Št. 52. Mapibop, dne T. novembra 1907. T«a<5aj XLI, Lisi ljudstvo v pouk in zabavo. Jakaja vsak istrtok in veJja t poštnino md ta t Mariboru a jK*»?an}CTn na dom za celo leto 4 E, jxrf li4» > K in «s fetrt lota 1 K. Iaa Keaadjj« 6 k, ta fc» tjnavntr!"*« «MM» « K «¿¿Ur iiedi Km panj, pfej» n* leto aamo 8 K. Naroiaisa ao »«iilja nas UpravaiStvo ^Slovenskega ««apodatf»« r Marfboro. — Ii*t a« dopožUja da «Jjw»ve4i. — Defetniki liiUoM drutava« 4oM*sia list Ures jHgsciflao nareka. — Pesameansl Hs«i »tanejo 10 vin. — Uredništvo: komika eeata »t«v. 5. — Rokopis! »e na viadajo. — Upravatttno KoroAta etata »ter. ft, uarofeaioo, k «^Jamacm Za m iflainj» ci oncitopn« petitvrat* sa enimi 15 vfci^ na dvakrat 36 vin, ca trikrat 36 via. Za večkratne «glaao primer« paj««. L«or«ti m ^rajera^o do arode — Ksaapr» rolrladaa^ii to jKfeitaiaa peoofe Avstrijskim katoličanom! iSijajno uspeli peti katoliški shod na Dunaju je nam še vsem v dobrem spominu. Prinesel je velik napredek katoliškemu gibanju: združil je avstrijsko katoličane v krepko osrednjo organizacijo. !Tej pa se ima Avstrija zahvaliti, da so zadeli na tolik odpor nasprotniški napadi na nerazdružljivost zakonske zveze in na verski pouk, in da protikr-šČanski naklepi brezvercev in iramasonov vsaj do-sedaj še niso uresničeni. Nikakor pa ne smemo prezreti, da smo razširjanje brezverstva le ustavili, ne pa ga že odstranili. Nepričakovani odpor katoliškega ljudstva ni spravil nasprotnikov ob pogum, — le §e bolj očitno stopajo na dan s svojim brezverskim in pa protidomovinskim delovanjem. Brezdvomno nas čakajo težki časi, hudi boji. Zgled kulturnega boja je dan, bojni klic je zadonel že tudi v Avstriji. Sveta dolžnost nas veže, da neustrašeno stopimo na branik za svoje najdražje svetinje, za vero in zvestobo do Cerkve in namestnika Kristusovega. Da pa bode ta boj uspešen, moramo po besedah „moli in delaj" ne samo si zagotoviti pomoč od zgoraj, marveč tudi pripraviti in ostriti orožje. Kakor se kaže, so. sklepi zadnjega katoliškega j shoda dobri. Vendar jih je še treba zboljšati in iz- j popolniti. Organizacija katoliškega ljudstva mora postati še bolj trajna, ako se hočemo uspešno ubraniti združenega sovražnika. Katoliško časopisje in leposlovje bo treba razširiti, o pročodrimskem gibanju in šolskem vprašanju pa se temeljito razgo-voriti. Odposlanci avstrijskih vladikovin so' sklenili, da se vrši prihodnji katoliški shod leta 1907. Pripravljalni odbor, pokoren temu sklepu, je nastavil zborovanje od 16,-19, novembra, ker je ta Čas edino primeren. Bodoči katobški shod bo v celoti imel značaj zadnjega. Vendar pa bode Število razprav manjše, da se tako more najvažnejšim vprašanjem posvetiti več časa. ^ Prisrčno vabimo katoličane vseh kronovin, vladikovin in narodnosti, da se udeleže glavnega zborovanja, ki naj bo izraz naše neomahljive zve- stobe do prestola in oltarja, ki naj pa tudi dejanski pokaže naše krščanstvo. Duh Božji naj vodi priprave! in zborovanje. Pomočnica kristjanov pa naj jih ščiti s svojim mogoč- | nim varstvom! Častno predsedništvo: Drj Bogomir Marschall, pomožni škoi in stolni ; vikar dunajski Ernst grol Silva-Tarouca, predsednik kato- j Uškega centralnega odbora za Avstrijo, Maks baron Vittinghofi-Schell, predsed- j nik dunajskega škofijskega odbora. Hmelj. Celje, dne 3. nov. Hmelj je postal dražji za 20 odstotkov, tako daje naš poslanec Roblek razglasiti v zadnjem „Narodnem Listu." Seveda, sedaj ko je hmelj, v rokah hmeljskih trgovcev, sedaj postaja dražji! Ko so ku-t povali hmeljski trgovci hmelj, zasigurali so si dobiček z izredno nizko ceno; sedaj, ko je hmelj v njihovih skladiščih, sedaj še množijo svoj dobiček s tem, da so dosegli zvišanje cene na hmeljskem trgu^ Neumno smešno je, ako „Narodni Lišt" trdi» da so ceno zvišale izvršilne naredbe k hmeljski postavi, in da je to zasluga poslanca Robleka! Trgovci, in med njimi tudi Roblek, znali bi nizko ceno hmelju, ko je bil enkrat v njihovih rokah, zvišati tudi takrat, ako bi ne bilo nobenih izvršilnih na-redb k hmeljski postavi. Noben pameten človek ne more dvomiti o tem. In če bi to bilo res, da se je po zaslugi Roblekovi zvišala cena, potem je moral on že vedeti ali vsaj slutiti za časa glavne hineljske kupčije za to zvišanje, kajti žjo takrat bi moral posredovati zaradi izvršilnih naredb. Zakaj pa ni naznanil, da je dosegel pri posredovanju uspehe, da bi tako koristil ne samo svojim volilcem, ampak vsem avstrijskim hmeljarjem ? Zakaj ni tega storil dični ljudski prijatelj Roblek? Razglasitev, da je sedaj postal hmelj d žji, ko je v rokah hmeljskih trgovcev, je zasmehovanje našega hmeljarstva, katero so si dovolili drzni hmeljski trgovci! Prepričani smo, da bodo Savinj-čani vendar enkrat sprevideli! „Narodni List" mi na moja izvajanja dosledno odgovarja, da sem „hmeljski strokovnjak, ki pa še hmelja videl ni." Recimo samo, da bi bilo to res, potem pa še vkljub temu ostane res, da so hmeljske postave in gibanje na hmeljskem trgu vašemu poročevalcu bolj znane, nego vsem našim mnogobrojnim celjskim uifednikom, čemur se sicer ni čuditi, ker so sami „negotovi" Študentje. Sploh boste morali javnost na to večkrat opozarjati, da so voditelji naših celjskih listov skoro sami politično nezreli dijaki, Toda nazaj k hmelju. Članek „Narodnega Lista" o izvršilnih nared-bah k hmeljski postavi je skrajno neumen in upravičen je sum, da pisatelj ter njegov navdihovalec, ki je očividno hmeljski trgovec in poslanec Roblek, nista še prečitala ne hmeljske postave, še manj pa izvršilnih naredb. Samoumevno je, da so izvršilne naredbe popolnoma v smislu hmeljske postave, in za to je nespametna trditev, „da je najnevarnejša ost te postave potom izvršilnih naredb odlomljena." To laž je moral dopisnik storiti, da je lahko Robleku pripisal sploh kake zasluge in da še nadalje ostane pri hmeljarjih dr. Korošec hudodelec. Ampak izvršilne naredbe kažejo, da cela postava vendar ni bila tako preklicano slaba, kakor se je razglasila (pa samo pri nas!) v zadnjem volilnem boju, in da so agitatorji delali le z lažmi in obrekovanjem. Se pet let se bc^ lahko prodajal naš savinjski kot češki hmelj, kot „bohemian hops* in dva leti še kot „houblon de Boheme." Tega pa ni dosegel Roblek; ampak že v postavi par. 7 je bilo dovoljeno, da se smejo v izvršilnih naredbah dovo* liti take ugodnosti. In kar sem že opetovano povdarjal, to so po^ kazale tudi sedanje izvršilne naredbe, namreč, da savinjski hmelj ne bo trpel pri trgovini, ker se sme mešati z vsakim, tudi češkim hmeljem ter ni treba navajati množine mešaniceu- Na Spodnjem Štajerskem Ivorijo sodnijsH okraji Celje, Vransko, Gornjigrad jedno proizvajalno okrožje in sicer pod imenom: Južni Stajer — Savinjska dolina. Roblek nima pri izvršilnih naredbah nobenih zaslug in tudi najnovejši njegov čin, da je razdelil plačo dveh mesecev v dobrodelne namene, nam ne imponira, ker vemo, da si je letos kot hmeljski tr-goveo napolnil svoje žepe s tisočaki In tisočaki, Podlistek. Roparji v Ussatski jami. Francoska povest. (Dalje.) ¡[Dalje prihodnjič.) Za kviško molečimi skalami griča, na katerem stoji zdaj kopališčni hotel, je nastanil polkovnik ogje-duhe. V Taraskonu so stali vedno pripravljeni vojaki, Čakali so ves teden, O roparjih ni bilo nobenega sluha. V prvi noči drugega tedna je prihitel ogleduh k polkovniku. Povedal je, da je tvidel roparje. Obloženi z vrečami in drugimi stvarmi so prihajali in 6e hitro zmuznili pri svitu bakelj skozi ozki vhod v Jamo. Takoj sta odkorakali dve četi. Pblkovnik je menil, da ni potreba, da si krati on spanje. Naročil je častnikom, paziti in stražiti, ne izpostavljati mož — zjutraj je hotel priti sam in videti, kaj je treba ukrenit. Torbo polno pa,tron, puško nabasano, peteline obvite z rutico, da jih ne zmoči gosta rosna megla, ki je padala »car v oblakih z neba, so korakali pogumno vojaki. Tiho je zasedla prva četa široko odprtino pred vhodom v jamo. Druga četa je stražila ob vznožju gore. Od prve do druge so bile razstavljene straže. Medli svit svetilnic je razsvetljava! skalovje. Bilo je mrzlo, pusto, dolgočasna. Poveljujoči častnik je bil mlad, častilakomen. Cemu naj čaka, kakor mačka pred luknjo na miš? W jami poišče roparje — do jutra, ko pride polkov- nik, bodo roparji povezani, polovljeni . - , Čast bo njegpva . , , Njegovo ime pride do ušesa Napoleonovega in mladi cesar je že pokaaal, kako zna nagraditi junaštvo , v . Tudi vojaki so bili nestrpni. Med njimi je bil kmečki fant iz okolice, ki je poznal jamo, kakor svoj žep, in komaj čakal, da vodi vojake po nevarni poti v jamo.' Ko je vprašal mladi častnik» kateri od (vojakov bi sledil vodniku prostovoljno v jamo — se je oglasilo deset vojakov! Nevarnost se jim ni zdela velika Saj so roparji trudni od poti poiegli, zaspali* Vojaki pa so bili sami mladi, krepki lantje, ki so dobili pred odhodom že ria korajžo dvojno pofrcijo žganja; Tem prostovoljcem je naroČil častnik, naj s» splazijo molče skozi vhod — in se postavijo ob notranji strani, dokler ne pridejo vsi skozi. KBcati ni treba, razen na pomoč. Zlezel je vodnik — zlezlo je deset prostovoljcev. Tiho je bilo za njimi — noben glas ni naznanjal nevarnosti. Tedaj so se oddahnili čakajoči. Častnik je zamahnil veselo s sabljo. Odrejdil je, odgovorili: „Gosp. Fr. Agrež-u v Pišecah! Vi v „Slov. Gospodarju") lažete, da vam vsiljujemo „Narodni List"; morda res ste dobili par številk še tudi potem, ko ste ga že vrnili, a kakor hitro smo knjige uredili, smo vam -'ga ustavili. Zato preidemo preko vaše farbarske laži na dneVni red." Ker sem jaz odkrit sovražnik vsaktere laži, zlasti pa sovražim rabo laži v politiki, tudi fče bi se rabila v naši stranki, zato si pa ne dam v kakem listu predbacivati laž.1 Radi tega sem vam dne 16. aprila t. 1. poslal naslednji popravek: „Opiraje se na par. 19. tisk. zakona zahte- j vam, da v postavnem roku v „Narodnem Listu" na i istem mestu in z istimi črkami priobčite naslednji j popravek: Ni res, da sem jaz v „Slovenskem Go- ' spodarju" lagal, res pa je„ da sem pisal popolno resnico. Ni res, da ste mi poslali morda le par številk „Narodnega Lista" potem, ko sem ga vrnil, res pa je, da ste mi list od njegove ustanovitve kljub vračanju več številk vedno in redno pošiljali, da do danes 14. aprila še nobena številka ni izostala. V dokaz so vse številke pri meni na razpolago, razun onih, ki so bile vrnjene." Ker niste hoteli mojega popravka priobčiti* kakor je bila vaša dolžnost, objavim ga na tem mestu, naj cenjeni bralci zvedo, kedo da laže. Pa še več! „Narodni List" mi niste vsiljevali samo do vrnitve istega, kakor ste 11, aprila pisali, tudi ne samo do 4. aprila, ko sem v „Slovenskem Gospodarju" vašo vsiljivost opisal in izjavil, da ga ne plačam, ampak ste mi ga vsiljevali do 8. avg. h L, torejj še cele štiri mesece potem, ko sem vsiljivost v „Slovenskem Gospodarju" opisal in tovariše svaril, in ko ste meni laž očitali in pisali, da sem morda le par številk po vrnitvi dobil, da se mi je ustaviL Cenjeni bralci, sedaj sodite, kedo laže od naju. Vprašam tudi uredništvo „Narodnega Lista", kedo laže!? Kaj pravite na to? Svojim ljubim kmečkim tovarišem pa, ki ste se dali vloviti v liberalne mreže po tem lalžnjivem „Narodnem Listu", kličem: Spreglejte in spoznajte, da je liberalizem nam kmetom gmotna in dušna poguba.' Cg že časnik poroča neresnico v dopisih, se mu Še prizanese, ker je neresnico poročevalec zar krivil; č« pa uredništvo kakega lista na svojo roko laže, se z lažjo opravičuje, popravka pa ne priob-čuje, tak časopis ni vreden, da bi ga poštenjak le v roke prijel. In stranka, ki tak list izdaja, ni vredna, da bi se poštenjak k njej pridružil, ne glede na to, da jo liberalna stranka za kmečki stanj splošna politična nesreča» Pišece, dne 29. oktobra 1907. F. Agrež. V državnem zboru je danes (v torek dne 5. nov.) zopet tajinstveno. To je vselej, kadar se ministrstvu ne godi dobro. Češka ministra Pacak in pa Fort sta dala svojo ostavko, in Bek je hotel Pacaka zopet imenovati ministrom, namesto Forta pa Pra-šeka, in sicer poljedelskim ministrom. Toda naenkrat . se je pojavil hlud odpor pri krščanskih soci-alcih in pri nemških agrarcih proti Prašeku. Krščanski socialci so prinesli danes dva nujna predloga, da zadržijo voz državnega zbora. Ministrski predsednik Bek je v škripcih. Da se stvar poravna in pride voz zopet v tir, za to je treba časa, in tako še bo prihodnja seja v petek. Po državnem zboru pa gre tajinstveno vprašanje: Kako stoji sedaj položaj? Poslanec dr. K o r o š e c je vložil v ostrih besedah sestavljeno interpelacijo na finančnega ministra, ker je Siidmarki odpustil pristojbine za efektno loterijo ter s tem dal podporo društvu, ki nas narodno uničuje, ki pa ddla tudi v verskem oziru zgago proti nam, kakor n,. pr. v St. Ilju v Slov. gor., kjer je nastanila Sudmarka že celo protestan-tovsko kolonijo. Ker je nemški poslanec Miihlvvert1 imenoval rabo slovanskih jezikov v zbornici in v odsekih zlorabo, so Cehi odločno protestirali. V imenu Sloven- ! cev se je pridružil temu protestu podpredsednik Slovenskega kluba dr. Korošec ter izjavil, da se bodo Slovenci posluževali svojega jezika, kadar bodo oni hoteli, ne pa kaki Muhlwerty Ob koncu seje se govori po zbornici, da se majejo tla vsemu ministrstvu. Bek se neprestano posvetuje s krščanskimi socialci in agrarci. Politični ogled. — Cesar je okreval, pravijo poročila. To zimo bo ostal na Dunaju in bo še le spomladi odšel na jug. — Katoliški shod. VI. splošni avstrijski katoliški shod, za katerega prinašamo oklic na uvodnem mestu, se vrši po sledečem redu: 16. novembra zvečer volitev predsedstva; 17. nov. organizacija kmečkega, delavskega in obrtnega stanu, protikato-liški vpliv na razvoj človeške družbe; dne 18.: o tisku, o ženski organizaciji, o odpadstvu, ob 7, zvečer pri slavnostnem zborovanju govori poslanec dr. Sušteršič o veri in javnem življenju; dne 19.: o šolstvu, o pomanjkanju duhovnikov, o kolportaži itd. Komur razmere dopuščajo, naj se udeleži tega važnega , shoda. — Trgovinska pogajanja s Srbijo se sedaj vrše na Dunaju. Dosedaj še niso imele nobenega uspeha. Naša vlada je izjavila, da nikakor ne pusti uvažati živine. — Ogrski divjaki. V slovaški vasi Crnovu na Ogrskem je tamošnji župnik Hlinka delal za slovaške vasi. Ogrski vladi to ni bilo všeč, zato je iz-poslovala, da je bil odstavljen. Mažarski sodniki so ga obsodili v dveletno ječo. Hlinka se je umaknil in potuje po Češkem. Slovaki so bili zaradi tega zelo nezadovoljni. Hlinka je sezidal s prostovoljnimi doneski lepo cerkev. Zato je ljudstvo zahtevalo, da pride župnik Hlinka nazaj. Prošnji se ni ugodilo, pač pa se je zapovedalo cerkev blagosloviti. Prišli so vojaki in streljali v gnečo ljudi, ki so skupaj stali pred cerkvijo, ne da bi jih prej pozvali, naj se razidejo. Bilo je mnogo mrtvih in ranjenih, ker so vojaki štirikrat ustrelili. Tako vladajo Ogri! — Na Romunskem so imeli zadnji veliki kmečki nemiri ta uspeh, da je vlada nastavila kmečke nadzornike, ki naj pazijo na to, da je najemnina poštena, Tem nadzornikom je prideljena kmečka komisija, ki obstoji iz 2 bogatašev in 2 kmetov. ;—• Turško-perzijska meja. Ob tej meji so začeli ropati divji Kurdi, ki so prestopili k Turkom. V okraju Astrabat ropajo Turkmeni. Celi okraji so upostošeni. o nisem bil posebno iznenadnjen, saj smo mi ' slovenski duhovniki že dodobra vajeni takih pristno slo-venskcnliberalnih pozdravov. Fanteka seveda nista mislila, da govorim tudi jaz slovenski. ' Ko se sto-pivši z voza obrnem proti njima ter brez razburjenja slovensko odvrnem: Je že prav, že, se lepo zahvalim, sta ' napravila velike oči, in zrla name, kot gleda bik nova vrata. Nato ju elektični voz br-zo odnese. Jaz pa sem si mislil le eno: O, srečni Dunajčani, ki imajo v svoji sredi take cvete slovenskega izobraženstva. Prava dika so cesarskemu Dunaju. Da, da, taki so naši liberalci! Doma delujejo s pasjimi biči, na tujem pa 1 grize to mrčesje s svojim neugnanim jezikom poštene ljudi. Na Dunaju sem srečal bojevite nemške burše, na potu skozi Nižjo Avstrijo in Moravsko sem zadel na Žide, cigane in bogve kaj vse, toda povsod sem našel le prijaznost, surov je znal biti , le slovenski liberalec ! * „Novi Slovenski Stajerc." Gospod urednik! Opiraje se na določbe veljavnega tiskovnega zakona prosim, da sprejmete glede notice „Novi Slov. Stajerc" napada deželnega poslanca Roškarja zar. njegovega predloga o regulaciji Pesnice, štev. 50 z dno 24. okt. 1907 sledeči popravek: Ni res, da imam jaz glavno besedo pri „Slov, Štajercu" in da tudi pisajoči urednik sedi v moji pisarni. Res pa je, da to meni niti ni mogoče, da urednik „Slov. Štajerca" ne sedi v moji pisarni, in nikoli ni sedel v moji pisarni. Spoštovanjem vdani dr. Franc Jurtela. — Da smo bili o malenkostni stvari zaradi pisajo-čega urednika krivo podučeni, je neki res, kakor se nam poroča. * Volitve v okrajni zastop mariborski. Že pred volitvami smo opozorili na laži, katere bodeta trosila lista „Domovina" in „Narodni List." Poznamo dobro njuno pisavo. Da bi se pa ljudem bolj verjeten zdel napad na poslanca Pišeka in Kmečko zvezo, objavijo docela krive številke; vsakdo pa ve, ki se je zanimal za volitve, da smo Slovenci zaostali za 28 glasov, ne pa za 14, kakor piše „Domovina", doma pa je ostalo le 16 slovenskih volilcev, no pa 28. Zakaj je „Domovinin" dopisnik tako zavil to številke?. Iz zlobnega namena je to storil! Mi smo že1 povdarjali, da sta ta dva lista zakrivila in delala na vse kriplje na to, da so se udeležili volitev vsi nasprotniki. Kakor pa številke kažejo, pri sedanji sestavi občinskih zastopov ni bilo mogoče priti do uspeha drugače, kakor s tihim delom, da bi ne bila udeležba od nasprotne strani tako mm gobrojna. Kar se pa tiče dela od napredne strani, ki so se tako pobrigali za volitve, se mora pa docela pojasniti in to gospodo razkrinkati. Zastopniki Kmečke zveze so bili pripravljeni, delati skupno z vsemi, ki še zares čutijo narodno. Radi tega se je določilo, da prevzame politično društvo to delo. G. dr. Rosina je sam povzročil po g. dr. Mlakarju, da je sklical odborovo sejo, h kateri pa ravno g. dr. Rosina ni prišel. Zvedli smo pa, da so začeli za hrbtom Kmečke zveze kovati načrte le z namenom, da bi lahko izrabljali svoje nastope v prid Narodne stranke in dali brco Kmečki zvezi. Ta namen je imel sestanek nekaj gospodov v Lembahu. Tam so gg. dr. Rosina, dr. Turner in mogoče tudi Robič sklenili, da pustijo Pišeka ob strani in pošljejo g. Talerja po kostanje v žrjavico. Da so imeli strankarsko namene, pač najbolj dokazuje dejstvo, da so poslali k Talerju dva Rušana, ki sta ga pregovorila, da poseže vmes in skliče zborovanje. Dr. Ro-zinin pisar bi moral priti neki ponedeljek že h g. Talerju pisat vabila za shod. Ko je državni poslanec Pišek to zvedel, je naravnost prijel g. Talerja, zakaj da je prelomil besedo, ker sta se poprej dogovorila, da skupno nastopita. G. Taler je odkrito priznal, da je nekim gospodom šel na lim. To spletkarije so bili torej že takoj spočetka plodo-vitc delo teli rodoljubov. Ce so imeli dobre namene, zakaj pa niso pomagali drž. posl. Pišeku pripravljati volitve? In ravno oni bi bili lahko že na prvem sestanku v Lembahu delali v rodoljubnem smislu, če bi bili vplivali na oba Robiča, da bi šia volit. Namesto da sta Rušana prevzela to slabo ulogc in se podala v St. Ilj, obiskala bi naj volilne može v okolici ruški, da bi ne ostali doma. Tako delo bi izdalo, ne pa hujskanje in odvračanje volilcev, kakor so to storili naravnost naprednjaki zato, ker se je poslane,c Pišek zanimal za volitve. Pometajte, gospodje v Mariboru, pred svojim pragom in ne očitajte drugim brezdelriosti v narodnem oziru; mi bodemo veseli, če bodemo zapazili kako prave gibanje od strani „Bier"politikov iz Narodnega doma. Ravno med njimi so vendar najboljši delavci, katero presegajo nad vse dopisniki celjskih listov in pa dr. Pifko. * Protialkoholni shod priredijo duhovniki dno 14. novembra, to je prihodnji četrtek ob 10. uri dopoldne v Celju v sobi Izobraževalnega društva, Grabengasso št. 7. Namen shodu je zasnovati organizirano delo proti alkoholizmu v smislu sklepov škofijskih sinod iz leta 1900 in 1903. Ker je shod velika važnosti v verskem in socialnem oziru. se gg. duhovniki uljudno vabijo, da se ga v obilnem številu udeležijo. * Gradec. „Martinov večer", priredi slov. fcr3č. društvo „Domovina" v Gradca dn* 10 nov. 1907 v „Steinfeldski dvorani" a sl?de-6 m v«'vived m: 1. Pordrav, f>. peti« in t m^uranje, S. g«ljivi prizor, 4 p rop* * Z*l>av* 3 Šaljivo poUo, Vs^pnna 30 kr. Začetek ob nri popoldne. K mnogobrojni udeležbi vabi odbrr. Mariborski okraj. m Maribor. Na tukajšnjem kolodvoru je trčil v sojjoto zjutraj osebni vlak, ki pride proti 7. uri v Maribor, v lokomotivo, ki je stala na njegovem tiru. Uradnik je pozabil pogledati, ali je tir prazen, predno je vlak pustil naprej. Strojevodja osebnega vlaka je zapazil nevarnost in krepko zavri, dočim sta strojevodja in kurjač lokomotive zbežala, Vsled sunka je bilo samo nekaj ljudi ranjenih, med njimi je bil tudi na nogi ranjen posestnik Hleb iz Smol-nika. Stroja sta bila samo lahko poškodovana. m Cerkveni tat. Iz župnijske cerkve pri Sv, Križu nad Mariborom je v nedeljo dne 3. novembra okrog poldne neznan tat vkradel lesen denarni nabiralnik z vsebino 1—2 K. Neko dekle je kmalu potem našlo nabiralnik v bližnjem gozdu Gašperja Do-baj razbit in seveda — prazen. Torej pozor pifed cerkvenimi dolgoprstneži! m Sv. Benedikt v Slov, gor. Pri nas so postala tla prevroča najemniku Selakove ¿gostilne, penzijoniranemu žandarju Martinu Feiertag. Ta mož si jo namreč ubil v glavo, da mora vsa benediška fara plesati tako, kakor bo on godel. Pa ni šlo! Za take ljudi je pri Sv. Benediktu še grozdje pre-kislo. Dne 15. m. m. nam ga je naenkrat zmanjkalo, Zginil je kot kafra nekam v Weitersfeld. Mi mu želimo srečno pot. Desedaj še ni nihče solzice potoči] za njim. Najbrž si je nataknil na voz izzi-vajoČo frankfurterco, katero je imel izobešeno na ma-jevem drevesu. Z frankfurtarcami in nemškimi plakati se pri nas ne pride daleč. To še si lahko kdo drug zapomni. m Smrtno raail se je 30. oktobra Jernej Pleteršek, hlapcc v Sivnic;, ko je svojo nevtvto kot ženin doma spremljal. Konj se je splaš 1 in padel je tako nesrečno, da je vsi« d ran 1. nov. zjutraj umrl. Pogreba se je udeležila velika množica ljudi in m'adeniči Marijine družbe. m Sv. Jurij v Slov. gor. Odgovor Šlajeičevemu dopisniku. Cenjeni g. M&tja Perg>r! Vi zahtevate, naj pre-kličem kar !*em po Vaš"m mnenju trdil v svojem odgovoru, da sto Vi dopisnik „Štajerca". Odgovor: Jasna pamet pravi pametnemu č!o\Teku, da tega, česar nikdar ni trdil, tndi ne more preklicati. Navodite mi besede, navedite mi stavek, v katerem Vas imenujem „Štajerčevega" dop:snika! Tega Vi nikjer ne najdeta v 0ioj?m odgovoru. Kako si hočeta pa Vi drugače razlagati moje besede, zato seveda ne prevzamem jaz nobene odgovornosti Bosina Ivan, kaplan. m Narodna župnija. Vseh ošroero volilnih mož fram-ske žnpi.ije je v< lilo o priliki zadnjih volitev v okrajni zastop iz kmečkih občin narodne kandidate. To je menda edina župaija v mariborskem okraj a. m Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali naslednji p. n. dobrotniki in dobrotnice: Mihelak Marija v Makolah 40 K; M. Postružnik, veleposestnica 2 K; Nina Ivancič, učtfljici 3 K; Erna Razlag, učiteljica 1 K; Za-cherl, učitelj 1 K; pri blagoslovijenju kapele na Muti se nabralo b K; Ivana Horvatič nabrala pri poroki hčerke Ane z Jožefom Fark š 15 K; Strakl, župnik 10 K. Vsem dobrotnikom in dobrotnicam stotero Bog plati! Prosimo za na dal j no pomoč! m Sv. Jurij v Slov. gor. Pri nas imamo že čez en mesec šolo, ker se je prej zaradi neke otroške bolezni za par tednov zaključila. Toda obisk je jako slab, ker so otroci na paši, ubožnejši pri drugih, da si kaj prislužijo za zimsko obleko. Kedo bi jim to zameril? Zaradi tega jih ne morete kaznovati. Je pač večen križ. Kadar je slavno učitelj-stvo zdravo, ni otrok, kadar je pa šola polna otrok, pa jo učiteljstvo bolano. Pravite, da je slabo poslopje vzrok boleznim. Mi zelo dvomimo. Ena gospodična jo vendar med počitnicami zbolela, daleč proč od naše šole. Torej to ne bo res, ampak ... Pa upamo, da bo v prihodnjem prestopnem letu to nesrečno bolenje prenehalo, da bo reden pouk,, ka-koršnega si vsi želimo, ki nam je mar za dobro šolo. Pri tej priliki izražamo do vas, g. nadučitelj, svojo prošnjo, da vendar enkrat opustite različno zbadanjo in zmerjanje po krčmah, zlasti o posebnih prilikah, tako da vsakdo lahko opravičeno dvomi, da bi bili vi vzgojitelj in učitelj mladine. Zlasti ti nesrečni klerikalci, ti vam ne dajo miru. Kar po vrsti jim že zdaj prorokujete beraško palico. Sicer no vemo, kaj še koga čaka, toda priporočljivo tako osebno obnašanje ni. Sicer nam pa dajate lep zgled, ko vas vidimo ob nedeljah in praznikih vedno pri službi božji. — Imamo vnetega apostola „Narodnega Lista." Zlasti po krčmah ga je vsiljeval, kakor jud svojo blago. Pri tej priliki je oživljal spomine iz časa volilnega boja, ker smo ga mi že davno prestali. Cujte! Gospoda župnika je nareVlil za največjega Roškarjevega agitatorja in mu je ta v zahvalo za to kupil kočijo. Tako je farbal opostol narodnega lisca. Prvič: g. župnik za Roškarja nič nj agitiral, ampak ga samo pošteno volil, drugič: zato mu tudi g. Roškar ni mogel v zahvalo kupiti kočije, ampak si jo je kupil g. župnik sam s svojimi lastnimi novci. m Okrajni zastop mariborski. V skupini industrije In trgovine so izvoljeni sledeči: pivovarnar Gotz, trgovec Grubitsch, prokurist J. Halbarth', odvetnik Fr. Krenn, hišni posestnik Pachner, vino-tržec Pfrimer, vinotržec Pugel, trgovec Al. OUan-dest in paromlinar Scherbaum. — V skupini kmečkih občin je kmečka stranka, žal, propadla s 51 glasovi proti 79. Izvoljeni so sledeči: K. Flucher, posestnik v Ciršaku; Kame^er J., veleposestnik v j St, Juriju ob Pesnici; Peklar Dominik, posestnik v I St. Jakobu; Pukl Martin, gostilničar v Razvanju; Roth Jožef, posestnik v Radvanju; Schaffer Vinc., posestnik v Karčovini; Weingerl Fr., posestnik v Rančah; Wdesthaljer J., gostilničar v Brestenioi; Wregg Maks, posestnik v Slivnici. Zopet tri leta kmetje ne bodo imeli pravih kmečkih zastopnikov v okrajnem zastopu, ampak same kimovce, ki bodo prikimovali, kar bodo sklenili meščani. Nemci so delali na vse kriplje. Saj sta jih na nevarnost opozorila celjska liberalna lista. Marsikaterega omah-Ijivca, ki smo ga upali mi dobiti, so trdno nase privezali. Zanesljivih glasov smo mi šteli 67, in od teh ijih nj prišlo 16 volit. Do zmage nam je manjkalo 12 glasov. In te dobiti v mariborskem okraju je težko, saj je znano, da je vse skoraj pod meščan-sko-nemčurskim uplivom. Glavno delo je, da dobijo občine kmetje v svoje roke in potem bo tudi prihodnjič zmaga kmečka. Za celjske liberalne liste pa bode zelo poučljivo, da se poučijo, kako se imenuje onih 12, ki vso doma ostali. Našli bodo tudi „odlične" svoje pristaše! m Sv. Lenart v Slov. gor. V „Domovini" št. 114, kakor tudi v „Narodnein Listu" št. 48, se spre-obrnjenemu dr. Tipliču očita, da se isti zabava v nemški gostilnici pri Sarnitzu. Glede izpreobrnjenja poživlja dr. Tiplič slavne šentlenarške narodovce, da mu dokažejo, kedaj se je isti spreobrnil in spremenil svojo politične nazore? Glede nemške gostilne pri Sarnitzu se pa res mora reči: Težko je — ne pisati satire ! Dočim narodovci dr. Tipliču očitajo, da isti tu in tam zahaja v gostilno pri Sarnitzu, dasiravno dobro vedo, da dr, Tiplič redno zahaja v narodno gostilno pri Arnušu, — obiskujejo narodovci prav pridno in sicer korporfativno s svojimi narodnimi damami kegljišče v ravno isti nemški gostilni pri Sarnitzu ter se tam zabavajo pozno v noč ! Kdo od lenarških narodovcev pa zahaja v narodno gostilno v posojilničnih prostorih? Gospoda, ki so poprej tako živo občutili potrebo nekega narodnega zbirališča pri Sv. Lenartu, se sedaj izogibajo narodnega doma — kakor hudič blagoslovljene vode ! Mar odgovarja narodni ideji, narodni dolžnosti, če gospoda od Narodne stranke preselijo bralno društvo, oziroma Čitalnico, iz slovenske gostilne — iz Narodnega doma — v nemško gostilno? In ko so tam postali nadležni, preselijo j Čitalnico zopet v drugo nemško gostilno. Mar gospoda od Narodne stranke misli, da zadostujejo narodni dolžnost, če vsaki dan korporativno obiščejo gostilno Leschnigg? Ali odgovarja narodni dolžnosti, če se lenarška gospoda od Narodne stranke udeleži nemške slavnosti, ki se jo uprizorila pri Sv. Lenartu ob priliki Ma-likovo izvolitve v državni zbor? Mar misli tisti gospod, ki je imel pri tej slavnosti nemški govor, da jo storil narodno dolžnost? Ali celo tisti gospod od Narodno stranke misli, da je storil narodno dolžnost, ko je svdjedobno popival po nemških gostilnah ter se pobratil z nemškim učiteljem Tschechom in bivšim nemškim nadučiteljem Mocherjem? Ali mislijo gospoda od Narodne stranke, da storijo narodno dolžnost, če bojkotirajo posojilnične prostore? Načelništvo tukajšne posojilnice ni štedilo nobene žrtve, da postavi primerne prostore, primerna stanovanja za stranke; sedafi pa, ko je na-čelstvo posojilnice prišlo v roke vrlih, narodno zavednih mož, kateri imajo o izpolnjevanju narodnih dolžnosti druge nazore, kakor pa gospoda okoli Narodno stranke, sedaj so odpovedali ti gospodfie posojilnici svoja stanovanja z blagim namenom, posojilnici na vse mogoče načine škodovati ter so so preselili v nemško hišo, katere hišni gospodarje ravno isti Sarnitz, ki je ob enem tudi gospodar tisto gostilne, katere obiskovanje se dr. Tipliču tako hudo zameri. Gospoda, ali vsa ta dejstva Izvirajo iz narodne dolžnosti ! ? Vsakdo, kdor se nekoliko meša v politični boj, si mora in si tudi pusti dopasti politično polemiko, dokler se ista suče v okvirju dostojnosti. Pobalinstvo in skrajna surovost pa je, če se po javnih časopisih smešijo znotranje' obiteljske razmere nasprotnika, če se napadajo žene, ki se niso nikoli mešale v političen boj! Ravno o tej točki bi se dalo pri lenarških narodovcih marsikaj pisati, pa taka surovost in podlost se ostudi vsakemu le nekoliko izobraženemu človeku. Članki enakega kalibra morejo le iz peresa kreature podlega značaja izvirati in tako vrste gnojnico more le umazan „Narodni List" ponujati za berilo svojim čitateljem! ,V isti številki „Domovine" ob enem dopisnik napada našega vrlega državnega in deželnega poslanca g. Roškarja. Gospoda poslanca pač ni treba braniti proti enakim napadom. G. ooslanec Roškar si je s svojim ljubeznjivim in prijaznim obnašanjem, ob enem pa s svojim možatim nastopom pridobil no samo med vrlim slovenskim kmečkim] ljudstvom, ampak tudi v višjih krogih tako zaupanje, da sodba nekaterih mladih in neizkušenih gospodov okoli Narodno stranke pri Sv. Lenartu glede narodnega čuta in bistroumnosti g. poslanca Roškarja pač presneto malo pride v poštev! Čestitati bi pa bilo dopisniku „Domovine", ako bi isti imel omenjeno lastnosti v toliki meri na razpolago, kakor g.-poslaneo Roškar! So pač na svetu različni nazori, eden si pridobi spoštovanje in zaupanje ljudstva s poštenim in trudapolnim delom, drugi bi si vse to rad pridobil na lahek način, — z hudobnim jezikom in obrekovanjem I Glede narodnega koleka omenim samo toliko, da obstoji v kupovanju in prodajanju istega brez-dvomno hvalevredno narodno delovanje, pa vi, gospoda narodovci pri St. Lenartu: Nikar se ne ba-hajte s tujim perjem! Znano je, da se strankam poleg stroškov zaračuni „a konto" narodnega koieka, če se ne motim, 4 do 6 vinarjev, in se za to svoto prilepi na dotično pismo narodni kolek po 2 vin. Ne obešajte torej na veliki zvon vaših narodnih zaslug glede narodnega koleka. Ta narodni davek ne plačujete vi, ampak — ljudstvo! Bodite tedaj prihodnjič nekoliko bolj previdni glede napadov v raznih časopisih na osebe, ki ne morejo biti vašega mišljenja. Osebe, ki imajo glede izvrševanja narodne dolžnosti toliko masla na glavi, kakor šentlenarški narodovci, nimajo nobene pravice, drugemu narodno mlačnost očitati! Le poprej bruno iz lastnega očesa, potem še le iščite pezdir v očesu svojega bližnjega! m Sv. Anton v Slov. gor. Nikdo nfe pomni, da bi so obhajale v naši župniji v enem letu kar tri posebno lepe cerkvene slavnosti kakor letos. Na praznik Srca Marijinega se je pomikala veličastna procesija k cogetinski kapeli, kamor so spremljali novo podobo (kip) Lurške Matere božje. Čast Vog-rinovi obitelji, ki je oskrbela lepo podobo. Angelska nedeBja pa je bila posebno slovesno posvečena pre-sv. Srcu Jezusovem. Po večernicah se je zopet uredila veličastna procesija, še večje število Marijinih družbenio v beli obleki je obstopilo v resnici umetniško izdelan kip žjenina deviških duš: presv. Srca Jezusovega, Se bolj ponosno je zavihrala tokrat nova zastava dekliške Marijine družbe, ko so dekleta vzdignile krasno podobo, da jo ponesejo v novo lično kapelico, katero je v Andrencih v čast presv. Srcu Jezusovemu dala postaviti goreča družbeniea Malika Ceh. V ljubezni do Jezusa in Marije pa tudi ni hotela zaostati v narodnem oziru najbolj zanesljiva in zavedna Brengova. Obitelj Zormanova (mežnarjeva) je postavila ob potu, po katerem hodi vsako leto največ pobožnih romarjev k Sv. Trojici, velik in zelo lep križ. Slavnosti blagoslavljam j a se je tudi tokrat udeležilo na stotine vernega ljudstva, m Slovenska Bistrica dobi telefonsko postajo. m Čebelarska podružnica (irnedi pri Sv. B^neiiktu v Si. gor. v neieij 10. t. m. p.) veteruican v bralni s bi svoj redni občni zb)r. Vbi prijatelji čibeUrstv* so poiabljeni. Tomaž Kralj, načelnik. Ptujski okraj. p Cesta Kog-Gomila. Dne 17. m. m. je komisija tehnično določevala, kot se naj' meri in dela cesta po Kogu in Gomili. To delo je bilo olajšano s tem, ker jte ta dan po dolgem, lepem, suhem vremenu bil zadnji lepi dan in torej suha pot. V mokrem vremenu moraš po tej cesti gaziti blato do kolen. Zato ta pot, ali bolje rečeno klanjec, v takem času ni za 1 noben promet. Ljudje še v cerkev ne morejo, in če že pridejo, so blatni do brade. To je vzrok, da smo željno pričakovali nove ceste, ker je pač prepotrebna. Zato so tudi bili ljudje zelo veseli, ko so slišali, zakaj je ta komisija, in rekli: Da bi le skoraj cesto imeli. Ko pa so zvedeli, kaj je komisija sklenila,1 so bili nevoljni. Občinstvo je želelo, da se cesta začne delati od cerkve Sv. Bol-fenka in da bi tekla v ravni črti proti Ljutomeru; en konec pa,1 da bi bil proti Vuzmetincom. Cesta bi torej imela dva izhoda. Sklenilo pa se je, da se dela samo proti Vuzmetincom, da se začne delati v Vuzmetincih in se, konča pri cerkvi Sv. Bolfenka. In to je popolnoma napačen začetek. Pri cerkvi mora biti začetek. Na koncu Koga je mesto, kjer se cesta lahko napravi kakih 1500 metrov po ravnini, koder bi stala trikrat manj in bi bila ob enem v ravni črti. Delala pa se bo v,breg, visok okoli 50 metrov, bo dolga do 1500 metov, namesto 500 metrov, in bo prišla na koncu zgoraj1 omenjene ravne Črte iz brega v ravnino. Naj se vendar dela po ravnini. Občina je pripravljena v breg klanjec . nadaljevati, da g. Kodolič in še nekateri večji posestniki ne bodo izključeni od ceste, in da bo občinstvo imelo krajšo pot po ravnini. Komisija je sklenila delati to cesto samo tri metre široko. , To tudi ni prav. Saj je povsod prostora za 7 metrov in Še več; samo na dveh mestih je med hišami' ozko za kakih 5 metrov, in tam bi naj ostalo tako. Da se je tako sklepalo, je menda vzrok to, da ta komisija ni bila oznanjena. Zato občinstvo ni vedelo, da bo komisija in so je tudi ni udeležilo. Da bi se cesta delala čez Bajzek proti Ljutomeru, . bi se moral za to potegniti okrajni zastop ljutomerski. iT a pa se ni potegnil, ker menda ni znal, da bo komisija. p Svetinje pri Ormožu. Osel je precej lepa žfval in če je tih, se( skoraj vsakemu dopade, kakor hitro pa gobec odpre in izpusti svoj grd glas, so mu vse smeji. Tako se je tudi osmešil vi zadnji številki 43 „Štajerca" nek dobro poznan mož iz naše fare, ko napada naša dva dobra dušna pastirja ter jima predbaciva zbirco. Podpisal se je ta dopisun-ček kot „viničar iz fare", če pa bi ga kdo za vini-čarja imel, bi ga hitro tožil zavoljo razžaljenja časti, toda zdaj še ima sicer neko kmetijo, pa prerokujemo mu lahko že danes» da bodo kmalu, če ne ravna on, pač pa njegovi potomci prišli med vini-čarje. Mi farani posestniki, kar nas je stare slo- venske krščanske korenine, ki nam je Bog dal tako lep in rodoviten kraj, pa si strogo prepovemo, da ; bj tak brezverec, kakor je dopisnik „Štajerca" iz : našo fare, ki nikdar pridig in oznanil v cerkvi ne ; čuje, lagal in blatil naša gospoda. Praviš, da „bo fehtati po vasi prepovedano", seveda če bi ti bil I župan, kar bi strašno rad postal, potem lahko za-se prepoveš, mi posestniki pa se od tebe ne bomo dali komandirati. Ce pa ti je žal, da si gospodoma preveč zbirce dal, ti mi kmetje čveterno povrnemo, da ne boš hrusta! in si jezika brusil ter šuntal ljudi proti veri. JVe6 posestnikov, p Dijaška kuhinja v Ptutju. To podporno društvo je imelo za preteklo šolsko leto 190(3-7 svoj občni zbor dne 19. vinotoka t. 1. Iz biagajnikovega poročila vidimo, da je imelo društvo 1. 1900-7 dohodkov 1993 K 92 v, stroškov pa 2103 K, torej primanjkljaja 169 K 8 v. Darovali pa so društvu: Deželni zbor štajerski 800 K, okrajni zastop ptujski 400 K, hranilno in posojilno društvo v Ptuju 200 K, posojilnice v Ormožu, Makolah in Gornji Radgoni po 30 K, v Framu 20 K, v Ljutomeru 10 K, volilo proi. Gomilška 49 K 49 v, pri domačih udih sq je nabralo 261 K, pri vnanjjh pa 95 K (med temi R. S.: po župniku Jož, Ozmecu 50 K). Za "tekoče šolsko leto se je izvolil stari odbor in sicer: dr. Fr. Jur-tela za predsednika, za odbornike pa dr. T. Horvat, proi. A. Kolarič (tajnik), prof. Komljanec (blagajnik), dr. iB. Stuhec, Jož. Zalenik (predsednikov namestnik); za namestnika dr. A. Brumen in Al. Pinterič, za računska pregledovalca M. Kojc in J. Slavine,c. Ko izreka odbor zahvalo vsem dobrotnikom, ponavlja ob enem prošnjo, da se. prijatelji učečo se mladine blagohotno spominjajo ptujske dijaško kuhinje tudi v tem letu, zlasti ker se je letos oglasilo in vzprejelo zopet večje število vrednih in potrebnih dijakov, tako da se stroški preračunijo na 2800 K. p Sv. Trojica v Halozah. Slišal sem, da je imel v začetku oktobra t. 1. krajni šolski svet pri Sv. Trojici v Halozah v gostilni Filipa Mavčiča sejo, pri kateri so bili navzoči načelnik A. Potočnik, šolski ogleda učitelj S. Wankmiiller in odborniki Sprah J., Rodoček A., Horvat St., ter so tukaj med drugim soglasno sprejeli od enega navzočih odbornikov stavljeni predlog, naj se poučufie v šoli pri Novi cerkvi v 3. razredu do polovice, v 4. razredu pa samo v nemškem jeziku. Kolikor mi je znano o tej šoli, so tamkaj izključno slovenski otroci, razredi večinoma prenapolnjeni in še deloma poldnevu! pouk. Ni-li potrebno v takih razmerah izrednega truda učiteljevega, da izuri učence s pomočjo materinega jezika v najpotrebnejših predmetih, v čitanju, pisanju in računanju; zdajj pa naj prisvajajo gg. učitelji mladini te in druge predpisano predmete v nemškem, otrokom nerazumljivem jeziku! So-li pomislili omenjeni odborniki krajnega Šolskega sveta, da s svojim predlogom otežujejo učencem in učiteljem učenje v najpotrebnejših rečeh, in s tem onemogočijo ali vsaj zadržijo izobra/-zbo mladine in ljudstva sploh v istem kraju? In Ce ti odborniki bolje ne razumejo ali pa morebiti nalašč našim narodnim sovražnikom na ljubo kaj takega zahtevajo, ali ni tamkaj nobenega razumnika, ka.teri bi se toliko ojunačil in potrudil, ida bi te ljudi o slabih posledicah njihovega predloga primerno podučil? Gospodje domačini razumniki, na delo, na junaško delo se je treba podati! Povsod okoli širom naše lepe domovine se tekmuje z snovanjem bralnih društev! Ukrenite tudi v naši prostrani župniji potrebno, da se bo ljudstvo probu- ' jalo in izobraževalo. Na dan z bralnim društvom! j Možjo v občinskih in šolskih zastopih naj dobijo priliko, da dobijo kaj boljega za čitati nego je ptujski „Stajerc", drugim ljudem pa naj se z dobrimi časopisi bistri um, da ne bodo poslušali domačih iz-dajio in nasvetov njihovega evangelija ptujskega „Štajerca", katerega ne zaničujejo samo zavedni Slovenci, marveč tudi pošteni Nemci. T. p Znamenita starinska najdba pri Središču. Kakih 15 minut od župnijske cerkve Sv. Duha pri Središču se nekaj njiv imenuje s skupnim imenom Cirkovca. Njive so last župnika središkega, pa posestnikov S tam par, Zabavnik in Dokša. Pri oranju se je večkrat izkopalo zidno kamenje, opeka, omet, kosti i. t. d. Mislilo se je, da je tu nekje stala stara cerkev sv. Jerneja, ki je že pred 1. 1500 izginila in se ne ve, ali so jo Turki rasdjali ali pa jo je Drava spodkopala. Ker pa „Zgodovinsko društvo" pripravlja zgodovino središkega trga, se je lotilo tudi izkopavanja, da se morda iz zemlje dobijo podatki za najsta rejšo zgodovino trga in okolice. Dne 30. in 31. oktobra j pa 2. nov. so delavci pod vodstvom dr. Stegenšeka in dr. Kovačiča odkrili temelje velikanskega poslopja. Našel se je stari tlak, pod tlakom pa hodniki in cevi za ogrevanje. Poslopje je rimska vila, Rimljani pa niso imeli peči kakor mi, ampak so kurili na enem mestu in se je sopar od kropa j širil pod podom v posebnih ceveh in enakomerno ogreval vse prostore. Ob zidovju in na tlakn se je našlo vse polno mrličev v vseh mogočih legah. Pri nekaterih so se našle . verižice, zaponke, uhani, prstani in iz vsega je sklepati, da ; so ti grobovi iz stare sloven-ke dobe. Ko je nekdanja rimska vila bila že porušena, so na podrtijah napravili naši pradedje pokopališče. O kaki cerkvi se ni našel sled, bržčas je njene temelje požrla deroia Drava, ki je tukaj mimo tekla. p Ptuj. Predzadnjo nedeljo priredilo je Bralno društvo v Ragoznici v prostorih „Narodnega d :ma" v Ptuju gledališko igro „Mlinar in njegova hči". Obilo občinstva se je zbralo, in radovedni smo bili, kako nam bodo to ime-nitno žaloigro predstavljala domača dekleta iz okolice ki so blagohotno prevzela ženske uioge? V čast jim bodi rečeno, da so svojo nalogo prav dobro rešila. Tudi gospodje zaslužijo po našem mnenju vso priznanje. Tudi glasba bila je dobra; vendar pred nekaterimi dejanji malo prevesela Vrle igralke in igralei, na svidenje! p Ptuj. Mestui svet je zopet vzel pol milijona kron ca posodo. Kmalo bo to majhno mestice dva milijona dolžno! G. Ornig, kaj bo? p Čebelarska podružnica pri Sv. Andražu v Slov. gor. ima v nedelo dne lu t. m. občni *bor v Sol, pri s». An.tr.iu, fole« obi-čajneg* vj,p red* ja tudi predavanje g. Ju andft*. Prosi se poluošte-vilne udeležbe. Začetek ob 3. uri popol.me. Ljutomerski okraj. 1 Ljutomer. V nedeljo dne 17. novembra priredi bralno društvo za ljut. okolico svojo običajno tombolo, Vsem Ljutomeržanom, pa tudi vsem zavednim okoličanom je dobro znan namen našega bralnega društva. S ponosom lahko rečemo, da je to društvo res pravo ognjišče izobrazbe in omike. Do 20G udov je zbranih okrog njega. Izposojil šteje do-sedaj že mnogo nad 2000. Kjer se pridno izposoiu-jejo m čitajo knjige, se jih tudi veliko raztrga, hi knjige pa stanejo mnogo denarja. S samo udnino 1 K bi društvo ne moglo pokriti velikih izdatkov. Išče si torej izrednih dohodkov s vsakoletno tombolo. Komur je mar izobrazba slovenskega naroda, bo podpiral naše društvo in njegove prireditve. Torej pa najuljudneje vabi vse ude in prijatelje našega dičnega bralnega društva, da s prostovoljnimi darili in mnogoštevilnim obiskom povzdignejo sijaj tombole: odbor, ] Ogenj. Pri Kapeli je že zopet gorelo v noči dno 1. novembra gospodarsko poslopje gostilničarja g. Ant. Divjak. Posestnik ni bil zavarovan in je dal poslopje postaviti pred tremi leti. Ker se požari ponavljajo pri Kapeli vsako četrt leta — tokrat že šestokrat v kratkem času — se opravičeno sumi, da je zažgala hudobna roka. 1 Malanedelja. Na predzadnjo nedeljo sklican občni zbor tukajšne čebelarske podružnice se je moral preložiti, ker je bil zaradi slabega obiska nesklepčen, Zato se je vršil izvanredni občni zbor na praznik Vseh svetnikov. Krasno je govoril g. Ju-rančič. Vsi navzoči čebelarji so z veliko pozornostjo sledili v resnici iz dna njegove blage duše prihajajočim, mirnim, a dalekomislečim besedam. Govoril nam jo. najprej o prezimovaniu čebel in potem pa o važnosti čebelarske organizacije. Zakaj je važno čebelarsko društvo in njegove podružnice? O tem bi se dala napisati cela knjiga; danes je pa ena izmed glavnih točk ta: ako bi ne imeli čebelarskega društva, bi ne bil mogoč čebelarski potovalni učitelj, ker deželi se seveda ne zdi vredno, da bi Slo-venceni vzdrževala takega učitelja. Le prehitro je pretekel čas njegovega gotovo nad poldrugo uro'trajajočega govora, ki je napravil na navzoče čebelarje vtis, ki ga zamore doseči le dober govornik, kar priča dejstvo, da so se skoraj vsi dali vpisati v čebelarsko podružnico. In želja vseh čebelarjev je bila: v prihodnje na večkratno svidenje! Za to pa že danea prosimo g. Jurančiča. 1 Prostovoljno gasilno društvo v Iljaševclli puredi tomb lo dne 10. nov. t. I. v gnstilni gos. Ed. Šnura v Križe feh v p id ognje-gasf.e«a druitia. Po tomboli bode prosta zabav», pri kateri bodo godli križevski tamburaši. Slavna društva in občinstvo vabi k obilnemu obisku odbor. Siovenjgraški okraj. s Šmartno pri Slovenjgradcu. Kar sem pisal o občinskih kuvertih, v katerih se je tukaj razpošiljala liberalna „Slovenija", vzdržujem tudi proti zanikanju „Narodnega Lista." Dopisnik tega lista v svoji strasti ne more molčati, temveč grdi in pa blati prejšni grešni odbor in ž njim sam sebe, rekoč: nov odbor je storil v kratkem več, kot prejšni ves čas svojega grešnega življenja. No, vedite, da jo prejšni odbor z večine bil kakor zdaj, samo župan jo zdaj Ivan Kac, ki je bil prej svetovalec; Kralj, Caš, svetovalca, Šalamun, Pogorelčnik« Gor-šak so sami udje starega „grešnega" odbora, ki so vladali z večino prej ko zdaj. Prosimo, naznanite nam, kaj ste zdaj storili, kar ste prej z grešnim življenjem zamudili! ? s Šmartno pri Slovenjgradcu. To sta vam res imenitna gospoda, učitelja Salamon in Kari Barle. Kako znata tajiti to, kar se jima bolj težko dokaže! Hodila sta z uspehom v šolo k celjskim ovinkarfiem. „Narodni List" tudi tako dela; najprej se sam prav debelo- zlaže, potem pa kriči: „Slovenski Gospodar" se je zlagal! Salamon in Barle pomilujeta „verno" ljudstvo, češ, da mu „Slovenski Gospodar" nudi za pouk in zabavo tako umazano čtivo! Ja, dragi g. Barle, „Slovenski Gospodar" vendar resnico piše o tebi, potem si pač ti kriv, če čtivo ni lepo. Ali si se že opravičil, zakaj si v nemškem jeziku ovadil g. nadžupnika sodniji? In ti, Salamon, ali sli že razjasnil, kako se to zlaga s tvojim liberalizmom, čo prvi dan kričiš prav po liberalno „Proč z Ro-bičem", drugi dan pa pišeš tistemu Robiču laskavo pismo, češ, da bc gotovo zmagal! Ali bosta vse to tudi tajila, kaj? Jaz, ki to pišem, bi se rad od va- ju kaj naučil, ker sta učitelja, zato mi pa dajta res- ' ničejn odgovor. Radovednež iz Legna. s Slovenjgradec. Malo slovenskih nradnikov imamo pri naših uradih, čeravno je ves okraj slovenski, a še izmed teh smo zopet enega zgubili. G. Prnovšek je odišel za davčnega upravitelja v Brežice. Čestitamo mu k imenovanju in čestitamo tudi Brežčanom, da so dobili tako iz-bornega uradnika in tako kremenitega moža v svojo sredino; boli nas le to, da pride na njegovo mesto mož nemškega mišljenja. Je li to zasluga poslanca Ježovnika? Radovedni smo le, bo li zasedel izpraznjeno mesto sodnega pristava tudi Nemec. Poslanci „Kmečke zveze" zastavite j ves svoj vpliv, da se to zabrani. Na poslanca Ježovnika se ne zanašamo, kaj njemu taka stvar mar, da le gre dobro „kšeft". Ko so ga nedavno poklicali njegovi pristaši v i Št. Lenart, da pride poročat o svojem delovanju (!) v dr- : žavnem zboru, izrazil se je: „Ti sitneži mislijo, da nimam drugega dela". Res je sitno poročati o delovanju, če človek ničesar ne stori, race o 100 milijonih, ki jih je baje izpostoval kmetom, si pa tudi ne da vsak natvesti. No, pa zdaj vsaj veste volilci Ježovnikovi, kdo da ste. Sitneži ste, ta&o so rekli oče Ježovnik. Konjiški okraj. k Konjice. Veliko razburjenje je zavladalo med pristali Narodne stranke v Konjicah vsled nedolžnega in resničnega dopisa v predzadnji številki „Slovenskega Gospodarja" o zaupnem shodu iste stranke. „Domovina" in nje pobratim „Nar. List" kar besnita ter sta v tozadevnih dopisih iz Konjic polna najpodlejših psovk na namišljenega dopisnika „Slovenskega Gospodarja", ker stvarno in dostojno no moreta in menda ne znata odgovarjati. Na to polje seveda se resen politik ne spušča, dasi bi imeli gradiva več kot dovolj. Kdor ne prenese pravične politično kritike, naj rajše ostane doma za pečjo. Ste razumeli?! k Umrl je v Konjiški vesi nekdanji posestnik Matevž Dimnik po kratki bolezni, previden s sv. zakramenti, v visoki starosti 82 let. Vrl katoliški in narodni mož, dolgoletni naš naročnik naj v miru počiva! c Št. Jurij ob juž. žel. Zadnji dopis v „Slov. Gosp." je silno razburil Jožeta Drofenik in to je tudi očitno pokazal, da se je šel zagovarjat v „Narodni List". Pa njegov zagovor je smešen, vsaj je vso to le potrdil, kar smo v „Slov. Gosp." pisali, samo to- je še na novo povedal in dokazal, da je ob času volitev iz agrarnega stališča agitiral za liberalnega poslanca Robleka. Da je pri tem prav storil, se je že pokazalo tedaj, ko so se naši poslanci potegovali za podporo in koristi kmeta v državnem zboru, med tem ko Robleka ni bilo zraven. Zakaj ga ni bilo, bo nam že g. Drofenik iz agrarnega stališča povedal. Tudi njegov brat Andrej Drofenik ga v ptujskem „Štajercu" na dolgo in široko zag varja in hvali, opisuje, koliko da je žei storil v kmetijski podružnici; piše pa tako, kakor da bi bil to vse g. Jožef sam storil. Da so pa tudi drugi delali za uresničenje podružnice, hočemo na željo ¡j Droienika v eni prihodnjih številkah „Slovenskega Gospodarja" opisati začetek misli o ustanovitvi kmet. podružnice, in potem nadaljni razvoj podružnice. Spomnili se bomo tudi pri tem nekaj dopisov iz „Nar. Lista" o volitvi odbora v kmetijsko podružnico, o tožbi potem, kedo se je največ trudil za drenažni tečaj itd. Zdaj pa le Jožef v „Nar. List", Andrej pa v ptujskega „Štajerca", da zopet ta dopis potrdita. c Št. Jurij ob Taboru. Vedno več jih pri nas uvideva, da "Narodni List" vendar le ne spada v krščansko hiše, zato so ga začeli pridno nazaj pošiljati. Vsled (tega je pa pobesnel njegov tukajšni vneti razširjatelj, in izliv te njegove pobesnelosti je zadnji dopis odtod v omenjenem listu. Sicer skoro ni vredno, se s takim človekom prerekati, vendar iz usmiljenja omenim to-le: 1. Nisem še hodil in tudi no bom hodil k dopisniku na posodo prosit pameti in učenosti, ker bi kaj takega pri njem zastonj iskal. Sicer pa mi tega tudi treba ni. Končal sem svoje študija dobro, imam zrelostno spričevalo z odliko in mi ni bilo treba obesiti študiranja na klin, kakor nekaterim mojim tukajšnim nasprotnikom, ki so menda ravno s tem pokazali svojo posebno nadarjenost in učenost. Vsekako je značilno za te ljudi, da tako radi očitajo drugim duševno siromaštvo. Najbrž bi radi s tem zakrili svojo lastno omejenost. 2. Duhovnika napadati kot spovednika, ki se ne more braniti, more pač le človek z omiko našega naprednega dopisnika. 3. Ce sem prišel navskriž s postavo, zakaj me pa dopisnik ne toži? Saj on je eden tistih, ki radi lajajo, a še rajši obgrizejo, če le morejo. Delal bom tudi zanaprej proti slabemu časopisju, kakor sem dozdaj, ker smatram to za svojo dolžnost, in naj se potem našemu naprednjaku ne samo kolesca polomijo, ampak tudi vsa slama v njegovi butici osmodi. „Naduti" kaplan Florjančič. c Ljudska hranilnica in posojilnica v Celju zelo lepo napreduje. V kratki dobi dveh mesecev je pridobila 42 članov, ki so vplačali na glavnih in opravilnih deležih znesek po 15.632 K. Hranilnih , vlog je prejela od 178 vložnikov 140.532 K 34 vin. Izdala je posojil 40.100 K;, naloženega denarja pa ima 123.759 K 37 vin. Denarni promet prvih dveh mesecev je znašal 352.437 K 60 vin. Te številke kažejo, da je zavod vstvarjen na zdravi podlagi in trdnem temelju ter da se bode pod spretnim in previdnim vodstvom razvil v ono ¡močno postajanko, kakoršna je potrebna za zdrav in krepek razvoj slovenskega narodnega gospodarstva. c Gornjigrad. V ponedeljek dne 4. novembra smo imeli tu lepo slovesnost. Zakonska Anton in Marija Koleno sta obhajala zlato poroko, vrl mladenič in posestnik Franc Zmauc pa je sklenil zvezo za življenje z mladenko Marijo Repenšek. Oba para sta bila skupaj poročena. Častitljiva jesen življenja pole§ cvetoče pomladi! Obilo sreče obema ženinoma in nevestama! c Dobrna. „Stajerc" je čutil zopet enkrat potrebo, vliti svojo gnojnico čez Dobrno. Vedeli smo za gotovo, da se bo oglasil, ko smo slikali, da je tudi celjska vahtarca navila staro lajno o dobrn-skih hujskarijah zoper Nemce (??) in Nemcem prijazne (!!) prebivalce. Saj vemo dobro, da „Stajerc" ne more samostojno misliti, zato pa čaka rajši, da kak nemški listič katero zine, da jo potem „Stajerc" prestavi in po svoje zavije. Tega smo tukaj tako navajeni, da je prišel na Dobrni v navado pregovor: če se razjezi vahtarca, pa čez teden dni preklinja „Staijerc". No, nas bi pustilo divjanje vahtarpe in „Štajerca" popolno mirne, a ker je vzrok te onemoglo jezice splošno zanimiv, zato jima posvetimo par besed. Kaj je vahtarci za žendarje in za druge take stvari. Tudi župnika in kaplana bi pohrustala brez hujših nasledkov, a eno je, kar je kakor bomba padlo med stradajočo nemškutarijo in to je — nova . narodna trgovina na Dobrni. Te vahtarca in „Stajerc" ne moreta prebaviti, zato pa bruhata ogenj in žveplo na ubogo Dobrno. „Stajerc" je bil pa enkrat manj neumen, kakor ' njegova duševna mati vahtarca, zakaj zamolčal je pravi vzrok svoje jeze, med tem ko se je vahtarca v naglici izdala. Vrišči namreč kakor ' da bi jo na ražnju pekel, kako se na Dobrni hujska zoper nemške trgovce. Aha. V tem grmu tiči zajec! Dobro, da vemo! Kadar se bodeta vahtarcia in „Stajerc" < zopet hudovala nad dobrnskimi Slovenci, hočemo jima vedno podržati pred obraz — novo narodno trgovino, kakor se daje konju, ki grize, v gobec vroča pečena1 repa, dokler se ne odvadi grizti. Omenimo še tudi, da se naj žandarji Konrad, Wresnig in Streinigg zahvalijo pri „Štajercu" in vahtarci, 'če se bodemo v prihodnje menili o njihovi — nepristranosti in njihovem brez-strankarskem držanju! „Stajerc", le pridi še kaj! Mi čakamo. Saj vemo naprej, kedaj se boš' oglasil. Kadar se namreč misli zdehati vahtarci, pa odpre usta — „Stajerc." Obema pa svetujemo, da se nič tako , ne jezita. Ce ju pa zopet napade jeza, jima priporočamo kot najboljše sredstvo — mokre cunje na čeljusti! c Št. Peter na < Medvedovem selu. Znamenita in prelepa je bila slavnost, ki se je vršila vi nedeljo dne 27. oktobra pri Sv. Petru na Medvedovem selu. , Ustanovni zbor novega katoliškega slovenskega izobraževalnega društva je zbral v obsežnih prostorih župnišča veliko množico mož in žen, por sebno še mladeničev in deklet. Prišli so tudi sosedje ' in celo iz Kozjega štirje mladi junaki. Slavnost otvori domači župnik in razloži namen zborovanja. Dekliški zbor zapoje pesmico. Na to pa v navdušenih besedah razloži slavnostni govornik, vlč. g. nadžupnik Korošec,, namen in pomen novega društva za peterško župnijo ter vspodbuja navzoče, in zlasti mladino, naj se ga krepko oklene. Ko dekleta odpojo pesem, prečita domači župnik društvena' pravila. Sedaj ima nastopiti naša mladina. Vse je radovedno na prvi nastop. Mladeniči zapojo z veliko navdušenostjo enoglasno „Mladleniško budnico." Mladenič Franc Vevk pa nastopi kot govornik. Izraža svoje veselje, da dobi Sv. Peter prepotrebno ! društvo in v iskrenih besedah poziva svoje tovariše j na delo za izobrazbo pri izobraževalnem društvu. Ves zbor odobrava lepe besede mladega govornika. Mladeniški pevski zbor /zdaj krepko zapoje pesem „Hej Slovani." Z velikim veseljem smo poslušali našo čvrste fante, pa tudi naša dekleta, ki so se tudi jako odlikovala. Jurše Katika deklamuje ' pesem „Domovini"* pevke zapojo Slomšekovo „Predico", Kregiarjeva Fanika pradnaša pesem „TVoje srce'", Hajnšek Micika pa v svojem govoru lep» navdušuje svoje tovarišice za novo društvo, za nedolžno življenje in za krepko delo v lastno srečo, Bogu v Čast in narodu v korist.! Druga govorica, vrla mladenka Amalija Letnik od Sv. Benedikta v Slov. gor., v izbranih besedah pozdravi zbor v imenu zavednih slovenskih deklet iz i Slov. goric, ki se družijo v Marijinih družbah in dekliških zVezah ter Petor-Čanko vspodbuj,a, naj kot verne in rodoljubne Slovenko s svojim delom pri' novem društvu delajo veselje starišem, Bogu, Mariji, domovini. Sedaj zapoje dekliški zbor „Slovensko dekle." Prvi nastop našo mladine v petju, v deklamacijah' in v govorih nam je jako ugajal. Velike upte stavimo v vas, mladeniči, dekleta. Vaš prvi srčni nastop nam je ' porok, da po vašem delu kmalu izgine slabo berilo iz župnije in se vsi Peterčani združimo pod1 katoliško-slovensko zastavo, da bomo lahko v vzgled tudi sosedom.' Da so navduševalni govori rodili obilen snd, pokazalo je sprejemanje udov. Pristopilo je takoj 75 udov, med temi največ mladeničfev in deklet. Odlična naša rojaka, dekan Verk in župnik Inkret, sta zbor prisrčno pozdravila in poslala vsak po 10 K J za društvo; od župnika Inkreta je društvo prejelo tudi veliko knjig, ravno tako od domačega žup-i nika in -župnika Sparhakla, Slavnostni govornik je daroval društvu 15 K, župnik Sparhakl pa 110 K. i .Vsem skupaj najiskrenejša zahvala! S vsklikom je bil izvoljen sledeči odbor: Ve-hovar Franc, kmet, predsiednik; Kregar Jožef, kmet, | podpredsednik; župnik Fr. Gomilšek, tajnik; Verk i Fr., mladenič, blagajnik; Jurgec Janez, mladenič, knjižničar; Conč Janez, župan, Andrlič Janez, mla-: denič, odbornika; kmeta Debelak Simon in Anton Hajnšek, računska pregledovalca. Imena odborni-■ kov nam zagotavljajo, da bo društvo krasno | uspevalo.: Pristopilo je k S. K. S. Z. v Mariboru. Knjiž-j niča se otvori v nedeljo 10 novembra. Zborovanje so zaključili vrli mladeniči s pesmijo „Dolenjska zdravica." Vsajeno je nežno t drevesce. Skrbeli bodemo, da kmalu vzrastte krepko drevo in obrodi obilnega sadu: versko in narodno zavednost, ljubezen do j naših narodnih svetinj ter najživahnejše zanimanje za pozdigo) kmečkega stanu med dobrimi St. Peterčani. c Hrastnik. (Dvorno poročilo.) Dobroznani g. | Roš se jo odpovedal županstvu trboveljskemu, kakor | se je zadnji teden oficijelno naznanilo iz njegove slavno rezidence. Hudomušni ljudje trdijo, da se je zbal novih občinskih volitev, pri katerih bi niti v odbor več ne prišel. Upamo, da kmalu prizanese tudi deželnemu dvorcu v Gradcu, ki se je bojda tudi žo naveličal njegove trdovratne molčečnosti. c Št. Peter v Sav. dolini. Mjarsikateri faran je menda že mislil, da je naša kmečka posojilnica j že zaspala. Kjer se gre za blagor ljudstva, tam se dela tiho, vstrajno in pogumno. Zdaj je minil en mesec, odkar smo jo ustanovili. Pa glej, kakšen napredek! Naj govorijo zapisane številke. Denarja se ja vložilo 10.680 K 11 vin., izposodilo 6.100 K. Vseh sprejemkov je bilo 15.622 K 38 v, izdatkov 13.608 K 99 v. Denarnega prometa je torej bilo 29.231 K 37 v. I To se pravi lep, ali bolje velikanski uspeh naše posojilnico v enem mesecu. To niso stotaki, ampak tisočaki kron. Počasno in razumljivo beri te številke, potem bo tvoje zaupanje in navdušenje začelo šele rasti do te res kmečke posojilnice. Božji blagoslov naj jo vedno spremlja! Cez en mesec vam bom pa zopet poročal o njenem stanju in morebiti še kaj drugega novega. o Sv. Jurij ob juž. žel. :Zvedel sem od raznih strani, da me zadnji čas celjska „Domovina" in „Narodni List" prav pridno napadata. Toda jako se motite, „Domovina" in „Narodni List", oziroma vajni dopisniki, če mislite, da vam bom odgovarjal na vaše hudobne in lažnjive napade, zato ne, ker jih je že itak malo, ki bi vam kaj verjeli. Ce mi ima kedo v časopisu kaj očitati, naj mi dokaže in naj še pristavi tudi svoje ime, potem bom še le odgovarjal, če bo vredno in potrebno, ker tedaj vsaj vem, s kom imam opraviti. Sicer pa svetujem vsem. dičnim šentjurskim dopisnikom „Domovine" in „Narodnega Lista", ki napadate vse, kar ni vašega mišljenja, da ste skromni z vašimi dopisi; kaj,ti, kav posojujete, se vam lahko vrne stotero. Mislim, da me dobro razumete. Zvedel sem tudi, da prav skrbno iščete dopisnika „Slov. Gospodarja" in da baje mene sumite. Toda obžalujem, da ste se zopet enkrat zmotili; vam ne morem pomagati. Veste, v St. Juriju je več dopisnikov, kateri znajo prav dobra sukati pero. Le poiščite si jih, če se vam ljubi. Toliko torej „Domovini" in „Nar. Listu", oziroma njunim dopisnikom v pouk. SV. Jurij ob juž. žel, 30, oktobra 1907. Ferd. Zgank, kaplan. c Zgorela je kolarnica posestnika Mimika v Medlogu. Blizu stoječo hišo in gospodarsko poslopje so obvarovali ognja. c Liberalni profesor. Glasilo katoliškega narodnega dijaštva „Zora" poroča, da pravi profesor Jošt na celjski gimnaziji, da se je človek razvil iz opice. Lep vzgojitelj mladine! c Dol pri Hrastniku. Pri nas se je začela s 1. novembrom vozna poštna zveza s Hrastnikom. Ta napredek pozdravljamo z veseljem, ker se je poštni promet v zadnjem času precej pomnožil. Peš-pošta ni bila več kos obilnim pošiljatvam in tako so nastajale večkrat sitnosti strankam in pošti, ko jim bo z vozno poŠto gotovo odpomagano. c Hrastnik. Tukaj je umrl dne 2. t. m. g. vitez Franc Friderik Gossleth, ki je, čeravno Nb-mec, rad podpiral dobrodelne namene in je veliko žrtvoval za občinske ceste v okolici in za uboge ljudi. N. v. m. p.! e Sv. Jurij V Slov. gor. Dobimo v kratkem tretjo krčmo, ki je ravno tako potrebna, kakor peto k«1o pri vozu. Novi „Gastvirt" bo Johann Wergles. Jnhei! to je in še bo veselje med tistimi izvoljenimi v Izraelu, ki «o se trudili za njo v potu svojega obraza. Pa samo na kredit se tudi tu menda ne bo kaj dobilo. Kranjčeva gostilna radi tepa ne bo pretakala nobenih solz Bo se vsaj znebila ljudi, ki so delali, kakor ljubljanska Mica Kovačeva, ki je pila, a nič plačala. . . . c Brnica pri Hrastniku. Tam na Brmci pri bfcati se toči vino, pivo in žganje -čez ulico", pravijo da je pri Dolinšku. Predzadnjo nedeljo zvečer so ga pridno vlekli, pa ne „čez ulico", ampak v svoja grla in so so, ker ,ie „letošnji" bolj muhast, precej navlekli. Pri tej priliki je čevljarski pomočnik očeta Dolinška z nožem grozno ob-klal Dolinškovo mater. Zdravnik ji je moral sešiti prerezani trebuh. Ali je ta slučaj sodniji že znan? Dosedaj še baje ne! Zakaj ne? c Mozirje. Slov. katol. izobraž. društvo v Mozirju priredi dne 17. t. m. ob 8. uri pop v društvenih prostorih veselico. Vipi red: Pozdrav, deklamacija, gledališki igri: „sv. Cita" in „Dobro došli, kedtj pojdete domov". Med igranji poje društveni zbor. Vstopnina: s\ deži 1—2 vr*te 80 v, 8 Trste 60 v, BtojiSča 30 v, obitelj 4 osebe 1 K. K obilni udeležbi vabi odbor. c Braslovče. Pevsko družbo vprizori 10. t. m. ob polosmih ivečer gledališko predstavo „Mlinar in njegova hči". Sedeži 1—5 vrste 1 K, drugi sedeži 60 vin. stojišča 30 vin. K mnogobrojuemu obisku vabi odbor. Brežiški okraj. b Kozje. Naše „Gospod, bralno društvo" je obhajalo minolo nedeljo na prav lep in sijajen način svojo desetletnico. Udeležba je bila mnogoštevilna. b Sv. Peter pod Sv. Gorami. Naša lepa vas, ki pa se je nelepo proslavila pri zadnjih državnozborskih volitvah, je tako srečna, da biva v njej predsednik Narodne stranke za kozjanski okraj g. dr. Kunej, kateremu kot politiku želimo več sreče, kakor jo ima kot zdravnik. Odbornika Narodne stranke sta Jože Černelč mlajši, ki bo z izrednim ngledom in spoštovanjem in s čudovito ljubeznijo, ki jo uživa med Šentpetrani, stranki pri nas gotovo veliko pri-pomagal do ugleda in spoštovanja, in Fr. Božiček, — dobra duša, katero naj Bog živi! Med odborniki so tudi, kakor izvemo iz listov, učitelj v Podsredi g. Potočnik, nčitelj v Kozjem g. Ulčar in nadučitelj v Dobju g. Pulko, ki pa deli svoje srce med „Narodnim Listom" in „Štajercem". Taki možje marširajo na čelu Narodne stranke! b Šmarje pri Sevnici. Ker se povsod snujejo katoliška društva, smo tudi pri nas srčno želeli kaj takega dočakati. Hvala Bogu, naša želja, se je izpolnila! V nedeljo dne 27, m. m. ustanovilo se je pri nas slovensko katoliško izobraževalno društvo. Ustanovni shod, ki, se je vršil v gosti!ni g. M. Marklna, je bil dobro obiskan. Sprejelo se je tisti dan 34 članov. Kot ustanovna člana pristopila sta gg. Matija Markel in MartinLočičnik. V odbor so bili izvoljeni gg,: predsednik Matija Markel, podpredsednik Martin Ločičnik, tajnik Franc Senica, tajnikov namestnik Vinko Moro, blagajnik F. Drobne, ; blagajnikov namestnik Anton Korene, knjižničar Anton Hribšek. Računska pregledovalca sta g. Anton Požun in gospodična Josipina Senica. Dal Bog, da bi naše društvo napredovalo. Narodno gospodarstvo. g Proti podraženju premoga namerava nastopiti vlada in se bo v ta namen sestavila posebna komisija iz zastopnikov notranjega, pravosodnega, finančnega, trgovskega, železniškega in poljedelskega ministrstva. g Davka prosto kuhanje žganja za domačo rabo. Finančno ministrstvo je izdalo navodilo, po katerem se doaed določbe o davka prostem kuhanju žganja za domačo rabo spremenijo in zboljšajo. V navodilu so obseženi tudi razni predpisi in naznanila, ki so bila sedaj raztresena, tako da je tu združeno vse, kar treba vedeti glede omenjenega kuhanja žganja. Navodilo pa so ne razpošlje le finančnim stražam, marveč tudi, kar je popolnoma prav županstvom, da morejo vse prizadete podučiti, kaj tr storiti in kako postopati v tej reči. nekdanji nedeljski šoli, želimo, da bi obilno blagoslova prineslo celi župniji! — Prihodnjo nedeljo pa so vrši ustanovitev podružnice Kmečke zveze! Gospodarji, pristopajte v velikem številu! V St. Petru pri Mariboru je minolo nedeljo predaval g. Vladimir Pušenjak o zadružništvu. Zanimivo predavanje je že obrodilo sad: ustanovimo si zadrugo. Ustnica uredništva. Št. Rupert in PJjfcane- Tako dolga d ipise nam žal ni moeoČ8 vež v sred,! sprejeti. -- St. Jakob v Slov. gor.: Prihodnjič I — Slov. Bistrica: Članek o šoli, prihodnjič! Gradec Dunaj Loterijske številke. Dne 2. novembra 1907. 33 49 68 58 6 2 84 45 25 23 Tržne cen« v Mariboru od 2. novembra 1907 Živila 100 kg Pšenica . . . rž..... ječmen . . . . oves . . . . konus» . . . . prot>o . . . . ajda..... seno..... slama . . . . fižola . . . . grah . . . . leča . . . . krompir . . . sir .... , surovo msslo maslo . , . , špeh, svež . . zelje, kislo . . repa, kisla . . mleko . . . . smetana, sladka n fcsLa ■ «flje . . . . jajce . . . . 1 kg 1 lit. 100 glav 1 kom. od 22 20 18 18 17 16 16 7 e 50 50 do K h Hiša v lepem trga Jt&^^^S hir\jo z dvema Stedilnikama, veža z vodovodom, dve kleti, drvarnica z potrebnimi hlevi, prostran vrt in njua. Solilo bi najbolje upokojenimi č. g. duhovnikom, ker je v bliž-ni dveh c.rkva in raznim oensioniatom ali *a letavišče, sadosti gozdov naokoli. Naslov: Fran. Ltpner, Sv. Lovrenc nad Mariborom. Vabilo na izvanredni občni zbor Najnovejše novice, Umrla je v Mariboru dne 6. t. m. gospa Magdalena Kmetič, rojena Vogrin v 72. letu. Pogreb je v petek ob y23. popoludne na mestnem pokopališču. N. v. m. p.! Rečica. Katoliško politično društvo za okraj Gornjigrad ima na Rečici v prostorih g. Fr. Stiglic v nedeljo dne 10. t. m. popoludne svoj občni zbor z običajnim vsporedom. Sv. Marko niže Ptuja. Tri žalostni slučaji \ enem dnevu. Dne 5. t. m. našli so zjutraj po sveti maši na škednju mrtvega gospodarja kmeta Franca Strafela v Markovcih št. 10. Sedemdesetletnega starčeka, ki je prejšni dan zvečer še prišel vesel iz mesta domu, je zadela kap. — Isti dan so tudi zjutraj našli mrtvega Antona Papinutto, italijanskega podložnika iz Buje pri Udine, 75 let starega, ki se je nekaj mesecev zadržaval pri posestniku Lovr. Megliču kot pastir. Zalibog, da se za njega nihče ni pobrigal, da bi bil za smrt sproviden. — Največja nesreča pa je bila, da je tisti dan utonil petletni fantek Mihael Kuhar, otrok želarja v Zabov-,cih. Fantek prišel je s svojo malo sestrico k Dravi in je iz čolna drve metal, pri tem se je prekupicnil in utonil. Truplo nesrečnega otroka še sedaj iščejo. Sladkagora. PreteČeno nedeljo se je vršila tukaj ustanovitev katoliškega izobraževalnega društva za Sladkogoro ob prav lepi udeležbi. V odbor so se izvolili sledeči gig.: Alojzij Rokavec, predsednik; Štefan Skale, podpredsednik; Martin Krajiie, tajnik; Frančišek Svctelšek, njegov namestnik; Franjo Kerš, blagajnik; Pongr. Lah, njegov namestnik; Ivan Jurko, knjižničar; Jurij Vipotnik in Martin Pavline, pregledovalca računov. Udov je takoj pristopilo 69, od teh 4 ustanovniki. Prepotrebnemu društvu, ki ima svojo društveno sobo v kaplaniji v pri Sv. Benediktu v Slov. gor. ki se bode vršil v nedeljo dne 17. novembra 1907 popoldne oh 3 uri v posojilničnih prostorih. 76i i-i ¡Dnevni red.: Sprememba pravil. Načelstvo. ® zajamčeni) pristno vino le iz ■ m ormoškega okraja, raznih let- ■ J nikov, ima veliko množino I a po nizkih cenah na prodaj b Kletar« društvo v Ormožu. | iMlMM Posojilnica v Mariboru podeli za šolsko leto 1907/8 iz ustanove rajnega gospoda Franca Rapo^a deveterim vi-sokošolcnm podpore v zneska po 300 K. Pravico do teh podpor imajo dijaki slovenske narodnosti, posebno it mariborekfga in šoštanjskega okraja. Prošnje za podporo, obložene s krstnimi listi, spričevali uboštva, spričevali o izpitih in z indeksi, naj se ulože pri posojilnici v Mariboru do 20. novembra t. 1. V prošnji naj se tudi omeni, uživa li prošnik že od drugod kako podporo in v katerem zneska. Navesti je tudi študijski semester. V Mariboru, dne 30. oktobra 1907. 752 i-i Ravnateljstvo. akademični slikar in učitelj risarstva 758 sedaj Gradec 3VIucliia.pgra.sse 33. se priporoča za izdelovanje vsakovrstnih slikarij, v različni, proti vremenu stanovitni tehniki, kakor: Al fresko, tempera, Kascin itd. Prevzamem tudi slikarijo na platno z oljnatimi barvami, kakor altarne slike, križeve pote in tudi slikanje portretov, popravljanje vsakovrstnih slik. Zagotavljam natančno in umetniško izdelovanje. Na Miiti Maribora, se proda trgovska hiša s trafiko in tri orale zemlje za 14000 kron. Ponudbe naj se pošiljajo Alojzu Knez v Vo-rau. 75 > 3—1 v najlepšem delu vitkem, eaonad-stropna, 6 sob, 2 kuhinji, kopalna, pralna soba, hranilnica za jedila, sobica, vodovod, lepa klet, lep hler za 2 konja, kolarnici, velik ssdonosnik z utico, se zakadi od-potovaoja hitro proda pod ceno. Ponudbe na upravništvo pod „Maribor". 759 1 -1 Pristnega Ljutomerčana lastnegft pridelka letnika 1906 in 1907 prodaje od 60 litrov naprej liter po 52 do 64 vinarjev Ivan Hočevar v Središču. Pošta in železn. postaja Središče. MmMmmma^ 756 10—1 Naročitev ameriških trt za plačilo iz združenih drž. in dež. nasadov za nasadno dobo 1907-1908. Štajerski dež. odbor imel bo za prodati v prihodnji spomladi iz združenih državnih in deželnih nasadov naslednje množine ameriških trt in sicer: 1. 700.000 cepljencev, večinoma od laške graševine, belega burgundca, zelončiča, rumenega šipona, bele in rudeče žlahtnine, rudečega tra-minca, renske graševine, muškatelca, cepljenih na riparijo Portalis, vitis Solonis ali rupestris Montikolo. 2. 400.000 korenjakov od riparije Portalis, vitis Solonisa in rupestris Montikole. 3. Dva milijona ključev od zgoraj imenovanih treh podlag in od Goethe'ja štev. 9. Cena trtam je: I. 100 komadov cepljencev 200 K za imovite posestnike, 140 K za vse druge. H. 1000 komadov korenjakov 24 K za imovite posestn ke, 16 K za vse druge. IR 1000 komadov ključev 10 kron. Dež odbor si pridrži pravico, naročnikom od več kakor na 1000 cepljencev in 3000 korenjakov ali ključev zmanjšati naročeno množino trt, ravnaje se po števila oglašenih naročil Naročila na te trte naj se vložijo do 15. novembra t. 1. naravnost na dež. odbor v Gradec ali pa skozi občinske urade, pri katerih se dobe v ta namen narejeni naročilni listi. Občinski predstojniki morajo izpolnjene naročilne liste od poslati takoj deželnemu odboru v Gradec. Naročila, ki se vložijo do 15. nov., se bodo zbirale in trte potem razdelile razmeroma med vse naročnike, ako jih ne bi bilo toliko, da dobi vsaki naročeno število. Vse te trte se bodo oddajale le štajerskim posestnikom in morajo tudi oni naročniki, kateri vložijo prošnje naravnost na dež. odber, doprinesti potrdilo od občinskega predstojništva, da imajo res vinograde v občini. Cene veljajo na mestu, kjer se bodo trte odkazale, in se mora znesek izplačati pri prevzetju. Ako se trte odpošljejo po železnici, se bo znesek povzel. Stroški za zavitek in dovoz se bodo posebej zaračunili. Na vsakem n ročilu je natanko navesti: 1. ime (tako napisano, da se lahko Cita), bivališče in stan naročnika; 2. davčna občina, v ka-terej se nahaja vinograd, ki ga hoče naročnik obnoviti; 3. vrsta trte (sorta), katero želi; 4. zadnja poštna ah železniška postaja. Ako bi zaieljena vrsta pošla, bo se ona z drugo enako nadomestila, ako si naročilec tega odločno ne prepove. Trte se morajo po naročnikih ako mogoče osebno prevzeti, če se po železnici dopošljejo, pa takoj po vspre-jemu pogledati. Pritožbe se morajo vložiti takoj na vodstvo trtnice; na poznejše pritožbe se ne bode oziralo. GRADEC, dne 1. oktobra 1907. 748 2-i Od Štajerskega deželnega odbora. Vzajemna zavarovalnica zoper ogenj v Ljubnem sklicuje svoj izvanredni občni zbor n?. dan 15. nov. ob 10. uri dopoldan v hiši Fr. Lrmenc-a. I> iieviii rod: I. Prememba pravil. — II. Določitev provizije zastopnikom. — III. Zniževanje zavarovalnine. — IV. Razno. — K obilni udeležbi uljudno vabi odbor. 760 1—1 Arlndlrano posestvo ▼ Jarenini z gospodarskim poslopjem vse i opeko krito, rojiva, lep sadonosnik in studenec. Na zelo prijaznem kraju, 6 minut od cerkve. Več se izve pri Antonu Pa valeč mizarju f Jarenini. Štanpllje ia ka<(uka, modele za predHskarije, izdelaje po coni Karol Karner, zlatar in graver v Mariboru, Ikuposka ulica štev. 16. Vhod: Webergasse 8. •EeieiŠBsi Lepo, dobro obdelano posestvo se da na več let v najem. Kje, se izve pri Franc Cukala, trgovca na j Gomilskem. 681 (8—3) i Star srebrn denar kakor n. pr. to.arje Marije Terezije, križnike i. t. d. kupaje A. Kiffman v Mariboru. 639 Držala za časopise priporoča sL drustvam v Vieh velikosti P. Ko- atič v Celja 848 Hlapec za govejo živino se takoj sprejme v žujnišču Stoprce. P. Rogatec. Plača po dogovora. 688 (5-3) Organist in cerkovnik se takoj sprejme. Prednost ima samičen cecilijanec, kateri se mora osebno predstaviti. Zupnijstvo Stoprce p. Rogatec. 687 (5—3) Štefan Kanfman trgovec z želez- j nim lil&3om v R dgoni priporoča j svojo veliko zalogo 1 po pozlačenih nagrobnik k rižev po jako nuki ceni. 731 (a—1) 20.000 ceplenih trt na prodaj v 1 v sledečih \rstab. Laški-rilček, Ze-lenčič, žlahtnina beli, in rude.'a, Šipoa rumeni, T.aminec, Portugi-ser in Vrbovec, vse na Rip. por-talis cepleno, prav dobro zaraščeno in vkoreninjene. Trte se smejo samo v okužene občine izvažat;. Cena 100 kom. I. vrste 16 kron Loco, za vjesen od zete ceplenke se n-kaj cena zniža, ako se jih vzame črez 50 kom., ca razpolago jih ima od 1. novembra tega leta. Anton Smeh, posestnik in trtnar, Sv. Barbara pošta Šmarje pri Jelšah. 726 (5-1) Lepo posestvo v lepi legi, 10 minut od Št. Pavla, četrt nre od tovarne, hiša in gospodarsko poslopje novo postavljeno, 10 oralov njiv, travnikov in g zda, kakor tudi par minut oddaljena novozi-dana hiša s sadonosnik m se pro- { da ali skupno ali na drobno. Vse je v najboljšem stanju in tudi pri- ! pravno za gostilno ali druto obrt. { Popraša se naj pri posestnika Mi- 1 haelu Cestniku v Št Lovrencu pri Št. Pavlu pri Preboldu h. št 56. 734 (6—1) Pekarija se da v najem pri Sv. T.im 2U hI. Ormoža. Več se po-zve pri lastniku Jožef Lnci. 735 (3—1) Proda se dobro ohranjen, malo rabljen harmonij (tov. Lenarčič) po niiki ceni. Kupci nsj se ogli-si.io 14 novembra pri župana Šo-reju na Polenšaku pri Ptuju. 745 (8—1) Hiša v Mariboru, Melijska cesta štev. 5t>. se proda po ceni. Na nesec da najemnine 40 gld., zraven je lep vrt in stavbišče. 740 (8 - 1) Kovaškega učenca, močnega, sprejme Silvester Zebe v Dugošah pri Mariboru. „ 749 H—1 xxxxxxxxxx Viničarja išče graščina Žubrinci, ože jen.ga z odraslimi otroci pod ugodnimi pognji. Pismene ponudbe sprejema gosp» Ljuba Sladovič, graščakinja v Zubrincik po;ta Vi-niea (Kranjsko). 754 2—1 >oooooooooc Knharica želi shube v kakem župuiščn. Naslov pove upravni-Stvo tega lista. 74,3 2—1 Divje kostanje kupuje za najboljo ceno trgovee Josip Matič v Celju. 696 (2-3) Klin s posestvom je v najem. Naslov se izve pri uredništvu. 713 (8-2) Hiša se proda na lepem prijaznem prostoru z velikim vrtom tik cerkve sv. Jožefa pri Mariboru. Naslov pove upravništvo. 710 3—2 Imam okoli 150 hI pristnega vinskega mošta in blizu 400 kg čistega medu. (Schleuderhonig.) Cena moštu po dogovoru, medu do 50 kg po 1 K, nad 50 kg po 90 vin. Opozarjam vse odjemalce, da se zgla»e kmalu, ker kupci itak radi povprašajejo po izborni letošnji kapljici. Oglasiti se je pri Janezu oogula, veleposestniku v Hlapon-cKa msijora Kselppova sladna k a agko tnpnika KnelppakotT. ▼eno ra o. jSalxte-vao te •r.astonj, da se Vam pošije ilustrovani oeo!« z nad ¡000 slikani. Št. 865. Srebrna damko i-emoBtoar «ra srld 3-60 Št. 322. Srebrna re®»»-toar sa fo«r>«<1t 3'60 Št. 837. Srebrna anfeer ■ra, 15 kameaov, gld. 5, dvoj«! pokrov 6-60 Št 841. Srebrna aaker ■ra, dvyjsi pokrov, 15 kamenov, *el« mofov pM 7-9*60 Garancija reč let. Blago, ki ne ugaja, vzame se proti potni «roti nasaj. Anton Kiffmann, Siika 1 pol nar. vellkoati. " ?rebn,(,t« j», sUU«8 blaga. Eksport t v»e ieiele. Is^Ca-rifeor e. Štajersko. mmm Razglas. Štajerski deželni odbor je sklenil prirediti tudi 1. 1908 stalne viničarske tečaje, da se vzgoje temeljito izobraženi viničarji in vzorni delavci v amerikanskih vinogradih, v drevesnicah in v gojenju sadonosnikov in sicer priredi te tečaje: 1. Na dež. vin. šoli v Silberbergu pri Lipnici, 2. na dež. sadje- in vinorejski šoli v „Burgwaldu" pri Mariboru, 3. na dež. vin. šoli v Zg. Radgoni, 4. na dež. vin. šoli v Ljutomeru in 5. na dež. vin. šoli v Skalcah pri Konjicah. — Ti tečaji se pričnejo dne 15. febr. in se končajo dne 1. dec. 1908. V „Burgwalduu pri Mariboru se sprejme 1. 1908 — 14, v Silbergu pri Lipnici 1. 1908 — 24, v Zg. Radgoni 1. 1908 — 16, v Ljutomeru 1. 1908 — 12 in v Skalcah pri Konjicah 1. 1908 — 12 posestniških in vini-čarskih sinov. Ti dobivajo na naštetih zavodih stanovanje, popolno hrano in vrh tega mes. plačo po 8 K. Izobrazba v teh kurzih je v prvi vrsti praktična: teoretična je le v toltko, kolikor je to potrebno za vzorne in samostojne vi-ničarje. Na konca tečaja dobi vsak udeleženec spričevalo o svoji porabnosti. Za sprejem v te tečaje morajo prosilci vložiti koleka proste prošnjo najkasneje do 1. jan. 1908 na štaj. dež. odbor. V tej prošnji se mora izrecno povedati, v katero naštetih šol želi prosilec vstopiti in je treba priložiti: 1. Dokaz, da je prosilec star 16 let, 2. spričevalo poštenega'^obnašanja, katero potrdi župnik, 3. zdravniško spričevalo, da je prosilec probt vsake nalezljive bolezni, 4. šolsko odpustnico iz ljudske šole. Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da ostanejo od J 5. febr. do 1. dec. 1908 nepretrgoma v tečaju in da slušajo vse izobrazbo zadevajoče naredbe dež. strokovnjakov. V GRADCu, dne 8. oktobra 1907. O^&Ž^erskega deželnega odbora. 738 2—2 I Za zimske obleke, priporočam slavnemu obdinitru najvsčjo zalogo ravno na novo doile volne It ženske obleke, kater tudi veliko izbiro suknja za možke. Razven tega ta d; največja izbira izgotovljenili oblek Z« mofike in fut«, svilenih in relaenih robeev, predpasnikov, ter perila sa ženske in aofcks, kravate itd. po u&jniiji e*ni. PisstrožiMi točna in strogo solidna. ]>X. K. 8KPKU trgovina z manufaktnrnim in konfekcijskim blagom. MARIBOR, BungplatZ 3. Grajski tpg 9. Maribor Ma BePdlljs Sofiiin trg trgovina s Špecerijskim blagom in semeni priporoča: la Barthcliior© «pa® za poklaj^», ferusiie In Mlinske kamne vsake velikosti. Kupuje lepe pšenice po najvišji ceni. ¡ Restavracija »Narodni dom1 v Mariboru I TB cHlojs Škei pmkiiar Maribor, Stolni trg & & ititi (iutaoIiStKÍ wi tUtmiKm „bimrt-M « ta- «rrtWa^c « Bšjaiiji eeni. » Zalogi tudi f Mariboru, (¡murska eerfa, pri kamtnurju A. Oalner-Ju. ® Sara trgovina * lesa® Is prmm TJ.», n n h i ^ t u ^ HH LAMPRECHT Z 2 ff s MARIBOR, Karčerina 138 ob glavni eeeti, sa gostilne Taferna. Prodaj» veiii vrat lee&, dr« la pr em;.s», Oeae merse, postrežba točna. • Špeoeri/sMi ¿rgcvitta cM. "derinih i < Maribor, Karolks oesta it. O j jityoroéa tmgjj ftii« taleče ¿pe- ¡ ttrijtkf* hhkfa Ufr rasMim&s. vma in piv, tyatqa itd. Vtlika Kabj^e. premega m drv. '( Delniška družba združenih pivovarn Žalec in Laški trj ~i- [ v Irjnbljani «^r....... priporoča svoje iilioi^« pivo w ©odiciii i si ©t ek$enic&hfl Mojim eenjenim odjemalcem naznanjam, da se preselim v Koroško ulico št. 10 in pro sini tudi na novem mastu za cenjeno zaupanje. Nova trgovina Mahorič & Šeligo ® 3Pti*J m BE»nrati peite la g$«tiHM VraSki pripof&ftata slav. «bdcstvH aroj* ia]n«T<^io sslGgs «-iiiiakti»-nega bioga t«? vabit« h obilne»» obiska POSOJILNICA V MARIBORU - ustanovljena i. 1882. - e> ftteje 3090 »drelalkev z K"3.66® K vplaSaslis deldfe«. — Stanje »iranU::ih vlog: tri ia pol sd-li]Ma krče. — Staaja poscjil: tri nilijene kros. — fStanj« reservsik fondov in sa dobrodelne naffieoe: 325.P00 kres. — Obrestna mera %t* kranil&e vlc^e: 4*/e * * VaV»* — Obrasfcsa BMra » posojila: 5*/» 5'/»®/« m hipotekami, S4/, za ».jSl «.rsitit. Raotal davek piaia}« pasejfialea za vlagatelje. — Obresti brasilalb vlog pripisale]« se glavalal poluletiio broz posebnega naročila. Pisara» j« v „Narsdneai Uradsje m ▼ torkih, sredah, četrtkih in scbcíafc ílopolaéas, IzvztmM praznike« FELIKS ROP ^ maisdaiktupna trgovina v lariborm Grajski trg št. 5. priporoča svojo veliko zalogo isanafaktiiraega biaga ir msSke la ženske obleke, vsakovrstnega Snega perila, pred^ealkev, Žepnih reborev. aaglavalb rat, cegsvSi? itd. Zalega sebsib preprag, petaa ia posteljna egriajala. Hajnlžjt sena! Postrežba toona! trgsvfea pri fartí eerkvl v Slov. Bistriti (p¿¿rain¡aa «t Sac, BistrloO pripoiCK* esicam okraj» ses 8HS: dete^jne, trav» o Iii -JSso, lifrfe tesis fe gaasija, kipa««, brUrslnice, m ¡¡mira, iKtaso «m vsaiomst srag« reéi po üsjtóS s ari. ANTON VIHER stavlioni in nmetaimisar Hecgasse 4 ^IsSi^IllOi55 Heagaasc 4 (v lastni hiši) frtšmim »a« • njegovo ttroko rpadajoce, del*, iatrH 9 tJtjkrajfom času po konkmanimk centih. Priptrti® m Huii * izdelovanje Šolskih iti Mrkvemh oprav, pi»arniik*9* in umetnega pohiitva Ur vn*h * iiferimth MtnJriuh mizarskih izdelkov. Delavnica: Heug&ese 4. Prodaja pohištva: Na novem trgu, FreuhausgaBse 1. Kapljice za ielodčni krc, Stane ena steklenica 50 vinarjev. Žganje pi^ti trganju. Prav dobro nasilo pri prehlajanja ▼ ííglobih k o dih. Oesa I K. f. prti 11, mestna lekarna pri c. kr. orlu MARIBOR, Slavni trg žt IS. jkjkftfififtft® ® jüüíta 9t i ■ C oli-5 aiti-A il um m se i sj«i stm Is s I s 2 lil Svoji lc svojimi 3 £ '«•shJUfeai S tj I H 1 f 1 - W S i 11 ■s Qj ^ II H i | ^ J = fc o l 1 = fcj^ o 8 !>ui 00 S Ji i o ST il Svarim vsakega v lastno korist, kateri bi šel za letošnjo jesen kam drugam blago kapo rat predno si naroči vzorce ali si zalogo osebno ©gleda v Trgovski hiši manulaktomega in modnega blaga na drobno in na debelo R. Stermecki, Celje, založnik c.kr. d. uradnikov. Zaloga velikanska. Gene čudovito nizke. Postrežba strogo solidna. Nakup neprisiljen. Vzorci proti vrnitvi na vse strani zastonj. «S. tt o Pl Ci ta «S KJ pamlHa^ >1 I ? £ (KÍ M CD m O M (3 N *é .H ,|.s iri 1* . o O f-t txo o Ö II G3 .rH z Ö ■a-3 «rit a s .a o M a d ñ ai a f-t o M O .H ö (D O A wH •H M •H Pl (Q wA rt >0 íí o h I MBUöo m>is|UJBAoi od as A .CROATI A' S hrvaška zavara valaioa, eaaovaaa e4 ebelae svabedaega la ^-^.«--»»-^mMMMMMM. kr. glav. nesta Zagreba. rCS0ATIA', c.tnovana na teuelju vzajeiRisooti, sprejena v aevarovanje preti tmtera in vpeptilitri po bliiku ntftrtrai^ijao vaak« vrsta: kii«, ^podanka poslopja, tvcmice, sakae itd. tec preui^tuao, kakur: kMno opravo, gospodarsko orodje, cptmio, stroje, blago, žito, blago v trgovinah itd. po Jako ngoduik pogojih in nizkih cenah. Vsa pojasnila daje: Podralnio* ,CKl>ATIB4 v Trtfa, Ccrs« it. I. »»redna goetlfn« ,Pri požti( Marsbor, Tegättiofsn eoiti« priporoča vedno tll^l piv«, izvrstna domada «lia ter mrsle in tople jlll. Mar. Medita. i Pohištvo in po- ¡g steljske priprave 5 lastnega izdelovanja KarB * tapeeirar Karlbor, Freihansgasse 1. B Izdajatelj in »Ooinik: .Katoliako tiacoroo Araitvo*. Odgovorni urodnik: F erde Leskovar. Tkk tiskarne sv. Cirila v M aribenu