam je vzela najboljšega mladeni* ča, tihega značaja, pri vseh priljub* ljenega. Kako je bil spoštovan je prieala mnogobrojna udeležba pri pogrcbu. Pokojni je bi] priden de* lavec in agilen odbornik tukajšnje* ga prosvetnega društva »Lipa«, ka* terega člani so se polnoštevilno udeležili pogreba in mu zapeli v slovo pred hišo žalosti, v cerkvi in ob grobu. Drag! France! Lelimo ti veselejše življenje nad zvezdami. Preostalim naše sožalje! Bovec. Imeli smo tridnevnico na cast sv. Alojziju. Krasni pomladanski dnc- vi so zvabili k tej proslavi stotine ljudi. Nad vse veličasten je bil sklep te tridnevnice. V veličastni procesiji, kakršne še zlepa ne pom* nimo, je neslo šestero fantov kip sv. Alojzija po našem trgu. Videli smo v procesiji ljudi iz cele bovške ko* tline. Po procesiji je bila slavnostna predstava v L^asilnem domu. Pri na* bito polni dvorani so igrali znano tragedijo »Ivpna D' Arc«. Igralke so popolnoma pogodile svoje vloge in gledalcc so kar iznenadile s svo* jim nastopom. Marsikomu se je zrosilo oko ob raznih prizorih te tragedije. Vojsko nad Idrijo. Samo en dopis smo še čitali v »Gor. Straži« v letošnjem letu iz tukajšnje občine. Smo pa iz drugih občin več, kako se je pustne dni plesalo in norelo. Mi Vojskarji smo lahko ponosni, da se znamo še precej zadrževati od brezpotrebnega veseljačenja in zapravljanja. N,-aše društveno življenje je pre* cej okrevalo od zadnjega občnega zbora. Dobili smo žc precej novih članov, pevs:ki' odsek smo si usta* novili samo iz mladih moči in tudi s predavanji ne zaostajamo. To je najboli važno pri društvih. Omah* Ijivcem in onim, ki nam vsevprek nagajajo, pa priporočamo našo knjižnico in časopise, da bodo iz njjh dobili vsaj potrebno izobrazbo. Brje. Lep članek smo čitali v zadnji »Straži« v proslavo svetih bratov C. in M. V nasih Brjah smo sezidali lepo cerkveno stavbo posvečeno za* vetništvu sv. C. in M. Sedaj pa ni* mamo še sredstev, da bi jo mogli vsaj za silo opraviti in jo končno še posvetiti. Kako pomenljivo bi bilo, da bi se moglo končati to leto ob 1100 lctnici sv. C. in M. No, pre* malo se gibljemo in prosimo darov, boječ se, da so umrli oni, ki so dali radi. Upajmc in potrpimo ... Vsako dckle je zaključilo norča* i vost z lzgovorom: ni^nV 8BiteßrOrÜ Z dTUüim[ ¦' ¦ JaZ Te žalosti se niso bile največje. Norccvanjc vaskih fantov se ne najhujse. Skozi deset let je mislil na zemtev vsak predpust, ne dru* gace, in misli ni opustil do letos. Letos je izvedel po strani, da je star. Ta vest ga je zapekla. Po ' drugi strani so ga opomnili na žud* nika: »Pa z gospodom župnikom si go* voril?« )>Sai ni treba, prcdno nimam neveste...« ^i' da ni treba? Kai ti bo po, a.uia nevesta, če tc pa on ne bo maral Porociti?« m ,r.en^slil je in uvidel o svoji po* I lj da je nevesta malenkost in Pred tedni je umrl tu mlad in ubožen poscstnik Josip Furlan, ki je bolehal in hiral že par let. Na* lovil si je največ bolezni v vojni — vendar pa kake podpore ali odškod* nine ni dobil. Zagazil je v večje dolgovc. Zadnje dneve, ko je že obs čutil dih smrti, je prišel k njemu mlad gospod, doma iz starih pokra* jin, ki pa tu prebiva in mu ponujal zdravil, zdravil, ki ga gotovo ozdra* vijo. Obpani bolnik se je dal sevc* da pregovoriti in je sprejel malo steklenico tekočine za Lir 105 (sto* pet lir) in potem je seveda vkljub temu umrl, morda celo prej. Ni oblasti ki bi se zato pobrigala in zaukazala iažizdravniku vsaj vrniti onih 105 Lir osirotelim otročičem in ubogi vdovi? Čudni časi dandanes: dosti krivih prerokov povsod. Pevsko društvo poučuje doir.ači mladenič, ki se trudi in jc zelo pri* den, ki pa težko vzdržuje pravi red med pevci. Tudi sta dva ali trije med njimi še nezreli mladiči, ki sploh radi stavkajo in se vstopijo v pevski kolobar le ob pogrebni priliki, da pomagajo prav pridno piti. Lokovec nad Kanalom. Mnogo se je letošnji pust pisalo o raznih porokah, vendar ne vem, če so imeli kjc tako zanimiv par kakor pri nas. Poročila se je nam* reč 68 letna vdova Marijana Grosar/ z 51 letnim Petrom Perkon iz Pod* brda. Oba skupaj imata samo 119 let. Drugod tožijo da ostajajo de* kleta, tu pa oddajamo še tako stare neveste. Pred kratkim smo imeli čudno birmo. Škofa je igrala topot inteli* gentna ženska od katere bi kaj ta* cega nihče ne pričakoval. Menda hoče na vsak način v javnost, ker ! se sliši, da se je že zaradi dopisa ; o plesu pritoževala, da ni ona nie i omenjena. Pa vseeno ji za enkrat ' še zamolčimo imc in naslov. Pride i že še na vrsto, saj si je v kratkem času odkar je med nami priborila še precejšnjih zaslug. Ne vem kaj naj bi rekli o klapi, ki v zadnjem času moti nočni mir in dela ljudem škodo, zraven tega sc pa še ponaša z divjim vpitjcm in streljanjem. Ali smo res že tako dalee, da mirni ljudjc ponoči niti v lastnih stanovanjih ne bodo vcč varni? Prosimo organe javne var* nosti, da natančno preiščejo tc slu* čaje ter da ugotovijo, kdo je do* tičnim osebam dal dovoljenje, da nosijo in rabijo orožje. Čezsoča. Davno se že ni nihče od nas ogla* sil. Najbrž smo postali bolj topi in smo se mučnim razmeram privadili. Kakor povsod tako tudi nlals pri* tiskajo slabe razmere k tlom; naj* hujše je pa še to, ker ni postran* skega zaslužka za male posestnike. Le nekaj mladih ljudi dela v ra* beljskem rudniku. Živina je tako po ceni, da komaj vrže za takso in zavarovalnino, druge potrebščine so pa tako neznosno drage. V društvu vrlo napredujemo. Le žal, da ni toliko članov, kakor bi jih moralo biti med tako številnim prebivalstvom. Cerkev bo to leto bržkone kon* čana. Župnišče je bilo že pred tre* mi leti dograjeno. Tam hnamo se^ daj kapelo; tudi od tu se bomo mo* naüi izseliti, ker teče na mnogih stra« neh dcž skozi. Podobno je tudi z novim šolskim poslopjem. Tudi tu bo kmalu vse segnilo. Sedaj je šol* ski pouk v privatnem poslopju. Livek. Največji dogodek zadnjega ca'sa za našo občino jc pač to, da so nas pridružili poteštatu v Sovodnjah, ki spada pod videmsko pokrajino. Delokrog poteštatov (g. trgovec Jos. Falettig) sega torej v dve po* krajini, goriško in videmsko. Radi velike oddaljenosti in posebne lege Livka, bi bilo dobro imeti lastnega oblastnika. Zaenkrat pričctkujjemo od poteštata le, da nam bodi pra* vičen in nepristranski. Za mlekarno pri Plohih, ki je pogorela ponoči od 11. na 12. februarjct, bo po njek govern prizadevanju odkazan stav^ beni les iz občinskega gozda. Samski davek, čeprav še ves nov, ni rodil letošnji predpust pri nas nobenega uspchf; niti cnemu sam* cu ni naprtil zakonskega bremena. Naj omenim še, da so se zadnji čas ponovilc kokošje tatvine; do* macini bodo pri tem gotovo nedol* žni. Sicer je potekel letošnji predpust, kakor sploh zadnj.a! leta, precej mirno. No, pač, zadnjo noč je mla^ dina in starina menda precej po* hitela, da izkaže »potrebno« cast bogcu Kurentu. Koliko je spadalo to »češčenje« v predpust, koliko v post, žal, ni prav lahko določiti. Novaki. (Požar). V noči od 17. na 18. t. m. okrog 10. ure je nenadoma za* čelo gorcti pri posestniku Podobnifc ku Matevžu, po domače »Jelovča* nu« na Lazih St. 4. Ogenj se je naj* prej pokaz-al v hlevu in sicer iz shrambe za listje. Kako je ogenj nastal, se ne ve. Domaea družina je bila že pri poeitku. Zagledali so ogenj najprej pri soscdu »Krašev^ cu«. S tc/ifivo so zbudili domače, da so bežali z majhnimi otroci v na* ročju izpod goreče strebe. Družini se ni zgodilo hujšega, le gospodar je vsled te nesreče zbolel. da mora. ostati v postclji. Resil'i so le malo oblckc in nekaj pohištva, ker se je ogenj vsled vetra bliskoma razširil. Nu: hlevu je zgorelo vse seno in v hlevu dva prašiča, govejo živino so odgnali na prosto. Velika nesreča je še bolj potrla gospodarja, ker ni bila zavarovana1 proti požaru ne hiša in ne hlev. Težko prizadeti posestnik se priporoča dobrini sr* ccm. da je v resnici glavna zadeva po* roka. Stopil je v župnišče. »Oženil bi se, če bi me hoteli po* roeiti,« je dcjal po dolgem obo* tavljanju. Gospod župnik ga je poznal, ven* dar ga je to pot pogledal globoko in ostro, kakor da hoče premeriti resnost njegovega govora. Ni bilo dvoma, mislil je resno. »Kje pa imaš ncvesto, Luka?« ga je vprasal. »Nevesta bo že,« je dejal ta. »Samo povejte, ee me poročite!« »Luka,« je dejal gospod župnikz lahkim, karajočim glasom. »Luka, bodi pamcten. Ali ne vidiš, da te imajo samo za norca drugi in ti ! sam sebe ne najmanj. Katcra te pa vzame? Od eesa bosta živela?« »Saj sem prihranil petdeset lir,« je jeknilo iz Luka. »To je za par dni in potem?« Več nego za par dni Luka ni mi* slil, zdaj je nastala praznina pred njim. Z muko je izvil novo misel iz sebe: »Saj bo imela doto!« »Kakšno doto?« je gledal župnik v Lukovo trmasto misel. »In ko iz* gine dota?« »Potem bo že Bog dal...« To je bilo vse, kar je mogel reči. Vendar pa se je ta hip rahlo zave* dal brezupnosti svoje misli, ki jo je gojil deset let. Vas je kmalu izvedela, da jc bil v župnišču. »Ali je kmalu poroka? Zdaj pa si lc poišči nevesto, če si dobro opravil.« V Luku ni bilo vee nc humorja ne lahkomiselnosti. Misel, ki je prej gledala le od danes do jutri, se je raztegnila dalce, daleč; nje* ' gova desetletna želja se je obupno borila ž njo. »Ne norčujte se iz mene!« jc de* jal. »Ali misiite, da ne vem, da me nobena ne mara? Ali misiite, da nc vem, da bi me vsaka vzela, če bi imel hišo in denar?« V besedi je bilo precej resnicc, a zanj toliko grenkega, da je imel solzo v očeh. »In vendar,« je dejal, »se bo še lahko zgodilo, da bom kaj imel, takrat bom pa jaz izbiral. Poročit pa se grem v drugo faro!« Ta misel na »maščevanje« mu je olajšala sree. Ob encm mu je dala novo upanje, ki ni smelo ugasniti, da je imelo njegovo življenje zmi* sel: zakaj živeti samo sebi jc bridko. Večni žcnin Luka Pokljuka pa čaka še vedno... Strari 4. >GORIŠKA STKA2A« Ukve. Tudi mi se moramo oßlasiti zas radi našc kozjereje. Davek na koze zadcne lc revne kmete. Veleposest* niki imajo itak kravc, revni pa jih ne more jo rediti, ker jc še kolikor je ostalo krme voda odnesla. Ljud^ stvo bi bilo zelo prizadeto, če bo moralo plačev.ati davek na kozc. Upamo, da bodo oblastva vposte« vala prošnje revnih kozjercjeev. — Samskcniu davku je podvrženih precej fantov; pa baje raje davek plaičajo, ko da bi si nakopali na vrat sitno ženo. — Pust je pri nas prav mirno potekel; samo eno ma'js hno vesclico smo imeli. Sv. Lucija. V nedeljo 20 .t. m. je umrl po diiljšem bolehanju na Modrcjcahv 80. ictu starosti Matevž Bizali. Bil je vseskazi možak poštcnjak, zelo ' umen gospodar in obče spoštovan ! od vseh domačinov ter mož po sir? nem Tolminskem. Bla^i pokojnik je bil vzoren kristjan in vnct rodo« ljub ter je javno kazäl svoje pre* pričanje tudi pred svetom. Vse njc* govo zgledno misljenje in delova? j njc v družini in v javnosti naj bi j si zlasti mlajši rod, ki ga je dobro poznal, vzel za zgled ter qa vedno posnemal. Zapoinnil nai bi si, da značajnetia moža in poštenjaka ča* sti B014 in ljudje v življenju in po ; smrti! peh, je dober mojster. Zato bodo j števerjanski zvonovi delali dobro | rcklamo zvonarni G. B. Dc Poli v Vidmu, katero moram tudi jaz pri= poroeati, temboli, ker so njene ce* ne zmerne. Tudi zastran armature nisem bil še nikjer tako zadovoljen. Delo je lepo, solidno in sploh v vsakem ozi* ru pcrfektno. In to jc delo našcga rojaka, mehanika j*- Brešana, ki mu na tern prav rad častitam. Pri* poroeanja ne potrebuje, ker v na* ših krajih je on edini pravi mojster v montiranju zvonov. Glavna zasluga, da ima Števerjan res dobro zvonilo, pripade kajpada cerkvenemu kliučarstvu, zlasti pa njc.Ua naeelniku precast. L. kuratu Sedeju, ki je z mnogim trudom, s skrbrni in potmi izposloval od via* I de odškodnino za prelitje teže prej* šnih zvonov in dovoljenjc, da sme voditi prelitje cerkv. naeelstvo sa* mo. ce prevzame plaeevanje more? bitnega težne^a pomnožka (216 kg). Gotovo so naši dobri Števerjanci svojemu skrbnemu dušnemu pastir* ju za to iskreno hvaležni. Iv. Mercina. M\ ZHonoui y Števerjanu. V torek (15. t. m.) sem preizkusil nove zvonove števerjanske (d1, e1, sis1) — lepo melodieno zvonilo. — Bil je zame kot kolavdatorja lep dan, lep, ker so me zvonovi sami ¦oprostili navadne^a neprijetnega grajanja. Zvonove sem dal najprej zvoniti posamno in skupno, bil sem prijetno preseneeen: udarni iUas vsakesia zvona je lep, poln, zaokro* žen, jasen, spremljan z moenim brenčanjem. Tu ni nie pokritega, nič kotlastega. Pišealka je izkazala, da so glavni intervali nataneno za* deti, ne odgovarjajo sicer normalni uglasbi, so za osminko alasu nižji, toda vsi trijc prav enako nižji, da imajo med seboj nataneno veliko sekundo. Ta uspeh sam je zadosto* val, da bi si bil lahko prihranil 96 stopinj po stopnicah v visoki zvo* nik, toda treba je bilo preizkusiti tudi alikvotne (postranskc) ^lasove in prejijledati armaturo. Oblika zvonov je prikupljiva, vrat pod avbo se po širokosti pri? bližuje nemškim zvonovom, doeim jc pri italijanskih ožji (V2 premera pod krilom), kar ne vpliva lepotno na naš polled. Liv je brez madeža, vprav deviški, brez vsakršnih žil, luknjic, razpok, na njem ni naj? maniše.^a ostanka pepela ali žlin? dre, pa tudi nobenega znamenja piljenja ali eelo izsekavanja s kam? noseškim dletom kot dohajajo v novcjšem easu v našo okolieo raz? mesarjeni zvonovi iz neke druge zvonarne. Zvonovi so le oeiščeni s peskom in z vodo. Brenealni glas je pri vseh treh za eno šestnajstinko glasu nižji kot udarni, podkrilni glas je eista okta? va, nadkrilna terca je (tudi pri vseh treh) za eno osminko glasu višja kot mala terca. To so pa tako mi? nuciozne diference, da jih zaznava le preizkusni instrument, izdaleka pa ne človeški sluh. Take enotnosti v glasovni vscbini ni najti izlepa v zvonilih. Zvonovi se odlikujejo tudi po dolgotrajnosti brenčanja, ki dosega pri vcl. zvonu skoraj dve minuti, pri malih dveh nekoliko manj. Naein breneanja je pri vel. zvonu popol? noma miren (znamenje perfektne harmonije v postranskih glasovih), pri malih dveh malenkostno valovit. Po teži (1242, 867, 607 kg) spadajo zvonovi k moenejšim lahkega tež? nega sistema. Zvonar, ki doseže v lahkem težnem sistemu dober us? Pozdravi z morja. Plovemo slovcnski fantje name? njeni v Argentino, s parnikom »So? fia«. ki nas je odpeijal dne 15. mar? ca 1927. iz Trsta. Iz sredozemskega morja pošiljamo najtoplejše po? zdrave vsem sorodnikom, znancem in prijateljem. — Valeneie Andre j, Mareeje Bistriea; Hrvatin Inocent, Smarje; Kocijančie Josip, Truške, Kopcr; Lovrčič Just, Truške, Ko? per; Debernardi Karel, Gažem, Ko? per; Sav Ivan, Dol; Kralj Franc, Slivno; (>olja Ivan, Šemec Avgust, Lepine Ivan, Prečnik; Kukanja Franc, Nabrežina; Bizjak Jožef, Dutovlje; Filipčič Viktor, Dutovljc; Prineie Jožef, Drufovka Anton, Podsabotin; Rebek Angelj, Crniee; Frletie Ivan, Dol; Kline Andrej, Se? nožeee; Frfila Franc, Senožeee; Gorjup Jožef, Gabrije; Küret Fr., Narin; Trojer David, Renče; Vuga Marija, Solkan; Uršie Ana, Pregelj Alarija, Renee; Burič Rolda, Bate; Ivana Urbančič, Košana; Gomil? šček Terezina, Solkan; Ujčič Mi? hacl, Studena gor a: Feigel Rafael, St. Peter. Listnica uredništva. K. J., Ukve: Drugi del Vašega dopisa nam je nejascn. Ker se nam pa zdi vclike važnosti, bo dobro, ee nam še enkrat pišete bolj nataneno Pozdravljeni! Darovi. Za Slovensko sirotišče: Kmecka lX)sojilnica Kozana 5 Vipolže 50 L; preč. g. Alfonz Blažko 13 L, pre? plačila za »Nova pota« 17 L. Srčna hvala! REDNI OBČNI ZBOR »Posojilnice Biljana — Medana« se bo vršil v nedeljo, dne 3. aprila 1927. ob 4Mi popoldnc na Dobro? vem v hiši št. 15. s sledečim dnev? nim redom: 1. Čitanjc zapisnika lanskega obč? nega zbora. 2. Poroeilo naeelstva in nadzorstva. 3. Odobritev računskega zaključka za 1. 1926. 4. Volitev nadzorstva. 5. Slueajnosti. V slueaju, da bi ob doloeeni uri ne bilo navzoče zadostno število elanov, sc bo vršil občni zbor v smislu § 33. zadružnih pravil Vz ure kasneje na istem mestu, ki bo sklep? čen ob vsakem številu navzočih elanov. Odbor. Rip. in Rup. 3309 ključi za cep? ljenje 25.000 prodam. Ivan Forčič, Preseric p. Comeno. Kr. civ. in kazen. sodišče v Gorici. RAZGLAS. Z dekretom od dne 8. februarja 1927. St. S 8?27?3 je to sodišee raz? pisalo konkurz nad imovino Jožefa Semole pok. Ivana iz Prvacine št. 216?77. Konkurzna razprava se bo vršila pri omen jenem sodišču dne 6. apri? la 1927. ob 15!/•>. Opozarjajo se vsi, ki imajo tozadevne konkurzne za? hteve, da jih do tega dne predlo? žijo, Gorica, 10. marca 1927. Upravitelj mase: Rač. Anton Candiago. OBVESTILO. Vrtnarsko in sadjarsko društvo v Idriji naznanja tern potom svo? jim članom, da so došla prvovrstna ckonomska, zelenjadna in cvetlič? na semena; posebno detclje, prave rumene krmilne pesc itd. Ima v za? logi tudi mesana umetna gnojila za zelenjad, gomolje in stročnice, su? perfosfat, čilski soliter. V zalogi so tudi cvetlieni lonci, rafija ličje. Ker bo zaloga umetnih gnojil za letoš? nje leto skoro gotovo nezadostna, se vabijo elani v Idriji in okolici, da čimprej pridejo iskat superfos? fat, ki je eno najvažncjših umetnih gnojil za kmetovalca. Odbor. PRODA SE Lepo vinogpQdno posestvo 38 oralov izmere, medtcm 4 oralov novozasajenega in dobro rodečega vinograda, 6 oralov gozda za see? njo, veliki sadonosniki, prvovrstni travniki, velika stiskalnica in z vsem potrebnim inventarjem, hiša in gospodarska poslopja, vse v naj? boljšem stanju. Posestvo je odda? ljeno pol ure od železniške postaje Poljeane ter leži ob progi Poljeane? Konjice?Zreče. Podrobna pojasnila daje tvrdka A. Grundner, lesna in? dustrija Zreče pri Slov. Konjicah. Prileten hlapec, delavcn in trezen, uporaben za oskrbo živine in lahka domača dcla išče službo. Nastop službe o Jurjevem. Naslov pove uprava »Goriške Straže«. Brivski pomočnik, mlad, dobcr brivee in strižae se išče za Opatijo. — S., Atanasijevič, brivski mojster. Franc Rosič iz Breginja št. 110, ki je pravkar dovršil predpisano ue? no dobo, išče službe kot pekovski pomoenik. Službo lahko nastopi takoj. Naznanjam slavnemu občinstvu, da sem se preselila s svojo trgovino z mrtvaškimi predmeti iz Raštela v NUNSKO ULICO št. 10. Trgovino sem izpopolnila z vsakovrstnimi predmeti. Cena rakev za odrasle je od 70 lir naprej. Pavsič Terezija, Nunska ulica 10. SEMENA. Domača črna triletna detelja, lu? cerna, trave eiste in mešane z dete* Ijo, krmilna pesa nemška »Ma* muth« in »Eckendorf«, eebuljček in vsa vrtna semena dobite v trgo? vini JOSIPA MUNIHA, Sv. Lucija ob Soči. L!oyd Sabaudo. Prihodnje vožnje: v Severno Ameriko: »Conte Biancamano« 5. 4. 1927. »Conte Rosso« 22. 4. 1927. Iz Genove v Njujork v 9. dneh; v Južno Ameriko: »Conte Verde« 31. 3. 1927. »Principcssa Giovanna« 13. 4. 1927. »Principe di Udine« 26. 4. 1927. Iz Genove v Buenos Ayres v 13V2 dneh. v Avstralijo: »Re d' Italia« 29. 4. 1927. Infbrmacije daje in sprejema prednaročila na vozne listke za* i stopnik j F. Rosich, Govica, Via Contavalle št. 4. Perje za postelje iz Ceske^a po ceni za kilogram: belo, iz- puljeno L. 25, boljše vrste L. 32, mehke vrste L, 40, 48, ^_ 55, najfincjše L. 65 in 75, per- 7*^Snica L. 115. Pošiljatev točna in prosta carine. Vzorci brezplačno. Biago, ki ne ugaja, se lahko vrne ali zamenja. — Benedikt Sachse 1, Lobes št. 9 presso Pilsen (Boemla).------- _. _----------- PodYetie inž. YlBI & G. jc obnovilo svojo zalogo posomeznih avtomobilshih delov za Fiat 18 BL 18 HP, 15 Ter, Ci* troen, Diatto, Ceirano, Ansaldo, Saurer, GMC. Bogata izbera vlož* kov (cuscinetti) za vse vrste vozil. ZALOGA GUM ^PIRELLI, FIRESTONE, GOOD JEAR. Borica, ulicn IX, flgosto, St. 6 Naročila se pošiljajo po vsej deželi potom lastnih korijer. piačam najvišje cene za kože lisic,podia- *¦_. «^ ^- g^ -™y ¦ sic, kun, zajcev, mačk, veveric, jazbecev in Mm. ML WL ^Jr ^r m WALTER WINDSPACfl - (iorica. Via Carducci 6 Ljubljonslie hreditne banhe y BopIcI Corso Verdi „Tr^ovslcl Dom" Telefon številka 50 Brzojavni naslov: Ljubljanska banka Delniška glavnica Pniiinala fillDflliNf! Rezerve Din, 50,000.000 uEllIT(IICl LJÜDUHrlH Din. 10,000.000 Podružnice : Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor, Metkovič Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst. — Agencije: Logatec. Vloge na knjižice po 4% Vloge v tekofcem načunu lir ali dinarjev, (najugodnejše obrestne mere). Nakup valut. čekov, deviz in obligacij vojne odškod- nine (bonov) po najugodnejših cenah. Nakazila v tu- in inozemstvo. Borzni in ostali bančni posli.