" r-. - . • V- • . - U . cena 10 dinar;ev številka 10 (714). glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva ■ ^ titovo velenje, 15. marca 1984 Seje zborov Nadvse obsežen dnevni red Jutri se bodo sestali vsi trije zbori, zbor združenega dela, zbor krajevnih skupnosti in družbenopolitični zbor skupščine občine Velenje. Delegati vseh treh zborov bodo skupno obravnavali uvodne obrazložitve k osnutku programa dela skupščine, informacijo o gospodarskih gibanjih v občini Velenje v letu 1983, predlog resolucije o politiki izvajanja družbenega plana občine Velenje v letu 1984, predlog operativnega plana izvajanja nalog dolgoročne ekonomske stabilizacije in sanacijski program Gorenja TGO in Gorenja Promet Servisa. Nato bodo nadaljevali zasedanja na ločenih sejah. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti bosta obravnavala še predlog sporazuma o uskladitvi davčne politike v občinah celjskega območja v letu 1984, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o davkih občanov, predlog odloka o spremembi odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, predlog odloka o zagotavljanju sredstev za občinske blagovne rezerve v letu 1984 in predlog odloka o določitvi stopnje prispevka za izvajanje sistema obrambe pred točo v osrednji Sloveniji s poročilom o obrambi pred točo na področju celjske regije in občine Brežice v lanskem letu. Delegati bodo obravnavali tudi osnutek odloka o spremembi odloka o komunalnih taksah, predlog sklepa o imenovanju komisije za pregled zaključnega računa davkov in prispevkov občanov in zaključnega računa starostnega zavarovanja kmetov, poročilo o stanju na posameznih področjih komunalne ureditve, osnutek odloka o urbanističnem redu, osnutek odloka o spremembi odloka o zazidalnem načrtu Gorica, osnutek pravilnikov o izvajanju zazidalnih načrtov Šmartno I in II, osnutek odloka o oddajanju in kontroli uporabe zemljišč za vrtičkarje in osnutek odloka o varstvenih pasovih vodnih virov in termalnih vrelcev na območju občine Velenje. Za konec seje zbora združenega dela in zbora krajevnih skupnosti bo delegatom ostal še predlog odloka o določitvi zemljišč, namenjenih za stanovanjsko in drugačno kompleksno graditev na območju zazidalnega načrta Gorica — jug, predlog odločbe o ugotovitvi javnega interesa za pridobivanje premoga na območju pridobivalnega prostora rudnin, predlog sklepa o prenosu pravice uporabe stavb in zemljišč na osnovne šole, pre"dlog zemljiško-knjižnega dovoljenja ter volitve in imenovanja, delegatska vprašanja in odgovori ter pobude delegatov. Pred nedavnim so pridobili učenci Šolskega centra sodobno računalniško opremo, ki jim bo omogočala boljši in uspešnejši pouk računalništva. Več o tem pišemo na 2. strani. Tovarna gospodinjske opreme Gorenje P i. iz\ odnj v ečja za 43% V Tovarni gospodinjske opreme Gorenje Titovo Velenje so letos do konca februarja izdelali blizu 323.000 velikih gospodinjskih aparatov, več kot 173.000 malih gospodinjskih aparatov, skoraj 183.000 kvadratnih metrov talnih keramičnih ploščic it. Januarska proizvodnja je bila za 41 % večja od dosežene proizvodnje v januarju 1983, februarska, v primerjavi z mesecem februarjem 1983, pa za 45 %. V tozdih Pohištvo, Gradbeni elementi, Kuhalni aparati, Mali gospodinjski aparati, Zamrzovalniki in Hladilna tehnika so presegli oziroma dosegli operativni proizvodni načrt, določen za meseca januar in februar 1984, tozda Pralna tehnika in Štedilniki pa sta le za malenkost zaostajala za predvidevanji. Pomembno je, da v tovarni gospodinjske opreme Gorenje tudi v letošnjem letu, v primerjavi z mesečnim povprečjem prvega polletja 1983, povečujejo fizični obseg proizvodnje. Sicer je bila dvomesečna proizvodja večja, v primerjavi z doseženo proizvodnjo v obdobju januar — februar 1983, za 43, produktivnost pa za 30 Dvomesečni operativni proizvodni načrt bi zagotovo dosegli in tudi presegli, če ne bi imeli letos kar precejšnje težave pri oskrbi s surovinami, reprodukcijskim materialom in sestavnimi deli. Le te so bile večje kot zadnje mesece lanskega leta. Zaradi vremenskih prilik so bile motene dobave, vse več dobaviteljev in kooperantov pa zahteva za dobave devizno soudeležbo. Zlasti še pomanjkanje elektromotorjev, programatorjev, elektroventilov in tudi lesene embalaže je vplivalo na zmanjšanje proizvodnje izdelkov, namenjenih za prodajo na tuja konvertibilna tržišča. Zapišimo še, da so proizvodni delavci Gorenja TGO do konca meseca februarja že opravili 3 dodatne delovnike. Skupščina obrtnega združenja Številna nerešena vprašanja Pred kratkim so se na drugo redno sejo novega mandata sešli delegati skupščine obrtnega združenja. Na dnevnem redu so imeli med drugim tokrat poročilo o delu v minulem letu, sprejemali pa so tudi program in finančni načrt za letošnje leto. Poročilo in razprava sta opozorila na vrsto nerešenih vprašanj s področja osebnega dela ter na nekatere sistemske pomanjkljivosti in težave, ki ovirajo še boljše delo in hitrejši razvoj te dejavnosti. V občini Velenje je bilo ob koncu preteklega leta 372 obrtnikov, pri njih pa je bilo zaposleno 450 delavcev. Naši obrtniki so imeli v lanskem letu okoli 600 milijonov dinarjev prihodka, ustvarili pa so tudi za 120 milijonov dinarjev posrednega izvoza. Prav zaradi takšnih uspehov in možnosti, kijih tudi na področju zaposlovanja lahko Okrnjena proračunska sredstva Člani izvršnega sveta skupščine občine Velenje so pretekli teden na seji med drugim obravnavali poročilo o delu sodišča združenega dela v Celju v preteklem letu. Predsednik tega sodišča Edo Centrih jih je seznanil z organiziranostjo tega sodišča, spregovoril ie o finančnih težavah, sai vprašanje financiranja še vedno ni dokončno razrešeno, tako da porabijo veliko časa za razreševanje finančnih težav namesto, da bi ga namenili razreševanju spornih zadev. Izrazil je upanje, da bi vprašanje financiranja tega sodišča v letošnjem letu končno razrešili. Člane izvršnega sveta je seznanil tudi s problematiko s tega področja, časom in trajanjem postopka ter pritožb ter s sodelovanjem lega sodišča z drugimi samoupravnimi skupnostmi. Več o delu sodišča združenega dela v Celju bomo pisali v prihodnji številki, o tem pa bodo govorili tudi delegati skupščine občine Velenje. Člani izvršnega sveta so zelo pozitivno ocenili usmeritev/ sodišča združenega dela v Celju na področju sodelovanja z organizacijami združenega dela, družbenim pravobranilcem samoupravljanja ter zvezo sindikatov. Takšno sodelovanje je :še toliko pomembnejše v sedanjiHi zaostrenih gospodarskih razmerah. Glede na to, da obravnava sodišče šv in so jih pestila neskladja v cenah ter neustrezni vremenski pogoji. Količinski plan proizvodivje so skoraj povsod dosegli oziroma presegli, tako da za kooperacijsko in lastno proizvodnjo ugotavljajo, da so zadolžitve oziroma obveznosti, ki so jih sprejeli z resolucijo n družbenim planom občine Velenje v celoti uresničili. Tudi v primerjavi z obveznostmi do regijskega sporazuma so naloge izpolnili in jih celo za 5 odstotkov prekoračili. Tako so za 19 odstotkov več kot regija odkupili mladih pitanih govedi, ostalega goveda pa za 8 odstotkov. Za 36 odstolkcv so presegli odkup prašičev v primerjavi z odkupom v regiji, za 12 odstotkov pa so za ostali pri povečanju staleža krav ter v hmeljarstvu za 10 odstotkov, saj jim je velik del pridelka uničila toča. Sorazmeren tem uspehom je tudi finančni rezultat, na katerega pa je poleg večje proizvodnje pozitivno vplivalo tudi večanje rasti cen kmetijskih pridelkov. Seveda pa je pri tem potrebno upoštevati tudi prizadevanja celotnega kolektiva. V ERI •TOK Kmetijstvo sicer ugotavljajo, da bi močnejša kadrovska zasedba omogočala še doslednejše in boljše strokovno delo, to pa bi vplivalo tudi na še boljši končni rezultat. Poglejmo še nekatere druge podatke. V sadjarski proizvodnji so uspeli obdržati pridelek na predlanski ravni, vendar jim je toča zmanjšala kakovost sadja, tako da so zanj iztržili manj kot je dovoljeval hektarski donos. Poprečno so na hektar pridelali dva vagona jabolk. V živinorejski proizvodnji so se ves čas otepali s pomanjkanje krmil, zaradi česar delno upada poprečna teža mladih pitanifi govedi, delno pa ta teža upada zato, ker so proizvodnjo preusmerili v izvoz, tuji kupci pa kupujejo mlajše in lažje govedo. Pri mlečni proizvodnji so plan izpolnili z indeksom 101 odkupili so 2 milijona 690 tisoč litrov mleka kar je nad regijskim poprečjem. Imajo pa nekaj težav s hladilno tehniko, ki je zastarela in bi jo bilo potrebno obnoviti. Prav tako niso zadovoljni s higieno mleka, saj so morali kmetom zavrniti preko 20 tisoč litrov mleka zaradi nakisanosti več kot 160 tisoč litrov mleka pa ni ustrezalo reduktažnim predpisom in zanj niso mogli uveljaviti premij. V živinoreji oziroma mlečni proizvodnji nastajajo težave tudi zaradi plodnostnih motenj, to pa zato, ker na tržišču ni rudninsko vitaminskih mešanic. Kljub tem težavam pa že sedaj v občini na kmetijo odkupimo preko 10 tisoč litrov mleka kar je tudi v Sloveniji zgornja tretjina proizvodnje. Skladno z načrti so poslovali tudi na drugih področjih. Nekaj težav so imeli le pri proizvodnji brojler-jev, kjer so plan sicer presegli, vendar pa so stežka zagotavljali devize, ki jih kot nosilci te proizvodnje v občini potrebujejo za nakup posameznih sestavin za krmo. S pomočjo temeljne banke v Titovem Velenju pa so uspeli devizni dolgi Hmezadu v preteklem letu poravnati. Uspešno so gospodarili tudi z okoli 300 hektarji gozdov, precejšnje breme pa jim pomenijo zaloge, brez katerih pa si, ob stalnih pomanjkanjih na trgu, ne morejo zamišljati zadovoljive proizvodnje. Na osnovi teh pokazateljev tudi v letošnje leto stopajo z zahtevnim načrtom, saj predvidevajo 10-odstotno rast kmetijske proizvodnje. Da pa bi to dosegli, bodo morali odpraviti kadrovske težave ter izdelati in uresničiti plan investicij in načrt investicijskega vzdrževanja, da bodo res vlagali tam, kjer bodo doseženi največji ekonomski učinki. Tudi v delovni organizaciji se bodo morali dogovoriti, kateri so cilji, ki naj pripomorejo do večjega dohodka in večje proizvodnje. Sicer pa je v letošnjem letu največja naloga melioracija v Šentilju, kjer bodo že v tem mesecu nadaljevali začeta dela in jih tudi letos dokončali. Nadaljevali bodo tudi z raznimi malimi melioracijami in agromelioracijami poleg tega pa nameravajo urediti še zemljiški kataster ter izdelati program s katerim bodo vključili neobdelana in slabo obdelana kmetijska zemljišča v družbeno organizirano proizvodnjo. Več skrbi kot prejšnja leta bodo namenili strokovnemu usposabljanju in izobraževanju ter tako skušali tudi s temi ukrepi pomagati pri uresničitvi zahtevnega letnega načrta. B. Z. Sodelovanje Rek - Gorenje Na skupnem sestanku predstavnikov vodstev družbenopolitičnih organizacij in poslovodnih organov sozdov REK Franc Leskošek-Luka in Gorenje so obravnavali možnosti sodelovanja med obema sozdoma in oblike pomoči sozda REK pri sanaciji Gorenja TGO. Sodelovanje delovnih organizacij ESO, SIPAK in TEŠ z Gorenjem ni bilo mogoče razširiti, sodelovanje pa uveljaviti tudi drugod, posebej še na raziskovalno razvojnem področju. Podrobne oblike pomoči REK delovni organizaciji Gorenje TGO bodo določili naknadno. Predstavniki obeh sozdov so se dogovorili, da bodo njihova srečanja pogostejša. Predstavniki Gorenja pa so predstavnike REK seznanili s poglavitnimi značilnostmi sanacijskih programov Gorenje TGO in GPS ter s programsko razvojnimi usmeritvami poslovnega sistema Gorenje. Usmerjanje in možnosti izobraževanja Cimvečja stopnja izobrazbe in sposobnost samoizobraževania PrcH Utirinoictimi Hnoiri to Kili Mo^rtnvanip VaHrnu ip nrpHnn Z*1« U„.. Pred štirinajstimi dnevi je bila na Radiu Titove Velenje oddaja v živo o usmerjanju in možnostih izobraževanja ter zaposlovanja. S tem smo želeli mladim pomagati pri njihovi težki odločitvi, kam po končani osnovni in srednji šoli ter jih seznaniti z možnostmi izobraževanja v občini in seveda tudi izven nje. Na vprašanja so odgovarjali: BOŽO LEDNIK, predsednik IS Skupščine občine Velenje ŠTEFKA KORDEŽ, predsednica Komiteja za družbene dejavnosti, DRAGO ŠULEK, direktor Centra srednjih šol, LADO ZAKOŠEK, vodja Strokovne službe medobčinskih skupnosti za zaposlovanje, DUŠAN DOLINAR, pomočnik direktorja VIZ, JOŽE SEME, vodja poklicnega usmerjanja pri Skupnosti za zaposlovanje in MARJETA PRIMOŽIČ, šolska pedagoginja na CSS. Ker so naši sogovorniki povedali marsikaj zanimivega, smo se odločili, da nekaj odgovorov objavimo tudi v Našem času in z njimi seznanimo tudi tiste, ki naši oddaji niste prisluhnili. SPRIJAZNIMO SE Z NE-DOLOCLJ1VOSTJO IN IŠČIMO REŠITVE V NJEJ! ,,Zaposlovanje kot vir pridobivanja materialnih dobrin za človeka, za njegovo nadgradnjo, kulturo, prosti čas, samoudejstvovanje in samouresničevanje je osrednji problem, ne samo sedanjosti, temveč tudi preteklosti in prihodnjo-sti. To je tudi cilj vsega ekonomskega ravnanja. Zaposlitev pomeni ekonomsko svobodo in z njo vse ostale svobode. Vse pravice izhajajo iz dela, tudi neposredna vključitev v družbenopolitično življenje. Osrednje vprašanje, ki se pri tem pojavlja, je, kako ugotavljati izobrazbeno strukturo, posamezne profile, da bi dosegli optimalno vključitev in s tem tudi izrabo najodiočilnejšega proizvodnega dejavnika — človeka — za pridobivanje dobrin, opravljanje storitev in s tem zagotavljanja kvalitetnega življenja družbe. To je vprašanje, na katerega žal ni točnega odgovora. Preveč je vplivov neznank, preveč vzročno Dosledičnega vpliva različnih dejavnikov: gospodarske situacije, razvoja tehnologije, kulture, vrednot, pravnoekonomskega sistema in podobno. Odgovor je lahko le v obliki smernic, pa še te so lahko zaradi posameznih sprememb netočne. Nehati se moramo obmetavati s trditvami, da združeno delo ne daje potreb, da ne more načrtovati kadrov, da ne moremo definirati vrst, števila in oblik izobraževanja. Sprijazniti se moramo s to nedoločljivostjo kot objektivnim dejstvom na sedanji stopnji obvladovanja ekonomskih, tehničnih in družbenih tokov ter iskati rešitve v luči te nedoločljivo-sti. Samo primer. Za sedanje srednjeročno obdobje je bil v Sloveniji izdelan program potreb po kadrih. Združeno delo je napovedalo 3,3 odstotno rast zaposlenosti, zahteve po kadrovskih profilih so presegale dvakratne možnosti višjih in visokih šol . . . Resničnost pa je takšna, da smo zaposlovali pod enim odstotkom in da se pojavljajo kadrovski viški. Ali druga dilema. V ospredje postavljamo razmerje 70:30 kot idealno razmerje med tehničnimi in družbenimi usmeritvami. Združeno delo pa je v napovedi potreb predvidelo to razmerje 1:3 v korist družbenih usmeritev. Leta 1978 je bilo to razmerje 1:1,4 v korist družboslovja. Japonska kot izrazito tehnična dežela ima to razmerje 1:3, želijo pa si 1:2. Načrtovanje kadrov je izredno zapleteno in problematično. Na kadrovske tokove deluje veliko število dejavnikov, ki jih ni mogoče v zadostni meri obvladati, nekaterih pa niti predvideti. Zato tudi pretiran pesimizem ali optimizem ni na mestu. Ljudem velja dati čim več znanja in ustvarjalnih sposobnosti, sposobnosti za samoizo-braževanje. Pri Japoncih velja spoznanje, da znanja ni nikoli preveč. Z višjo izobrazbo dosegamo višjo prilagodljivost ljudi, večjo mobilnost in obladovanje že prej omeniene ncdoločljivosti. KAJ PA V OBČIM VELENJE? Kam vpisati otroka? Otroku je potrebno čim bolj prilagoditi šolanje njegovim naravnim sposobnostim in danostim v vse smeri na vseh ravneh, dati mlademu človeku čim širše znanje, naučiti ga tudi kvalitetne izrabe prostega časa. Nesporna je potreba vključevanja v mednarodno menjavo Jugoslavije in tudi naše občine. Pri tem pa stopa v ospredje vprašanje, kje so tiste komparativne prednosti naše občine, v katere naj usmerjamo mlade ljudi. Menim, da je to obstoječa koncentracija tehničnega, tehnološkega, organizacijskega znanja in tržni položaj naših ozd; upoštevati je potrebno tradicijo, delovno disciplino in marljivost ljudi; danosti narave, to so les, kamen, nekaj časa še premog; ugodno prometno lego kot povezavo severa z jugom in ugodno klimo ter okolje; seveda pa tudi tisto kar smo gradili nekaj let — infrastrukturo. Torej, kam? Ljudi moramo usmerjati v okviru obstoječih gospodarskih dejavnosti in težiti za čim višjo stopnjo izobrazbe ter sposobnostjo samoizo-braževanja. Paleta je zelo široka. Skoraj ni poklica, ki ga v občini Velenje ne bi imeli. Večji poudarek pa moramo v prihodnjosti dajati turizmu in gostinstvu. Sprejeti je treba tudi delo, ki ni na ravni izobrazbe. To bo potrebno, ker trenutno stanje tehnologije ne dovoljuje ustreznega zaposlovanja izobraženih ljudi. Prav ti mladi si bodo morali to tehnologijo z lastnim prizadevanjem in žrtvami spremeniti" in si izboriti prostor pod soncem. Vsaka generacija ima pač svojo nalogo, nikomur ni ničesar podarjeno. Začeli smo skoraj brez znanja kar zadeva organizacijo proizvodnje, tehnološkega znanja. Redki so bili, ki so to obvladali. Vendar je stanje danes bistveno drugačno. Torej, za začetek niti pretiran optimizem, niti pretiran pesimizem, pač pa vztrajno, trdo delo in pridobivanje čim več znanja", je v uvodu poudaril BOŽ.O LEDNIK, predsednik izvršnega sveta Skupščine občine Velenje. LETOS KONČUJE OSMI RAZRED 520 UČENCEV Ena od posledic hitrega gospodarskega razvoja občine Velenje je tudi hitra rast števHa učencev v osnovnih šolah. Iz leta v leto se vpiše v 1. razrede osnovne šole več učencev. Večina jih osnovnošolsko izobraževanje uspešno konča in večina se jih želi tudi vključiti v nadaljne šolanje. ,,Letos obiskuje 8. razred 520 učencev. To število pa bo iz leta v leto naraščalo in sicer vsaki dve leti za približno 100 učencev. Že leta 1992 bomo imeli v 8. razredih 850 učencev. V preteklih letih se je približno polovica osmošolcev vključevala v srednje šole v Titovem Velenju. Če bi tudi v prihodnje tako želeli, bi morali vsako leto odpreti enega ali dva nova oddelka v usmeritvah, ki so perspektivno zanimiva za velenjsko gospodarst- vo. Če pa bi hoteli izboljšati pogoje šolanja tudi za tiste srednješolce, ki se vsak dan vozijo v srednje šole izven občine, potem bi morali še bolj korajžno načrtovati nadaljnji razvoj srednjega šolstva v občini," je dejal DUŠAN DOLINAR. KAKŠNE SO NAMERE UČENCEV V OBČINI? JO'?A SEME: ,,Letos so namere učencev razmeroma raznolike. Učenci se vpisujejo' v vrsto različnih programov in usmeritev. Namere so mnogo bolj kot v prejšnjih letih prilagojene potrebam združenega dela. Veliko več otrok se vključuje prav v tiste usmeritve, ki so v občini najbolj potrebne in kjer je tudi največja možnost, da bodo čez tri, štiri, pet ali celo devet let dobili zaposlitev. Te usmeritve so: rudarstvo, energetika, kovinarstvo in nekateri poklici v gradbeništvu, predvsem na IV. stopnji zahtevnosti." Kako se vključujejo fantje in kako dekleta? ,,Kar 90 % fantov se vključuje v tehnične usmeritve in to v večini primerov v občini. Temu nasprotno pa se 70 do 80 odstotkov deklet izobražuje v drugih šolskih cent- soke šole. „Na CSS lahko rečemo, da imamo za naravoslovno-mate-matični program še zlasti v povezavi z računalnistovm, elektroniko, dobro razvitim fizikalnim in kemijskim področjem idealne delovne pogoje za to usmeritev," je povedal Drago Sulek. „COS nudi zelo široke in najvažnejšim dolgoročnim usmeritvam občine dobro prilagojene možnosti izobraževanja. Te možnosti se z naravoslov-no-matematično usmeritvijo še razširjajo. Naše tri temeljne usmeritve: rudarska, kovinsko-strojna in elektrotehniška so že dobro utečene, saj jih izvajamo že 25 let. Vsebina programov seje z reformo nekoliko spremenila. Namesto poklicne in tehnične rudarske imamo program za rudarja in rudarskega tehnika, ki se deli na 3-letno smer, bivša poklicna in 4- letno smer, bivša tehniška šola. Podobno je v kovinsko predelovalni usmeritvi v kateri je program za kovinarstvo in strojništvo triletne smeri, 4-letna smer pa je zamenjava za tehniško srednjo šolo, elektroenergetika je zamenjava za nekdanjo elektrotehniko jaki tok in elektrotehnika, ki je zamenjava za šibki tok. poklicih. Ko se odločate za vpis v srednje usmerjeno izobraževanje je najpomembnejše, da veste kaj želite, kaj zmorete in kaj boste delali. Šele, ko si znate odgovoriti na ta vprašanja, se lahko odločite, v kateri vzgojno izobraževalni program se boste vpisali. Večina programov js sicer zasnovana tako, da boste poklicno odločitev še lahko spreminjali, vendar boste lahko izbirali le v tisti skupini poklicev, za katere izobražujejo v posameznem programu. Mnogo težje pa se boste □linismerili v poklic, ga izobražuje drug program. Pred vpisom se morate zato pravilno odločiti vsaj za področje dela, za katerega se želite usposobiti in za skupino, ki jo izobražujejo posamezni programi. V vsaki usmeritvi (kmetijska, kovinsko predelovalna, naravoslovno matematična, poslovno finančna . . .) poteka izobraževanje v enem ali več programih. V drugem ali tretjem letu šolanja se morajo učenci opredeliti za smer izobraževanja za različne sorodne poklice. Po vpisu v smer nadaljujejo učenci izobraževanje različno dolgo, odvisno od težavnosti programa, ki so si ga izbrali. Učenci, ki končujejo osnov Minuli petek je bi o v vseh srednjih šolah izredno živo, saj je bil za osmošolce organiziran informativni dan. Učenci so tam dobili vse podatke o vpisu, ter o možnostih nadaljevanja šolanja Utrinek z informativnega dne na CSS družboslovno-jezikovna usmeritev. foto. AJŠ Qjt rih, predvsem v Celju in Slovenj Gradcu in v usmeritvah, ki jim po končanem šolanju ne omogočajo zaposlitev. Zelo malo deklet se še vedno vključuje v tehnične usmeritve, čeprav že nekaj let opažamo, da smo tudi tukaj dosegli pozitivne premike. Dekleta, ki so pred poklicno odločitvijo, naj še enkrat dobro premislijo o morebitni preusmeritvi v program, kjer bodo imele več možnosti za kasnejšo zaposlitev. To so recimo elektronika, računalništvo, nara-voslovno-matcmatična usmeritev, kovinarstvo in verjetno še kaj," CENTER SREDNJE ŠOLE Tako družboslovje kot naravoslovje ni enostavna zamenjava za nekdanjo Gimnazijo. Učenci se že na srednji stopnji usposobijo za določena dela. Tipična so uporabna matematika, fizikalna merjenja, delo v bioloških in kemijskih laboratorijih ter vsa splošna laboratorijska dela. Velik del učencev, ki se vpisuje v naravoslovno matematično smer pa bo nadaljevalo izobraževanje, večina na Fakulteti za narovoslovje in tehnologijo ter na drugih naravoslovno usmerjenih višjih, visokih šolah in fakultetah. Podrobnosti o možnostih prehoda pa bodo znana šele v prihodnjem letu, ko se bo prva generacija usmerjencev vpisovala na vi- Novost pa so programi računalništva, družboslovja in naravoslovja. V vseh teh programih traja šolanje 4 leta. Zanimanje za računalništvo je od 1. leta skoraj natančno usklajeno z vpisnimi zmogljivostmi 60. učencev. Z novo računalniško opremo, bomo lahko zagotavljali res kvaliteten pouk. Družboslovna usmeritev je po krivici zapostavljena. Možnosti nadaljnjega izobraževanja so takšne, da bodo absolventi te šole z veliko gotovostjo brez težav dobili zaposlitev, čeprav ne bodo imeli štipendije. Naj naštejem samo nekaj področij dela do katerih vodi pot preko družboslovne usmeritve knjižničarstvo, novinarstvo, doku-mentaristika, arhivistika, pravo, organizacija dela, scialno delo, politične vede, sociologija, obramba in zaščita, filozofija, pedagogika, psihologija, zgodovina, geografija, slovenski jezik, tuji jeziki, arheologija, etnologija in še bi lahko naštevali." KAJ ŽELITE, KAJ ZMORETE, KAJ BOSTE DELALI Poklicna usmerjevalka vam svetuje: ,,Pred poklicno odločitvijo morate v luči poklicnih zahtev in poklicnega izobraževanja oceniti svoje zmožnosti in interese, pri tem pa ne smejo biti na zadnjem mestu potrebe po posameznih nošolsko obveznost, se lahko izobražujejo v skrajšanih programih srednjega usmerjenega izobraževanja, ki trajajo od 18 mesecev do 2 leti in si tako pridobijo izobrazbo II. stopnje zahtevnosti — po starem šolo za specializirane delavce. V te usmeritve se lahko vpisujejo tudi učenci, ki niso uspešno končali osnovnošolske obveznosti. Srednji programi trajajo dve, tri aii štiri leta in si v njih učenci pridobijo izobrazbo III., IV. ali V. stopnje zahtevnosti. Po starem smo tem šolam včasih rekli poklicne in tehnične srednje šole. V ta program se lahko vpišejo učenci, ki so uspešno končali osnovno šolo ali skrajšan program in seveda, če izpolnjujejo še druge posebne pogoje, ki so navedeni v razpisu vpisa v srednje šole. Tak pogoj je lahko zdravstvena sposobnost, pozitivna ocena iz tujega jezika ali kaj drugega. Vsak program izobražuje. za vključitev v delo in nadaljnjnje izobraževanje. Šolanje lahko nadaljujejo učenci, ki so uspešno končali V. stopnjo zahtevnosti. Izobražujejo se lahko na višji in visoki šoli v isti usmeritvi, v drugih pa bodo morali dokazati, da obvladajo razlike v znanjih, ki bodo določene v novih programih za pridobitev višje in visoke izobrazbe. V srednje usmerjeno izobraževanje se vključuje tudi izobraževanje za vojaške poklice. Vpisati se je potrebno v ustrezno vojaško šolo, bodisi splošno ali šolo rodov in služb, ki dajejjo enakovredno izobraževanje kot vse druge srednje šole." KAKO ZAPOSLOVATI? ,,Najprej zaposliti vse nezaposlene med zaposlenimi! Ekonomski inštitut Slovenije ocenjuje, da je med zaposlenimi približno 150 tisoč neustrezno zaposlenih delavcev. Nujno je treba odpraviti še vedno visoko število nadurnega in pogodbenega dela in upokojiti vse, ki so si to pravico pridobili. Pa bolj pogumno spodbujati samozaposlovanje v kmetijstvu, samostojni obrti. Sem sodi tudi pospeševanje drobnega gospodarstva in ne nazadnje, če hočemo to razviti, je treba onemogočiti črno in sivo ekonomijo, tako imenovano ilegalno obrt, šušmarstvo, popoldansko ekonomijo. Pri zaposlovanju morajo dobiti absolutno prednost mladi iskalci zaposlitve z ustrezno kvalifikacijo, predvsem pa mladi delavci, ki so se začasno odločili za neustrezno zaposlitev in seveda invalidi. Današnja slika o strukturi zaposlenih kaže, da združeno delo v občini zaposluje še vedno okoli 40 odstotkov delavcev brez poklica. Takšno stanje nas potiska nazaj, saj si z nekvalificiranimi delavci ne moremo utirati poti naprej. Le izobraževanje, znanje in kvaliteta dela morajo postati nosilci razvoja. Kaže se tudi vse večja.nuja po zamenljivosti poklicev, po prezaposlovanju v primerih, ko gre delovna organizacija v stečaj, ko zmanjšuje obseg proizvodnje ali pa se preusmerja v drugačne programe. Opomniti velja tudi na pojav minljivosti poklicev. V ZDA je v petnajstih letih izginilo okoli 8000 poklicev in se hkrati pojavilo okoli 9500 novih. Posledica oziroma vzrok tega je računalništvo, informatika," je dejal Lado Zakošek. NEKAJ ODGOVOROV NA NAJZANIMIVEJŠA VPRAŠANJA Kakšne so možnosti zaposlovanja? ,,Še vedno velike, če gledamo letne načrte zaposlovanja organizacij združenega dela in priliv iz šol. Priliv je bistveno manjši od potreb OZD. V tem letu bo šolanje končalo 338 mladih, potrebe združenega dela pa segajo na skoraj 800 delavcev. Skrajšan program bo končalo 20 učencev, III. in IV. stopnjo 130 učencev, V. 155, višjo "0 in visoko 53. Potrebe združenega dela pa so bistveno večje: za skrajšan program 189, za III. in IV. stopnjo 292, V, 167 delavcev, višjo 81 in visoko 83 dclavcev." Koliko je v občini Velenje trenutno brezposelnih? ,,V tem trenutku je brezposelnih 192 ljudi. To je tudi najnižja stopnja v Sloveniji — 0,8 Sem sodijo tudi težje zaposljivi in nekateri poklici, ki jih je res težko zaposliti, medicinske sestre in gimnazijski maturanti." Večina učencev želi po osnovni šoli nadaljevati šolanje. V našem združenem delu pa zaradi zastarele tehnologije vsaj trenutno ni potreb po bolj izobraženih kadrih. Bomo zaposlovali izobražene delavce na delih, ki so za slopnjo ali celo dve nižje od njihove izobrazbe? ,,Menimo, da. S tem bomo ustvarjali tisti potencial, ki naj bi dvignil tehnološko zastarelost. To delajo po vsem svetu. Pozabiti (Nadaljevanje na 5. strani) V oddaji v živo so sodelovali: Joža Seme, Marjeta Primožič, Božo Lednik, Štefka Kordeš, Lado Zakošek, Dušan Dolinar in Draao šulek (od leve proti desni) 15. marca 1984 * Titovo Velenje V SREDIŠČU POZORNOSTI nas cas * stran 5 Usmerjanje lil možnosti izobraževanja Čimvečja stopnja izobrazbe... Družbeni pravobranilec samoupravljanja Skrb za vsebinska področja stabilizacije (Nadagevanje s 4. strani) moramo trditev, da je spričevalo ali diploma sinekura, ki zagotavlja dosmrtno plačo in s tem tudi sredstva za preživljanje. Sposobnost se kmalu pokaže in človek v delovnem procesu potem tudi hitro napreduje. Lahko bi našli primere iz prakse, ko so tehniki prevzeli delo za trakom. S tem niso nič izgubili, kvečjemu veliko pridobili. S tem so spoznali proizvodni proces, njegovo oblikovanje, odnose med ljudmi in postali odlični strokovnjaki na ravni, za katero so sc izobraževali. Zato je prav, da prevzemamo naloge, ki so v našem združenem delu odprte in s svojim lastnim delom in nadaljnjim usposabljanjem sami zagotovimo dvig tehnološke ravni." Treba se je tudi sprijazniti z dejstvom, da se blizu 100 odstotkov osnovnošolske populacije delavcev danes vključuje v usmerjeno izobraževanje. Nekvalificiranih delavcev v bodoče preprosto ne bo več. Ali je dovolj ustreznega usmerjanja učencev in dijakov? So starši dovolj seznanjeni, da lahko svetujejo svojim otrokom? ,,Samega usmerjanja in poklicnega inormiranja ne smemo ločevati od dela, ki ga izvajamo v celotnem vzgojno izobraževalnem procesu. Učenca že od vstopa v šolo pa vse do 7. razreda seznanjamo z raznovrstnimi poklici. Sam proces poklicnega informiranja in usmerjanja pa se začne v 7. razredu, ko začnemo z otroki intenzivno delati preko šolskih svetovalnih služb in skupnosti za zaposlovanje, preko raznih oblik predavanj za starše in učence, ugotavljanje osebnostnih lastnosti, interesov . . . Zal pa učenci v 7. razredu velikokrat odločitev odlagajo na kasnejši čas in ta je včasih že prepozen. Pojavi se takrat, ko je odločitev že potrebno sprejeti." Komu koristijo tesli, ki jih opravljajo psihologi, saj z rezultati praviloma niso seznanjeni niti starši niti učenci? ,,Če želimo učenca poznati, njegove osebnostne značilnosti, interese, sposobnosti, da ga lahko pravilno usmerimo je nujno, da v osnovnih šolah opravimo teste sposobnosti. Poklicna etika psihologa pa uči, da ne moremo na veliko razlagati, koliko kdo zmore in koliko ne. Vsakemu pa na primeren način pojasnimo, kaj lahko s svojimi sposobnostmi doseže v izobraževanju in potem tudi v zaposlitvi." Kaj če si dijak premisli? Najprej se odloči za eno smer, pozneje pa ugotovi, da bi bil najbrž uspešnejši na drugi? ,,V tem primeru govorimo o preusmeritvi učenca. Če se preusmeri iz programa v program mora zadostiti zahtevam programa v katerega se preusmerja. Navadno mora opraviti kakšen diferencialni izpit, ni pa nujno, če je podoben programu v katerega se bo preusmeril." Kakšna je štipendijska politika v občini? Koliko učencev srednjega usmerjenega izobraževanja lahko dobi štipendijo? ,,Štipendijska politika v občini Velenje je dobro razvita. Toliko Šola v naravi Letošnja zima je prinesla veliko veselja tudi učencem 5. razredov osnovnih šol Gustava Siliha in Mihe Pinterja-Toleda iz Titovega Velenja, ki so teden dni preživeli v planinskem domu na Paškem Kozjaku. Prijetno je bilo spoznavanje smučarskih veščin za tiste, ki so si prvič nadeli smuči in za tiste, ki so vijuganja med vratci že vajeni. Tudi na šolo niso pozabili, spregovorili so jim domačini, lovci, imeli so predavanja o planinskih poteh. Učenci so si pridobili nova znanja, večina jih je bila prvič samih od doma, srečali so se s kolektivnim življenjem v domu .. . Tudi to je del šole za življenje. H. J. razpisanih štipendij kot jih imamo vsako leto v občini Velenje, imajo še v redko kateri drugi občini. Za prihodnje šolsko leto so OZD razpisale 969 kadrovskih štipendij, od tega 568 štipendij za poklice IV. stopnje zahtevnosti, največ v rudarski, kovinarsko-predelovalni, lesni, gradbeni, živilski, gostinski usmeritvi, 172 štipendij je namenjenih za poklice V. stopnje zahtevnosti, največ za tehnične usmeritve, 299 štipendij pa je namenjenih poklicem na VI. in VIL stopnji. Tudi tukaj so v ospredju tiste usmeritve? ki jih v občini najbolj potrebujemo; strojništvo, elektrotehnika, računalništvo, rudarstvo pa tudi ekonomija." Ali drži, da ostane vsako leto nekaj kadrovskih štipendij nepo-deljenih? ,,Ta trditev drži. Razpisnih štipendij za srednje usmerjeno izobraževanje je okrog 800. Generacija osnovnošolcev pa šteje 550, 520 otrok Ze ta podatek veliko pove. Vendar se interesi mladih ne ujemajo z interesi združenega dela." Zakaj tako malo štipendij za družboslovno usmeritev? ,,Največji problem je v tem, ker ta usmeritev ni dovolj znana ne učencem, ne staršem pa tudi organizacijam združenega dela ne. Tukaj je največji problem, čeprav vemo, da ta smer izobražuje za najrazličnejše poklice, ki jih združeno delo potrebuje." Kaj storiti v primeru, da učenec končuje IV. stopnjo, in to zelo uspešno, rad pa bi šolanje nadaljeval. DO, ki ga štipendira pa želi, da se zaposli? ,,To vprašanje bi najlaže rešila učenec in njegov štipenditor. Če bosta našla skupni jezik in če DO potrebuje tudi učence na V. stopnji, potem ni nobene ovire. Če pa delovna organizacija potrebuje tisto, za kar ga je štipendirala bo moral učenec to obveznost izpolniti. Danes je izobraževanje ob delu enakovredno izobraževanju pred vstopom v delo. Tak učenec oziroma delavec bo imel vse možnosti nadaljevanja izobraževanja ob delu ali pa celo iz dela." Kakšne so perspektive zaposlovanja v prihodnje? ,,V občini smo v nekakšnem prelomnem času. Če bosta Gorenje TGO in Promet Servis izpolnila sanacijski program tako kot je zastavljen, če bodo tudi druge DO, ki so v srednjeročnem programu opredeljene kot nosilke razvoja, uresničile to pomembno nalogo, potem se v globalni preobrazbi strukture zaposlenih odpirajo naši mladini široke možnosti za resnično produktivno in kvalitetno zaposlitev. Tudi v prihodnje bomo na III. in IV. stopnji potrebovali veliko kovinarjev, elektri-kov, energctikov, na V. stopnji strojne tehnike, elektronike, energetike, programske tehnike in tudi ekonomske tehnike, na VI. in VIL stopnji pa inženirje strojništva, energetike, elektronike, računalništva, informatike, matematike, fizike, kemike, ekonomiste, pravnike . . . Mladini, ki bo uspešno končala svoje izobraževanje se odpirajo vendarle lepše možnosti." Dele družbenega pravobranilca samoupravljanja gotovo ni lahko, saj posega na tista področja medsebojnih odnosov in samoupravne organiziranosti, kjer je zatajila naša odgovornost in moralna obveznost. Seveda je delovanje v takšnih primerih za posameznike zelo boleče, zato si velenjski družbeni pravobranilec samoupravljanja prizadeva, da bi s preventivnimi akcijami, opozorili, pogovori, seminarji in drugimi oblikami delovanja pravočasno preprečil nespoštovanje zakonskih aktov, samoupravnih predpisov in delovnih obveznosti, poskrbel za njihovo dopolnjevanje in preprečil nepotrebna nesoglasja. Tako kot vsako leto, je tudi v preteklem namenjal veliko pozornosti spremembam v samoupravni organih ranosti organizacij združenega dela. Ker pokriva tudi občino Mozirje, je bilo na tem področju precej dela, saj je bila končana samoupravna organiziranost v enoviti delovni organizaciji Savinjsko-šaleške lekarne, delovna organizacija Veplas je postala enovita delovna organizacija, spremembe se pripravljajo v Vez Mozirje in Gorenju ter v delovnih organizacijah Paka in Turist . Precej pogovorov je bilo opravljenih tudi v poslovnih enotah, katerih matične organizacije so izven občine Velenje. V sodelovanju s Savinjsko-šale-ško gospodarsko zbornico in družbenim pravobranilcem samoupravljanja S RS je naš družbeni pravobranilec pripravil tri posvete za vodilne in strokovne delavce občin Velenje in Mozirje, na katerih so spregovorili o dopolnitvi samoupravnih aktov z določili Zakona o razširjeni reprodukciji in motenj v gospodarjenju. Družbeni pravobranilec samoupravljanja se je po svojih močeh vključeval tudi v razreševanje problemov v tistih organizacijah združenega dela, ki so poslovale z motnjami ali celo z izgubami. Pri tem ugotavlja, da je v takšnih organizacijah najpogosteje zatajila informiranost, da je bilo precej nediscipline in neodgovornega odnosa do opravljanja del. Tudi družbeno — politične organizacije so s svojo pasivnostjo ponekod omogočale, da se je slabo stanje predolgo prikrivalo in držalo v ozkih strokovnih krogih. Tudi na podlagi pobud družbenega pravobranilca samoupravljanja je zakon o stanovanjskih razmerjih in stanovanjskem gospodarstvu v samoupravnih aktih organizacij združenega dela zadovoljivo rešen in se sprejeta določila tudi uporabljajo. Sodelovanje z odbori samoupravne delavske kontrole je ena od nadaljnjih nalog družbenega pravobranilca samoupravljanja. V večini organizacij združenega dela, posebej še v družbenih dejavnostih, delavska kontrola še ni postala množično, organizirano gibanje delavskega razreda. Zato ni razprav o slabostih, negativnih pojavih, neodgovornem ravnanju. Člani delavske kontrole nimajo ustrezne podpore pri drugih samoupravnih organih. Velikokrat pa je vzrok za slabo delo delavske kontrole v slabem poznavanju njene funkcije, v neustreznem kadrovanju in nezadovoljivem poročanju o opravljenem delu. Kakšne pa so naloge v letošnjem letu. O tem družbeni pravobranilec samoupravljanja za občini Velenje in Mozirje Drago Blagus pravi takole: Drago Blagus, družbeni pravobranilec samoupravljanja ,,Nekaj nalog je takšnih, ki se bodo nadaljevale tudi v letošnjem letu. To so predvsem naloge na področju sprememb samoupravne organiziranosti posameznih organizacij združenega dela, naloge povezane z varstvom družbene last- nine, naloge s področja stanovanjskih razmerij ter samoupravne organiziranosti in gospodarjenja z družbenimi stanovanji in seveda še nekaj drugih nalog. Nekatere bodo tudi nove, na primer, s področja planskih aktov in razširjene reprodukcije pa s področja izvajanja politike cen, kar bo letos gotovo zelo aktualno. Posebna skrb bo namenjena tudi delu in oblikam dela samoupravne delavske kontrole predvsem na področju uresničevanja samoupravnih pravic delavcev in varstva družbene lastnine. In po delovanju delavskih svetov ter nagrajevanju po rezultatih dela, saj je nujno, da izdelamo takšne akte, ki bodo spodbujali produktivnost in omogočali, da prizadevni delavci za svoje delo prejmejo ustrezen zaslužek." Poleg teh in še drugih nalog, ki jih tu nismo omenili, pa družbeni pravobranilec samoupravljanja precej svojega delovnega časa namenja tistim delavcem, ki pri njem iščejo zaščito svojih pravic. Tu gre predvsem za vprašanja s področja delovnih razmerij (prenehanje delovnih razmerij, razporeditve, disciplinski ukrepi.) ter s področja stanovanjskih razmerij. Večina teh sporov je v sodelovanju s poslovodnimi in strokovnimi delavci iz posameznih delovnih okolij zadovoljivo rešena, družbeni pravobranilec pa ob tem poudarja, da delavci pri takšnih sporih poznajo predvsem svoje pravice, premalo pa se zavedajo dolžnosti. Marsikakšno nesoglasje bi zato ob upoštevanju le teh lahko izostalo. B. Zakošek Center za socialno delo Titovo Velenje Vedno več zahtevnih in obsežnih nalog Nekateri med vami ste že slišali za Center oP socialno delo. Dobro vedo zanj tisti, ki rabijo takšno ali drugačno denarno pomoč, otroci z motnjami v telesnem in duševnem razvoju, otroci brez staršev, rejniki in še kdo. Zadnja leta pa se z delavci centra srečujejo tudi vsi tisti, ki sklepajo zakonske zveze. Gotovo pa je med občani Šaleške doline še nekaj takšnih, ki za to ustanovo še ni slišalo, pa jo bodo morda kdaj kasneje primorani ,,obiskati".. Draginja raste, življenska raven pada, osebni dohodki ne zadoščajo več za zagotovitev najnujnejših življenjskih potreb, še zlasti občanom s plitkimi žepi. Na vprašanje, kakšna je dejavnost Centra za socialno delo, kako posluje, s kakšnimi težavami se srečujejo delavci pri opravljanju zadanih nalog ter o nalogah v prihodnje, nam je odgovarjala direktorica Jelka Fužir. Center za socialno delo Titovo Velenje se je dokončno oblikoval preteklo leto. V njem je zaposlenih 10 delavcev. Katere so glavne dejavnosti centra? Jelka Fužir: „Delovni program zajema štiri področja, in sicer varstvo odraslih oseb: Tu opravljamo vso dejavnost, ki je | povezana z reševanjem težav odra- sle populacije, od družbeno denarnih pomoči kot edinem viru, dopolnilnem viru za preživljanje, Jelka Fužir enkratne denarne pomoči, skrbništvo za odrasle, rejništvo za odrasle, priprave nege na domu, zavodsko varstvo v socialnih zavodih, splošnih ter posebnih. Sem pa sodi še izvajanje preteklo leto sprejetega novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Drugo področje je področje varstva družin. Vsebuje celotno Po predavanju o slovenski planinski poti dejavnost, ki jo prinaša zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih s posebnim poudarkom na varstvu in oskrbi tistih otrok, ki nimajo staršev oziroma so ogroženi v lastni družini. Da bi naloge s tega področja center kar se da najbolje izvrševal, sodeluje predvsem z izvajalskimi organizacijami ostalih interesnih skupnosti. Center s šestimi socialnimi delavci, psihologom namreč na> tako širokem področju ne more biti uspešen. To sta dve zelo obsežni in zahtevni področji. Katera pa so še ostala? Jelka Fužir: ,,Precej naporov terja od delavcev centra za socialno delo varstvo otrok in mladine z motnjami v duševnem in telesnem razvoju. Ta dejavnost se začenja z evidentiranjem in razvrščanjem teh otrok, njihovo usposobitvijo za samostojno življenje in delo v različnih organizacijah za usposabljanje. Seveda za vse te iščemo tudi najprimernejšo zaposlitev. V preteklem letu smo delavci centra namenili precej skrbi ustanovitvi delavnice pod posebnimi pogoji. Kot vse kaže, bo ta naslednje leto zaživela. Denar zanjo je zbran, iščemo le še ustrezno lokacijo oziroma organizacijsko obliko, pri kateri ustanovi bi ta enota obstajala. Na tem področju se "ukvarjamo še z otroki, mladostniki z motnjami vedenja in osebnosti, ali kratko mladoletnimi prestopniki. V letu 1983 smo delavci opravili analizo mladoletnega prestopništva v naši občini. Podatki so prav zaskrbljujoči, saj število teh nenehno narašča. Lani je bilo 81 storilcev kaznivih dejanj, 111 pa storilcev prekrškov. Prihodnje leto bomo na področju mladoletnega prestopništva namenili osrednjo skrb iskanju oblik, kako preprečiti ta družbeno negativni pojav". Pred štirimi leti ste pričeli zakonska in predzakonska svetovanja. Jelka Fužir: ,,Ta oblika dela je sedaj že utečena. V centru načrtujemo, da bi v letošnjem letu skupaj z mladinskimi organizacijami po krajevnih skupnostih razširili program in pritegnili tudi tiste mlade, ki jih predzakonsko svetovanje ne zanima. Bodoče zakonce je treba usposobiti že v predhodnih programih ne samo za tisti trenutek ko sklepajo zakonsko zvezo, ampak za celo življenje." S čim ste se delavci centra poleg že naštetih nalog v preteklem letu še posebej ukvarjali? Jelka Fužir: ,,Prizadevali smo si pripraviti takšen samoupravni sporazum o socialno varstvenih pomočeh in pravicah, ki bi odgovoril na številna vprašanja, ki se v zadnjih letih pojavljajo na sejah interesnih skupnosti; dodeliti socialnovarstveno pravico tistemu občanu, ki jo dejansko potrebuje in to v tisti obliki ter od tiste interesne skupnosti, ki je v danem trenutku najbolj učinkovita." Seveda pa je osnova vsemu enotna skupna evidenca Jelka Fužir: ,,Center za socialno delo je izvajalec enotne skupne evidence. Vendar je v pripravi nov samoupravni sporazum o socialno varstvenih pravicah, ki bistveno spreminja pogoje in samo organizacijo teh pravic. Pred sprejemom tega akta ni mogoče sestaviti novega računalniškega programa, ki bi bil za nekaj let koristen in uporaben za vso Slovenijo." Pri tako bogati dejavnosti vam gotovo ne manjka tudi težav? Jelka Fužir: ,,Na področju socialnega varstva obstajajo normativi, ki so seveda okvirni in od občine do občine različni. Normativ 4000 prebivalcev na ene-' ga strokovnega delavca v centru za velenjsko občino ne velja. Vendar mi ne dosegamo niti tega minimalnega normativa. Prav tako imamo omejene prostorske možnosti. Z izvajanjem enotne skupne evidence oziroma social-novarstvenih pravic moramo v občini poiskati tudi rešitev za center in za njegovo matično dejavnost." Ste morda k že utečenim nalogam dodali še katere nove v delovnem programu za letos? Jelka Fužir:,,Poleg že ustaljenih oblik dejavnosti bo ena izmed novosti izvajanje zakona o invalidnih osebah. Do teh pravic bodo sedaj končno prišli tisti občani, ki dolga leta niso imeli nikakršnih pravic. Odpiranje centra navzven ni nova dejavnost. V letošnjem letu bo treba le spodbuditi komisije za socialna vprašanja v krajevnih skupnostih. Na področju družbeno denarnih pomoči si bomo delavci Centra za socialno delo prizadevali, da bi že v tem letu čimbolj približali višino in organizacijo denarnih pomoči si bomo delavci Centra za socialno delo prizadevali, da bi že v tem letu čimbolj približali višino in organizacijo denarnih pomoči samoupravnemu sporazumu, ki je v pripravi. Na področju rejništva pripravljamo posebno analizo z namenom spodbuditi kandidate, ki bi želeli izvajat rejništvo v naši občini. Rejniških družin imamo trenutno 17. največ izven naše občine 4, rejencev pa 21. Čaka nas resnično veliko nalog. Upam, da jih bomo uspešno reševali." T. P. 6. stran ★ naS Č8S ____ OD HUDE LUKNJE DO RINKE Titovo Velenje * 15. marca 1984 Redki upoštevajo ,,,.,., „ Na Kardeljevem trgu v Ti- Veselo pa je bilo na pustni torek na smučišču v Saleku. Približno 50 tovem Velpnin na rwi ™ mladih se je v maskah podilo gor in dol, se trudilo, da bi bile njihove i^lil^l P vožnje kar najbolj duhovite, da bi si tako pridobili naklonjenost žirije. Ta kdtCn , 1 VellkP.'J Vdl" Prava- pa je še bolj upoštevala izvirnost mask. Mladi so pokazali kar veliko pravcata^ past, ki kar izziva duhovitosti in izvirnosti. Najboljši so dobili lepa darila, celoletno brez- mesrečo. Se posebej nevarna je plačno karto za smučanje na Golteh in dve praktični darili. ponoči, saj ta del poti ni Smo (bomo) s tem dobil, ustrezno zamejevo za velenjski pustni Sf^fc^ Z§odl' karneval? Organizator, ZTKO Velenje, že razmišlja, da bi vsako leto - Ud Se b0 , ° sP°faknil na ne- na pustno soboto ali nedeljo — organizirali to prireditev. Nanjo pa ne bi varno zakrivljeni rešetki ka- povabili le učence, ampak tudi starejše ter tudi njim dali priložnost, da ©lalizacije. B. M. vsaj enkrat v letu pokažejo izviren obraz (masko). Kaj pa turistično , društvo? Promet na Kardeljevem trgu Parkirni prostori v Topolšici pa se je rodil 9 < $ OD HUDE LUKNJE DO R1NKEje naslov naše nove $ rubrike. To nas bode v oči—, zakaj tako, kdo je kriv .. .Ta' ^ vprašanja si velikokrat postavljamo. Gotovo tudi vi, dragi I bralci, ki na svojih vsakdanjih poteh opazite marsikaj, kar sc vam ne zdi prav. Na vse takšne »nepravilnosti« želimo opozoriti v tej rubriki /, željo, da bi jih odgovorni čimprej odpravili. Vabimo, da sodelujete v rubriki s prispevki, zanimivimi posnetki, tudi / •v»wcji. Danes smo si »sposodili« cvetke iz Titovega Velenja. Ni se bilo treba dolgo ozirati, kar same so se ponujale. Seveda bo prihodnjič naše oko pogledalo tudi drugam. PTT center šele julija PTT centcr bi moral biti zgra- opreme. Sedaj je rpk otvoritve jen že v prejšnjem letu. Kljub sopet predstavljen s 1. maja na uradnim zanikanjem je bila jav- 4. julij. Občani se sprašujejo, če na skrivnost, da bo Iskra zaradi se nam morda spet ne obetajo olimpijskih iger kasnila z dobavo kakšne olimpijske igre. Kdaj trgovina na Gorici? Občanom 1 rajev ne skupnosti krajani pa imajo z nedograjeno Salek Gorica že nekaj časa ob- trgovino samo nevšečnosti — ljubljajo poleg samopostrežne tr- med drugim je ta objekt prejel za govine tudi blagovnico. Od ob- neurejeno okolje tudi bodečo ljub pa žal še vedno ni nič, nežo. Sodoben prometni režim Veleblagovnica Nama je z ob- prikaziye, kako je mogoče novitvijo Kidričeve ceste najbrž pripeljati do parkirišča k Nami, izgubila nekaj rednih kupcev, ki gotovo pa si je v nekaj metrih se ne morejo privaditi zapletene vožnje (postavljena je namreč poti, ki vodi k njej. Vsi tisti, ki nekaj metrov od križišča) ne mo- prihajajo v naše mesto, pa naj- rejo ogledati, brž sicer opazijo tablo, ki Se bo Šaleški grad porušil? V teh dneh so pričeli v Šaleku lahko vbližnji prihodnosti podre obnavljati eno naših redkih nanjo Šaleški grad, za obnovo kulturnih znamenitosti — cer- katerega nikakor ne moremo kev. Vendar pa je morda ta .zbrati dovolj denarja, naložba vprašljiva, saj se kaj Pred nedavnim so preuredili prometni režim na križišču Šaleške ceste in ceste, ki vodi v krajevno skupnost Edvarda Kardelja. Iz te krajevne skupnosti je dovoljeno zapeljati na Šaleško cesto, in sicer samo zavijanje desno, medtem ko iz Šaleške ceste ni dovoljeno zaviti proti krajevni skupnosti Edvarda Kardelja. Takšen prometni režim je urejen tudi z ustreznimi prometnimi znaki, ki pa jih, žal, le redki upoštevajo in na tem križišču pogosto nastaja ,,zama-šek", še poseje ker je cesta zožena in tisti, ki zavijajo s Šaleške ceste, morajo zapeljati na pločnik ali zelenico. Kardeljev trg v Titovem Velenju je sprehajalna površina in na njem naj ne bi bilo prometa. Pa vendar je ta v zadnjem času vse gostejši. Najprej so začeli voziti po njem dobavitelji lokalov, v zadnjem času pa je tudi vse več občanov, ki ne upoštevajo, da promet tukaj ni dovoljen. Pešpot, je preozka za prevoze, zato vozijo avtomobili kar po zelenici. Najbrž pa ni treba posebej poudarjati, kako zelo draga je zunanja ureditev in tistemu, ki jo poškoduje, bi bilo treba zaračunati kaj več kot zgolj prometni prekršek. Pa 5e to: pravijo, da je Kardeljev trg grajen tako, da nc prenese dodatnih obtežitev!!! Ze več kot tri leta je minilo kar so se preselili v krajevno skupnost Edvarda Kardelja prvi stanovalci, pa jim še vedno ni uspelo razjasnitfkdo lahko parkira v pokritih parkirnih prostorih in kdo jih mora vzdrževat. Še vedno velja, da so parkirišča javna, vzdrževati pa jih morajo stanovalci, prav tako morajo plačevati tudi električno razsvetljavo. Tako se jim je v zimskih mesecih dogajalo, da so morali iskati parkirišča drugod, saj so njihova zasedli tisti občani, ki so se odločili, da se v teh neugodnih vremenskih razmerah ne bodo vozili in so pripeljali svoja vozila sem prezimit. Gre gotovo za primer, katerega razrešitev je logična, pa očitno ne za vse. To naj bi bila zelenica! Osrednjih prireditev ne potrebujemo Letošnji pust je ,,odšel" več ali manj neopazno mimo nas. Takole • Informacijah opisali pustni čus mladinci: ,,Za letošnjega pusta' smo spei hoteli narediti tako kot lani pustno testo za otroke in mladino v Rc<:či dvorani (šiirer, Riflt 5000 nla-dih, do skrajnosti pr tno vzdušje). Hoteli — pa j bilo. Niti denar niti organizacija nista bili nepremostljivi oviri zataknile se je pri plotovih. Vsa-ka šola, vrtec — imajo svoje plotove in to zaio, da sc otroci ne bi plazili k sosedu, kjer bi se lahko polomili, pokvarili ali morda celo zapili in še huje — zanosili. Pedagogi, vzgojitelji — svetli - ori črne mladine so očitno tudi najraje na tratkah lastnih hiš; menijo namreč, da -ma vsaka šola svojo viieno zabavo, kjer najlažje pazijo na red, disciplino, moral.- in ugled svo-j !Ii otrok . — OSREDNJIH PRIREDITEV .NE PO-1REBUJEMO! Pa tako ni samo pri pusto- vanjih, skoraj pri vseh shoditi jo tako. Nima smisla ponavljati, kako smo že zaradi silovitega tempa življenja, sitni, razbiti, razdrobljeni in vase zaprti člo-»ečnjiiki. skrbeči za hranjenje in ' 'janjS. "" sami otežnji zatiramo še voljo in i-lan (istih, ki bi radi in hoMi narediti :tekai, da no bomo le slučajna množica posameznikov. In veliko tudi to — tisti, ki jih vzgajamo, žal, ne morejo biti drugačni kot smo mi." iztrebljanje. Povrh vstga si pa še otežAjemo stvari in tako Vrnil se je pozno domov. Bil je gotovo precej okajen. Postal je na nodn'ku in nenadoma so mu bili v napoto poštni nabiralniki. Začel se je znašati nad njimi, udarec, dva, trije. . . objestnost. Velenjski pustni karneval « Več razbitih I kot dobrih Na letošnjih pustni torek so velenjske ulice samevale. Le tu in tam je kakšna maska spominjala na dan norčij. Zaman pa smo Velenjčani pričakovali, da si bomo znova lahko ogledali karneval. Letošnji bi moral biti že 25., torej jubilejni. No, nanj je spominjalo le vozilo (na sliki) — stabilizacijsko. Je pa Toni Hercfeler, eden glavnih organizatorjev dosedanjih karnevalov, sporočil na ves glas občanom, da ne gre za stabilizacijo znanja, ampak za stabilizacijo denarja. Ljudje pa smo zmajevali — škoda, saj smo od jubilejnega karnevala veliko pričakovali. O vandalskem početju nekaterih ljudi, ki imajo skrajno malomaren odnos do družbene lastnine, smo že večkrat pisali. Tudi razbita stekla na številnih svetilkah v središču Titovega Velenja lepo dokazujejo, kakšen odnos imajo nekateri do naših pridobitev. Najbrž ne pretiravamo, če zapišemo, da je razbitih svetilk več, kot neoskrunjenih. Le kako dolgo še? Zamenjava zanj? | Izzivanje S nesreče Takšna bi bita lahko zgodba o razbijanju poštnih nabiralnikov na Šaleški 19 v Titovem Velenju. Drugačna skorajda ne more biti, saj razumen človek tega ne bi storil. Minikarneval v Topolšici je ožigosal krajevne cvetke, tudi trgovino Koloniale, ki je ni. Hotel Vesna pa je razveselil mlade maske. Pustno prireditev v Topolšici sta priredila Turistično društvo in hotel Vesna in tako pripomogla, da Jc v veselju, smehu in razvedrilu minila letošnja pustna nedelja. Sicer pa še povejmo, da je bil karneval v Topolšici tudi eden izmed redkih na našem področju, če ne celo edini. In kaj poreko velenjski karnevalci. 15. marca 1984 * Titovo Velenje ZANIMIVOSTI nas cas * stran 7 HITREJE, VIŠJE, MOČNEJE — Pa tudi čim dalje, da ne rečemo čim bolj globoko, pa tem bolj varno. Takšna želja zagotovo velja mladim in pogumnim smučarskim skakalcem, ki se takole spogledujejo z globino in svojimi sposobnostmi, v teh nekaj kratkih sekundah pa najbrž nimajo časa za občudovanje okoliških lepot. Iščemo najstarejšo fotografijo Danes v tej rubriki objavljamo dve fotografiji: prva prikazuje udarniško delo v Pješivcu prva leta po vojni. Zvonko Stenberger iz Titovega Velenja, ki nam je prinesel fotografijo je pri tem povedal: ,,Takoj po vojni je bila med nami visoka zavest, še zlasti med borci in pomagali smo pri obnavljanju domačij. Tako smo bili na takšnem udarniškem delu v Plešivcu, na posnetku pa je skupina delavcev iz starega jaška — Rudnika lignita Velenje, ki je popravljala stroje Na drugi je nekdanja prva desetina velenjskega gasilsicega društva, ki je bila izurjena za nastope že takoj po svobodi — leta 1946 in tekmovala na območju tedanje občine Šoštanj in Mozirje — desetino so sestavljali: Tone Ostrovršnik, Franc Melanšek — predsednik društva, Karel Glažer, Rudi Obu (prva vrsta), Jože Gašper, Oto Svener, Karel Koželj, Franc Srebot-nik, Franc Ledinek, Franc Sevč-nikar (druga vrsta), Miha Valenci, Emil Rozenstein, Jože Kasestnik in Gabriel Podpečan (tretja vrsta). Od vseh navedenih so danes le še štirje živi, kot je povedal naš bralec Miha Valenci, ki nam je poslal fotografijo. Ob 8. marcu V mnogih okoljih v Šaleški dolini so pripravili priložnostne slovesnosti v počastitev 8. marca. Posebej so se izkazali tudi v Gorenju, kjer so povabili v goste Janeza Hočevarja Rifleta, ki se je delavkam predstayil z Občinskim svetnikom Josefom Švejkom. Zaigralo jim je tudi velenjsko Amatersko gledališče ... Nadvse prisrčno je bilo tudi v avli osnovne šole Mihe Pintarja Toleda, kjer so učenci pripravili proslavo za krajanke Desnega brega. Dr. Jože Vošnjak-Spominski zapis ob 150-letnici rojstva asa-9 Vošnjak je skupaj s takratnim urednikom Slovenskega naroda imel tudi največ zaslug, da se je časopis leta 1872 preselil v Ljubljano in tam kmalu postal prvi slovenski dnevnik. Josip Jurčič, urednik Slovenskega naroda od leta 1871 do smrti leta 1881, je bil Vošnjakov najintimnejši prijatelj, zato je Vošnjak ves ta čas sooblikoval politično linijo Slovenskega naroda, kar dokazuje tudi njuna obsežna korespondenca. Nekaj let po Jurčičevi smrti je dr. Jože Vošnjak tudi sam za dobro leto prevzel uredništvo Slovenskega naroda in tedaj seveda dobršen del člankov zanj napisal sam. Hkrati Vošnjak. skupaj z ■ostalimi štajerskimi rodoljubi, -pada med ustanovitelje Slovenske matice. Skupaj z Davorinom Trstenjakom je leta 1872 ustanovil tudi Slovensko pisateljsko društvo in bil njegov dolgoletni predsednik. Vošnjak v svojih Spominih sam pravi, da je bil sicer bolj politik kot zdravnik, vendar je vse do pozne starosti opravljal svoj zdravniški poklic. Začel je v Šoštanju, nadaljeval pa v Kranju, Ljubljani. Slovenski Bistrici in Šmaiju pri Jelšah Ko seje leta 1872 preselil v Ljubljano je tam postal primarij kranjske deželne prisilne delavnice, kar je ostal vse do upokojitve le ta 1895. Pisal je tudi poljudne zdravniške članke o različnih boleznih, zdravi prehrani, škodljivosti alkoholizma itd. Pri tem pisanju sicer ni bil posebno izviren, vendar Vošnjakovi članki v tedanji slovenski medicinski bibiliografiji ''niso nepomembni. Če nič drugega je pomembno, da so sooblikovali in utrdili slovensko medicinsko terminologijo. Še pomembnejši ie Vošnjakov delež pri organiziranju zdravstvene službe pri nas. Ze v letu 1859 je kot novopečeni medicinec v Šoštanju snoval spodnještajersko slovensko zdravniško društvo. Ker je kmalu nato odšel v Kranj in Ljubljano je ta njegova pobuda ostala neuresničena. Skoraj dve desetletji kasneje je Vošnjak kot kranjski deželni odbornik in dolgoletni predsednik kranjskega zdravstvenega sveta dosegel, da so na Kranjskem prvi v av-stroogrski monarhiji uvedli stalne zdravniške službe in uredili zdravnikom pravico do pokojnine. Nekateri elementi Vošnjako-vcga svetovnega nazora, kijih še nismo navedli pa nam pokažejo tudi bolj senčne plati njegovega delovanja. Vošnjakova aktivnost je izhajala iz spoznanja, da je »temelj in opora vsakega naroda kmetsko lj udstvo ... Treba je hoditi med prosti narod, po-dučevati ga. zbujati iz stoletnega spanja.« V Spominih, od koder navajamo te vrstice, hkrati priznava, da je bil sam še vedno poln meščanskih predsodkov, daje moral najprej sebi priznati, da so kmetje »ravnopravni in ne kak nižji sloj človeške družbe«. To mu je prav gotovo uspevalo bolje kot večini tedanjih slovenskih politikov. Dokaz je njegova zavzetost za taborsko gibanje in napori za ustanavljanje posojilnic, ki so bile namenjene predvsem kmečkemu prebivalstvu. Tudi njegovi teoretični spisi o »socijalnem vprašanju« kažejo tenak posluh za socialna nasprotja tedanje slovenske družbe. Svojega meščanskega porekla in razrednih nazorov pa Vošnjak le ni mogel povsem preseči, kar kaže tudi tale njegov govor v štajerskem deželnem zboru konec leta 1868: »Kdo zastopa narod? Njegova inteligenca in narodovo časopisje ... Ideja pa katero zagovarja vsa inteligenca, vendar ne bo v škodo narodu!« Skoraj štiri desetletja kasneje je v Spominih zapisal takole: » .. . povsod je (pri vseh narodih — op. J. H.) število trdnih neomahljivih značajev v neznatni manjšini proti veliki ljudski masi, ki jo Nietzsche imenuje »Herdentier«. Končno pa ravno ti, četudi maloštevilni značajni borivci za narodne ideale v odločilnih trenutkih prosti narod za seboj potegnejo k zmagovitemu boju. Nietzsche . .. seveda predaleč sega. ker mu dovoljuje vsako nasilje, celo zločinstvo na »Herdentierom«, pa jedro njegove misli je pravilno, da se mora masa pokoriti in se navadno tudi pokori in pod-vrguje možem z duhom in značajem njo nadkriljujočim.« Pustimo ob strani vprašanje, koliko je bila Vošnjakova interpretacija Nietzscheja pravilna. Za nas je pomembno dejstvo, da je Vošnjak legitimno politično delovanje dopuščal le eliti, ki jo je predstavljal tenak sloj slovenske inteligence in buržoazije. Ostalemu delu slovenskega naroda je po njegovem ostajalo le, da se da voditi vodilnemu sloju in se podvrže njegovim odločitvam. Med senčne strani Vošnjako- vega svetovnega nazora lahko prištejemo njegov antisemitizem, ki je bil sicer v vsej Avstriji in tudi med Slovenci dokaj pogost. Vendar za Vo-šnjaka, kot tudi za druge slovenske antisemite velja, da seje antisemitizem odražal na besedni ravni, ne pa v obliki židovskih pogromov, kar v tedanji Evropi ni bilo redko. V Spominih nam Vošnjak zapušča sporočilo, daje postal antisemit med študijem na Dunaju. To utemeljuje takole: »Židi so mi kmalu začeli presedati po svojih zoprnih telesnih in duševnih lastnostih. Tisti židovski obrazi z nizkim čelom, napetimi ustnicami, s krivim hrbtom in zakrivljenimi nogami s ploščatimi stopali, z nekako posebno neprijetno vonjavo telesa, so nam krščanskim dijakom bili tako zoprni, da še občevati nismo hoteli z njimi: »Če gre tu le še za čustveni antisemitizem, pozneje Vošnjak svoj odnos do Zidov utemeljuje predvsem z gospodarskimi in političnimi razlogi. Židje v Avstriji so se namreč večinoma opredeljevali za nemški liberalni tabor in nastopali zoper slovenske nacionalne zahteve. V gospodarstvu pa so bili Židje za Vošnjaka predstavniki »brezdušnega liberalnega kapitalizma in materializ-ma«. V svojih rokah so združili »dve glavni sili, kapital, ki si ga v neizmernih množinah kopičijo po izsesavanju ljudstva, in časnikarstvo s katerim vplivajo sebi v prid na ljudsko nerazsodno maso«. Zanimivo je, da so bile za Vošnjaka tudi socialdemokrat- ski tisk in marksistične oz. komunistične ideje sploh, prav tako izraz židovskega materia-lizma. Tako bi lahko morda pritrdili Vošnjakovemu nečaku dr. Bogomilu Vošnjaku, ki trdi. da je bil njegov antisemitizem zakoreninjen v antimaterialis-. tičnem Svetovnem nazoru. Posebnost Vošnjakovega svetovnega nazora je spiritizem, ki gaje pogosto izražal tako v svojih literarnih delih (zlasti v Po-bratimih), kot v svojih Spominih. Ti njegovi nazori so že tedaj vzbujali precej kritik tako z liberalne (Anton Aškerc, prijatelj dr. Pavel Turner) kot s klerikalne strani (Anton Mahnič, Frančišek Lampe), kjer so jih označevali za prvi korak do ateizma. Vošnjak se kljub temu spiritiz-mu ni nikoli odrekel, saj še v Spominih pisanih leta 1904 oz. 1905 pravi, daje »škoda, da se s temi velezanimivimi pojavi (spiritističnimi — op. J. H.) pri nas nihče ne ukvarja.« Na istem mestu Vošnjak brani spiritizem, češ da se njegovo jedro ujema z najvažnejšimi katoliškimi resnicami. Po Vošnjakovi interpretaciji spiritisti verjamejo, da po smrti človekovo materialno telo razpade v atome, astraino telo z dušo pa se dvigne nekam v zemeljsko sfero, kjer se očisti grehov in se »dvigne bliže k večnemu Bogu.« Hudiča in večne kazni v peklu pa Vošnjak oz. spiritisti piso priznavali. Vošnjak je svojo naklonjenost do spiritizma prvič pokazal javno leta 1882, ko je objavil v Ljubljanskem zvonu zapis o »Prikaznih in duhovih«. V njem je napisal, da velik del človeštva veruje v neko »tajno zvezo ži- večih z mrtvimi, vsled katerih se v izrednih slučajih mrtvi živim prikazujejo.« Poudaril je, da v take pojave verjame tudi sam, čeprav so bili odkriti »glavni zakoni, po katerih se gode iz-premembe v prirodi. a ostalo je nerešeno najimenitnejše vprašanje o pričetku in koncu vsega karje.«Negledenato, da danes še bolj kot v Vošnjakovih časih odklanjamo tako mistiko, pa vendar moramo reči, da Vošnjakov spiritizem na drugi strani kaže tudi odklanjanje katoliške dogmatike, morda pa tudi večjo odprtost za sprejemanje odkritih naravnih zakonitosti. kot jo je kaz»katoliška miselna tradicija konec 19. stoletja. Preden nadrobneje orišemo še Vošnjakov pomen za Šaleško dolino, sklenimo ta pregled njegovega javnega delovanja z oceno dr. Vasilija Melika, morda najboljšega poznavalca slovenske zgodovine v drugi polovici 19. stoletja. Takole je Melik zapisal v Vošnjakovem življenjepisu, ki gaje izdala leta 1982 Slovenska matica hkrati s ponatisom Vošnjakovih spominskih spisov: »Kolikor bolj se je odmikal čas od Vošnjakovih najplodnejših let, toliko bolj mu je postajal krivičen. Mohotjeva družba gaje sicer cenila, tudi še različna druga društva, toda klerikalna stranka mu ni mogla pozabiti njegove liberalne in protiklerikalne preteklosti iz sedemdesetih let, liberalci pa so ob novi generaciji (res ne vsi) pozabili nanj in in njegovih »starinskih« stališč niso več razumeli. Njegove Spomine «n zasenčili kasnejši pisci. KRA1 POD FR UŠKO S0R0 6IN3SKA VITEŠKA 1SRA KRA3 NA KOPRSKIMI iPCClAJ-IST-K A ZA 0N = K0L06I10 (_množ.) TETOVO S«s+avil In narisal'. LoM POLNA LUNA KRA3 V ZAH.EELL ŠALEŠKE DOLINE KRA3 V MEDJI « MUR3U priznanje ■ za ometu. r dosežke pri filmu BLASO ZA IEI.HA1.JE MAf^jTT SONCNIK PREBIVALEC OAZE Štud težje gozdarske stroje. Letos bomo temu dodali proizvodnjo lastnih strojev in posebnih plošč za opekarne in šamolarne, ki smo jih pri nas doslej izključno uvažali." Pogoj za lepe delovne dosežke je seveda tudi vsebinsko iiresničeva-nje samoupravljanja, pa seveda dobri medsebojni odnosi. O tem je spregovoril predsednik osnovne organizacije sindikata Jože Jam-nik: ,,Lahko rečem, da samoupravni organi v naši temeljni organizaciji dobro delujejo, uspešno pa razvijamo tudi sistem obveščanja, ki je nujno potrebno za uspešno delo. Posebej moram omeniti delo samoupravnih delovnih skupin. Skladno z zaključenimi tehnološkimi celotami delujejo štiri skupine. Razprave na sestankih teh skupin so odkrite, delavci govorijo odprto in brez treme, ki je tako značilna za zbore delavcev in druge večje sestanke. Velikokrat se skupine sestajajo na pobudo delavcev samih. Na teh sestankih obravnavajo delovno disciplino, zastoje v proizvodnji, gospodarjenje in druge vsakodnevne zadeve. Skupine obravnavajo tudi nove samoupravne in druge akte ter podobno, pomembne pa so tudi za sprotno obveščanje o vseh pomembnih zadevah." V pogovor se je vključil tudi sek- Franc Štiglic: „Zagotoviti moramo dnevno obveščanje delav- relar osnovne organizacije zveze komunistov Franc Štiglic, ki je pred tem poudaril, da družbenopolitične organizacije dobro delujejo, le mladina se bo morala še bolj vključiti v krepitev gospodarjenja in v razreševanje problemov v proizvodnji, nato pa je dejal: ,.Glede informiranja moram poudariti, da uvajamo pomembno novost. Gre namreč za mesečno in tedensko obveščanje delavcev o poslovanju temeljne organizacije, potrudili pa se bomo, da bodo delavci temeljne podatke dobivali vsak dan posebej." To seveda še ni vse. V tej temeljni organizciji uspešno uresničujejo tudi sistem nagrajevanja po delu in družbeni dogovor o razporejanju dohodka in sredstev za osebne dohodke. Pri tem v Gornji Savinjski dolini gotovo prednjačijo, sistem nagrajevanja po delu ravenske Železarne pa je med najboljšimi tudi v republiki. Besedo je znova povzel Aleksander Marčen: ,,V naši temeljni organizaciji ni delavca, ki ne bi bil kakorkoli nagrajevan. V neposredni proizvodnji nagrajujemo delavce na podlagi delovnih norm, kakovosti in gospodarnosti, v drugih organizacijskih enotah in službah pa na podlagi posrednih meril in delovnih programov. Posredna merila veliaio za dolo- Jože Jamnik: , .Samoupravne delovne skupine zares dobro delajo" čene delavce, ki s svojim delom lahko vplivajo na neposredno proizvodnjo in ta merila so v veliki meri izračunljiva. Vsak delavec s posrednimi merili ima najmanj pel meril za kakovost dela, po eno merilo pa za gospodarnost in ustvarjalnost. Programi dela veljajo za ostale delavce, ki ne vplivajo neposredno na proizvodnjo, vendar imajo glede na pravilnik o nagrajevanju po delu izdelana merila, s katerimi se mesečno ocenjuje njihov osebni prispevek k osebnemu dohodku. Ena izmed kategorij ugotavljanja osebnega prispevka je poslovna uspešnost temeljne organizacije, ki se izračunava ob četrtletjih. V tej uspešnosti so udeleženi: dohodek s 40 odstotki, produktivnost s 15, donosnost z 20, izkoristek delovnega časa s 5 in izpolnjevanje izvoznih načrtov z 20 odstotki. Na osnovi uspešnosti izračunavamo dovoljena sredstva za izplačilo osebnih dohodkov, četrtletne, polletne in letne poračune, na tej osnovi pa sprejemamo tudi merila in kritertie za slabo poslovanje ter ukrepe za boljše delo. Sistem vsekakor dopušča veliko možnosti, kreativnosti in ustvarjalnosti." Krajevna skupnost Nazarje Uredili bodo Titov park koncu leta 372. Srečevali so se z visoko odsotnostjo zaradi bolniške, kar pa so uspešno nadomeščali z delom režijskih delavcev v neposredni proizvodnji. Načrte so torej uresničili, vendar poudarjajo, da so vse preveč časa izgubili zaradi slabe kakovosti vhodnih materialov in kasnitev pri njihovi dobavi. Zato so morali prekinjati serije, premeščati delavce in spreminjati delovni čas, vse skupaj pa je slabo vplivalo na delovno produktivnost. Precej težav je bilo tudi v oddelku plastike, ker so morali iskati nadomestne materiale, kar pa ni imelo vselej želenih učinkov. Tudi strojni park je bil neenakomerno obremenjen, več je bilo izmeta in kakovost izdelkov slabša. Zmanjkovalo je tudi časa za temeljitejša popravila močno izrabljenih strojev, težave v tem oddelku pa so dodatno vplivale na delo v montaži. novanj tz osrednje Kotiovnice v nazarski lesni industriji. K sodelovanju bodo pritegnili tudi sindikalne organizacije v združenem delu na področju te krajevne skupnosti. S skupnimi močmi namreč želijo urediti,,Titov park". Svoj krajevni praznik slavijo vsako leto 12. junija. Za letošnje slavje pripravljajo pester spored prireditev, ki se bodo zvrstile v obdobju treh tednov. V Nazarjah bo med drugim občinska lovska razstava, člani gasilskih društev Gorica in Nazarje bodo ftroslavili 60-letnici izredno uspešnega delovanja. Nazarski gasilci bodo ob tem predstavili sodoben gasilski avto s risterno, ki so ga pridobili pred kratkim. Seveda se bodo, z vrsto tekmovanj in prireditev predstavili še kulturniki in športniki, pa taborniki in drugi. Gorenje MGA Nova tržišča na zahodu Modna konfekcija Elkroj Še v jugoslovanskem vrhu Tudi lanski gospodarski dosežki dokazujejo, da je Modna konfekcija Elkroj še vedno v samem vrhu slovenske in jugoslovanske konfekcijske industrije. V nazarski tovarni so lani ustvarili več kot 600 milijonov dinarjev dohodka in milijon dinarjev na delavca. Obseg proizvodnje je bil za 8 odstotkov večji od načrtovanega in za 26 odstotkov večji, kol leta 1982. Pomembno je tudi, da so bistveno povečali izvoz na konvertibilno tržišče. Izvozili so namreč 414.798 hlač, kar je za 69 odstotkov več, kot leto poprej. Na domačem tržišču so prodali 958.555 hlač in s tem presegli načrte za 14 odstotkov. Dolgoročno poslovno sodelovanje s tujimi partnerji želijo v bodoče dopolniti s klasičnim izvozom, zato so že poslali ponudbe v številne države in se prav sedaj dogovarjajo s kupci. Na klirinškem področju izvažajo predvsem v V nazarski krajevni skupnosti so v lanskem letu veliko postorili in uresničili naloge, ki so jih za to leto zapisali v srednjeročnem načrtu. Največ dela in sredstev so vložili v posodabljanje cest in ostalih komunalnih objektov. Obenem so pridobili nov in prostoren gasilski dom, šola pa je bogatejša za sodobno kuhinjo. Seveda velja poudariti, da so pri vseh akcijah sodelovali krajani z veliko mero prostovoljnega dela in sredstev. Letos bodo zlasti veliko pozornost namenili varnosti v cestnem prometu. Tako bodo nadaljevali posodabljanje cest in pločnikov, urejali bodo prometnice in postavljali prometne oznake. Dokončno bi radi izdelali tudi zazidalni načrt za kraj Nazarje, pričeli pa bodo tudi pridobivati projekte za ogrevanje sta- ČSSR in v Nemško demokratično republiko, kjer dosegajo zelo visoke cene. Zlasti zanimiv je izvoz v ČSSR zaradi uvoza tkanin, pa tudi zato, ker bi obe državi lahko nadomestili morebitni zastoj prodaje na domačem trgu. Bistven prispevek k večjemu izvozu je tudi nova likalnica, saj so v lanskem letu uspeli uvoziti potrebne stroje. Tudi sicer so se lotili dveh pomembnih naložb. Prva so vlaganja v obrat v krajevni skupnosti Luče, ki je za to manj razvito področje še kako pomemben, ugodno pa bo vplival tudi na Elkrojeve izvozne dosežke. Druga naložba je parovod do nazarske lesne industrije. S to energetsko povezavo bodo prihranili dragocena devizna sredstva, ki so jih doslej trošili za kurilno olje, zelo pa bodo izboljšali tudi kakovost tehnološke pare, kar je pri izvoznih prizadevanjih prav tako zelo pomembno. Energetska povezava z nazarsko lesno industrijo bo zagotovo velika pridobitev Z obratom v Lučah bodo izčrpali možnosti na področju delovne sile v mozirski občini, zato že razmišljajo o preusmeritvi proizvodnje na nerazvita območja drugih republik, kjer je delovne sile dovolj. Prvi korak na tei noti so že storili, saj v pobrateni občini Čajetina že deluje delovna organizacija Mladost, seveda na temeljih skupnega pri- hodka. Poleg proizvodnih obratov na področju naše države bodo gradili tudi lastno prodajno mrežo in bodo svoj položaj na tržišču še okrepili. Računajo, da bodo vsako leto zgradili eno prodajalno. Uspehov jim seveda ne manjka tudi na številnih drugih področjih vsakodnevnega dela in Švljenja. Sodoona gasilska oprema je v neposredni bližini lesne industrije | in drugih industrijskih objektov še kako pomembna in potrebna Temeljna organizacija združenega dela Gorenje — Mali gospodinjski aparati v Nazarjah vsekakor sodi med najuspešnejše v svoji delovni organizaciji. O tem pričajo njihovi medsebojni odnosi, drugi vsakdanji dosežki in seveda tudi lanskoletni proizvodni in izvozni uspehi. Jasno je, da se tudi v tej temeljni organizaciji niso mogli izogniti prenekateremu problemu in tudi razreševanju slabosti so zato namenili veliko dela in časa. Lani so izdelali 940.165 malih gospodinjskih aparatov, kar za 8 odstotkov več kot leta 1982 in za 2 odstotka več kot so načrtovali. Skupna vrednost proizvodnje znaša 657 milijonov dinarjev, ali 55 odstotkov več kot leto poprej. Pomembno je, da so za izvoz izdelali 426.920 aparatov in s tem vrednost izvoza povečali za 15 odstotkov. Kljub temu oiso zmogli pokriti vseh potreb na tržišču in izkoristiti vseh možnosti, ki jih je trg ponujal. Vzrok zato je zlasti slaba preskrba z elektromotorji. Veliko naporov so vložili tudi v zmanjševanje uvoza, pri čemer pa so bili le delno uspešni, saj so morali še vedno uvoziti veliko materialov, od teh največ plastike. Zaradi uvedbe dela v treh izmenah so lani na novo zaposlili 39 uV-tovcev, skupai pa jih je bilo ob Med letošnje pridobitve v krajevni skupnosti sodi tudi prizidek k zdravstvenemu domu Kljub vsemu so s prizadevnim delom uspeli uresničiti še druge pomembne naloge. Pričeli so proizvodnjo podstavka za mešalnik, izdelali so prvo serijo vakuumskega varilnega aparata, izboljšali izhodno kakovost izdelkov in osvojili nova tržišča v Združenih državah Amerike, v Kanadi in na Irskem. Z letnim načrtom so si seveda zadali nove pomembne naloge. Predvsem bi radi dosegli popolno izkoriščenost proizvodnih zmogljivosti, izboljšali strokovno znanje in organizacijo dela, tehnično disciplino in zmanjšali izmet. Želijo tudi osvojiti nove proizvode in čim več izdelkov izvoziti, vsaj delno pa bi radi posodobili strojni park. Zavedajo se, da bodo vse to lahko dosegli le z boljšim delom ter odpravljanjem vseh notranjih slabosti, ki se pojavljajo v celotni verigi, vse od razvoja do prodaje izdelkov. Gasilsko društvo Nazarje Uspešnih šest desetletij Minuli dve leti bosta v kroniki nazarskega gasilskega društva zapisani z resnično velikimi črkami. Prizadevni člani in vsi ostali namreč upravičeno dvomijo, da hi katerakoli naslednja generacija lahko ponovila takšne dosežke. Lanskega junija so ob prazniku svoje krajevne skupnosti svečano odprli nov, sodoben gasilski dom in hili pri tem deležni številnih in povsem zasluženih priznanj in odlikovanj. O njihovih izjemnih prizadevanjih pri gradnji je bilo že veliko napisanega, vendar se s tem uspehom niso zadovoljili. Veliko dela in naporov je namreč terjala tudi ureditev okolice doma. S prostovoljnim delom so se znova izkazali številni člani, lastnikom traktorjev pa kljub vsej draginji znova ni bilo žal goriva in seveda prostega časa. Tudi to ni bilo dovolj. Odločili so se za nakup tipiziranega gasilskega avtomobila s cisterno iz mariborske tovarne. Za- radi bližine nazarske lesne indu-sirije gasilci nujno potrebujejo sodobna vozila in ostala sredstva za gašenje. Avtomobil so prejeli sredi decembra, /anj pa so odšteli 2,241 stare milijone. Pri tem je bila znova še kako dragocena pomoč Lesne industrije Gorenje — Glin Nazarje, s kreditom pa je priskočili) na pomoč tudi skupnost za varstvo pred požari občine Mozirje. Pri tem v Nazarjah gasilci niso zadovoljni z vedenjem občinske gasilske zveze pri delitvi zbranih si edstev, saj odgovor ,,imate Glin" gotovo ni čisto na pravem meslu. Člani gasilskega društva Na/arje bodo letos proslavili 60-letnico delovanja. Med praznovanjem"bodo 16. junija novo vozilo izročili namenu, letos pa jih seveda čaka še veliko drugih nalog, tekmovanj in drugih aktivnosti, med katere sodi zlasti akcija 100.000 pregledov, pa tudi sicer nalog ne manjka. / 15. marca 1984 .jata -k Titovo Velenje OD TU IN TAM * stran 9 Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu Nadaljeval začete akcije Osnovna ugotovitev je, da imajo republiški in občinski sveti za preventivo in vzgojo v cestnem prometu iz leta v leto vse pomembnejšo vlogo. To najbolj zgovorno kaže njihova nenehna skrb in številne akcije, ki jih vsako leto pripravijo za večjo varnost v cestnem prometu. Ni dvoma, da pri svojem odgovornem delu dosegajo vidne uspehe, vendar jih je zaradi naraščajočega prometa težko nenehno ponavljati. Tudi v velenjski občini se je svet za preventivo in vzgojo v preteklem letu zelo trudil, da bi načrtovani delovni program uresničil, izvedel pa tudi vse naloge, ki jih je za lani načrtoval republiški svet. Dejstvo je, da je bil program z vsemi ostalimi aktivnostmi precej obširen, gotovo bolj, kot leto poprej. Zaradi lažjega in uspešnejšega dela je program uresničevalo pet komisij za delo z VVZ, VIZ in osnovnimi šolami, za deio v krajevnih skupnostih, potem komisije za prometno-tehnično preventivo, za tekmovanja in prireditve ter obveščanje, propagando in koordinacijo. Seveda je potrebno takoj dodati, da vse komisije niso bile enako delavne. In še to. Pri nekaterih je delo slonelo le na posameznikih. Preveč bi porabili prostora, če bi naštevali vse akcije, ki jih je svet opravil v lanskem letu. Zato omenimo le nekaj najpomembnejših. Med nje sodijo občinsko tekmovanje ,,Kaj veš o prometu", občinsko tekmovanje pionirjev prometnikov, sodelovanje na republiškem tekmovanju ,,Kaj več o prometu", razna posvetovanja po šolah in krajevnih skupnostih in sodelovank pri akcijah ,,Varna in varčna vožnja", ,,Varnostni pas", ,,Z varnim kolesom v promet", ,,Prvi šolski dan" in zadnja takšna akcija s katero so pričeli v lanskem letu je ,,S kresničko je varneje". Seveda je bilo aktivnosti še več, vendar smo o njih podrobneje že pisali. Poudariti velja le to, da je pri organiziranih aktivnostih sodelovalo veliko malčkov iz vrtcev, učencev osnovnih in srednjih šol ter občanov, kar je še posebej razveseljivo. Brez dvoma pa gre uspešno izveden program v veliki meri pripisati tudi plodnemu sodelovanju sveta z drugimi občinskimi dejavniki. To sodelovanje je najčešče s postajo milice, združenjem šoferjev in avtomehanikov, avto-moto društvom, z vrtci, šolami, z nekaterimi delovnimi organizacijami, občinskimi upravnimi organi, inšpek-kcijskimi službami, dobro pa svet sodeluje tudi z republiškim svetom za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Problemi in težave. Tudi teh je nekaj. Zlasti se kažejo v tem, da vsi člani sveta in sodelavci delujejo amatersko. Vse aktivnosti, zlasti pa akcije, potekajo ponavadi ves dan in ne le v popoldanskem času. Zato je toliko težje zagotoviti udeležbo v dopoldanskih urah. Nadalje pri svetu ugotavljajo, da občinski organi, ne vsi, premalo spremljajo delo sveta. Tudi s krajevnimi skupnostmi in nekaterimi organizacijami združenega dela je sodelovanje precej slabše, kot bi pričakovali. V preteklih dveh letih svet naprimer ni dobil nobenih sredstev iz proračuna. To je le nekaj težav, razumljivo pa je, da ob vse večji aktivnosti sveta, tudi te naraščajo. In kakšen delovni načrt so spre- | jeli za letos? V glavnem je podoben lanskemu, le nekaterim nalogam, ki so jih v preteklosti zanemarjali, bodo letos namenili precej več pozornosti. Seveda lahko pričakujejo, da bo kakšno nalogo tudi letos dodal republiški svet. Povsem pa je jasno, da bodo prizadevni člani sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu občine Velenje letos nadaljevali z lani začetimi akcijami ,,S kresničko je varneje" in ,,Z varnim kolesom v promet". Organizirali bodo še razne preventivne akcije, več časa kod doslej pa bodo letos namenili najrazličnejšim oblikam izobraževanja in usposabljanja mentorjev in drugih, ki kakorkoli sodelujejo pri preventivi in vzgoji v cestnem prometu in s tem skrbijo za večjo var nost v javnem prometu. B. Mugerle Ena od uspešnih akcij po šolah je bila tudi „Varno kolo v prometu' Silva Aber lz mrliške vežice v Slovenj Gradcu smo pred dnevi pospremili na pokopališče v Šmartno pri Slovenj Gradcu k zadnjemu počitku Silvo Aber, domačinko in predmetno učiteljico iz Šoštanja, ki je tragično izgubila svoje mlado življenje v hudi prometni nesreči na poledeneli cesti v Lokovici pri Šoštanju. Silva Aber se je rodila 30. decembra 1945. leta Slovenj Gradcu. Po končan gimnaziji na Ravnah na Koroškem je študirala slovenščino in angleščino na pedagoški akademiji v Mariboru, nato pa se je Zi.ioslila na osnovni šoli Podgorca Podgorju pri Slovenj Gradcu, od 1. septembra 1970. leta dalje pa je poučevala na osnovni šoli Biba Roeck v Šoštanju, Kot marljiva in prizadevna učiteljica je na šoli poleg službene obveznosti delovala še na razinih področjih družbenopolitičnega življenja kot članica raznih samoupravnih organov. Bila je tudi knjižničarka in poverjenicai za mladinski tisk, ki je številnim mladim gene- racijam učencev posredovala vso bogastvo in lepoto naše mladinske in druge literature. Izredno se je angažirala na področju vsakoletne akcije, ko so ve-doželjni učenci tekmovali za Kajuhovo bralno značko. Razen tega je bila tudi vodja dramskega in recitatorskega krožka ter tako z mladimi poustvarjalci pomagala pri kulturnih programih na številnih proslavah v šoli kakor tudi v krajevni skupnosti. Med učenci, stanovskimi kolegi pa tudi v soseski, kjer je stanovala, je bila zelo priljubljena vsled svoje vedre narave, odkritosti in pripravljenosti pomagati kjerkoli je bilo to potrebno. Sodelovala je tudi v hišni samoupravi in si prizadevala za čimboljše in lepše urejeno okolje stanovanjske soseske, zato jo bodo tudi stanovalci zelo pogrešali. Velika vrzel pa je za pokojno Silvo Aber ostala še zlasti na šoli Biba Roeck, kjer je poučevala in delovala polnih 14 let ter posredovala svoje znanje in izkušnje številnim generacijam učencev. v. Kojc Kinološko društvo Titovo Velenje Uspešnih 10 let delovanja Med množico društev, kulturnih in športnih, se uvršča na prav posebno mesto kinološko društvo. Letos slavi majhen jubilej 10-letnico delovanja. Na skupščini, ki so jo imeli ljubitelji štirinožnih prijateljev iz naše občine konec meseca januarja letos, so člani dobro ocenili svoje delo v preteklem letu. Začrtan program so v celoti izpolnili. Člani kinološkega društva iz Titovega Velenja so namenili, vso skrb urjenju psov za obrambne namene in potrebe splošnega ljudskega odpora. V preteklem letu so naši kinologi organizirali 10 tečajev šolanja psov z izpiti. Sedem tečajnikov je izpite tudi uspešno opravilo. Nekoliko slabše rezultate so dosegli pri vzrejnih pregledih štirinožcev. Veliko boljša je bila vzreja. Tako so lani imeli pet legel nemških ovčarjev, eno leglo škotskih ovčarjev, prav toliko nemških dog in eno leglo yorkshire ter-'rierjev, na katero so še posebej ponosni. Med drugim pa so se velenjski ljubitelji štirinožnih prijateljev udeležili vrsto razstav, od Opatije, Čakovca, Varaždina, Ljubljane in Maribora in tekmovanj šolanih psov v Novi Gorici in Ljubljani. Ocene, ki so jih dosegli na teh nastopih, niso bile nikoli nižje od petice. Precej pozornosti so velenjski kinologi namenili še vzdrževanju poligona na velenjskem gradu. Opravili so okrog 500 udarniških ur. Le kdo danes ni brez težav. Tudi člani kinološkega društva iz Titovega Velenja se otepajo z njimi. ,.Težave imamo z boni. Razstav in tekmovanj je veliko, vožnje z avtomobilom pa zelo drage. Poleg tega nam primanjkuje bonov. Če bi si izračunali vsak kilometer, v društvu ne bi rabili nobenega blagajnika, saj ne bi imel kaj početi. Mislim, da bi lahko dobili malo večje količine bencina, saj ga marsikje trošijo po nepotrebnem," je poudaril predsednik velenjskega kinološkega društva Ivan Osetič in nadaljeval: ,,V društvu delamo sami amaterji. Trudimo se po svojih močeh in zmožnostih, da bi bilo naše delo kar najbolj uspešno. V letošnjem letu bomo morali malo več razmišljati o tem, kako pridobiti tečajnike za nadaljnje šolanje in šolanje psov za tek- Ivan Osetič movanja. Že nekaj časa pa imamo težave tudi z markerjem." Ze uvodoma smo zapisali, da praznuje to društvo 10-letnico uspešnega delovanja. Ta majhen jubilej bi radi velenjski kinologi proslavili skromno in kar najbolj delovno. Ob tej priložnosti bodo izdali bilten, v katerega bodo zapisali nekaj malega o zgodovini društva, dosežena mesta njihovih članov na raznih tekmovanjih in naloge, ki jih čakajo v prihodnje. V praznovanje 10. obletnice pa naj-i bi sodila še državna razstava, ki jo j bodo pripravili prihodnje leto. j Poleg tega so v delovnem pro-! gramu za letos predvideli še j organiziranje začetnega in nadalje-1 valnega tečaja šolanja psov, začetni se bo pričel že 30. marca letos, j Udeležili se bodo vseh tekmovanj [ ter razstav, nekaj skrbi pa bodo j namenili še vzreji. Ob dnevu j rudarjev bodo, tako kot lani, I organizirali nastop šolanih ppsov. I V letošnji delovni program so člani I kinološkega društva iz Titovega) Velenja zapisali še vrsto udarniških akcij na poligonu. „Upam, daj bomo pri uresničevanju načrto- j vanih nalog tako uspešni kot vsa j leta doslej. Čeprav za tako pestro 'dejavnost nimamo dovolj denarja, | to ne sme biti vzrok za nedelo. Z j zvrhano mero dobre volje in pripravljenosti smo velenjski kinologi j naredili že marsikaj. Tega imamo tudi letos dovolj. Upam, da bomo 10-letnico dostojno proslavili, seveda z novimi uspehi ter še povečali število priznanj in pokalov, ki jih imamo v svoji vitrini," je sklenil pogovor predsednik kinološkega društva iz Titovega Velenja j Ivan Osetič. ZIMSKA ŠOLA — Ko smo v preteklih dneh obiskali učence COŠ VeUko Vlahovič, ki so bili v šoli v naravi na Slemenu, smo izvedeli j marsikaj zanimivega. Tudi to, da so bili nekaj dni zaradi debele snežene! odeje odrezani od doline. Zapadlo je čez dva metra snega in domačini pravijo, da je to pravi rekord v teh krajih. Kljub temu so se imeli učenci lepo. Veliko so smučali, se igrali in kar je najvažnejše, naučili so se bivati v naravi in doživeti trdo zimo, kakršne j mlajši ne pomnijo. Tudi malica s toplim č«jem je bila svojevnten užitek. J. Miklavc PISMA BRALCEV PISMA BRALCEV Ali res samo lovčeva brezsrčnost? V zadnji številki „Našega časa" sem pod naslovom ,, Lovčeva brezsrčnost" v pismih bralcev, prebral članek krajanov iz Kavč pri Titovem Velenju. Ne morem in ne morem se strinjati s takšno enostranostjo očividcev neprijetnega dogodka, ki so kljub temu, da jih je lovec pred tem opozoril, da psi ne smejo biti odvezani, takoj potem, ko so zagledali obstreljene-ga psa, obsodili početje lovca. Ne razumem zakaj niti za trenutek niso pomislili in obsodili brezbrižnega in brezsrčnega lastnika psa, ki ni imel toliko skrbi, da bi psa privezal in preprečil tak neljubi dogodek. Lovski zakon, ki ga omenjajo očividci ni bil sprejet v lovski organizaciji, ampak v skupščini SRS in je obvezujoč za nas vse, ne samo lovce. V konkretnem primeru pa lastnike psov, zaradi neposredne ogroženosti naše občine s steklino, obvezuje še ostrejši občinski Odlok, ki določa, da morajo biti psi privezani ali zaprti. Isto velja tudi za mačke. Za kršilce Odloka pa so predvidene ostre kazni. Zal gre v omenjenem primeru zato, tako kot je pri nas že kar navada, da poznamo in spoštujemo le tisti del odlokov in dogovorov, ki so nam všeč in, ki veljajo za druge, sami pa smo do sebe vse premalo kritični. Da pa ne bomo samo pri zakonih, naj omenim še to, da se je dogodek pripetil v času izredno hude zime, ko je divjad najbolj ogrožena in so potepuški psi zanjo največja nevarnost. Avtor članka in očividci, ki pravijo, da so ljubitelji živali, verjetno niso niti pomislili na ubogo divjad, ki takšno zimo, kot je bila letos, izredno težko preživlja. Lovci naše lovske družine smo se v tem času organizirano podali v lovišče pa tudi do krajanov, s prošnjo, da privežejo pse. V večini primerov smo naleteli na razumevanje, nekajkrat pa smo morali poseči tudi po puškah in pokončati pse. Zal, je imel lovec v Kavčah smolo in je psa očitno samo zastrelil, kar pa prav gotovo ni bil njegov namen. Če je pes pozneje obležal mrtev, ne bi bilo nič narobe, če bi ga krajani, očividci, pokopali. V občini, žal, nimamo organizirane ustrezne službe, ki naj bi takšna dela vršila in tudi lovci delamo to udarniško. Napačno mislijo tisti občani, ki vidijo v lovcih le streljače psov. Naša največja želja bi bila, da lovcem nikoli ne bi bilo potrebno dvigniti puške in pokončati potepuškega psa, in da se takšni prizori, kot ga vidimo na sliki, ne bi nikoli dogajali. Človek v naravo posega vse preveč, takšni prizori, kot je ta na sliki, kjer vidimo srno in mladiča, ki so ju pokončali psi, nam lovcem niso všeč, in ko dvigamo puško, mislimo, kako bi jih preprečili, ne pa, kako bi se prepirali s krajani. Neljubi dogodek in postopek lovca bomo obravnavali na prvem Šoštanj Obdaritev starejših in bolnih žena Krajevna organizacija rdečega križa Šoštanj je tako kot vsako leto tudi ob letošnjem dnevu žena organizirala obiske in obdaritev starejših in bolnih šoštanjskih žena. Učenci obeh osnovnih šol so narisali in napisali izredno lepe priložnostne čestitke z najboljšimi željami za dan žena. Odborniki RK so skupaj z mladimi člani obiskali preko SO starejših žen in mater na njihovih domovih in jim izročili priložnostna darila ter prvo pomladansko cvetje, ki so ga pravtako nabrali učenci in tako v domove starejših in bolnih prinesli prve spomladanske znanilce. To je vsekakor izredno lepa gesta organizacije rdečega križa, ki si tudi sicer vseskozi prizadeva z organizacijo sosedske pomoči, kar je vsekakor vredno vse pohvale in priznanja. V. K. Razstava del Darinke Kurnik V domu kulture v Šoštanju so v počastitev dneva žena odprli slikarsko razstavo amaterke Darinke Kurnik, predmetne učiteljice na osnovni šoli Biba Roeck. Avtorico in njena dela je na slovesni otvoritvi predstavil ravnatelj šole Biba Roeck Matjaž Natek. Razstavljene oljne slike so prekmurski motivi, od koder je slikarka, ki je začela slikati s 17. leti tudi doma. V. K. Srečanje invalidk Društvo invalidov občine Vele-I nje, ki šteje že okrog 2500 članov, je v ponedeljek, 5. marca popoldne v domu kulture v Šoštanju organiziralo srečanje vseh invalidk j društva, kakor tudi tistih žena in mater, ki na svojih domovih skrbi-j jo za nepokretne invalidne člane j družine. Po svečanem pozdravnem j govoru in prisrčnem kulturnem programu so vse invalidke v znak pozornosti prejele tudi skromno darilo. Tako je društvo invalidov iz Titovega Velenja z lepo priložnostno slovesnostjo počastilo mednarodni dan žena, kakor tudi . svoje članice, za kar jim je treba I vsekakor izreči vso zahvalo. posvetu LD Velenje, in, če bomo ugotovili nepravilnosti, ustrezno ukrepali. Očividce pa prosimo, da ste toliko pošteni in prijavite tudi lastnika psa, da bomo tudi proti njemu primemo ukrepali. Upam, da ta neljubi dogodek ni skalil odnosov med LD Velenje in krajani Kavč. Lovci smo, če nas boste poklicali, vedo pripravljeni priti v vašo sredino in povedati, kje imamo probleme mi ter poslušati vaše in jih skupno rešiti. Da pa sodelovanje ne bo ostalo samo pri besedah, dajem pobudo, da v KS organizirate pomladansko očiščevalno akcijo in nas lovce povabite k sodelovanju. To, da bi bila takšna akcija jarkom in gozdu v Kavčah potrebna pa verjetno vemo vsi, ne samo lovci. LOVSKI ZDRAVO! Starešina LD Velenje Franc AVBERŠEK M® 10. stran it H3S Cflg OD TU IN TAM Titovo Velenje * 15. marca 1984 PRIREDITVE • PRIREDITVE• PRIREDIT Aktiv mladih zadružnikov Šmartno ob Paki „Smo kot velika družina Pred Štirimi leti so tudi v naši občini mladi kmetje ustanovili svoje organizacije oziroma aktive. Ti so se lani združili v občinsko konferenco mladih zadružnikov Titovo Velenje. Poleg velenjskega in SoStanjske-ga so v to občinsko konferenco vključeni Se člani aktiva mladih zadružnikov iz Smartnega ob Paki. Aktiv šteje 16 mladih kmetov iz okolice te krajevne skupnosti. Delovni program imajo vsi trije aktivi skoraj enak. Smarčani pa so mu dodali še nekatere svoje naloge. Tako so lani med drugim SmarSki mladi zadružniki nastopili na občinskem kvizu Mladi in kmetijstvo, kjer so zmagali. Organizirali so regijsko tekmovanje na isto temo, v mesecu juniju so se, kot že nekaj let zapored, udeležili kmečkih iger na Vranskem, pa kmečkega praznika v Plešivcu. Skupaj z ostalimi mladimi zadružniki v naši občini so se odpravili na strokovno ekskurzijo v Avstrijo. Zelo zanimivo je bilo tudi tekmovanje v oranju. Poleg tega so se udeležili še več strokovnih predavanj. Pridobljeno znanje pa jim je pri delu na domači kmetiji prišlo še kako prav. ,,Lani smo poskusili še z eno obliko dejavnosti aktiva, ki se je kar dobro,,obnesla." Posejali smo več vrst koruze za zrno in sila-žo ter delali poskuse, ugotavljali kvaliteto vrste, rodovitnost. V mesecu oktobru pa smo pridno obirali jabolka v sadovnjakih Ere tok Kmetijstvo Šoštanj. Moram povedati, da so vsi člani zelo prizadevni. Smo kot velika družina, delamo vsi vse, drugi drug drugemu pomagamo pri delu, radi se povese-iimo na kakših družabnih večerih," je pripovedovala predsednica aktivamladih zadružnikov iz Smartnega ob Paki Alenka Likeb in nadaljevala: ,.Rabili bi le svoj prostor, kjer bi se sestajali, zbirali na raznih predavanjih in družabnih večerih. Seveda tudi denarja nimamo prav veliko." Delovni program aktiva mladih zadružnikov za letos se bistveno ne razlikuje od lanskega. Do sedaj so se udeležili obeh kvizov, občinskega in medobčinskega, Mladi in kmetijstvo, sodelovali bodo na kmečkih igrah in kmečkem prazniku, pripravili tekmovanje v oranju. V delovni program pa so zapisali še predavanja, delovne akcije, srečanje med aktivoma Slovenj Gradca — Polzele, kre-sovanje za 1. maj, strokovno ekskurzijo in še in Se. ,,Program je razdeljen na mesece in je okviren. Gotovo ga bomo še obogatili in razširili. Volje nam ne manjka, dela pa smo vsi tako ali tako navajeni," je sklenila pogovor Alenka Likeb. Taborniki Zimovanje -in zabava Zima se je že krepko prevesila v drugo polovico. Taborniki občine Velenje so se odpravili na zimovanje in tako izkoristili še zadnje zimske dneve. Pretekli petek so nadeli nahrbtnike na ramena in se odpravili v Zavodnje. Tokrat seveda ne pod šotore, ampak v šolo, ki jim svoje prostore nudi že vrsto let. Zbralo se jih je petintrideset in skupaj so preživeli tri dni. Prvi večer so priredili tradicionalno taborniško maškarado. Dekleta-gusarke in fantje-glasbeni-ki, Bloški smučarji in Zaporožci so ob živi glasbi starih taborniških mačkov preživeli večer v nepozabnem vzdušju. Zgodaj zjutraj spanec kar ni in ni hotel priti. Naslednji dan so začeli z letnim zborom taborniškega kluba Kajuh. Na sestanku so spregovorili o nekaterih izredno pomembnih temah, kar je bik) tudi pričakovati, saj klub do sedaj svojega obstoja ni opravičil. ..Izraženih" je bilo nekaj različnih interesov v vlogi in pomenu kluba. Burna razprava ob koncu je vsem povedala, da je na tem področju potrebno še veliko dela. Pogovor je nato tekd o delovnih akcijah. V Ribnem, kjer je stalni taborni prostor, je Še ne- delo kaj dela, ki ga je treba opraviti pred pričetkom letošnjih taborjenj. Naredili so načrt in vsak vikend v maju ter aprilu bodo tja odhajale skupine na delovne akcije. Popoldne je minilo v tekmovalnem duhu, saj so vodniki merili moči v slalomu. Prvo mesto je osvojil Rok Preložnik, drugo Jenko, tretje pa Obrč. Zmagovalec slaloma je bolje poznal kot dober alipinist, kar so taborniki s pridom izkoristili. Rok je nekaj doživljajev s svojih poti strnil v zanimivo predavanje in ga popestril še z diapozitivi. Tudi ves preostali večer je minil ob gledanju diapozitivov in filmov, vendar na taborniško temo. Ni manjkalo smeha, saj so sedaj že starejši vodniki prepoznali med petošolci sebe. Tudi nedeljsko jutro je bilo delovno. V kratkem so ,.preleteli" zgodovino taborništva, od gozdovništva in skavtizma do danes. Zatem je bil na vrsti profil terena. Ob vseh merilih, črtah in točkah jih je nekaj obupalo. Delo namreč zahteva veliko natančnosti in časa. Čas, namenjen zimovanju, se je hitro iztekal. Na vrsti je bilo pospravljanje in odhod domov. Ob navij anje znanja j« prav tako pomembno kot pridobivanje novega. Sporočanje na daljavo s pomočjo zastavice je večkrat zdo koristno Kot vsa leta doslej, je bil tudi letošnji taborniški pozdrav namenjen kuharici in učitelju v zahvalo za veliko pozornost in gostoljubje, ki sta jim ga izkazala. Lepa pokrajina, ki nudi veliko možnosti za gibanje in orientacijo, zagotavlja, da se bodo taborniki v Zavodnjo vedno radi vračali veseli, polni pričakovanj, nazaj pa bogatejši s spoznanji in izkušnjami. Aleš Ojsteršek Velenje: Bane Sekulič 22:19 Spodbudno za začetek Rokometašice Velenja so dobro začele drugi del prvenstva. V prvem spomladanskem kolu so se v soboto v Rdeči dvorani v Titovem Velenju sestale z ekipo Bane Sekulič iz Somborja in zmagale z rezultatom 22:19. Ta zmaga je zelo spodbudna glede na to, da so Velenjčanke pred nadaljevanjem prvenstva ostale kar brez štirih igralk, namesto njih pa je novi trener Adi Hudarin v ekipo vključil mlajše. Igra sicer ni bila lepa, saj sta obe ekipi zelo grešili, slabo pa je bilo tudi sojenje obeh sodnikov iz Zagreba, vendar so velenjska dekleta zmagala predvsem zaradi borbenosti. Po prvem polčasu so že imele prednost štirih zadetkov (rezultat je bil 14:10), toda na začetku drugega so gostje dosegle štiri zadetke zapored in izenačile na 14:14. Nato so jim Velenjčanke spet ušle za tri zadetke, toda približno tri minute pred koncem je bil rezultat znova izenačen, 19:19. Igralke Velenja so zadnjih minutah dale vse od sebe in zasluženo osvojile obe točki. Zadetke so dosegle: Čefarin 8, Bovha 5, Spoljar 4, Matitz 3, Galič in Podržavnik po enega. V naslednjem kolu bodo gostovale v Koprivnici, kjer se bodo sestale s Podravko. V soboto tudi Šoštanjčanš V soboto, 17. marca, bodo začeli prvenstvo tudi v drugi zvezni rokometni ligi za moške. Rokometaši Šoštanja bodo v 1. kolu gostili ekipo Moslavine. Tekma se bo v Rdeči dvorani začela ob 18. uri. Rokometaši Šoštanja vabijo skupaj z upravo kluba svoje navijače in ljubitelje rokometa, da jih pridejo v čim večjem številu bodrit. Pomoč gledalcev bo Soštanjčanom zelo potrebna pri uresničitvi njihovega cilja, ta pa je, kot je dejal trener Miro Požun, da bi se ob koncu uvrstili na tretje mesto. To bo gotovo težko, saj ima trenutno na izbiro zelo skromno število igralcev, poleg tega pa" je Se vedno poškodovan odlični Mahnič. Iz vojske se je vrnil Vrečar, ki pa seveda Se ni dovolj pripravljen za naporne prvenstvene nastope. Da se spomnimo, po jesenskem delu so SoStanjčani na 6. mestu z desetimi točkami. Šah Na letošnjem občinskem članskem prvenstvu, ki je eno od najmočnejših v zadnjih letih, sodeluje 14 igralcev. Po nepopolnih 7 kolih je v vodstvu Brešar s 7 ločkami pred Kristanom 6 in Novakom 4.5. Glede na dosedanji potek turnirja imata največ možnosti za naslov občinskega prvaka prav Brešar in Kristan, v boj za prvo mesto pa se lahko vmeša še Novak, kije do sedaj pokazal zelo dobro igro in bo s takšnim nadaljevanjem verjetno osvojil drugo kategorijo. Ostali favoriti (Goršek. Cvar, Stropnik) pa so že izgubili možnosli za prvo mesto. Letošnje občinsko prvenstvo je za vse igralce ludi velika spodbuda. saj je možno osvojiti drugo ka-legorijo. zmagovalec in drugouvrščeni pa bosta nastopila na odprtem mednarodnem turnirju na Bledu oziroma v Pulju. Prvenstvo je hkrati tudi glavni kriterij za sestavo prve ekipe, ki nas bo zastopala na vseh najpomembnejših tekmovanjih. Po ireh mesečini hitropoteznih turnirjih. vodi Matko s 27 točkami, drugi je Kristan 19, tretji pa Brešar s 17 točkami. D. K. Streljanje Občinska strelska zveza Slovenj Gradec je na strelišču Mrož Titovo Velenje izvedla področno tekmovanje za Zlato puščico. Tega najbolj masovnega strelskega temovanja Slovenije, so se udeležili strelci Mozirja, Slovenj Gradca in Titovega Velenja z 29 strelci. Največ uspeha so imeli strelci Slovenj Gradoa z osvojenimi prvimi tremi mesti. Tako si je pristreljal področno Zlato puščico Oto Poko s 358 krogi, le za krog slabša sta bila Marjan Maivoz in Vlado Brezovnik. Odlično 4. mesto s 554 krogi, je pripadlo velenjčanu Francu Trebšetu. Republiško normo so še dosegli: Renato Sterman, Franc Kušter, Jože Kreuh 550, Franjo Žučko 548, Janez .HirScI 546, Hinko Bola 543 m, Dušan' Perhač 542 in Drago šafarič 541 krogov. Občinskega prvenstva osnovnih Sol v streljanju pod pokrovileljstvom ZTKO občine Velenje se je udeležilo 22 ekip dečkov in 7 deklic. Zastopane so bile vse 5ole občine Velenje. V ekipnem delu pionirjev je t. mesto pripadlo OS SSD Anton ASkerc 514 krogov, 2. OS SSD Miha Pintar-Toledo 463, 3. OS SSD Gustava Siliha 434. Med posamezniki t. Boris Klančnik OS AA 175 krogov. 2. Simon Veternik OS AA 174, 3. Borut TrebSe OS AA 165 krogov. Med pionirkami so ekipno zmagale OS SSD Gustava Siliha 482. 2. OS SSD Anton ASkerc 337, 3. OS SSD Biba Roeck 311 krogov. Posamezno: I. Mateja Bandalo OS GS 171, 2. Tatjana Burger OS AA '162, 3. Barbara Vo-dovnik OS GS 159 krogov. Na področnem strelskem tekmovanju nacionalnega programa v Slovenj Gradcu so velenjski strelci osvojili prva mesta ekipno in posamezno v konkurenci mladincev, mladink, pionirjev in pionirk, le pri članih so zmagali strelci Slovenj Gradca. Posamezne uvrstitve pri članih: 1. Oto Pok 378, 2. Franc KuSter 375, 3. Franjo 2učko 369, mladinci: 1. Renato .Storman 361, 2.( Danijel PristovSek 359, 3. Janez HirSel 357, mladinke: 1. Aleksandra Safarii 360, 2. Mirjana Zučko 348 , 3. Mirjana Perkoč 318, pionirji: I. Boris Klančnik 180, 2. Simon Veternik 172, 3. Miran Brumec 163, pionirke: I. Mateja Bandalo, 172, 2. Tatjana Burger 166, 3. Barbara Vodovnik 152 krogov. 2učko Kegljanje Nov uspeh 6. kolo v prvi regijski kegljaški ligi je prineslo nov uspeh keglja-čem Šoštanja. V gosteh so na zelo težkem kegljiSču (Smidovi keglji) na Golovcu premagali novinca v ligi, ekipo Obrtnika. Rezultat srečanja 4708:4861 za Šoštanj. Za ekipo Šoštanja so nastopili: Komljenovič 841, RajSter 832, Jovanovič 832, L. Fidej 7%, Glavič 794, S. Fidej 766 podrtih kegljev. V 7. kolu kegljači Šoštanja gostijo ekipo Konusa iz Slovenskih Konjic. Tekma bo v četrtek ob 16. uri na kegljiSču v Šoštanju. Karate Izbirno tekmovanje V soboto je bilo v Slovenj Gradcu regionalno prvenstvo v karate-ju, na katerem je sodelovala šest klubov. To je bilo tudi izbirno tekmovanje za republiško prvenstvo, ki bo že prihodnji mesec. Tekmovanje je potekalo v absolutni kategoriji, prvi štirje pa so si priborili pravico do nastopa na republiškem prvenstvu. NajuspeSnejSi so bili Velenjčani, ki so si priborili prva tri mesta in sicer: 1. S. Smajlovič, 2. N. Korpnik in 3.1. Irgel. Kulturni center Ivan Napotnik V soboto, 17. marca, ob 19.30, ho v domu kulture v Titovem Velenju koncert Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije s solistoma Ireno Grafenauer, flavta in Kostadinom Kirovom, violina. Dirigiral bo Vasilij Sinajski. Na sporedu so skladbe A. Vivaldija, J. Iberta in F. Schuberta. Vstopnice po 150 din prodajajo v knjižnici v Titovem Velenju. Sindikati in šolska mladina imajo popust. Štirje letni časi A. Vivaldija (1678—1741), sodijo po vsebini in lepoti med izjemno bogate koncerte tega beneškega mojstra. V „Pomladi" violine oponašajo petje ptičev, žuborenje potoka, piš vetra, nižja godala imitirajo grom, v hitrih pasažah slišimo blisk, v violah se oglasi lajež psa, šolo violina pa poje pesem utrujenega pastirja. V ,,Poletju" slišimo petje kukavice, čutimo soparnost vročega poletnega dne, veter, nevihto z bliskom in gromom. ,,Jesen" je čas poskušanja vina in čas lova. V ,,Zimi" slišimo šklepetanje zob, zavijanje vetra, cepetanje z nogami, drsanje po ledu, skakanje in padec. Se danes so Vivaldijevi štirje letni časi največkrat izvajano in poslušano skladateljevo delo. Jacqes Ibert, (1890—1962), je z barvito instrumentacijo, prefinje-nem efektu in v odlični harmoniji napisal Koncert za flavto in orkester, ki je bil prvič izvajan v Parizu leta 1934. Solistka bo flavtistka Irena Grafenauer. Franz Schubert (1797—1823), dunajski velikan glasbenega ustvarjanja, je pod Beethovnovim vplivom dosegel svoje mostrstvo prav v ,,Nedokončani" simfoniji, ki je nastala leta 1822, ko je bil skladatelj star 25 let. V glasbenem svetu so mnenja, da je skladatelj zavestno napisal le dva stavka, Kinoklub Gorenje drugi pa trdijo, da obstojijo klavirske skice tudi za tretji in četrti stavek. Dejstvo pa je, da simfonija zveni kot popolna in zaključena celota. S tem delom je skladatelj odgovoril na očitke ali je po Beethovnu sploh še mogoče napisati kaj novega in drugačnega. Dirigent Vasilij Sinajski, rojen leta 1947 v Leningradu, pianist in dirigent, je umetniški vodja in šef dirigent orkestra latvijskega radia in televizije v Rigi (ZSSR). Irena Grafenauer rojena leta 1957 v Ljubljani je študirala pri prof. Borisu Čampi na ljubljanski akademiji za glasbo, nato pa izpopolnjevala flavto v Hamburgu in Freiburgu. Od leta 1977 je solistka Simboničnega orkestra Bavarskega radia. Poleg številnih nag-ad in priznanj je leta 1980 dobila Prešernovo nagrado. V Irena Grefenauer Titovem Velenju je že večkrat navdušila poslušalce, zadnjič leta 1983 kot solistka z Mario Graff, pri izvedbi Mozartovega koncerta za flavto-in harfo. Violinist Kosladin Kirkov, rojen leta 1942 v Titovem Velesu je bil dolga lela koncertni mojster Slo- ' venske filharmonije. Danes igra v orkestru Beethovnove dvorane v Bonnu. 9. festival amaterskega filma Jutri, v petek 16. marca, bo v okviru petkovega kulturnega večera ob 19. uri v velenjski knjižnici že 9. festival amaterskega filma, ki ga prireja Kino klub Gorenje. Člani kluba pripravljajo festival z enoletno zamudo, zakasnitev pa je povzročilo pomanjkanje potrebnih materialov. Žiriji je sedem avtorjev poslalo sedemnajst filmov, kljub rimo iius »ontajc Novi znak Kino kluba Gorenje težkemu delu pa je enotno ocenila in izbrala najboljše izdelke. V zvrsti dokumentarnega filma je prejel prvo nagrado film Srečka Rošerja ,,Huda luknja", druge na- KS Škale - Hrastovec Tekmovanje v veleslalomu in sankanju Komisija za rekreacijo in TVD Skale sta pred nedavnim organizirala množični veleslalom in sankanje za krajane Skal in Hrastovca. Čeprav je bilo vreme zelo slabo, je bila udeležba zelo dobra, saj se je tekmovanja udeležilo več kot 100 krajanov vseh starosti. Tekmovanje je bilo zelo zanimivo. še toliko bolj. ker je bila ravno pustna nedelja, zato so bile prisotne tudi pustne maske Domačinka Marija Sumah pa je pripravila zelo dobre pustne krofe. Progo so pripravili mladinci. Pn izvedbi tekmovanja pa je sodelovala tudi ekipa K tis. z elektronskim merjenjem rezultatov. Rezultati mlajši pionirji: I. B. Hudournik, 2. J. Mastnak. 3. B. Arlič; pionirji: I. S. Zabukovnik. 2. E. Strmčnik, 3. R. Kepnik: pionirke: 1. M. Kepnik; mladinci: I D. Glinšek, 2.*E. Miklav-žina. J. t. Lemež; mladinke: I. D. Za-bovnik. 2. h. K-umer; člani od 30 do 40 let: I S. Tepej, 2. J. Hudournik, 3. S. Pocajt: člani nad 40: I. A. Miklavžina, 2. D. Zabovnik. 3. F. Sumah. grade niso podelili, tretjo pa si je priboril Blaž Jelen s filmom Bim, bam, bom. Med igranimi je bil najboljSi film Borisa Salobirja,.Pismo", isti avtor pa je za film ..Postaja" prejel tudi drugo nagrado. Film iskanje Lijane Martine je pristal na tretjem mestu. Za žanrski film ..Počitek" je prejel prvo nagrado Boris Salobir, druga in tretja pa nista bili podeljeni. Prva nagrada za animirane je bila podeljena filmu „Dolge počitnice", druga ni bila podeljena, „Tajni planet" ' debitantov Dušana Zupančiča, Igorja Razbornika in Gordana Smona pa si je prislužil tretjo nagrado. Žirija je posebni nagradi podelila filmu „Huda luknja" Srečka RoSerja za kamero in filmu ,,Iskanje" Lijane Martine za režijo. Nagrajene filme si bodo ljubitelji amaterskega filma torej lahko ogledali jutri zvečer v velenjski knjižnici. B. S. Smučanje Pred dnevi so starejši pionirji in mladinci sodelovali na Pohorskem smuku, ki bo v bodoče v programu SZS za vse kategorije od starejših pionirjev dalje. Med starejšimi pionirji je bil 4. Bojan SilovSek, med starejšimi pionirkami 4. Romana Zormsut. Saš«. SilovSek je dosegla 1. mesto pri mlajSih mladinkah. XXX V nedeljo, 11. marca so se velenjski cicibani in mlajSi pionirji udeležili tekmovanja v veleslalomu vzhodne tekmovalne regije na smučiSču ,,Ošven" nad Ravnami na KoroSkem. Dobri rezultati niso izostali. Med cicibani je Tomo Goršek z drugim mestom potrdil , dobre uvrstitve v letošnji sezoni. 4. in 5. mesto sta si privozila Jani Zivko in Matjaž Simončič. Med mlajšimi pionirji napreduje Miran Ravter, ki si je priboril 4. mesto, pri mlajših pionirkah je bila 7. Darja Ravnjak. Herman Ravter 15. marca 1984 * Titovo Velenje NAŠ OBVEŠČEVALEC * stran 11 KOLEDAR ČETRTEK. 15. marca — KLEMEN PETEK, 16. marca - HILARIJ SOBOTA, 17. marca — JERICA NEDELJA, 18. marca — EDVARD PONEDELJEK, 19. marca — JOŽEF TOREK, 20. marca — SREČKO SREDA, 21. marca — BENEDIKT M AL! OGLAS! PRODAJAMO CEPLJENE NES-NICE, stare 2 meseca, vsak dan od 7. do 19. ure. Prodajali bomo od 10. marca dalje pri MAJDI ŠPE-GELJ, Muta 124. Telefon 062-873-202. PRODAM ZMRZOVALNO SKRINJO, 345 litrov, hladilnik in hramoniko 48-basno. Informacije po telefonu 850-308, popoldan. KUPIM DOBRO OHRANJENO KITARO. Telefon 852-163. POTREBUJETE DOBREGA INŠTRUKTORJA ANGLEŠČINE? Naslov je v uredništvu. PRODAM NOVO MOŠKO KOLO, cena 6.000,00 din. Starič, Veljka Vlahoviča 63, Titovo Velenje. PRODAM SKRINJO 210 litrov in moško obleko št. 48, črn gladek žamet — popolnoma novo, Bernard Prukijaš, Pohorskega bataljona 8, Pesje, Titovo Velenje. UGODNO PRODAM PRAŠIČA težkega 130 kg za zakol. Krmljen z domačo hrano. Semprimožnik Pavla, Skorno 7, Šmartno ob Paki. PRODAM ORGLE ,,TIGER" Telefon dopoldan 852-494. KUPIM STAR PIANINO telefon 063-850-231 — Velenje PRODAM P-126, letnik 1981, Mi-hič, Kardeljev trg 1, Titovo Velenje. PRODAM ŽENSKI PLAŠČ iz goveje nape, št. 42 za 12.000 din. Naslov: Graškogorska 9. PRODAM BARVNI TV ..Gorenje", 1975. Franc Gruber, Pesje. Informacije po telefonu 851-467, popoldan. PRODAM NOVE KUHINJSKE ELEMENTE petunija jasen — spodnje. 10 1o ceneje. Telefon 850-795, od 17. ure dalje. ZARADI SELITVE UGODNO PRODAM stilno jedilnico. Naslov v uredništvu. PRODAM ENO LETO STARO in samo enkrat rabljeno prikolico IMV Adrija 380 QSL s predprosto-rom. Rastko Lah, Celjska 9a, Titovo Velenje. PRODAM HI-FI STOLP, znamke Kčrting, model 300, uvožen s Koreje, s carinsko deklaracijo. Ogled mogoč vsak dan v popoldanskem času. Moč 33 W sinus, Safet Smajlovič, Stantetova 8, Titovo Velenje. UGODNO PRODAM FRANCOSKO POSTELJO z omarama. Ulica Bratov Mravljak 12, Titovo Velenje, vsak dan, od 17. ure dalje. DVOSOBNO STANOVANJE v Titovem Velenju vzamem v najem. Ponudbe Franc Klemene, Kardeljev trg 1, Titovo Velenje. PRODAM SPALNICO MAHA-GONI kompletno. Vojko Travner, Kraigherjeva 6 B, Titovo Velenje. DEŽURSTVA DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: ČETRTEK, 15. marca, dnevni dr. Kralj, nočni dr. Marolt PETEK, 16. marca, dnevni dr. Grošelj, nočni dr. Zupančič SOBOTA, 17. marca, glavni dr. Hrastnikova, notranji dr. Zičkar NEDELJA, 18. marca, glavni dr. Hrastnikova, notranji dr. Žičkar PONEDELJEK, 19. marca, dnevni dr. Pustovrh, nočni dr. Markovičeva DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU VELENJE: SOBOTA IN NEDELJA 17. in 18. marca dr. Teodor Gorogranc, Cesta X/29, Titovo Velenje DEŽURNI ZDRAVNIKI V ZDRAVSTVENEM DOMU ŠOŠTANJ: Četrtek, 15. marca dr. PIR-TOVŠEK PETEK, SOBOTA, NEDELJA, 16., 17. in 18. marca dr. Menih PONEDELJEK, 19. marca dr. LAZAR TOREK, 20. marca, dr. Stupar DEŽURNI VETERINAR V VETERINARSKI POSTAJI ŠOŠTANJ: Od 16. do 23. marca FRANC BLATNIK, dipl. veterinar, Prešernova 22 C Titovo Velenje, Telefon 852-253. V BANJE POROKE: JURIJ TOVORNIK, roj. 1947, rudarski tehnik iz Titovega Velenja in LUČKA ŠKUFCA, roj. 1959, soc. delavka iz Titovega Velenja; JOŽEF KOLENC, roj. 1905, upokojenec iz Titovega Velenja in HELENA MARZEL, roj. 1936, upokojenka iz Titovega Velenja; CVETKO JELENKO, roj. 1960, gradbeni tehnik iz Pake m TATJANA PROSENJAK, roj. 1964, upr. adm. tehnik iz Šaleka. SMRTI: JANEZ MOVH, upokojenec iz Šoštanja, Tekavčeva 6, rojen 1900; BERNARD PRIBOČNIK, upokojenec iz Paškega Kozjaka 10 roj. 1S93; MARIJA ŠTERK, upokojenka iz Šoštanja, Metleče rojena 1909. PAVLA ŠTALEKER, upok. v Smartnem pri Slo. Gradcu, 104, stara 76 let ANA VERZELAK, upok. iz Titovega Velenja, Kidričeva 41, stara 69 let MARIJA GROS, kmetovalka, Črni vrh 8, stara 73 let IVAN JURJEC, kmetovalec, Dobrina 36, star 71 let ELIZABETA VANOVSEK, upokojenka, Prebold 11/b, stara 61 let IVANA BRINAR, gospodinja, Latkova vas 42, stara 79 let ANTON RUČMAN, upokojenec, Šoštanj, Cesta talcev 2, star 85 let MARIJA VRHOVNIK, kmetovalka, Topolšica 91, stara 78 let Martin SUBL, kmet. Sv. Florjan pri Šoštanju,5, star 59 let Strelska družina ,,Dušan Mravljak Mrož" vabi vse svoje člane in prijatelje strelskega športa, na redno LETNO SKUPŠČINO ki bo dne 23. marca ob 18. uri v prostorih družbenih organizacij občine Velenje (stavba sodišča) soba 51. KINO • KINO • KINO • KINO • KINO REDNI KINO VELENJE Četrtek, 15. 3. ob 18. in 20. uri: KRVAVA PLAŽA — ameriški, grozljivka. V gl. vi.: David Huffman. Petek, 16. 3. ob 10. uri: PAZI, DA NE BO GNEČE -- italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spen-cer. Petek, 16. 3. ob 18. in 20. uri: BEG S PADALOM — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Treat Williams. Sobota, 17. 3. ob 16., 18. in 20. uri: PAZI, DA NE BO GNEČE — italijanski, avanturistični. V gl. vi.: Bud Spencer. Nedelja, 18. 3. ob 16. uri OTROŠKA MATINEJA — SREČNO KEKEC - domači, mladinski. Nedelja, 18. 3. ob 18. 3. ob 18. in 20. uri PAZI, DA NE BO GNEČE — italijanski, avanturistični. Ponedeljek in torek, 19., 20. 3. ob 18. in 20. uri: MOŽ S ŠTIRIMI NOGAMI — domači, komedija. V gl. vi.: Mija Aleksič Sreda, 21. 3. ob 18. in 20. uri: DOMINIKA — DUH, KI UBIJA — ameriški, kriminalka. V gl. vi.: Cliff Robertson. FILMSKO GLEDALIŠČE Ponedeljek, 19. 3. ob 20. uri: LOLA — nemški, drama. V gl. vi.: Barbara Sukova, Armin Mue-ller-Stahl, Mario Adorf. Režiser: RAINER WERNER FASSBIN-DER. Lola je eden izmed zadnjih filmov slavnega nemškega režiserja Fassbinderja, ki je umrl leta 1982 v šestintridesetem letu starosti. Zgodba se dogaja v Nemčiji leta 1957, v polnem zamahu povojne obnove. KINO DOM KULTURE VELENJE Četrtek, 15. 3. ob 20. uri: BEG S PADALOM — ameriški, akcijski. V gl. vi.: Treat Williams. Nedelja, 18. 3. ob 10. uri: OTROŠKA MATINEJA -SREČNO KEKEC - domači, mladinski. KINO ŠOŠTANJ Sobota, 17. 3. ob 16. uri: OTROŠKA MATINEJA — SREČNO KEKEC — domači, mladinski. ' Sobota, 17. 3. ob 19.30 uri: KRVAVA PLAŽA - ameriški, grozljivka. Nedelja, 18. 3. ob 17.30 in 19.30 uri: mož s Štirimi nogami — domači, komedija. V gl. vi.; Mija Aleksič. Ponedeljek, 19. 3. ob 19.30 uri: PAZI, DA NE BO GNEČE — italijanski, avanturistični. Sreda, 21. 3. ob 19.30 uri: LOLA — nemški, drama. V gl. vi.: Barbara Sukova. KINO DOLIČ Petek, 16. 3. ob 19. uri: PAZI, DA NE BO GNEČE - italijanski, avanturistični. Torek, 20. 3. ob 19. uri: KRVAVA PLAŽA — ameriški, grozljivka. KINO BRASLOVČE Nedelja, 18. 3. ob 18. uri: KRVAVA PLAŽA - ameriški, grozljivka. Sreda, 21. 3. ob 19. uri: PAZI, DA NE BO GNEČE — italijanski, avanturistični. ZBOR HUMORISTOV Kljub vsem zapletom javljamo, da bo 15. zbor humoristov Velenja v soboto, 17. marca, ob 20. uri. TeIJ t ermoelektrarne šoštanj DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Delovna skupnost skupnih služb Delavski svet objavlja prosta dela in naloge 1. referenta za splošne zadeve 2. obdelovalca elektro naprav transporta premoga 3. finančnega knjigovodje Kandidati morajo izpolnjevati naslednje pogoje: Ad 1 — višješolska ali srednješolska izobrazba družboslovne smeri — dve leti delovnih izkušenj pri strokovnem delu za samoupravne organe in pri delu s področja interesnih , skupnosti — sposobnost komuniciranja in koordiniranja Ad 2 - višješolska izobrazba elektrosmeri - elektronika — dve leti delovnih izkušenj — sprejmemo tudi začetnika z visokošolsko izobrazbo elektro smeri - elektronika Ad 3 - višješolska izobrazba ekonomske smeri — dve leti delovnih izkušenj na delih finančnega knjigovodje ali — srednješolska izobrazba ekonomske smeri — štiri leta delovnih izkušenj na delih finančnega knjigovodje. Delovno razmerje bomo sklenili za nedoločen čas. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: DO TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Ulica Lole Rtbarja 18, 63325 ŠOŠTANJ - Kadrovska služba, v 15 dneh od objave. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v 8 dneh do sklepu DS. Športni bazen bo zaradi čiščenja vsak tretji ponedeljek v mesecu zaprt. Prosimo za razumevanje! Vsak petek in soboto se dobimo na plesu v hotelu Vesna. Ob prijetni glasbi vam bomo postregli z izbranimi jedili in pijačami. Vabljeni! Podjetje za hidrogradnje, gradnjo prometnih objektov in hortikolturo p. o. Titovo Velenje 63320, Žarova 19. HPH VELENJE KOMISIJA ZA DELOVNA RAZMERJA OBJAVLJA PROSTA DELA IN NALOGE: 1. vodja gradbišča I. in II. - za področje hidrogradenj 2. prodajni referent I. za področje hidrogradenj ter prodajo storitev avtostrojnega parka 3. vodja samskega doma, vzdrževanja objektov in družbenega standarda 4. več monterjev varilcev I. (za elektro ročno in obločno varjenje) 5. več monterjev II. 6. več zidarjev I. in II. 7. več tesarjev I. in II. 8. avtomehanik I. in II. POGOJI: pod 1 — visoka, višja ali srednja šola strojne smeri, 3., 4. oziroma 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit pod 2 — višja ali srednja šola strojne smeri 3 oziroma 5 let delovnih izkušenj, strokovni izpit pod 3 — srednja šola ustrezne smeri, 3 leta delovnih izkušenj pod 4 — šola za KV delavce kovinarske ali varilske stroke, 3 leta delovnih izkušenj, atest za varjenje, zaželjen izpit B kategorije, pod 5 - šola za KV delavce kovinarske ali varilske stroke, 1 leto delovnih izkušenj ali PU delavec, 3 leta delovnih izkušenj, zaželjen izpit B kategorije, pod 6 - šola za KV zidarje, 3 oziroma 1 leto delovnih izkušenj pod 7 — šola za KV tesarje, 3 oziroma 1 leto delovnih izkušenj pod 8 — šola za avtomehanike, 3 oziroma 1 leto delovnih izkušenj izpit B kategorije. Pisne prijave z dokazili naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: HPH Velenje, Žarova 19, Titovo Velenje. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po objavi. Rudnik lignita Velenje n. sol. o., Titovo Velenje RUDNIK LIGNITA VELENJE Kadrovsko-splošni sektor Komisije za delovna razmerja pri TOZD Jamska Mehanizacija OBJAVLJA dela in naloge: UPRAVLJANJE VILIČARJA (2 izvajalca) Pogoji: - KV viličarist — 2 leti delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pismene prijave z ustrezno dokumentacijo v 8 dneh po objavi na naslov: Kadrovska služba DO RLV, Prešernova 10, Titovo Velenje. Prijavljene kandidate bomo obvestili v 30 dneh po opravljeni izbiri." Srečno! ZAHVALA ob nenadni izgubi dragega dedka, pradedka, očeta, moža, brata in strica "J- W . Jk Ludvika Jana iz Skal 61 se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala duhovniku za opravljen obred, pevcem, govornikoma za poslovine besede in gasilcem GD Skale za organizacijo pogreba. Žalujoči: žena Margareta, otroci z družinami in ostalo sorodstvo. Če bi solza te zbudila, ne bi krila te gomila! ZAHVALA Ob nenadni izgubi naše drage žene, mame, stare mame in babice, ki nas je v 76. letu starosti za vedno zapustila. Kristina Pinter roj. Cvikl Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem in sosedom, ki ste nam stali ob strani, nam nudili pomoč v teh najtežjjji dneh, izrazili sožalje, darovali vence in cvetje in jo tako številno pospremili na njen zadnji dom. Posebno zahvalo izrekamo družini Mirka Voduška, Veleblagovnici Napia, TGO TOZD Pralna tehnika, VVO Rogaška Slatina, hišnemu svetu Šlandrove 24, pevcem, govornikoma in duhovniku za opravljen obred, vsem Se enkrat prisrčna hvalar Žalujoči: mož Rudolf, sin Janez i ženo Renato, hčerke Micka, Tinka, Cilka, Anica, Štefka in Malčka z družinami. Lipje, 25. 2.1984 OB PRAVEM ČASU JE TREBA ZAČETI - Letošnja zima je bila zelo radodarna s snegom. No, hladno vreme kaže, da se še ne misli j>rav kmalu posloviti, pa čeprav je do njenega koledarskega konca manj kot teden dni. Ze v sredo naj bi jo pregnala pomlad. Mnoge pa sneg ne moti. Hiteti je treba počasi, tudi po bližnjici, čeprav te poti niso nikoli očiščene. In koliko pridobimo na času (v sekundah), če sekamo pot po snegu — zelenici pri knjižnici v Titovem Velenju? ZAKAJ TAKO - Letošnji moker sneg je na bivšem zadružnem domu, v katerem ima Era svojo prodajalno in skladišče, na Prešernovi cesti, močno poškodoval snegob-ran, ter nadstrešnik. Slednjega so že odstranili, snegobran pa še vedno nevarno visi s strehe, kot da čaka, da bo nekomu padel na glavo. ŠOPEK — pred tednom dni so bile cvetličarne spet nabito polne. Cvetja na vsezgo-daj zjutraj, proti večeru pa le še tu in tam kakšna cvetica. Kupljeni šopki, rože so bile namenjeni ženam, materam, a tudi dekletom, delavkam za njihov praznik. Gotovo pa so si mnoge mislile: še večkrat v letu si želimo takšne pozornosti. Malica za učence šolskega centra Ze pred pričetkom republiške akcije, da je potrebno vsem učencem usmerjenega izobraževanja zagotoviti topel obrok med poukom, so v Šolskem centru na pobudo REK pričeli pripravljat vse potrebno za zagotovitev tople malice. Uredili so razdeljevalnico malic, zdaj pa adaptirajo prostore v jedilnico z 250 sedeži in približno 100 stojišči. Rudarsko elektroenergetski kombinat se je odločil, da bo regresiral tople obroke vsem svojim štipendistom in otrokom pri njih zaposlenih delavcev. Šolski center je pripravil sporazume, po-katerih naj bi se za takšno obliko sofinanciranja malic srednješolcev odločile tudi druge delovne organizacije. Akcija je vsekakor spodbudna in upajmo, da jo bodo tako ocenili tudi delavci v združenem delu. M. Zabodel ga je Okoli 23. ure 5. marca letos je prišlo do pretepa med Omerom Sulkanovičem in bratoma Ahme-dom in Hasanom Korajacom. Med pretepom je Omer Sulkanovič potegnil velik kuhinjski nož in z njim zabodel Ahmeda Korajaca. Ta je med prevozom v celjsko bolnišnico poškodbam podlegel. Sulkanovič je takoj, ko je zabodel Karajaca zbežal iz lokala, Hasan Korajac pa je pričel z večjim nožem po lokalu loviti Fadila Omer-hodžiča, ki je bil pred' pretekom v družbi s Sulkanovičem, v prepir pa ni bil vmešan. Zabodel ga je v hrbet, glavo in trebuh in ga zelo hudo telesno poškodoval, tako da se zdravi v celjski bolnišnici. Omer Sulkanovič in Hasan Korajac pa sta v priporu. Gorenje Ocena trenutnega položaja Na skupni seji koordinacijskega odbora sindikata sozda Gorenje in predsedstva akcijske konference ZK sozda Gorenje so ocenili dosedanji potek javne razprave o predlogih samoupravnih aktov, o katerih bodo delavci odločali konec meseca marca. Ugotovili so bili, da je bilo večino pobud, mnenj in predlogov upoštevanih. Obravnavali pa so še sanacijske programe tozdov oziroma delovnih organizacij, ki so leto 1983 sklenili z izgubo. Novo mladinsko vodstvo Na volilni konferenci koordinacijskega sveta ZSMS sozda Gorenje so ocenili dosedanje delo mladih v tem poslovnem sistemu izoblikovali poglavitne prihodnje usmeritve. Ugotovili so bili, da je dejavnost mladih v zadnjem času okrepila, odločneje pa se vključujejo tudi v bitko za spreminjanje razmer v Gorenju. Sklenili so še, da bo letošnje srečanje mladih delavcev na Muti. Za novega predsednika koordinacijskega sveta ZSMS Gorenje so izvodili Janeza iz Gorenje TGO, za sekretarja Marjana šola iz Gorenja Mute. Zapelo je nad 900 mladih povcev Veselo, ponosno in ubrano V soboto je bilo v kulturnem domu spet veselo in slavnostno. Več kot 900 mladih pevcev je v 21 zborih zapelo svojim materam v čast in sebi v radost, tako kot Se zlepa ne: veselo, ponosno in ubrano. Tako lepo, daje strokovna komisija, ki so jo sestavljali profesorji Egon Kunej, Vid Marčen in Ivan Marin, soglasno ugotovila: ni bik) slabega zbora in več kot polovica bi jih po svoji kvaliteti zaslužila, da nastopijo še na republiški reviji otroških in* mladinskih zborov, ki bo konec maja v Zagorju ob Savi. Ker so zapeli res lepo, je prav, da vse zbore in njihove zborovodje predstavimo s polnimi imeni po vrsti kot so zapeli: OPZ Ciciban Glasbene šole , .Frana Koruna-Ko-željskega" Velenje, zborovodja: Alenka Janič; OPZ VVZ Najdihoj-ca Titovo Velenje, zborovodja: Ivana Dakič; OPZ Oš Antona Aškerca Titovo Velenje, podružnica Pesje, zborovodja: Vida Lesnika-Polutnik; OPZ Oš Miha Pintarja-Tolede Titovo Velenje, podružnica Škale, zborovodja: Milena Krk; OPZ Oš Karla Destovnika-Kajuha Šoštanj, podružnica Topolšica, zborovodja: Tatjana Drev; OPZ OŠ XIV. divizije Titovo Velenje, zborovodja: Ivana Lešnik; OPZ Oš Bratov Mravljak Titovo Velenje, zborovodja Mihaela Britovšek; OPZ Oš Miha Pintarja Tolede Titovo Velenje, zborovodja: Slavka Pogač; OPZ Oš Gustava šiliha Titovo Velenje, zborovodja: Marija Skornšek; OPZ OŠ Antona Aškerca Titovo Velenje, zborovodja: Manja Gošnik-Vovk; OPZ OŠ Veljka Vlahoviča, zborovodja: Rožica Napotnik; OPZ Glasbene šole Frana Koruna-Koželjskega Titovo Velenje, zborovodja:, Alenka Janič; ML MPZ Glasbene šole Frana Ko-runa-Koželjskega Velenje, oddelek Šoštanj, zborovodja: Štefka Lojen, MPZ Oš Biba ROck Šoštanj, zborovodja: Marija Čerkez; MPZ Oš Gustava šiliha Titovo Velenje, zborovodja: Ciril Vertačnik; MPZ Oš Antona Aškerca Titovo Velenje, zborovodja: Mija Novak; MPZ Oš Miha Pintarja-Tolede Titovo Velenje, zborovodja: Matjaž Vehovec; MPZ Oš Bratov Mravljak Titovo Velenje, zborovodja: Milan Copot; MPZ OŠ Veljka Vlahoviča Titovo Velenje, zborovodja: Rožica Napotnik; DPZ KD Slovenj Gradec (kot gost), zborovodja: Jože Leskovar; DPZ Srednje družboslovne šole Titovo Velenje, zborovodja: Danica Pirečnik. Po končanem srečanju je bil tudi krajši * strokovni pogovor, na katerem so sodelovali tudi ravnatelji šol. Nekaj ugotovitev: izjemno veliko sodelujočih zborov, saj imajo že skoraj vse osnovne šole dva zbora — otroškega in mladinskega, po daljšem premoru so se pojavile vse šole z mladinskimi zbori. In prav mladinski zbori so na letošnjem srečanju prijetno presenetili s svojim petjem. Kakovost otroških zborov še naprej strmo raste, ti zbori vedno znova potrjujejo, da sodijo skoraj vsi v sam vrh republiškega otroškega petja. Programi zborov so bili skrbno izbrani in naštudirani, vedno več je sodobnih, svežih skladb. Znova so se izkazali vsi pianisti, ki so s spremljavo pomagali zborom do doseženih uspehov. Na koncu pa so bili znova pohvaljeni vsi organizatorji: Zveza kulturnih organizacij, Glasbena šola in Kulturni center. Posebna zahvala za tako uspešno prireditev pa gre predvsem vsem staršem, ki so v tako velikem številu nagradili mlade pevce s svojim iskrenim aplavzom. Ob koncu še tole: izjemno težko se je komisija odločila — zaradi omejenega števila zborov, ki jih Veleslalom Gorenjčanov lepo uspel V TGO Gorenje se že obrestujejo dolgoletna vlaganja in načrtno delo na področju rekreacije, šporla in kulture. Zelo dobro so pripravljeni smučarski -• tečaji, vsako lelo pa je tudi velik odziv na prvenstvo Gorenja v veleslalomu. Tako je bilo tudi letošnjega 1. marca, ko so se na Pungartu delavci Gorenja pomerili v ekipnem prvenstvu v veleslalomu. Prijavljenih je bilo okoli 4(X1 tekmovalcev, udeležba pa je bila zaradi dežja nekoliko slabša. Vseeno pa jc bilo na Startu 260 tekmovalcev. Sneženje,-megla, slaba vidljivost niso mogli preprečiti, da tekmovalci ne bi doscali lepih uspehov. Vzdušje je bilo prav tekmovalno. Sicer pa prepustimo besedo delavkam in delavcem Gorenja, ki so po tekmovanju povedali: Milen« Pfeifer, tozd Galvana, 2. mesto v skupini: ,.Skoraj prciemno je bilo za vožnjo, vozila pa sem brez očal. Smučanja sem se naučila na tečajih, ki jih prireja Gorenje. Ker sem že večkrat tekmovala, tudi letos nisem smela izostati. Vesela sem uspeha, saj je to moja najboljša. u.Yiililey." Emil Falle, tozd Hladilna tehnika: ..Bilo je res lepo, čeprav bi bilo bolje, da bi bila tekma v soboto dopoldne, ker bi lako imeli bolj izenačene pogoje. Vseeno pa gre zahvala in pohvala organizatorju, saj so bile proge za razmere zelo dobro pripravljene." Suzana Spegel, GPS tozd Servis in maloprodaja: ,,Z doseženim mestom sem sicer zadovoljna, vendar je bila proga premalo zahtevna. Na podobnih tekmovanjih sem vsako leto. 7.e prej sem se udeleževala občinskih prvenslev, kjer sem ludi že zmaiiila." Dejan Skerjanc, tozd Štedilniki: ,,Prvič sem na prvenstvu Gorenja, sicer bolj kol samouk, saj se še nisem udeležil kakšnega tečaja smučanja. Kar zanimivo ie na teh tekmovanjih. Se se jih bom , uUck/il." Darko Kaisersberger, RRS, Gorenje TGO: ..Bilo mi je všeč: sneg, luči, dob- ro urejeno smučišče, odlična organizacija in dobro pripravljeni progi. Tekmovanje je polekalo kot na olimpijskih igrali, brez zastojev. Tekmujem zaradi smučanja in vzdušja, zaradi medsebojnega spoznavanja delavcev zunaj tovarniških prostorov." Silva Flis, DSSS GPS: „Ze petkrat sem tekmovala na prvenstvih Gorenja, danes pa sem prvič padala. Verjelno sem hotela preveč, ker sem vozila tudi na rezultat." Silva Mravljak, tozd Kuhalni aparati: ..1 .eios sem začela smučali. I'iq>i K.iii so me oholi, od njih imam tudi opremo. l.eios sem šla prvič na tečaj in sedaj tudi že k:u na tekmovanje. Imamo res lepe možnosti. Skoda, da jih koiisii lako malo delavcev iz ncposicdne proi/\ od nje." Milja /orinan. štipendist Gorenja: ..Na tekmovanjih Gorenja lahko sode-lujcnio tudi štipendisti, kar vsi pozdravljamo. Danes sem moral s proge, ker se mi je odpela ve/, l ako se je zgodilo tudi očem." - HinkoJerčič Zapelo je kar 21 zborov lahko sprejmejo organizatorji v Zagorju — kdo naj predstavlja na republiški reviji naše mlade pevce. Predlagali so takole: Otroške zbore naj predstavljajo zbori iz škal, osnovne šole Antona Aškerca, Veljka Vlahoviča, Glasbene šole, Gustava Šiliha in Bratov Mravljakov, mladinska zbora OS Antona Aškerca in Gustava šiliha in dekliški zbor, ki je že dosedaj edini sodeloval na vseh republiških revijah. Vsem mladim pevcem in zborovodjem še enkrat iskrene čestitke z napotilom, da sedaj, ko se bližamo dnevu mladosti in koncu šolskega leta, organizirajo tudi medsebojna pevska srečanja, utrjujejo s tem svoje pevsko znanje in medsebojno prijateljstvo. Lažna prijava 28. februarja je Marija Jurkošek okoli 12. ure na Postaji milice v Titovem Velenju prijavila, da ji je neznani moški na silo odvzel okoli 500 tisoč dinarjev na stopnišču stanovanjskega bloka na Jenkovi. Denar je zbrala s pobiranjem RTV naročnine. Po opravljenih poizvedbah, so delavci Postaje milice ugotovili, da gre za lažno prijavo, da denarja tega dne ni imela. Dejansko pa gre pri njenem poslovanju za okoli 480 tisoč dinarjev manjka. Ta denar je postopoma dajala prijatelju Sretku Miljeviču, rop pa je prijavila, ker se je bližal datum, ko bi morala zbran denar nakazati RTV Ljubljana. Skladiovm po glavi 6. marca okoli 22. ure zvečer sta se v REK samskem domu sprla Ri-fet Beganovič in Afit Erdič. Erdič je udaril Beganoviča s kladivom po glavi, Beganovič pa ga je zabodel z nožem v trebuh. Oba so hudo poškodovana odpeljala v celjsko bolnišnico ter zoper njiju podali kazensko ovadbo. Z razbito steklenico V nedeljo 11. marca je prišlo okoli 4. ure zjutraj do pretepa na gasilski veselici v Gaberkah. V pretepu je sodelovalo več krajanov, glavni pobudnik pretepa pa so bili F. B., P. B. in Z. J. Med pretepom je F. B. z razbito steklenico udaril po glavi P. B. in mu prizadel več globokih ugreznin po obrazu. Lažje je bil poškodovan tudi P. B., nastala pa je tudi precejšnja materialna škoda. Proti vsem je podana kazenska ovadba.